«Twd»z1one in abbonamcnto postale — Poštnina plačana v gotovini
Leto XXIII.§ št. 12S
Ljubljana, sreda 9* junija 1943-XXI
Cena cent. 80
jiravmSrro; LjuDliaoa. Pucani|e*a alics S.
Telefon «t il-22. d 1-23. 51-24 Insenim.' »idelek: Liubliana. Puconiieva ulica 5 - Telefon 4t. i 1-25 31-26 ^odriiinica Nove mesto: Lrabltansfca cest« 42 Sathioi: o uuolianskc pokrajine on poJmo-čekovnem a vodo ta 17.749. a jstale Itrajt Ualiie Servmo C-ono Con Post No 11-31 IS
IZKiJUCNC iAMOPSTVO a oglase o Kj.
Itali ie to inozemstva (ms Oniooe Pubhlicirii 'ra liana 1. A. (VftLANC
izb<>a vsak d a o runi pcocOei|kl Natofntaa znala cd e » e i o o Lit 18.—% a inoiemsrvo vključno • »Ponedaiidum 1» Ctoma Lu J6.V0.
Utcdoihtoi Ljubi lana. Pnconijeva ali ca het. 3. telefoo feev. 31-22 »1.23. 31-24.
_Kotoplll ae ne »«a<a>o.
CONCESSIONARU KSCLUSIV A pa la pot*
bii li ti di provenienza Italiana •<J estera: Oniooe Pubbliciti Italiana S. A MILANO
Preprečeno sovražnikovo
iifcrsanje na Lampeduz!
Več sovražnikovih petncnklh enot potopljenih — Uspel napad na konvoj pri Boni — 14 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan itaMjanskih Oboroženih Sil je objavil 8. junija naslednje 1109. vojno po-rcčilo:
Na morju pred Bono so naša torpedna letala napadla neki konvoj in zažgala parnik 5000 ton, neko drugo veliko enoto pa prav tako zadela.
Poizkus izkrcanja, ki so ga izvršili britanski odde'ki proti otoku Lampeduzi. je naša obramba točno odbila. Pri tem je bilo potopljenih nekoliko sovražnikovih pomorskih enot.
Posadka na otoku Pantelleriji odgovarja z neizpremenjeno hrabrostjo na neprestana prizadevanja sovražnega letalstva in je včeraj uničila 6 letal; nadaljnja tri leta!a so se po bojih z nemškimi lovci v zraku nad otokom zrušila na zemljo.
Nad Messino in nad okolico Trapanija so sovražni bombniki izvršili polete, ki so izzvali občutno škodo. Ugotovitev je še v teku.
Obrambno letalstvo je sestrelilo v Messini eno letalo, pri Trapaniju pa 4, ki so padla pri semaloru San Teodoro ter dve na jugu Favignane.
*
V akciji naših torpednih letal, javljeni v današnjem vojnem poročilu, sta se odlikovala naslednja pilota: poročnik Pan-
dolfo Francesco iz Acireale (Catanija), narednik De Maurizis Giovanni iz San Martino in Pesilis (Campobasso).
Taktika, strategija Ie
Posebni vojni poročevalec lista »Volkischer Beobachter VVilhelm von Schramm, je v odgovor na anglosaške falzifikacije •svojih prejšnjih izvajanj o nemški strategiji napisal nekaj novih misli k zgoraj na-značenim vprašanjem, ki jih tu posnemamo:
Nihče ne more oporekati, da je obramba, kakor je trdil Clai.isev.dtz, najučinkovitejša oblika borbe. Kvečjemu bi si lahko v srvezi s tem postavili vprašanje, ali niso morda veliki uspehi nemške vojske dokazali nasprotno. Predvsem pa moramo tole upoštevati: zmage na raznih bojiščih v zadnjih treh letih niso bile posledice napada kot sredstva ki bi bilo samo sebi namen. Veliki uspehi so bili mogoči, ker ie Nemčija razpolagala z ljudmi in sredstvi, ki so bila mnogo močnejša kakor nasprotnikova. Razen tega sta taktika in strategija postavila sovražnika pred povsem nova vprašanja, katerih vsako zase je vsebovalo toliko neznank, da jim iz več — bolj ah manj jasnih — razlogov niso bili kos niti Poljaki, niti Norvežani, niti Angleži in Francozi, niti naposled Sovjetska zveza. Dovolj je. ako opozorimo na upo-ral)o oklopnih kolon, ki so prebile sovražne bojne črte in vdrle v globino med življenjsko pomembne postojanke, pri čemer se je zamajal ves obrambni sistem.
Pomembno je bilo seveda, da je v fazi taktičnih in strateških presenečenj uspelo doseči bistvene cilje, s čimer so bili ustvarjeni nujni pogoji za zmagovito obrambno borbo. Vsi cilji so bili stoodstotno doseženi.
Ako pa bi hotel kdo napraviti vrzel v evropski trdnjavi, ne bo dovolj, da posnema taktične in strateške sisteme Nemcev, ker gre za podjetje, katero pa zahteva cel skupek materialnih in moralnih sil, s kakršnim ne bo mogla nikdar razpolagati arigleško-ameriJk/o-boljše viška koalicija^
To smo v ostalem videli in spoznali na primer na vzhodu, čeprav se je tu boijše-vikom posrečilo zagotoviti si ofenzivna sredstva ogromne proizvodnje ter se pri tem zlasti poslužiti taktike in strategije nemškega vrhovnega poveljništva, ki sta Ruse veljali izgubo baltiških držav, Bele Rusije in Ukrajine, vendar niso umeli doseči svojih ciljev niti tedaj, ko je bila zima njihov zaveznik. Ta njihova ogromna ofenziva se je končala zanje z neuspehom prav v trenutku, ko je bil Stalin prepričan, da bo uničil nemško vojsko, ki je operirala v Doneski kotlini. Prav preteklo pomlad so naše zavezniške sile dosegle ob Doncu svoj prvi največji obrambni uspeh. Obramba v nemškem smislu, ki beleži sebi v dobro nekaj sicer ne neposrednih, vendar zelo pomembnih uspehov (n? primer takšne vrste, kaJ^oi so tisti, ki dozorevajo zaradi junaške in trdovratne borbe za afriško mostišče), ni torej navadna obramba, temveč bistveno ofenzivna obramba.
Na drugi strani ne smemo pozabiti na neizpodbitno stvarnost, da so bili namreč med tem bistveni cilji Nemcev in njihovih zaveznikov v Evropi in Japoncev v Aziji v glavnem doseženi. Povsem drugačen je položaj tako zvanih združenih narodov. Ako hočejo ti zmag-iti, morajo zopet odvzeti silam trojnegi pakta, drugo za drugo, vse izgubljene postojanke. Tako bi morala na primer sovjetska vojska nregaziti mogočni nemški in zavezniški obrambni zid, ki se razteza od Finskega zaliva do črnega morja. Anglosasi pa bi morali premagati atlantsko obramono črto, od juga navzgor pa ogromni naravni jarek, ki ga tvori Sredozemlje, pri čemer bi se morali polastiti neprekinjenega otoškega pasu in streti odpor branilcev na kopnem
Ni sicer izključeno, kar izrecno dopu-
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „Jutrov" oglasni oddelek!
ščamo, da na kakem mestu tak udarec trenutno uspe, kakor na primer na tej ali oni prednji postojanki celine, tcua izkušnja nam pove, kako se končajo takšni udarci. Churchill bi si moral med drugim poklicati v spomin tragičen konec podjetja pri Galipoliju, ki ga je sam zamislil in izvedel.
Vendar ni izključeno — in je celo gotovo —, da bodo Anglosasi navzlic temu poskušali takšno podjetje, kako- bodo med tem prav gotovo povečali sve/e leta'ske napade, bedasto meneč, da bi tak terorizem civilnega prebivalstva mogel streti odpor branilcev evropske trenjave. Nedvomno bodo sicer napadi povzročili zelo hudo škodo, tu in tam tudi nepopravljive nesreče, toda poslednjega cilja s tem sovražnik prav gotovo ne bo dosegel. Notranja fronta bo še nadalje nadvse trdna, kakor bojišče samo.
Sedaj pa si zastavimo še tole jasno vprašanje: Ali je mogoče tudi končno zmago doseči samo z obrambo? Odgjvrr je lahko samo pritrdilen. Primer Friderika Velikega je zelo poučen in vzpodbuden. Veliki kralj je takoj, čim je zasedel prostor, ki ga je Prusija nujno potrebovala, namreč šlezijo, skrbel, da je branil zasedeno ozemlje, in pozval sovražnika z argumentom slavnega obrambnega orožja, da mu prizna pravico, ki si jo je pridobil šele s sedemletno vojno. Tudi Friierik Veliki ni nikdar mislil na teritorijalna osvajanja, temveč je gledal na to, da si zavaruje življenjske interese svoje države. Isto velja tudi za sedanjo Nemčijo. Ko je ta z orožjem uresničila svoje bistvene cilje, jih hoče sedaj braniti, dokler ne bo sovražnik prisiljen, da mu prizna življenjske pravice nemškega naroda in vseh drugih narodov evropske celine, ki so se postavili na stran Osi. Pod Hitlerjevim vodstvom bo Nemčija v obrambnih bitkah, ki jo še čakajo, še enkrat dokazala, da je zanesljiva branilka zapada.«
Kitajski general o sodelovanju z Japonsko
Tokio, 8. jun. s. Generalni poročnik Jung Cuheng. ki je z 20.000 vojaki prešel na stran narodne kitajske vlade, je izjavil, da ima s svojim prestopom namen iskrenega sodelovanja s kitajsko narodno vlado za dosego zmage v tej vojni, ki naj uresniči misel Velike vzhodne Azije. Generalni poročnik je nato poudaril, da je Japonska popolnoma osvobodila kitajski narod izpod anglosaškega jarma ter dosegla že cel niz sijajnih zmag. Kitajska narodna vlada, ki se je pridružila Japoncem, je napovedala vojno Ameriki in Angliji s trdno od'oč>tvijo-da živi ali umre z Japonsko v borbi za uresničenje načrta kitajskega voditelja Sunjat&ena. V takih okoliščinah in spričo velike japonske sile. ki so ji v znatni meri pristopile tudi čete narodne Kitajske, se vsestransko širi zaupanje v ustvaritev Velike vzhodne Azije. Generalni po= ročnik Jung Cuheng je zaključil svojo izjavo z zatrdilom, da iskreno želi. da bi njegov do" prinos pomagal k obnovi Kitajske ter za nadaljevanje vojne ob strani Japonske do zmagovitega konca.
Nova vlada
v Argentini
Bnenos Airc", 7. junija, s. Uradno poročajo, da je nova' Ramirezova vlada takole sestavljena: Zunanji minister vice-admiral Storni, notranji minister polkovnik Gilbert, finančni minister admiral Galim-berg, prosvetni minister polkovnik Ana-hyja. vojni minister general Farrel, mornariški minister Bonito Suciro, poljedelski minister general Mason, minister za javna dela Julio Sarniento.
Buenos Aires, 8. jun. s. Vlada generala Pedra Ramireza je danes prisegla v belem salonu vladne palače. Po prisegi je imel predsednik kratek nagovor predstavnikom oblasti in častnikom, spominjajoč se z zahvalo onih domoljubov, ki so Argentini tz-
vojevali svobodo in jo napravili za veliko in mogočno državo. Nato se je general Ra-mirez, obdan z ministri, pojavil na balkonu vladne palače in na trgu zbrana množica ga je viharno pozdravila. Tudi zbranemu ljudstvu je imel general kratek nagovor,
med katerim so neprestano odmevali klici: »Ostanemo nevtraln'! Nočemo vojne!« General je zagotovil narodu, da ne bo razr očaran v svojih pričakovanjih.
Buenos Aires, 8. jun. s. Ko je predsednik Ramirez prevze loblast, je izdal naslednje uradno poročilo:
Republika Argentina potrjuje svojo tradicionalno politiko prijateljstva in lojalnega sodelovanja z državami Amerike v skladu z obstoječimi dejstvi. Glede ostalega sveta je njena politika za sedaj nevtralna. Začasna vlada smatra razen tega za potrebno izjaviti, da je načelo popolne avtonomije države vodilna ideja sedanje vlade. Zato vlada ne bo trpela nobenega tujega vmeševanja. Argentinsko ljudstvo bo skozj vse dogodke, ki bodo nastc-p^li, obdržalo republikansko obliko v smislu svoje ustave.
Židovski vpliv v Angliji
Berlin, 8. jun. s. Politični urednik »Zwolfuhr-Blatta« se bavi danes v obširnem članku z de* spetizmom. ki sc ga v Angliji razvili Židje. Članek je zbral glavne podatke o židovski delavnosti v Veliki Britaniji, zlasti so v njem podrobno omenjene vse mahinacije skrivnega židovskega parlamenta »British Bearb of Jewis Deputies« Dasi je t Angliji samo 385.000 Židov. od teh 250.000 v Londonu, je židovski vpliv te manjšine naravnost orjaški. Vpliv te ne kaže samo na gospodarskem in finančnem področju, marveč tudi na političnem in voja» škem. Tudi tisk je. kakor v Ameriki, skoraj popolnoma v posesti Zidov, ki so si znali ustvariti močno orožje za obrambo židovstva. Židje so tako močni, da drže v svojih rokah vladi obeh anglosaških velesil.
izključitev nevrednih iz Stranke
Rim, 7. jun. s. Tajnik PNF je na podlagi člena 31. statuta odobril naslednje disciplinske ukrepe: Izključeni so bili iz Stranke: Telch Mario. Constantov, šef odseka v ministrstvu za devize in valute z motivacijo: Nenadoma je spremenil svoje življenje in obiskoval luksuzne lokale ter igralnice in je bilo očitno da ima nedovoljene dohodke in je brez razumevanja za trenutne fašistične dolžnosti. Običajno se je protifašistično zadržal in bil v tesnem prijateljstvu s policijskimi interniranci katerim v prid se 3e poslovno udejstvoval in i.ih podpiral ter na ta način obilno zaslužil Giuliani Giovanni. pokoj Nicole. indu-strijec-gradbenik. z motivacijo: Skril je s tem. da je zakopal znatno količino 150sto% tov železa ter se s tem odkril kot izdajalski činitelj stvari fašistične revolucije
Izbrisani so bili iz PNF: Salermo Guido. Salvatorjev. geometer. z motivacijo? Ko je bil prestavljen na področje. podvrženo sovražnim napadom, je navedel neobstoječe zdravstvene razloge z vidnim namenom, da bi se izognil domnevni nevarnosti.
Signorelli Cesare politični tajnik v C0*" tignagi (Novara). z obrazložitvijo: V pomanjkanju slehernega moškega občutja italijanstva in pozabljajoč na ravnanje Angležev z našimi ujetniki, je nudil v prostorih Dooolavora gostoljubje neki sku-Dini ujetnikov.
Boccih Pietro, Carlov Luigijev. fašijo v Modeni. razred 1898, trgovec, z naslednjo motivacijo: Obsojen je bil na 5 mesecev in 10 dni ječe, ker je odtegnil normalni potrošnji znatne količine žita ter s tem postal nevreden, da bi ostal v vrstah Stranke.
Bragaglio Giuseppe. Pijev fašij v Fro-sinenu razred 1917. z naslednjo motivacijo: Obsojen je bil na 6 meseeev ječe,
Uničevanje sovjetske
industrije se nadaljuje
Na va
inetn bojišču nobenih večjih bojev — Na Vzhod-morju je bila zažgana sovjetska topničarka
ker je odtegnil meso normalni potrošnji ter s tem postal nevreden, da bi ostal v vrstah Stranke.
Carletti Albino Štefanov, fašij v Gan-dinu Bergamu. razred 1905. z naslednjo motivacijo: Poslan je bil v koncentracijsko taborišče zaradi hudih kršitev odredb, ki urejajo potrošnjo v vojnem času ter je s tem postal nevreden, da bi ostal v vrstah Stranke.
Coppola Vincenzo Catellov. fašijo v Tor-re Armunzitata (Napoli). razred 1910. delavec. z naslednjo motivacjo: Pred posebnim sodiščem za obrambo države je bil obsojen na 5 let ječe in 6.000 lir globe, za vedno mu je prepovedano opravljanje javnih služb zaradi stalnega odtegovanja blaga normalni potrošnji
Difrenzo Francesco. pok. Vita. fašijo v Trigianu Bari razred 1868 trgovec, z naslednjo motivacijo: Obsojen je bil na 3 leta ječe. ker ie odtegnil potrošnji 5 stotov olja ter s tem postal nevreden, da bi se boril v vrstah Stranke.
Grossi Serafino, Francov, fašijo v Ascoli Pičeno, razred 1903, šofer, z naslednjo motivacijo: Obsojen je bil na 6 mesecev ječe zaradi kršitve prehranjevalnih predpisov ter je postal nevreden, da bi se boril v vrstah Stranke.
Parmeggiani Raffaele, Antonijev, fašijo v Hodogoru. Ferrara, razred 1908, mesar z naslednjo mofvacijo: Poslan je bil v koncentracijsko taborišče zaradi kršitev pred- I pisov, ki urejajo potrošnjo v vojtaem času ' ter je postal nevreden, da bi se boril v vrstah Stranke.
Petrali Arnaldo. pok. Giovannija, fašijo v Codognu, Milano. razred 1908, trgovec, z naslednjo motivacijo: Obsoen je bil na 3 leta in 6 mesecev ječe, ker je odtegoval usnje normalni potrošnji ter postal nevre-dn, da bi se boril v vrstah Stranke.
Podassi Eugenjo, pok. Giuseppe«, tattjo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodni fronti je potekel dan mirno.
Letalstvo je preteklo noč učinkovito obmetavalo z bombami neko industrijsko tovarno.
V vzhodnem delu Vzhodnega morja so enote vojne mornarice z obstreljevanjem zažgale sovjetsko oklopno topničarko.
Sovražnik je poizkušal včeraj z nenadnim napadom zavzeti otok Lampeduzo na Sredozemskem morju. Italijanska posadka je napad odbila, potopila nekaj čolnov z~ izkrcavanje In uničila sovražne skupine, ki so se izkrcale.
Nemška brza bojna letala so t dobrim uspehom napadla sovražno letalsko oporišče v Tunisu.
Živahno udejstvovanje
nemškega letalstva
Berlin, 7. jun. s. Glede včerajšnjega udejstvovanja nemškega letalstva na raznih frontah se doznavajo iz pooblaščenega vira naslednje podrobnosti:
Pred črnomorskimi kavkaškimi obalami so strmoglave! potopili dva torpedna čolna in eno sovjetsko podmornico. Na ostalih odsekih vzhodne fronte so nemške skupine nadaljevale svoje silovite napade na zbirališča čet in železniške objekte sovražnika. Dne 5. in 6. junija so boljševiki izgubili skupno 83 letal. V noči na 7. junij so močne skupine nemških bojnih letal zopet bombardirale sovjetsko industrijsko središče Gor ki j. Napad je trajal nad eno uro in je bil izveden v odličnih okoliščinah vidnosti. Povzročena je bila huda škoda v vojni hobjektih na vsem področju. Nemški piloti so odvrgli bombe vseh kalibrov.
Tudi v Sredozemlju so nemški lovci učinkovito operirali proti sovražnemu letalstvu. V letalskh dvobojih so bila včeraj sestreljena 3, predvčerajšnjim pa 7 angleških letal. Nadaljnji dve letali je zrušilo protiletalsko topništvo. Glede bombardiranja na kopnih frontah se doznava, da so nemške čete ponovno odbile krajevne napade boljševikov v odseku kubanskega mostišča. Najeilovitejši teh napadov, ugotavljajo v tukajšnjih vojaških krogih, je bil naperjen proti obvladajočim višinam se-vernozapadno od Krimskaje.
Tudi v severnem odseku fronte na vzhodu so se včeraj razvile borbe krajevnega značaja in zlasti južno od Hmenskega jezera, na fronti Volhova in južno od ŠliseL-
burga. V odseku Stare Ruse so boljševiki ponovili svoje napade krajevnega značaja po silovitem topniškem pripravljalnem ognju. Nemci pa so odbili vse poizkuse sa prodor. Razen številnih mrtvih je ostalo na terenu 5 sovjetskih tankov.
Angleški zažigalni baloni nad Dansko
Kodfcnj, 8. jun. s. Tudi v nekaterih krajih na Danskem so ljudje našli mnogo manjših balončkov britanskega izvora, na katere so bile pritrjene stekleničice z vsebino, ki razlita zaneti požar. Tekočina je nevarna tudi ljudem, ker lahko povzroča hude opekline. Oblastvo je odposlalo vojaške oddelke, da pobero nevarne balončke in stekleničice.
Učinkovite posledice
podmorniške vojne
Monakovo, 8. jun. s. »Munchener Neu-ste Nachrichten« naglasa, da je minister Gobbels v svojem zadnjem govoru, ko je govoril o podmorniški vojni, zatrdil, da so potopitve v mesecu aprilu in maja ostale pod številkami prejšnjih mesecev, kar je pripisati le kolebanju, zvezanemu s pri rod o borbe na morju. Ta kolebamja, pravi list, so se pokaizala 1. 1940. in 1941., ko se je zdelo, da se je angleški admiraliteti posrečilo doseči prevlado na morju. Ta prevlada pa je bila kratkotrajna, kajti nekoliko mesecev nato se je podvojila napadalnost nemških podmornic in krivulja potopitev se je dvignila ter uničila vsa rožnata pričakovanja nasprotnikov Osi. že dejstvo samo, da se vedno večji del sovražnega bojnega brodovja obupno in mrzlično prizadeva zagotoviti si varnost plovbe, kaže, da mora sovražno brodovje opuščati druge odseke, dasi bi bila na tistih mestih navzočnost vojnih ladij silno potrebna. Vse to dokazuje negotovost, ki vi* da v sovražnem taboru ne glede na optimistične izjave prvega lorda admiralitete. Razen težkih vojaških posledic, ki jih povzroča pod-morniška vojna, je treba vpoštevati tudi škodo na političnem in gospodarskem področju, ki jo ima Velika Britanija od podmorniške vojne. Celoten položaj vznemirja Britance, ki vidijo v izgubah britanske trgovske mornarice nevarnost, da za vselej izgube svoj prevladujoči položaj v pomorskem prometu. Iz teh razlogov postajajo nesporazumi jen ja v taboru združenih narodov vedno večja tn podmornice Osi Se poglabljajo ta nasprotstva
Stalin kot prvi volilni agitator za Roosevelta
Berlin, 8. jim. švedsk; dnevnik »Dagspo-sten« objavlja članek svojega dopisnika iz Lizbone, ki pravi med drugim:
V tukajšnjih krogih, ki so blizu ameriškemu poslaništvu, naglašajo, da je Roosevelt prosil Stalina, naj razpusti tretjo in-ternacionalo predvsem iz tega razloga, da bi se prikupil ameriškim volilcem. Večina ameriškega ljudstva je zelo nasprotna tretji internacionali in predsednik Roosevelt ne more tvegati, da bi prihodnjo volilno borbo vodil v znamenju tesnega zavezništva s komunisti.
Iz jstega razloga pravijo omenjeni ameriški krogi je Roosevelt poslal Stalinu pismo s prošnjo, naj v Sovjetski zvezi preneha znano delovanje brezbožnikov, ki močno plaši ameriško javnost. Predsednik je poslal to opozorilo zlasti glede na čustvovanje katoliških volilcev, ker mora z njihovo podporo računati, ako hoče biti še enkrat izvoljen, vendar pravijo v Lizboni, da Stalinov odgovor na to Rooseveltovo prošnjo še nI znan.
Naj bo že kakorkoli, gotovo je, da je imel Roosevelt zelo važen delež pn razpustitvi Kominterne. Roosevelt je še nedavno, namreč v letih 1934 ln 1935. naslavljal na Sovjetsko zvezo ostre protestne note zaradi komunistične gonje, ki jo je uprizarjala Kominterna v Zedinjenih državah. V zadnji svoji noti je Roosevelt opozarjal svetovno javnost na dejstvo, da je Sovjetska zveza izpolnjevala svoje pogodbene ob-
v Argu, Alessandria, razred 1911, posestnik, z naslednjo motivacijo: Z amnestijo je bil oproščen zločina prepovedanega trgovanja z zlato valuto ter je postal nevreden, da bi se boril v vrstah Stranke.
Izkljnčen sa nedoločen čas: Porfirio Giulio, višji inšpektor državnih železnic z motivacijo: Pokazal je malo marljivosti tn čuta odgovornosti v izvajanju funkcij, ki so mu bile poverjene.
Izključena za leto dni: Castelnuovo di Tolmazo Adolfo, direktor industrijskega društva, z motivacijo: V posesti običajnega dovoljenja za vožnjo z metanom, se je vozil v avtomobilu z bencinom, prikritim z napravo za metan.
Balichi Alessandro, glavni geometer civilnega inženjerstva, z motivacijo: Ko ga je lastna uprava poslala v La Spezio, ki je bila letalsko napadena od sovražnika, se je najprvo protivil ter navedel zdravstvene razloge z edinim smotrom, da bi se oprostil od dolžnosti, katero je smatral za nevarno.
Ukor ste dobila:
Roocchi Vittorio, pok. Abeja, generalni I direktor v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove in De Marži Guido, pok. Raffaela, generalni inšpektor v tem ministrstvu, z motivacijo: Kot predstojnika generalnega tajništva za prehrano Sta zakrivila, da ne je krompir pokvarfl.
veznosti nasproti Zedinjenim državam le nekoliko dni po podpisu pogodb, nakar ie prišlo takoj do očitnih kršitev določiL Državni podtajnik Buli je sporočil ameriškemu tisku, da so Zedinjene države vložile formalen in oster protest, ko si je moskovski kongres Kominterne dovolil poslati ameriški komunistični stranki poziv, naj čim bolj ojači agitacijo med ameriškimi delavci ter naj povsod izzove stavke.
Podtajnik Buli doslovno navaja določila amerjško-sovjetske pogodbe iz 1. 1933, po katerih se je Sovjetska zveza zavezala, da na ameriških tleh ne bo dopustila nikake organizacije ali gibanja, ki b4 halo v kakršnikoli oblik; naperjeno pitati političnemu in družbenemu redu v Zedinjenih državah. Dodal je tudi. da sovjetska vlada ne more zanikati odgovornosti za poziv Kominterne ameriškim delavcem k neredom in stavkam, kajti sovjetska vlada ima na lastmh tleh dovolj moči, da bi lahko preprečila slične izpade Kominterne.
Vsa ta polemika in izmenjava not se Je vršila nedavno, dočim danes Roosevelt priporoča Stalinu razpust Kominterne in zveze brezbožnikov. Isto je seveda naprava tud? Churchill, ki je bil še v letih 1939 in 1940 eden izmed najhujših sovražnikov komunizma. poslej pa je postal njegov zvest podpornik. Te izpremembe v mišljenju ameriškega predsednika ne morejo nikogar iznenaditi. saj je znano, da je Roosevelt pred svojo izvolitvijo ameriškemu nc rodu slovesno obljubil, da države ne bo potegnil v vojno. V resnici pa je že takrat imel trden namen, da izzove spopad, ker je hotel doseči svoje osebne imperialistične cilje. V ostalem pa je tudi razumljivo, da Rooseveltovi nasprotniki v bodoči volilni borbi ne bodo imeli lahkega'stališča Ako bodo hoteli izkoriščati svoječasno Rooseveltovo nasprotstvo do komunizma in ga dolžiti vihravost«, si bodo sami nakopali očitek. da sredi hude vojne izpodkopavajo ugled poglavarja države. Od te obdolžitve do obdolžitve veleizdaistva je potem samo šen en korak. Vendar se Rooseve't boji, da bodo iz nasprotnega tabora prišU resni očitki glede dejstva, da ni držal pred prvimi volitvami danih obljub.
Da torej odvzame vsako ost takim argumentom, je moral Roosevelt odločno nastopiti zoper Kominterno in je oismeno zaprosil Stalina, naj razpusti to opasno druščino in ukroti delovanje zv«»zp brezbožnikov. ki slabo vpliva na ameriško iav-no mnenje. ((Ultime Notizie.)
Vladna kriza v čilo
Bnenos Aires, 7. jun. s. Čilski notranji minister Morales Beltrani je demisioniral; ker so ostali ministri pokazali solidarnoet z notranjim ministrom, je nastala kriza v vladi.
Zakaj se Angliji mudi?
Razlogi, zaradi katerih hi zlasti Anglija hotela čim prej zaključiti vojno, kakor je nedavno izjavil tudi Churchill v Washing-tanu, ko je opozoril, da je največja nevarnost za »demokracije« v tem, di bi se sovražnosti zavlekle, so politični, vojaški in gospod;<rski.
1. Na politične razloge smo že večkrat opozorili, ko smo navajali neuspeh angleških prizalevanj v posredovanju med Ze-dinjenimi državami in Rusijo. Prvi poizkus v tej smeri je napravil Eden, njemu pa je sedaj sledil še Churchill, ki bi se rad izmot:! iz zagate, v katero sta ga spravila zavezništvo s Sovjetsko zvezo in sploh ves razvoj te vojne, v kateri se je Anglija znašla v zavezništvu prav s svojimi mednarodnimi tekmeci: Ameriko in Rusijo. Da bi dosegla sporazum z Rusijo, se je Anglija odrekla svoji tradicijonalni politiki evropskega ravnovesja, ki jo je vodila še do 1. 1942. in ki se je v glavnem naslanjala na Francijo in male države evropskega vzhoda. Odpoved tej politiki se je najbolj jasno pokazala v sovjetsko-poljskem sporu, ko je London Poljsko gladko prepustil svoji usodi.
Angleška politika se je doslej opirala na upanje, da Rusi ne bodo izšli iz vojne kot zmagovalci, temveč se bodo skupno z Nemci obrabili, kar naj bi angleškim četam omogočilo, da bi iz svoje rezerve napravile triumfalni naskok.
Nobenega dvoma ni. da je to še vedno angleško upanje. Zato pritiskajo na Stalina., da bi jim odkril svoje politične in vojaške namene, da bi jih lahko tudi oni odobrili odnosno spremenili, če bi bilo potrebno, in sicer s pritiskom glede dobav.
Na drugi strani je bilo mogoče opaziti, da. je Amerika nasprotna sporazumu z Moskvo kot sedežem kominterne. Zato je Roosevelt pritiskal na Stalina v tem smislu in dejansko tuli dosegel, da je prišlo do znane komedije z razpustom Kominterne, kar pa je za Ameriko le notranjepolitičnega pomena, dočim ni mogoče reči, da bi bila s tem urejena tudi vsa viseča vprašanja, med »zavezniki«. Razen tega se je v ameriški javnosti pojavil še drug značilen preokret; Američani so siti Rusije in Evrope in vedno bolj odločno poudarjajo, da bi se morale ameriške čete uporabiti predvsem proti Japonski, ki je za Ameriko glavni sovražnik. Ker je Roosevelt tako rekoč tik prel novimi volitvami, smemo pričakovati, da se tej splošni želji ameriške javnosti ne bo mogel upirati.
Churchill se navidezno upira tej možnosti, toda v svojem srcu si najbrže tudi on ne želi drugače. Anglija hi naimreč najraje ohranila vse ameriške dobave, obenem pa pregnala Američane iz Afrike, Evrope in svojega imperija, skratka: ona bi rada le prejemala, ne da bi tudi sama kaj dala.
Vsa angleška politika med Washingto-nom in Moskvo je torej v bistvu le politika
žongliranja in ekvilibriranja, ki se lahko naekrat konča,. Zato si Anglija vedno bolj želi naglega miru, ki naj bi zaustavil rusko in ameriško napredovanje. To nam pojasnjuje, zakaj v Anglji toliko opevajo uspehe v Tunisu in doprinos angleškega brodovja v borbi za Atlantik, predvsem pa okolnost, zakaj si Anglija toliko prizadeva, da bi sklenila z Italijo ločen mir, ki naj bi pomenil triumf angleške politike v Evropi in ki naj bi Anglijo dvignil na isto raven z obema ostalima »zaveznikoma«, Ameriko in Rusijo.
2.	Vojaški položaj je zelo negotov Chur-
. chill si lahko dovoljuje strateške norosti, njegovi generali pa ne. Neizpodbitni podatki kažejo, da je bil ves anglosaški uspeh v Afriki prav za prav zelo klavrna stvar. Dočim se na vzhodnem bojišču bere oborožene sile, katerih moč na vsaki strani dosega ol dve sto do tri sto divizij, ni na primer Os v Afriki nikdar postavila nasproti anglosaškim in francoskim izdajni-škim silam več kakor 15 divizij z zelo omejenimi efektivi. Znano je, da razpolagata Italija in Nemčija z ogromnimi silami za obrambo zapada in Sredozemlja, in sicer poleg onih, ki so že razvrščene na vzhodnem bojišču. Nobenega dvoma ni, da se sovražnik te moči Osi prav dobro zaveda, saj je moral tudi sam Churchill priznati v svojem govoru pred ameriškim pongresom: »En sam napačen korak aili pogrešeno vodstvo bi lahko sovražniku omogočila, da bi nas začeh ogražati z novimi strošnimi grožnjami.«
3.	Sporedno z vsemi temi negotovostmi političnega in vojaškega značaja pa narašča tudi gospodarska zaskrbljenost in sicer ne le glede na sedanji položaj, ki je že sam po sebi zelo slab (zlasti v pogledu prehrane, kakor navajajo na primer londonski poročevalci švedskih listov), temveč tudi in predvsem glede bližnje bodočnosti. Zakon o najemu ln posojilu, ki je sicer Angliji neposredno koristil, je dejansko spremenil vso Anglijo v eno samo hipoteko Amerike. In to pot bo Anglija morala Ameriki vse plačati, kajti Američani imajo svoje čete že v skoro vseh predelih imperija, začenši z Avstralijo pa tja do Trske Tcda ne gre le za plačilo astro-nomsikih številk v milijardah dolarjev, gre še za nekaj več. Londonski »Times« je pred kratkim zapisal: Nenadoma bomo morali uvoz plačati z izvozom. Čeprav bomo lahko v pogledu oskrbe izkoristili angleško poljedelstvo bolj kakor doslej, se naš uvoz zaradi tega še ne bo zmanjšal. Nekaj z zanesljivostjo lahko rečemo že sedaj: Anglija je med vojno izgubila skoro vse svoje inozemske kredite, ki so prešli na Ameriko in ki so ji v normalnih časih omogočali, da je krila uvoz živil in prekomorskih surovin.« Te ugotovitve, Id ugotavljajo zgolj dejstva, ne potrebujejo nikakega komentarja.
Pantellerija
»Frankfurter Zeitung« od 6. junija objavlja iz peresa svojega rimskega korespondenta naslednji dopis:
Letalske bombe, v zadnjem času pa tudi granate iz žrel ladijskih topov bruhajo svoj srd na Pantellerijo. majhen skaloviti otok, ki ima značaj trdnjave med Sicilijo in Afriko. Dolga stoletja je bil ta otok neznan, le tu pa tam se je kaj slišalo o njem. Šele pred leti, med abesinsko vojno so otok zaradi njegovega vojaškega položaja vključili v obrambni sistem Italije. Da se je to zgodilo, so bili merodajni razni nagibi, v prvi vrsti možnost prehoda skozi sicilsko morsko ožino, drugič pa strateški položaj otoka samega na sebi.
Pantellerija ni bila vedno tako odmaknjena svetovnim dogodkom, kakor ob času. preden so jo proglasili za vojaško področje. Tudi ona ima za seboj razgibano zgodovino. Za njeno posest so se potegovali mno,?i mogotci. To ozemlje, ki ima podobo elipse, ni posebno veliko. Razteza se 14 km v dolžino ter je 8 km široko. Površina obsega samo 85 četvomih kilometrov, na njej Da živi po štetju iz leta 1931. komaj 9676 prebivalcev. Tla so iz vulkanskega kamenja ter nudijo mestoma videz raz-drapanosti. Obiskovalcu otoka se časih zdi, da je zašel v pokrajino Dantejevega pekla. Na otoku Pantelleriji ni živih studencev in pitne vode. ki bi jo nudili izvirki, pač pa so topli izviri, ki dosežejo do 50 stopinj Celzija. Toda otok tudi ni sama skala in kamen. Mestoma je le ostalo med skalovjem toliko zemlje, da so prebivalci
lahko nasadili trte. Tako uspeva na Pantelleriji grozdje, ki daje vino, katerega prištevajo med najžlahtnejše sorte italijanske vinske proizvodnje.
Pantellerija je vstopila v zgodovino pod imenom Cossyra. Irr^e je feničanskega porekla. čeprav si še danes ne morejo raz-tolmačiti kaj neki Cossyra pomeni. Vsekakor je gotovo, da so bili Feničani prvi, ki so vzeli otok v svojo lastnino. To je bilo seveda še v davnih zgodovinskih časih: v sedmem stoletju pred Kristusom so se naselili na tem koščku zemlje. Leta 255. so prišli Rimljani, ki so jim iztrgali otok. V naslednjih stoletjih so postali lastniki otoka po vrsti Vandali, Bizantinci in Arabci. Leta 1223. je neki siciiski knez pregnal Arabce, prebivalstvo Pantellerije pa je še nekaj časa vztrajalo v muslimanski veri. Potem je prehajal otok v političnem oziru iz rok v roke. Njegovi lastniki so bili različni knezi, nekaj časa tudi Benečani. Leta 1515. je bil na otoku poražen gusar Soliman iz berberskega rodu.
V mirni dobi je vsak teden enkrat pristala ladja na Pantelleriji. in sicer na poti s Sicilije v Tunis. Ladja se je ustavljala v pantellerijskem pristanišču. Ta ladja je imela postanek tudi na Lampedusi, ki je manjša od Pantellerije ter leži še bolj jugovzhodno v Afriškem morju. Njeno ozemlje meri komaj 20 četvomih kilometrov. je bolj plosko kakor ozemlje Pantellerije, čije najvišji vrh doseže višino 836 m. Ozemlje na Lampedusi je tudi znatno rodovitnejše kakor na Pantelleriji.
Britanske utvare glede Bosne
Berlin, 8. jun. Kdor pozna način borbe
boljševizma, se ne bo začudil, da v Kremlju polagajo veliko važnost na četniško vojno in pozivajo vse narode, naj se učinkovito lotijo tega sredstva ter pomagajo boljševikom v borbi proti zmagovitim silam Osi. četniška vojna z oboroženimi tolpami služi boljševikom kot nekak trojanski konj, prisposobljen prilikam današnje dobe. Partizani, ki delujejo v zaledju na več točkah istočasno, silfjo poveljništvo redne vojske, da uporablja proti njim znatne čete, ki bi bile sicer uporabljene v boju protj rednim silam nasprotnika. Namestu tega morajo znatne sile redne vojske čuvati mostove, železnice in ceste v ozadju, da so oskrbovalna pota varna pred zahrbtnim sovražnikom.
Razen tega imajo partizani nalogo, da ograža jc- prometne žile v prav določenem času. ko je na fronti v teku huda borba in so vse dobave za borce v prvih črtah zlasti dragocene ter morajo dotekati neprekinjeno. Zopet druge skupine četn*kov so tako zvani specialisti, ki jim je naloženo, da razbijajo in uničujejo električne centrale, industrijske naprave, municljska skladišča in skladišča hrane, pri tem pa imajo glavno nalogo, da povzročajo v zaledju zmešnjavo in negotovost. Partizanska četnška akcija je torej tako reko« podlaga vse politike boljševizma. Se nedavno je maršal Budjonij dejal, da je organizirana četniška vojna v sovražnem ozemlju eno izmed najučinkovitejših sredstev za dosego poloma sovražnika ter učinkovita pomoč za zmago boljševiške revolucije.
V pokrajinah južnovzhedne Evrope, katerih zemljepisni značaj je kakor nalašč ustvarjen za četniško vojno, so moskovski ln britanski vlastodržci našli ugodna tla, odkoder bi s pomočjo partizanov lahko 6prožil: zastrupljeno puščico v bok Nem-
čiji. Sovjetski in anglosaški agenti, piše v zvezi s tem vojn; dopisnik agencije »Eu-ropa nuova«, so začeli svoje zahrbtno delovanje v skoro neprehodnih šumah Bosne in Hercegovine. Ti gozdovi so polni jam, hudournikov, tokav in ozkih drag, ki so naravnost idealno pribežališče upornikov. Ti kraji so tudi zelo gorati, s čimer se seveda zopet pospešujeta organizacija in delovanje četniških tolp. Čete, ki se zbirajo po gozdovih nekoliko iz prepričanja, nekoliko pa prisiljene, so oborožene s puškami in samokresi, vzetimi iz skrivnih skladišč bivše jugoslovenske vojske. Te oborožene tolpe so v zadnjem času razširile silno strahovlado nad civilnim prebivalstvom ter mu jemljejo živino in kmetijske pridelke, da se lahko preživljajo v nedostopnih brlogih. Prvim jedrom banditov so se pridružili sumljivi ljudje, ki jih vabi v četn'ške vrste nada na plen in pljačko. Te čete postajajo zaradi svoje prillčne številnosti zelo opas-ne za prometna pota, kj vežejo zaledje s fronto.
Omenjeni dopIsn'k poroča, da so Se pred kratkim cele vasi v Bosni živele pod strahovlado komunistov. Kmetje so bili popolnoma oropani vse živine in drobnice. Dokler so se ltalijansko-nemške čete omejevale samo na čuvanje glavnih prometnih križišč, so te tolpe gospodarile po vsej ostali deželi po mil; volji, ko pa se Je začelo veliko podjetje za izčiščenje. se je delovanje banditov zož'lo na vedno tesnjše kroge. Glavnina četnikov se je umaknila v gore na Kozaro planino ter v gorsko verigo Grmeza, toda tudi odtod so jih jtalijansko-nemške čete kmalu pregnale in komunistične tolpe so morale z največjo naglico zapustiti zasedena mesta In vasi.
Prebivalstvo, ki je bilo deloma zbežalo, se vrača trudno, pobito jn brezvoljno v svoje vasi. Njegova edina hrana je bila
Predavanje prof. Papaluce o Krištofu Kolumbu
Predsednlštvo Zavoda za italijansko kulturo javlja, da bo prihodnji petek 11. t. m. ob 19. jmel prof. Vito Papaluca v vei'ki dvorani istega zavoda, Napoleonov trg 6/1., predavanje o Krištofu Kolumbu. Profesor Papaluca je že zelo znan zlasti meščanstvu po svojem predavanju o Gabri elu D'Annun-ziju in kot nastavnik za italijanski jez'-k na liceju, kjer posluje že dve leti. Vstop k predavanju je vsakoanur prest.
Nova odkritja o pokolu v Katinu
Berlin, 8. jim. s. O poboju poljskih častnikov v Katinskem gozdu prihajajo na dan vedno nove podrobnosti. »Volkischer Beobachter« objavlja danes z velikim po idar-kom besedilo nekega pisma, ki ga je leta 1939 takoj po sovjetski zasedbi vzhodne Poljske poslal neki ameriški državljan svojemu pcslaništvu. Pisec je ameriški državljan Bruno Hotman, ki javlja poslaništvu, da je ponovno, tcda vedno brez uspeha prosil sovjetske oblastj poroč'1 o svojem bližnjem soiodniku, ki c kot poljski oficir prišel v sovjetsko ujetništvo ter bil z drugimi tisoči svojih tovarišev odposlan v ~cko ujetnjško taborišče. Hotman je v svojem pismu prosil ameriške oblasti, naj posredujejo po diplomatskem potu, da bi se zvedele kake podrobnosti o omenjenem častniku. To pismo ni nikoli prišlo naslovljencu v roke, ker ga je sovjetska policija zaplenila. Nemci so ga kasneje našli v tajnem arhivu GPU v Smolensku, obenem z drugimi dokumenti, ki močno kompromitirajo vojaške in politično oblasti Sovjetske Rusije. Pismo Ameriiana in poročilo o zaplembi pisma Imata skrivnostno značko »K G«, kar pomeni, kakor trdi »VolliLccher Beobachter«, kratico za besede »Ka^nska pošta«.
h Hrvatske
Sprememba v hrvatski vladi. Finančni
minister dr. Košak je bil razrešen svojega položaja, za njegovega naslednika pa imenovan državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Anton Flllpančič. Dr. Fili-pančič je 56 let star in ima za seboj urad. niško kariero, že v bivšem jugoslovanskem finančnem ministrstvu je zavzemal vodilna mesta, pozneje pa je bil upokojen ln je opravljal posle generalnega tajnika zveze denarnih zavodov v Jugoslaviji. Prejšnji finančni minister dr. Košak je bil imenovan za poslanika v Budimpešti.
Otvoritev vojnega muzeja. V sredo popoldne je bil v Zagrebu odprt vojni muzej in arhiv. Svečanosti so se udeležili predstavniki vojaških ln civilnih oblastev in številni zanimanci za v muzeju razstavljene predmete.
Varaždinska vojaška g°dba bo v torek gostovala v Zagrebu. Ob tej priliki posvečajo hrvatski listi varaždinski vojaški god. bi krajše spominske članke, iz katerih je razvidno, da je bila godba tudi na vzhodnem bojišču, kjer se je posebno proslavil hrvatski polk v borbah pri Valkiju in Harkovu ter pozneje pri Stalingradu. — Godba je prehodila na čelu tega polka stotine in stotine kilometrov, deleč isto usedo z borci. Kadar so razmere zahtevale, so godbeniki vršili dolžnost bolničarjev in prenašali ranjence iz prvih vrst v previ-jališča in bolnišnice, v bitki pri Stalingradu pa so svojim tovarišem na fronti dova-žali in donašali strelivo. Za vzorno zadržanje godbenikov v teh borbah so bili vsi po vrsti odlikovani.
Mali obmejni promet z Nemčijo. »Narodne Novine« objavljajo odlok o ratifikaciji sporazuma med Hrvatsko ln Nemčijo o malem obmejnem prometu.
Gospodarstvo
Zatirajmo muhe!
Po članku, ki smo ga pred kratkim objavili o muhah kot raznašalkah nevarnih nalezljivih bolezni, opozarja mestni fizlkat vse prebivalstvo, naj iz javnih zdravstvenih ozirov vestno zatira muhe, kjerkoli le more. Po»ebno pa prosi tudi šolska vodstva, naj vsej mladini predočijo veliko važ. nost zatiranja mušje nadlege.
Hlevi, svinjaki, zajčnlkl in kurnikl, predvsem pa še nepokrita gnojišča, smetišča in kompostni kupi gotovo privabljajo muhe, kjer se najhitreje zarede in razmnože, da postanejo neprijetna in večkrat nevarna nadlega okolice.
Ljubljansko mestno poglavarstvo je že s posebno uredbo za varstvo snage ln higiene v »Službenem listu« dne 24. oktobra 1. 1936 prepovedalo nesnažna dvorišča in nepravilno, za zdravje nevarno rejo mali živali. Za prestopke te naredbe mestno poglavarstvo lahko vsakogar kaznuje z občutno kaznijo.
V današnjih izrednih razmerah pa moramo še posebno odstraniti prav vse vzroke, da bi muhe mogle širiti nalezljive bolezni, saj snage ni nikdar ni nikjer dovolj.
Mestno poglavarstvo sicer pozdravlja vnemo m tudi podpira rejce, ki z rejo malih živali pomagajo družini do boljše prehrane, vendar pa morajo te živali rediti tako, da se nikakor ne morejo zareditl muhe.
Organi mestnega poglavarstva bodo strogo nadzorovali snažnost dvorišč in vrtov, predvsem pa hlevov, svinjakov, zajč-nikov, kurnikov itd. Prepričani smo, da bo zavest odgovornosti napram skupnosti in disciplina prebivalstva preprečila kazni in druge sicer potrebne oblastvene ukrepe.
Pri zatiranju muh bo pa mestni fizlkat tudi sam pomagal In bo v ta namen v n. nadstropju Mestnega doma brezplačno delil sredstvo za uničevanje mah ter dajal tudi potrebna navodila vsak delavnik od 8. do 11. dop. S tem sredstvom se muhe, ki jih privabljajo živali in njih odpadki tudi v sicer snažnih hlevčkih, zanesljivo uničijo ali se njihovo število tako zmanjša, da ne motijo več okolice. Prinesite 8 seboj steklenico!
Naznanite mestnemu flzlkatu zbirališča muh!
zadnje dni surova koruza ter gozdne koreninice. Moško prebivalstvo je bilo a »Ho odvedene v tolpe, v vaseh pa so ostale samo ženske in otroci. Tako so te vasi prav v kratkem spoznale, kaj pomeni boljševizem. (»Ultlme Nottzle«.)
Pred 70 leti je bfl odkrit postopek za pridobivanje celulcze
Celuloza spada danes brez dvoma med najvažnejše surovne za industrijsko pro-izvednjo, saj služi ne samo za proizvodnjo papirja, temveč je tudi osnovna surovina za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Glede na rastočo potrebo papirja in nagel razvoj proizvodnje umetnih tekstilni vlaken se je v zadnjih desetletjih proizvodnja celuloze izredno dvignila. Vsestranska uporabnost celulozo pa se je še povečala, ko so spoznali, da se da celuloza s pridom uporabljati tudi za živinsko krmo, zlast'-za govedo in konje. Krmilno celulozo so v zadnjih letih pričeli v veliki meri uporabljati v skandinavski državah, ker nadomešča prejšnji uvoz knnilnega' žita.
Danes si težko predstavljamo, kako bi mogli živet; brez celulcze. In vendar je poteklo komaj 70 let, odkar je nemški kemik Aleksander Mitscherlich izumil postopek za tehnično pridobivanje celuloze. Zlasti si ne moremo predstavljati, kako bi izdelali ogromne količine pap!rja. ki so nam danes potrebne, če ne bi imeli celuloza. Kje bi našli za proizvodnjo papirja potrebne cunje, lz katerih so prej izključno Izdelovali papi. V prejšnjem stoletju so napravili sicer mnoge poizkuse, kako bi cunje kot osnovno surovino za izdelovanje papirja nadomestili z drugo surovino. Toda ti poizkusi n'so uspeli. Res je bilo kemično pridobivanje celuloze znano že prej — odkril ga je točno pred sto leti (1843) nemški tehnik Friderik Gottlob Keller, ki je odkril tudi Izdelovanje lesovine — toda šele M'tscherllchu je uspelo najti cenen način pridobivanja celuloze, zlasti ono kemično sredstvo, s katerim se dajo brez večjih stroškov izločiti iz lesa celulozna vlakna odnosno ta vlakna ločiti od ostalih sestavin lesa. Novi postopek za pridobivanje celuloze je šele omogočil uporabo celuloze v papirni industriji, zato je prinesel popoln preokret v izdelovanju papirja. Mitscherlich je pred 70.1ctl (1873) našel v kalcijevem in magnez'jevem bisulfitu ono kemično sredstvo, ki omogoča pravilen razkroj lesa, ne da! bi pri tem trpela celulozna vlakna.
Pri tem je zanimivo, da prizadevanje izumitelja niso šla za tem, pridobiti celulozo, temveč za tem, najti umetno strojilo. Mitscherlich je prvotno sam smatral, da je pridobivanje strojila važnejše, kakor pridobivanje celuloze. To strojilo. pa se ni obneslo, pač pa se je kmalu izkazal velik pomen 'Mitscherlichovega izuma za proizvodnjo papirja, že leta 1874. je Mitscherlich s svojim bratom Rihardom ustanovil v Darmstadtu majhno tvornico za proizvodnjo celuloze. Kmalu so nastale druge večje tvora'ce. še istega leta so izdelali ;z celuloze prvi papir, čigar izvrstna kakovost je dala povod za nagli razvoj proizvodnje celuloznega papirja.
Pozneje, ko se je proizvodnja, celuloze in celuloznega papirja naglo razvila po vsem svetu, se je moral Mitscherlich boriti za priznanje prvenstva in so mu celo odrekali patent. Patentni procesi so se vlekli do leta 1900., ko mu je bilo prvenstvo pn tem izumu končnoveljavno ugotovljeno. Mitscherlich je vsaj v svojih poznih letih už'val polno priznanje in je pred 25 leti kot 82 letni starček umrl na Bavarskem.
Gospodarske vesti
= Zaključek mednarodnega kongresa gojlteljev tobaka v Rimu. Mednarodni odbor gojiteljev tobaka je te dni zaključil svoje zasedanje v Rimu, kjer so bili sprejeti važni sklepi o sodelovanju evropskih prolzvojalcev tobaka, o vnovčanju pridelka in o klasifikaciji evropskih vrst tobaka. Udeleženci kongresa so si ob povratku v
domovino ogledali nekatere italijanske nasade tobaka in ureditev italijanskih tvornic.
«= Vnovčenje letošnjega Sitnega pridelka. Iz poročila, ki ga je nedavno podal kmetijski minister Pareschi medministr-skemu odboru za oskrbo, razdelitev in cene, je bilo razvidno, da bo oskrba prebivalstva z žitom in moko do nove letine zagotovljena. Tudi smo že poročali o ukrepih za zboljšanje kontrole pridelka. Za ugotovitev posejanih površin in pridelka poslujejo že novo ustanovljeni ugotovitveni uradi. Da se omogoči popolno zajetje celotnega presežka proizvajalcev, so bili izdani nadaljnji predpisi za pravilno oddajo presežkov. Mlatenje žita bo v vseh pokrajinah pod kontrolo. Proizvajalci bodo od pridelka lahko kakor v zadnjih letih pridržali po 200 kg na osebo, toda le pod pogojem. da zemljo sami obdelujejo. Lastniki zemljišč, ki sami ne obdelujejo zemlje, pa bodo letos lahko smeli pridržati le 110 kg pšenice na osebo. Količine, ki jih proizvajalec lahko pridrži za setev, ostanejo nespremenjene.
= Največja nemška finančna transakcija. Ob koncu lanskega leta je nemška vlada izdala naredbo o odkupu hišnonajem-ninskega davka. Ta davek, ki je bil uveden po prvi svetovni vojni za pospeševanje gradbene delavnosti, se v bodoče ne bo vec pobiral, zato pa so morali hišni lastniki vplačati sorazmeren znesek za odkup tega davka Sedaj objavljajo nekaj podatkov o uspehu te finančne transakcije, ki jo označujejo kot največjo transakcijo v zgodovini nemških državnih financ. Odkup davka le prinesel državi 8.2 milijarde mark; 4.7 milijarde maik so hišni posestniki plačali za odkup državi iz razpoložljivih sredstev, za 3.53 milijarde mark pa so si najeli pri denarnih zavodih posojila. Čeprav je bilo
treba hišnim posestnikom v razmeroma kratkem roku plačati tako velike zneske, vendar transakcija ni povzročila nobenih motenj v poslovanju denarnih zavodov in v denarnem prometu, kar je pripisati dobro premišljenim finančno-tehničnim ukrepom in okolnosti, da vlada v Nemčiji znatna denarna likvidnost. Dotok teh znatnih sredstev pa je na drugi strani povzročil, da je v prvih mesecih letošnjega leta državni 'dolg Nemčije le v majhnem obsegu narasel. Dosežen je bil tudi drugi namen I transakcije, namreč absorbirati odvečna denarna sredstva v nemškem gospodarstvu.
= Svetovna proizvodnja svile- Mednarodni polje lelski urad v Rimu objavlja
j zanimive podatke o svetovni proizvodnji naravne svile, ki je važna surov.na, za vojno. Iz te statistike je razvidno, da je sve-; tovna proizvodnja močno nazadovala, ln sicer predvsem odkar je Japonska vstopila v vojno in je prenehal izvoz svile v Zedinjene države. V znatni meri je nazadova-j nje svetovne proizvodnje pripisati Tnanjši I prolzvolnji Kitajske, kar je v zvezi z vojnimi dogodki na Kitajskem. Medtem ko se I je evropska oskrba z naravno svilo zbolj-šala, občuti angleško-ameriški tabor pomanjkanje te važne surovine. Pred vojno se je svetovna proizvodnja svilenih koko-nov gibala na višini preko 500 milijonov kilogramov, še leta 1940. je znašala 509 milijonov kilogramov, naslednje leto je padla na 396 milijonov kilogramov, lani pa na 318 milijonov kilogramov, tako da je bila v preteklem letu za skoro 20% manjša nego v prejšnjem letu in za 37.5% manjša nego v letu 1940. Evropska proizvodnja se v lanskem letu ni zmanjšala, čeprav se je zaradi pozne pomladi gojitev sviloprejk zakasnila. Podatki o svetovni proizvodnji surove svile pa so naslednji: leta 1940. je znaša'a svetovna proizvodnja 62.350 ton. naslednje leto je podla na 48.805, lani pa na 39.288 ton, tako da je bila lanska proizvodnja za 37% manjša nego pred dvema letoma. Najbolj se Je v primeri z letom 1940. zmanjšala proizvodnja Kitajske, namreč za 40%, Japonska pa je svojo proizvodnjo namenoma zmanjšala, ker je odpadel izvoz v Zel in j ene države.
= Narasli vojni Izdatki Anglije. Angleški zakladni urad je ob koncu maja prejei od parlamenta formalno pooblastilo za nadaljnji vojni kredit v višini 1 milijarde funtov. S tem novim kreditom se bodo celotni vojni stroški Velike Britanije dvignili na 15 milijard funtov. Z novim kreditom bodo kriti vojni stroški do konca avgusta. Celotni proračunski izdatki za tekoče leto znašajo 4.9 milijarde funtov; od tega odpade okrog 4 milijarde na stroške za vojno in za proizvodnjo vojnega materiala. V zvezi z gornjimi številkami poudarjajo, da se vojni stroški nadalje dvigajo in so ža prekoračili 15 milijonov funtov na dan. — Te dni so bili objavljeni tudi podatki o vojnih stroških Avstralije in Nove Zelandije. Vojni stroški Avstralije bodo do konca junija dosegli 1.08 milijarde funtov, kar ja več, kakor je znašal ob izbruhu vojne ves državni dolg Avstralije. Od celotnih dosedanjih vojnih stroškov so krili 350 milijonov funtov z novimi davki, 450 milijonov s posojili in 300 milijonov s kreditom avstralske novčaniene banke. Vojni stroški Nove Zelandije bodo znašali v letu 1942-43 144 milijonov funtov, to je 11 milijonov več, kakor je bilo prvotno predvideno. Samo za stroške ameriških posadk na Novi Zelandiji odpade 7 milijonov funtov.
= B°lgarska notranja posojila. Ze ored tedni smo poročali o novem bolgarskem 5% notranjem posojilu, ki ima deloma prisilni značaj, ker mora to posojilo vpisati, v določenem odstotku vsaka fizična, -n pravna oseba s premoženjem preko 100.000 levov, pri čemer se giblje odstotek zneska,
ki ga je treba vpisati, od 2 do 8®/«. Zaradi vpisa novega posojila je bilo 5. t. m. zaključeno vpisovanje 5% obrambnega posojila iz leta 1941. Ko je bilo leta 1941 raz-p'sano to posojilo, je bil ponuden znesek 2.5 milijarde levov. Pozneje je bil znesek posojila povišan na 3.5, sedaj pa je bil glede na dosežen končni znesek ponovno povišan na 9.5 milijarde levov. V bolgarskih finančnih krogih računajo, da bo novo 5» posojilo prineslo 10 milijard levov.
«= Gospodarske ve»ti iz Hrvatske. Hrvatski gospodarski minister Je odredil, da se smejo v bodoče prodajati zasebnikom predmeti iz železa samo proti oddaji ustrezajoče količ ne starega železa. Izjema velja le pri nakupu predmetov ;z železa v teži do 1 kg. — Hrvatski finančni minister Je izdal npredbo o tekoči kontroli likvidnosti denarnih zavodov. Med drugim so denarni zavodi dolžni predlagati finančnemu mlwU
strstvu vsake 3 mesece podatke o stenju tujih sredstev ter o kritju kratkoročnih in dolgoročni posojil. — Posebna trgovinska delegacija pod vodstvom ravnatelja za obrt, industrijo in trgovino dr. inž. Cabasa ee mudi v Bukarešti zaradi sklenitve novega trgovinskega sporazuma s kraljevino Rumunijo. Sedanji trgovinski sporazum bo potekel ob koncu junija.
= Obrestna mera v Srbiji. Srbski urad za nadzorstvo bank je n^ novo določil maksimalno obrestno mero za vloge pri denarnih zavodih. Maksimalna obrestna mera znaša za hranilne vloge na knjižice pri dnevni odpovedi 2%, pri enomesečni odpovedi 2.25%, pri 3 mesečni odpovedi 2.5%, pri polletni odpovedi 3% in pri enoletni odpovedi 3.5%. Za vloge na tekočem računu pa znaša obrestna mera pri enakih odpovednih roki 1%, 1.5%, 2«/0, 2.5% in 3»/»-
Umrl nam Je dne 8. t. m. naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče, svak, stric in tast, gospod
MIHAEL MAJCEN
gostilničar in posestnik po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 10. Junija 1943, ob S. url popoldne, lz kapelice sv. Andreja na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
J
KULTURNI PREGLED
Druga predstava nSeviQskega brivca"
O predornem uspehu, ki so ga dosegli na prvi predstavi »Seviljskega hrivca« so-pranistka Liana C o r t i n i, baritonist Gino B e c h i in dirigent Artur L u c o n , je bila v okviru naše kulturne kronike zapisana včeraj veljavna in zaslužena strokovna sodba. Tudi druga predstava Rossi-nijeve opere z italijanskimi gosti je pomenila enega tistih izrednih uspehov, kakor se le poredkoma vpisujejo v anale naše Opere. V popolnoma razprodanem gledališču
Bilka
Gino Bechl
)e vladalo ves čas animirano razpoloženje, izražajoče se v tesni duhovni spoje-nosti avditorija in odra. Le pri redkih predstavah je čutiti, da bi umetniški žar z odra v toliki meri razvnel sprejemljivost poslušalcev, ki so si večkrat — pri gostih kakor pri domačih pevcih — dajali duška z dolgotrajnim aplavzom ob odprti sceni. Po posameznih dejanjih je občinstvo vedno klicalo na oder goste in domače B. Posebne pozornosti je bil deležen dirigent Artur L u c o n , čigar orkestralno vodstvo je nemalo pripomoglo k nenavadnemu. pristno rossinijevskemu blesku »SevAjsIkega brivca«. Gostje in glavni domači solisti so prejeli tudi šopke cvetja.
Ob koncu predstave je navdušenje občinstva, ki kar ni hotelo zapustiti gledali-Afia, prisililo simpatičnega in sijajnega pewca Gina B e c h i a, da je zapel nekaj pesmi. Privlekel je pred zaveso star pia-nirto in se sam spremljal na njem; zapel je tri popularne pesmi in položil vanje vso silo in lepoto svojega glasu in toploto svojih čustev. Razvneto občinstvo je težko zapuščalo gledališče, a po predstavi se je še začel lov za avtogrami.
Predstavi so prisostvovali med mnogimi odiičniki Visoki komisar Eksc. Grazioli z gospo, Poveljnik XI. Armadnega zbora Eksc. Gambara, Zvezni tajnik in drugI
Prvi Let3pfs naše Akademije
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala v redakciji svojega generalnega tajnika prof. dr. Frana Ramovša prvo knjigo svojega Letopisa. 364 strani obsegajoča, lepo opremljena in natisnjena pubiikacija prinaša na posebnih prilogah slike vseh rednih članov, medtem ko so slike dopisnih članov uvrščene v besedilo njihovih življenjepisov. Prav tako so re-producirane na posebnih prilogah fotografije umrlih članov slovenske Akademije.
Letopis se začenja s sestavkom F. Ramovša »K zgodovini ustanovitve Akademije v Ljubljani.« Članek je natisnjen tudi v italijanskem izvlečku. Izpopolnjuje ga imenski pregled uprave Akademije v prvih štirih letih njenega delovanja in seznam članstva posameznih razredov. Na to se vrste življenjepisi vseh rednih članov, izpopolnjeni s sliko in faksimiliranim podpisom ter z bibliografijo posameznikovega dela. Tako je zastopanih v abecednem vrstnem redu 13 naših akademikov. Drugi del obsega biografije in bibliografije 8 dopisnih članov. Oba dela sta po-membna tudi kot biografski priročnik o vodilnih osebnosti slovenskega znanstvenega in umetniškega sveta.
Trajnega pomena je nadalje tretji del. ki je posvečen umrlim članom. Na prvem mestu je objavljen življenjepis rednega člana pravnega razreda razreda prof. Rada Kušeja. Življenje in delo slovenskega strokovnjaka za cerkveno pravo je na kratko orisai njegov sin dr. Gorazd K u š e j in izpopolnil svoj sestavek z bibliografskim pregledom. O-kriminalistu in pravnem zgodovinarju prof. Metodu Dolencu piše prof. dr. Janko P o 1 e c ; navedena so pokojnikova najvažnejša dela. Posebno obširno je prikazano življenje in delo profesorja rimskega in državljanskega prava in skladatelja dr. Gregora Gojmira Kreka. O pokojniku kot pravniku piše prof. dr. Po-1 e e. Skladate'j prof. L. M. Škerjanc pa je prispeval daljšo študijo o Kreku kot skladatelju. Tu piše o Krekovih glasbenih pripravah, o Novih Akordih in o sklada-teljski tvornosti. Teh troje poglavij daje dovolj zaokroženo podobo pokojnikovega glasbenega delovanja in pomeni nov prispevek k sistematičnemu študiju vodilnih osebnosti slovenske glasbe — študiju, ki ga čaka še mnogo neobdelane ali nezadostno obde^ne snovi. Bibliografija Krekovih pravnih spisov in posebej še izčrpen seznam njegovih skladb in spisov o glasbi izpopolnjujeta gradivo o zaslužnem kulturnem delavcu. Nadaljnji spominski članek z bibliografijo je posvečen spominu našega botanika prof. A'fonza Pavlina. Prispevek je iz peresa prof. Gabrijela T o m a ž i č a. Prof. dr. Ivan R a k o v e c je sestavil celotno bibliografijo del priro-doslovca Ferdinanda Seidla ter podal v daljši razpravi oris in oceno Sidlovega znanstvenega dela.
V nadaljnjem delu Letopisa je objavljeno to. kar neogibno sodi v takle letops: Kratka poročila o skupščinah in sejah slovenske Akademije od novembra 1. 1938 do 30. dec. 1942-XXI. Prav tako so publi-cirani sejni zapisniki posameznih razredov in nadzornega odbora ter besedilo pravilnika za tiskanje akademijskih publikacij. S tem se odpira podrobnejši vpogled v notranje delo naše najvišje znanstvene institucije, katere prva leta sovpadajo z največjimi dogodki novejše zgodovine in ki je tudi v novih razmerah dobila možnosti delovanja in izdajanja publikacij.
Oddelek o komisijah nas seznanja s sestavo in delom bibliografske komisije, ki si Jte zastavila skrb za izdajanje slovenske
*	Visok obisk v rimski Cinecittš. Minister za ljudsko kulturo Eksc. Polvereili je obiskal te dni prostore rimske Cinecittš, ter se pozanimal za vsak oddelek pnsebej. Prisostvoval je recitacijam gojencev kinematografske šole ter se je nekaj časa ustavil v dvorani za predavanja, kjer so mu predvajali prizor iz filma »Henrik IV«. Na koncu je minister Polvereili stopil na oder velike dvorane, v kateri so se zbrali gojenci rimske kinematografske št le. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad delom in uspehi tega zavoda ter poudaril, da je mladina dolžna napeti vsi sile, da se izboljša položaj itailijanskega filma.
» Smrt Italijanskega torpednega letalca. Pri neki letalski nesreči je dohitela smrt uspešnega italijanskega torpednega letalca nadporočnika Cigonnija, ki je bil petkrat imenovan v italijanskem vojnem poročilu zaradi svojih velikih sposobnosti.
*	Prof. Kapp umrl. V Freiburgu Je umrl prof. Wilchelm Kapp, ustanovitelj in dolgoletni vodja tamošnjega instituta za no-vinoznanstvo. Sprva se je posvetil duhovniškemu poklicu, potem pa je postal učitelj na visoki šoli v Mtilhausnu in Strass-burgu. Po svetovni vojni je šel najprej v Švico, potem pa se je naselil v Freiburgu, kjer je predaval o publicistiki in časnikarstvu. Postal je častni doktor freiburške filozofske fakultete, ob 751etnicl pa je bil odlikovan tudi z Goethejevo kolajno.
•	Papež se zanima za Civltavecchijo. Iz Rima poročajo, da se papež izredno živo zanima za škodo, povzročeno po sovražnih le-talsikih napadih na mesto Civitavecchijo blizu Rima. Sveti oče je poslal škofu tega mesta znatno denarno podporo ter je podelil ondotnemu prebivalstvu dvakratni svoj očetovski blagoslov.
•	Wlnekelmannova proslava v Triestu. Leta 1768. je umrl v Triestu Nemec Jo-hann Joachim Winckelmann. V Triestu so te dni obhajali 175. obletnico njegove smrti. Ob tej priliki so se zbrali na La-jfldariju pri cerkvi sv. Justa mnogi člani nemške kolonije, ki so z nemškim konzulom von. Druffelom na čelu počastili pokojnikov spomin.
•	Velik uspeh tenorista Giglia v Vicenzi. V Verdijevem gledališču v Vicenzi so te dni prvič peli Massenetovo opero Manon, v kateri je pel tenorsko vlogo Be-njamino Gigli, ki je ob tej priliki prvič nastopil v Vicenzi. Predstava, ki jo je vodil dirigent Berretoni, je dosegla ogromen uspeh.
♦	Kardinal med delavci. Turinsiki kardinal Fosati je te dni obisksJ tvornlco Ra>-setti, si ogledal njene naprave ter daroval mašo v naczočnosti 1200 delavcev, ki so zaposleni v tem podjetju. Mnogi izmed delavcev so prejeli iz kardinal ovih rok sveto obhajilo, nato pa še poseben blagoslov.
*	Smrt baronice Braun von Stumovel. Iz Rima poročajo, da je dne 25. maja nenadoma umrla baronica Josipina Braun von Stum, soproga Gustava Braiuna von Stuma, podpredselnika inozemskega tiska v Nemčiji. Pokojnica je bila v rimskih krogih dobro zruana ne samo po svoji srčni dobrot-ljivosti, temveč tudi kot zelo lepa in izobražena ženska,. Potekala je iz italijanske rodbine. Med njenimi predniki po očetovi strani je znan posebno pionir Afrike marki Ig-nazio Antinori.
*	Mednarodna komisija tobačnih produ-centov je zaključila svoje del0. V prostorih rimskega zavoda za poljedelstvo se je vršilo minule dni zasedanje mednarodne komisije tobačnih proizvajalcev. Zborovanju je predse 1 oval inž. Boselli, glavni ravnatelj državnih monopolov, v imenu vlade pa je bil navzoč tudi Eksc. Pellegrini, državni podtajnik v ministrstvu za finance. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta posebna resolucija., ki poudarja potrebo, da se proizvodnja tobačnih izdelkov vskladi, za kar se bosta na vso moč prizadevali italijanska sekcija v Rimu, nemška sekcija v Bremenu, pa tudi druge sekcije evropskih držav, ki imajo svoje sedeže v Španiji, Rumuniji, na Grškem in Madžarskem. Naloga mednarodne komisije za tobačno proizvodnjo je tudi skrb za to, da se tobačni izdelki pravilno klasificirajo.
*	Delavci na riževih poljih dobe po en kilogram riža dnevno. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu sporoča, da imajo delavci na riževih poljih pri letošnji žetvi riža pravico do delne odškodnine v naravi to je do enega kilograma riža za vsak dan izvršenega dela. Riž bodo dobili delavci od pridelovalcev.
•	Cene za tipiziran sladoled. Ministrstvo
za poljedelstvo je določilo, da se razdele vsi sladoledarski izdelki na tri kategorije, ki se bodo prodajali po določenih cenah. Najvišja cena za sladoled znaša 4.40 za obrok pri sladoledarju, odnosno 5.50, če ga prinese natakar gostu na mizo. Ostale kategorije sladoliedarskih izdelkov imajo ceno 3.50 odnosno 4.20 lire s postrežbo vred in 2.50 odnosno 3.2 lire s postrežbo. Oblasti, ki vrše nadzor nad cenami, morajo paziti na to, da sladoledarji ne zaračunavajo svojih izdelkov po višji ceni.
•	Razpis natečaja za godbo policijskih agentov. Razpisan je natečaj za 23 izpraznjenih mest pri godbi zbora policijskih agentov. Natečaja se lahko udeležijo policijski agenti s predpisanimi sposobnostmi, ki pa ne smejo .biti mlajši cd 18 in ne starejši od 30 let. Kompetenti, ki bodo sprejeti, bodo morali prestati poizkusno dobo, ki traja šest mesecev. Podrobncsti razpisa so na razpolago pri pristojni oblasti.
bibliografije kot stare potrebe znanstvenega in slovstvenega sveta. V tem pogledu je tehtno in zanimivo v celoti natisnjeno poročilo dr. J. S1 e b i n g e r j a o sedanjem stanju in nalogah slovenske bibliografije. Nato je objavljen z obširno utemeljitvijo že sprejeti predlog prof. Ramovša za ustanovitev komisije za etimološki slovar slovenskega jezika. Natisnjenih je tudi nekaj primerov obravnavanja takih gesel. V komisiji za SES so akademiki Nahtigal, Ramovš. Breznik in Grafenauer. Prof. Ramovš pripravlja podroben elaborat o pripravah, ki jih zahteva tško delo. S temi poročili se zaključuje Letopis. Knjiga bo še zanamcem pričevala o uspešnem delu slovenske Akademije znanosti in umetnosti v prvih lotih njenega obstoja.
•	Prebivalstvo mesta Flume. Iz Rima
poročajo, da je imelo mesto Flume letos na dan 30. aprila 62.016 prebivalcev.
*	Govejo živino, ki pojde na pašo v planine, je treba prijaviti. Ministrstvo aa poljedelstvo v Rimu je odredilo, da morajo lastniki živine iz Piemonta, Lombardlje, Trilentske pokrajine, Benečije in GariziJ-ske pokrajine prijaviti vso živino, katero nameravajo pastirji odgnati na letno pe*> v planine.
*	200 ci ki ©taksijev v Milanu. Milanski
listi poročajo, da bolo v milanski promet j v najkrajšem času uvrščeni ciklotakaiji, in j sicer 200 voz. Ciklotaksiji vozijo po 20 km | na uro ter sestoje iz bicikla ter majhne prikolice. Tehtajo samo 54 kg in se rablje za prevoz potnikov. Za vsak kilometer vožnje bolo računali vozači po 2 liri.
♦	Avtomobilska nesreča. V Spezijl je sedel te dni- 341etni družinski poglavar Mar-celo Camai s svojo ženo in sinom v avtomobil da bd se oipeljal domov. Na nekem ovinku jim je pridirjal nssproti drug avtomobil, ki se je zaletel v njihovo vozilo, tako da se je slednje prekucnilo. Posledice karambola so bile hude. Družinski poglavar je obležsl na cesti mrtev, njegova žena si je zlomila hrbtenico, sinček pa desno nogo.
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Nenadno je preminil v najlepših letih trgovec g. Stanko Ahlin. Za njim žalujejo mati in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v sredo ob pol 16 iz hiše žalosti v Kosezah, Podutiška ulica 24, na pokopališče v Dravijah. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožaJje.
u— Spet smo dobili izdaten obrok dežja, čeprav ni bil potreben, je bila prednost tega naliva vsaj ta, da ni trajal več kakor en dan. Zemlja je zdaj temeljito napoje-na, saj je deževalo v ponedeljek od zgodnjega dopoldneva do poznega popoJdneva. Zlasti v opoldanskih urah je bil naliv močan. Ozračje se je seveda ohladilo in smo zabeležili komaj 14.6 stopinj Celzija. Proti večeru se je začelo spet jasniti ln včeraj zjutraj smo imeli 9.9 stopinj Celzija. Nebo je bilo še vedno zamreženo, vendar je že dopoldne zmagalo sonce. Barometer se je spet dvignil na 770 mm. Bila bi res velika škoda, če bi zaradi prepogostega dežja poleglo žito in začelo gnltl, saj Je letos tako lepo obetalo kakor že desetletja ne. Zdaj potrebuj« sonca, da bo lepo dozorelo in plenjalo. Povrtnina Je zdaj v svoji polni sezoni, o čemer priča tudi dobro založeni ljubljanski trg. Sezona sadja se tudi že razvija odkar so priSle na trg črešnje. Tudi po ljubljanskih vrtovih prijazno rdijo in zorijo, saj se že bliža njihov pokrovitelj sveti Vid, ki mora biti vsako leto češenj sit.
u— Na koncertu Ljubljanskega komornega tria bomo slišali prvič 3. stavek Iz Pizzettijevega klavirskega trla, ki ima sa- J mostojen naslov: Septembrska rapsodija. J Ta stavek je napisan v topli, mirni melo-diki, ki prikazuje popolno nastrojenje zgodnjejesenske pokrajine, polne sončnega svita in modrega neba, ki Jo tu In tam vznemiri sunek veti a ali bežna senca oblaka, a glasba se povrača vedno znova k miru, ki ga nato prekine daljna pesem vra-čajočih se kmetov s polja. Ta mala epizoda gre naglo mimo in zopet zavlada mir, ki je izražen s S'rokim spevom v obeh godalih. Avtor tega tria je Hildebrand Pi-zzetti, predstavnik zmerno moderne italijanske sodobne glasbene tverbe. Trio Je bil prvič javno izvajan na koncertu ne-lzdanih skladb 23. maja 1925 v Parizu. Pii izvedbi je sodeloval kot pianist skladatelj sam. Ljubljanski komorni trlo tvorijo gg.: A. Dermelj, C. šedlbauer in M. Lipovšek, priznani naši solisti in koncer-tanti. Koncert bo v petek 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 19., predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Abonente reda Sreda obvešča uprava Državnega gledaMšča, da je za jutri za njihov abonma že napovedana dramska predstava »Jorijeva hči« zaradi obolelosti
g. Vladimirja Skrbinška odpovedana in ostane v sredo dramsko gledališče zaprto.
u— Umetn°stno razstavo slikarja Brana Vavpotiča, sina pokojnega mojstra Ivana Vavpotiča, v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Ariel'e Ree si je ogledalo že lepo število ljubiteljev upodabljajoče umetnosti. Poleg uspelih akvarelov. 36 po številu, so postavljene na ogled tudj štiri plastike: dve Smerdujevi, Goršetova in Kotarjeva. Ogled razstave od 8 do 12. in od 14. do 18. Občinstvo opozarjamo, da bo odprta samo do 20. t. m. Ogled toplo priporočamo.
u— Obvezno cepljenje proti davlci. Cepljenje proti davlci se bo nadaljevalo ves ta teden od 7. do 12. t. m. Vsi oni otroci, ki so dobili pred 14 dnevi prvo Injekcijo dobe v tem tednu drugo. K temu cepljenju naj starši pripeljejo tudi vse one ctroke, ki so lansko leto dobli dve injekciji, da dobe letos še tretjo. Starše spet
l m v
. J*' 1 I*.—:,______.____
Firenze: izročitev odlikovanj slavnim vrnivšim se vojakom divizije »Folgore*
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. & ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna p£en>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28 40 lire za kg: slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za Uter: aondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v LJubljani 33 60 lire zft stot; mehki roblancl (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladiSče 40 Ur zs stot: trda razžagana drva 40 ilr za stot: enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline 4.10 lire za kg.
opozarjamo, da je cepljenje proti davlci obvezno, ter da se bo proti vsem, ki so brez utemeljenega vzroka cepljenje opu-stiU, postopalo po kazenskih določbah uredbe o obveznem cepljenju proti davlci.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15.
u— Za stare, onemogle Ljubljančane v Mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila tvrdka Brata Mo*kovič 250 lir namesto venca na krsto pok. g. Milka Kra-peža. županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Starši! Za sprejemne izpite na gimnazijo se bodo vaši otroci temeljito pripravili po novih predpisih, če jih vpišete v naše odlično uvedene inštrukcije. V tečaju, ki se začne v ponedeljek, poučujejo samo profesorji - strokovnjaki. Z 12. junijem začnemo tečaj za malo maturo: Posebej: italijanščina, slovenščina, matematika. Enako začnemo z 12. junijem tečaj matematike za veMke maturante. Honorai nizek. Uspeh zagotovljen. Oglasite se s prijavo dopoldne od 8. do 12. m od 14. do 16. na naš naslov: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Sprejemni Izpit za prvi razred gimnazije. Tekom toga tedna začno posebne Instrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo la profesorji — strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Specialne strokovne instrr.kcije za gimnaz je ln meščanske šole.
u— Nesreče. V ljub-jansko bolnišnico so sprejeli zadnje dni več ponesrečencev. Iz Loškega potoka so pripeljali z zlomljeno levico 8-letnega sina posestnika Antona Moharja. 78-letna mestna uboga Terezija Bajtova iz Ljubljane je na cesti padla in se potolkla po glavi. Desnico si je zlomila pri padcu 77-letna zasebnica Ivana Kirar-jeva iz Ljubljane. 69-letnemu posestniku Alojziju Peršiču iz 2elimelj je slamorezni-ca odrezala desnico pod komolcem. Z drevesa je padla in si zlomila desno nogo 10-letna hčerka delavca Jožica Strletova iz Ljub'jane. Z isto poškodbo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 6-letnega sina posestnika Milana Fortuno iz Zagradca. 67-letnega posestnika Jožeta Ponikvarja pa je hlod močno udaril v prsi in mu prizadejal tudi notranje poškodbe.
Iz Novega mesta
n— Sprejemni izpiti na realni gimnaziji v Novem mestu. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu se bodo sprejemale v tajništvu gimnazije dne 11., 12. m 14. junija od 8 do 12. Prošnjo je treba nasloviti na gimnazijske ravnateljstvo in ji priležitj izpričevalo IV. razreda ljudske šole in rojstni list. Ako učenec še nima izpričevala IV. razreda, naj mu šolsko upraviteljstvo na prošnji potrdi, da obiskuje IV. razred, in bo prinesel izpričevalo pozneje. Prošnjo je treba napisati na taksnem pa p r ju za 6 lir. Poleg učenca naj jo podpišejo tudi starši ali njih namestniki. Ako rojstni Ijst ni kolkovan z državnim kolkom, ga je treba brez ozira na carkveni kolek kolkovati še kot prilogo z državnim kolkom za 2 liri. K sprejemnemu izpitu bodo pr puščeni učenci, rojeni v letih 1930, 1981, 1932 ;n 1933. V prošnji naj učenec navede, ali želi opravljati izpit v julijskem ali v jesenskem rekn. Dan Izpita se bo pozneje določil.
Z Gorenjskega
Svečana pode'itev Mozartove nagrade.
Kakor smo poročali, sta letošnjo Mozartovo nagrado prejela vseučiliški profesor dr. Pirchegger iz Gradca in prof. dr. Martin Wutte iz Celovca. Kakor ob podelitvi v Gradcu so tudi preteklo soboto v Celovcu priredili v svečano okrašeni dvorani deželnega muzeja primerno slovesnost, h kateri so se pripeljali številni uradni predstavniki s pokrajinskim načelnikom ar. Rainerjem na čelu. Rektor inomoške univerze prof. dr. Klebe"sberg je v slavnostnem govoru orisal življenje in delo dr. Martina Wutteja, rekoč, da je odliko-vanec v svoji borbi za duševne temelje pri obrambi Koroškega dosegel največje zadoščenje. Prof. dr. Biilger z graške univer ze je orisal dr. Wutteja kot znanstvenika nakar je graški rektor Pohlheim podelil odlikovancu nagrado. Obenem je blo sporočeno. da je graška pravna fakulteta počastila dr. Wutteja s častnim doktoratom.
ReSevanje starega koroškega gradu. Nad 400 let stari častitljivi grad Volšperk v Lavantinski dolini ima krasne parke, vrtove in gozdove. Bil je last družine grofov Heinckel-Donnersmarck. Zdaj pa je grad kupi'a koroška montanska industrijska družba, ki bo razpadajočo stavbo obnovila in uredila vso okolico. Zadnja leta se ja občina mesta Vo'šperka trudila, da je prenovila nekatere dele gradu ter v njih priredila več stanovanj in internat za gimnazijo.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Spodnja Štajerska
Profesorji na izleta ▼ & mar Je ti ob Pesnici. Pretekli petek se je pripeljalo v Smar-jeto ob Pesnici 25 profesorjev lz Gradca. Med njimi je bil tudi vodja graške univerze prof dr. Pirchegger, ki je bil nedavno odlikovan z Mozartovo nagrado. Z njim sta bila vodji celovške in inomoške univerze. OgledaJi so si ljudsko šolo in prisostvovali pouku, da se prepričajo o jezikovnem napredku mladine v zadnjih dveh letih. Po ogledu so profesorji pohvalili šolskega upravitelja Dobniga.
Kulturni dnevi nemške mladine v Mariboru so se zaključili v nedeljo z jutranjo svečanostjo. Za slovo jim je spregovoril zvezni vodja Steindl, ki je rekel, da je Maribor z vso spodnleštajersko deželo ponosen na svojo mladino. Tisoči mladih dečkov in deklic, ki so prišli iz vseh krajev v Maribor, so s svojimi prireditvami pokazali, da se tudi v vojni po. svečajo prosvetnemu delu. Svečanost ie bila zaključena s počaščenjem Adolfa Hitlerja in z nemSklmi himnami.
Razvoj mesta Celja je zdaj prikazan v slikah. V celjski ljudski knjižnici je prirejena majhna razstava, ki prikazuje, kako se je Celje razvijalo od rimskih c"asov preko srednjeveškega utrjenega mesteca do danaSnje podobe. Razstava bo odprta do srede junija.
Opozorilo prtd sovražnimi baloni objavljajo štajerski dnevniki. Sovražnik spet spušča na nemško področje rumene, okrogle gumijaste balone v premeru 2 do 3 metrov. Baloni odvržejo po določenem času steklenico s tekočino, ki povzreči požar po žitnih poljih, gozdovih in drugod. Novejši baloni imajo tudi vrečice z lesno volno, ki se s pomočjo električne napi ;- re vžge, čim trešči balon ob drevo ali poslopje. Prebivalstvo je posvarjeno, naj se takih balonov ne dotika, marveč naj o njih takoj obvesti bližnje oblastvo.
15 vnukov in 11 pravnukov. V širšem družinskem krogu je praznovala svoj 87. rojstni dan ga. Ivana Pivčeva iz Selške vasi v mariborskem okrožju. Rodila je 10 otrok, živijo še 4. Ljubeznivo babico časti tudi 15 vnukov, od katerih so 4 na fronti, in 11 pravnukov. Babica, ki je znana po svoji ljubeznivosti in pcstrežljivo-stl, je bila deležna številnih čestitk.
Nesreče. V nekem mariborskem poeljet-ju je padel 38 letni preizkuševalec kov n Anton Raušnik tako nesrečno, da se je globoko vrezal v hrbet. Nogo si je poškodoval 36 letni ključavničar Jože Lozar s Pobrežja. Prepeljana sta bila v bolnišnico.
Nesreče otrok. Mala Ljudmila Karba iz Vučkovcev je padla v prazen zaboj in si zlasti poškodovala nogo. 61etna Marija Marčičeva iz Račjega pa je bila nevarno udarjena od krave. Ranjenki ležita v mariborski bolnišnici.
Otrok je utonil. Pretekli četrtek Je dve in pol leta stari Valter Aberl pri Radgoni metal psu kamenčke v vodo in se tako zabaval s svojim zvestim spremljevalcem. Nesreča pa je hotela, da je malčku iz-podrsnilo in je padel v globoki potok. — Dečka so kmalu pogrešili, vendar trupelca doslej še niso našli.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 9. junija: Zaprto.
Četrtek, 10. jun., ob 18.30: »Stari in mladi. Premiera Red Premierski.
Petek, 11. jun.. ob 15.: »Kralj na Betajno-vi«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota. 12. jun.. ob 18.30: »Jesen«. Red B.
Nedelja,, 13. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Izven.
Premiera A. Medvedove Igre » Stari ui mladi« bo v četrtek za red Premierski. Delo je znač'lna ljudska igra. V njej je obravnavana usoda preuž tkarja, ki mu izkazujejo otroci, ki uživajo sadove njegovega življenjskega truda, malo hvaležnosti. Igro je zrežiral Milan Skrbinšek. V glavnih vlcgah: Lipah. Presetnik, Starčeva. Simč -čeva, Gale, Verdonik, Gabrijelčičeva, Go-rinšek, Blaž, Benedičič.
OPERA
Sreda. 9. jun.. ob 18.: »Tiha voda«. Opereta. Premiera. Red Premierski. Četrtek, 10. jun.. ob 18.: »Vnebovzetje
B. D. M.«. Oratorij. Red Četrtek. Petek. 11. jun.: Zaprto. Sobota. 12. jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. *
G. Ptetrl: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih. Pre ved: Niko štritof. Dejanje se god; v fiorentinskem predmestju v'polpretekli dobi ia pokaže idilo v rodbini kočija-ža Ulissa ter romantični beg njegove hčere. Osebe: Ulisse — Zupan, Rosa njegova žena — Poličeva, Anita — Mlejnikova. I<?a — Nada Stritarjeva, Cecchlno — Krištan-čič, Stinchi — M. Sancin, Alfredo — B. Sascn. reporter — Rus, Hesdrubal — Anžlovar. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin, načrti za kostume: J. Vlfanova, klobuki: Ivanka I lune Selenburgova ulica.
3 P ® 53 T
Nova propagandna
pdreiitev za atlete
Pokrajinsko izbirno tekmovanje za tekače na najkrajši progi (100 m)
Novo in privlačno propagandno športno manifestacijo za lahko atletiko pripravlja Lahkoatletska zveza v našem mestu na dan 4. julija, in sicer pokrajinsko izbirno tekmovanje na 100 m, ki jo za vse pokrajine prreja športni dnevnik »Gazzetta dei lo Šport« iz Milana.
Kakor že svoječasna tekma za veliko nagrado na srednje proge, ki je bila v Ljubljani prav tako prirejena v okviru enakib prireditev po Kraljevini, ima tudi to tek movanje namen, napotiti mladino k izva^ janju te posebne vrste lahkoatletskega športa. Pcsebno v Ljubljanski pokra.iim je nujno treba obnoviti in zgostiti vrste tekačev na kratke proge in zato smo prepričani, da se bodo pozivu, ki ga zdaj pošilja mladini naša atletska zveza, odzvali številni udeleženci.
Po vsej Italiji bo takih izbirnih tekmovanj nič manj kakor 40 in tudi Ljubljana bo med mesti, ki jih bodo organizirala po prizadevanju tukajšnjega CONIa. Za pokrajinsko izbirno tekmovanje na 100 m, o katerem bomo podroben razpis še objavili v kratkem, bo razpisanih mnogo nagrad, najboljša dva tekmovalca pa se bosta lahko udeležila medpokrajinskega polfinala, Ki i>o v dozdaj še nedoločenem kraju na dan 18. julija. Ko objavljamo to prvo vest o tej novi propagandni prireditvi za »kraljico športa«, bi radi obenem vzpodbudil' naša športna društva, naše šole in vse ostale telesno-vzgojne organizacije, naj pripravijo mlade atlete za to pomembno preizkušnjo, iz katere bedo lahko izšle bodoče nade domače atletike.
Tekmovanja se bodo lahko udeležil; atleti, ki spadajo v in. razred atletov članov FIDALa, ter član; Slovenske lahkoatletske zveze iz Ljubl.j3.ne in slednj;č tudi vsi ostali atleti, čeprav niso vpisani v zvezo.
Te določbe o širokih možnostih sodelovanja kažejo, da gre za prireditev splošnega značaja, k; lahko zbere lepo število udeležencev, izmed katerih bodo pozneje vsaj najboljši lahko v okviru svojih klubov in društev napredovali dalje in dokazali, da atletika tudi v naši pokrajini stalno napreduje.
Domače tablice
Kakšno je stanje po dveh tretjinah tekmovanja?
še ena nedelja prvenstvenih tekem na zelenem polju je minila — zdaj smo jih imeli vsega 8. pred nami pa so še 4 — in spet smo se približali koncu letošnjega čisto ljubljanskega, nogometnega tekmovanja za tečke. že to samo. da gre med udeleženci za same nasprotnike iz domačih dvorišč, ki jih vsi poznamo do zadnjega dobrega in šc bolj do zadnjega slabega moža ;n ki se prav tako dobro poznajo tudi ?»ami med seboj, je tej konkurenci vse prej kakor v korist, tcda volja in veselje do stva-ii premagujeta vse ovire in vse pomisleke in tako nam je tudi ta domači prvenstveni oles vsaj prvi čis prinesel nekaj prav prijetnih dvobojev, ki so tu in tam, kar sami d sebe vzbujali navdušenje in obetali najlepše račune za bodoči razvoj.
Zadnji dve nedelj; pa — to je od tedaj, ko se je v tem tekmovanju začel povratni del — pa je začela višina tega prvenstvenega nogometa vidno padati. Tehnični revščini med moštvi, in sicer skoraj med vsemi brez izjeme, pa se je, kar je še bolj kvarno cd še tako vidne apatije. začelo pridruževati ogromno nediscipliniranosti in celo nesportnosti. tako da je morala zveza v nekaj primer h seči po zelo ostrih ukrepih. nekaj pa jih je še v obravnavi. Tudi zadnja nedelja s te strani ni bila posebuo razveseljiva in je v malem ali v nekoliko prikriti obl ki bila prav za prav samo ra-priza prejšnje.
Bodisi kakor koli, o tem vsem naj razmišljajo odločilni gospodje za zeleno mizo, mi bi rad; povedali samo to. da šport, k' nima eno pr-: ve notranje vsebine in ga ljudje ne g. v zaradi njegovih idealnih ciljev, ni vreden r. benih žrtev in nobenega truda. Kdor sil v športne vrste, pa seje tam slabo voljo za alce in gledaice. naj rajši pusti to u 1 sivovanje drugim in si sam poišče toi "če drugod, če bodo v športu — zdaj ni o seveda samo na nogometaše — scclel 'vr.r samo mladi ljudje iz ljubezni do njeg■.'. potem ne moremo verjeti, da bi jih stratL v igri in zagr-zenost do kluba zapeljala do takih prizorov, kakor smo jih zadnji dve nedelji gledali na naših nogometnih travnikih.
Toda to vse samo mimogrede, Kajti mi smo se vrnili k nogometu samo zaradi tega, da bi izpopolnili naše včerajšnje poro-
!o s p egledom tekmovanja v obeh glav-
nih divizijah po končanih	dveh	tretjinah tekmovanja ki kaže naslednjo sliko:
I. divizija
Ljubljana 4 4	0	0	22:5 8
Hermts 4 3	0	1	8:5 6
Mars 4 1	0	3	7:16 2
Tobačna tovarna 4 0	0	4	3:14 0
H. divizija
Mladika Žabjak Korotan Vič
4 4 4 4
3 2 2 0
1 0 15:7 1 1 13:6
0 0
2 4
9:9
7 5 4
4:19 0
Prva tablica kaže vso veliko premoč Ljubljane, ki se je že otresla vseh nasprot-nikov in nabrala tako bogat izkupiček golov, da njen obstanek na prvem mestu prav za prav ni več v nevarnosti. Nekako takšen je tudi položaj drugoplasiranega Her mesa, medtem ko bosta moštvi Marsa in Dopolavora iz tobačne tovarne preživeli ša marsikatero zaskrbljeno uro, preden bo odločeno, kdo izmed njiju ae bo rešil odhoda v nižji razred.
V II. diviziji vodi Mladika pred žabja-kom. toda njen položaj ni tako trden da bi mu žabjak za petami ne mogel škodovati. Enako velja tud; za Korotance, ki bi utegnili v še razpoložljivih igrah tudi priti na lepše mesto, kakor ga imajo zdaj. V tej skupini udeležencev je zapečatena edinole usoda Viča, ki je brez točke na zadnjem mestu in se bržkone tudj ne bo mogel premakniti z njega
Ker smo že prj tabelah in številkah, dodajamo danes še dve drugi tabeli, ki se nanašata na trenutno stanje tekmovanja
med rezervami	in mladino. Rezerve.				
žabjak	2 2 0	0	14	: 4	4
Ljubljana	2 2 0	0	4	: 2	4
Mladika	2 10	1	12	: 4	2
Korotan	2 10	1	5	: 4	2
Vič	2 10	1	4	: 4	2
Mais	2 10	1	3	: 3	2
Hermes	2 0 0	2	1	: 4	0
Dopolavoro 1.1. 2 0 0		2	2	: 20	0
Proti tekmi Hermes—Mars rez. je vložen protest, ki je še v obravnavi.
Mladina.				
Mladika 2 2 0	0	4	: 0	4
Vič 3 2 0	1	5	: 1	4
Dopolavoro 1.1. 3 2 0	1	15	: 6	4
Ljubljana 3 10	2	5	: 2	?.
Mars 3 10	2	3	: 9	
Hermes 2 10	1	1	: 3	2
žabjak 2 0 0	2	0	: 12	0
V nekaj vrstah
V Zagrebu so imeli te dni veliko nemSko športno slavje, ki so se ga udeležili v raznih telesno-vzgojnih nastopih vsi na Hrvatskem bivajoči Nemci, bodisi vojaki ali ne-vojaki. Udeležba je bila nadvse številna in tudi organizacija je bila vzorna. Med množico neznanih nastopajočih v raznih tekmovanjih se je pojavil tudi svetovni rekorder v metu kladiva, narednik Viljem Lutz lz Dortmunda, ki biva ta čas službeno v Zagrebu. Lutz je opravičil sijajni sloves o svojem znanju in je zalučal orodje pri najboljšem poskusu do 59.60 m, torej do daljave, ki bi pomenila nov svetovni rekord, če bi bili izpolnjeni pogoji po mednarodnih pravilih.
Na neki lahkoatletski prireditvi v Beogradu je nastopil nov in dozdaj skoraj neznani atletski talent Vukovič, ki je dosegel v skoku v višino izredno lep izid z 1.85 m. Vukovič, ki je že nekajkrat opozoril nase s svojimi uspelimi poskus; v skokih, se je s tem zadnjim uspehom uvrstil med najboljše evropske predstavnike te vrste.
s— Nov uspeh plavalca Branka žižka. V
nedeljo je naš mojster plavalec Branko Žižek že drugič letos starta! na dolgi progi na odprtem, in sicer na tako imenovani »traversati« v Salernu. Kakor se je splošno računalo, je zmagaj z velikim naskokom pred ostalimi s časom 16:13. Naslednji plasirani udeleženec (Ognio) je beležil čas 17:40.5.
Iz Srbije
Peta skupina srbskih kmetov odpotovala v Nemčijo. Pred kratkim je po 10 dnevnem pripravljalnem tečaju iz Beograda odpotovala v Nemčijo peta skupina mladih srbskih kmetov, ki jo je pred odhodom pozdravil ministrski predsednik general Nedič
Slovesnost prvega obhajila se je vršila za slovenske otroke v Valjevu v nedeljo 9. maja v katoliški kapelici. Prvo obhajilo je prejelo 10 slovenskih otrok, sedem deklic in trije dečki Obrede je izvršil slovenski župnik gosp. Valentin Bertoncelj. Otroke sta pogostila, jim dala kuverte z lepo vsebino v spomin in naročila za vse fotografije ga. Minka in g. Stanko Savinšek, zobotehnik v Valjevu. Vsa prireditev je bila lepa in je pokazala slo-
vensko domačnost in povezanost valjev-ske slovenske kolonije.
Preusmeritev valjevske železarne. Va-
Ijevska železarna pod nazivom »Vistsd (Višegradska industrija ing. Stankovič«> je delala od ustanovitve sem v svojih tovarnah v Valjevu. Višegradu in Bariču v glavnem municijo, predvsem patrone in bombe. Sredi 1. 1941 je v njenih skladiščih nastala precejšnja eksplozija. Kmalu po tem se je začela produkcija tovarne preusmerjati, pripravljala se je nekaka tovarna konzerv, vendar je bila po pren__u si rojev iz Višegrada v Valjevo sprejeta od o-čitev, da se tovarna preuredi za industrijo poljedelskih strojev in orodja kakor tudi strojev za izdelavo tega. Pred nekaj meseci je bil v Valjevu blagoslovljen prvi že lezni plug, ki ga je napravila kakšna livarna na srbskem ozemlju. Zdaj se ie 'u proizvodnja razširila na izdelavo bran. .-e-jalk. kultivatorjev, motik. lopat, rovnic. krampov, kladiv, peres za vozove in rajnih drugih v poljedelstvu potrebnih p'-' prav in orodja. Ker ni bilo na razpolago dovolj strojev, izdeluje tovarna sama tud' potrebne stroje. V enem delu tovarne sp nahaja tudi mala razstavica vseh modelov orodja, ki se v »Vistadu« izdeluje zdaj večinoma iz starega železa. S to produkcijo želi Srbija dvigniti in racionalizirati svojo poljedelsko proizvodnjo, na drugi strani pa se v pogledu izdelave poljedelskega orodja vsaj delno osamosvojiti. V tovarni »Vistad« v Valjevu je zaposlenih okrog 50 slovenskih nameščencev, in sicer več inženirjev, 1 arhitekt strojni tehniki, uradniki in uradnice ter delovodje in delavci. Delovni čas je 10 ur dnevno. Za vse delavce in nameščence ima tovarna posebno men-zo. kjer vsi zaposleni lahko za zmerno ceno prejemajo kosilo in večerjo. Poleg tega ima tovarna tudi posebno nabavljalno zadrugo in vsi nameščenci in delavci prejemajo kot nameščenci gospodarsko važnega podjetja posebne doklade v hrani za sebe in delno za svoje družinske člane.
Ali znajo psi računati?
Psa lahko dresiramo tako, da rešuje računske naloge na določene znake
Ljubitelji živali vedno znova zatrjujejo, da so psi zelo inteligentni, da znajo na svoj način govoriti in celo šteti. Nehote pa pri tem delajo napako, da resničnih sposobnosti živali sploh ne upoštevajo, pač pa pripisujejo nekaj povsem nadnai avnega. da, celo smešnega, namreč sposobnost misliti tako, kakor misli človek. O takih pri. jateljih živali govori nemška revija Na-tur und Kultur« v obširnem članku, ki v njem zavrača trditve, ker so brez vsake stvarne podlage.
Kakor bi bilo nepasje, če bi se recimo pes naučil olupiti pomarančo, ki v njegovem naravnem svetu ne igra nobene vloge, prav tako neživalsko je tudi. če opravljajo živali razna človeška dela. če naj bi računale, čitale ali pisale. Vse to jim je prav tako tuje in nepotrebno, kakor z zve-i zdami posuto nebo nad njimi. Boljši po-i znavalec živali ni tisti, ki smatra za človeka papigo, ki jo je naučil izgovarjati nekaj besed in jih smiselno uporabljati, temveč oni, ki vidi navzlic podobnosti med govorico in originalom globoko bistveno razliko med človekom in živaljo. Papig! manjka abstraktno oblikovanje pojmov, ki šele daje svojstvenost našemu govoru. Gotovo je na svetu več dreserjev in uči-, teljev psov, ki govore o človeških dejanjih j svojih ljubljencev. Ne vedo pa. kako izred-| no dojemljive so lahko živali. V »Zeit-I sehrift fiir Thierpsychologiec je bil o tem
nedavno objavljen zanimiv članek, ki je j tem pomembnejši, ker nudi gospodar ra-čunajočega psa sam potrebni pogled v svoje »čarovništvo«. Gre za cirkuškega psa, j ki mu daje občinstvo računske naloge. Ce ga vprašajo, koliko je tri in štiri, zalaja | pes v odgovor sedemkrat. Da bi bilo iz-; ključeno nevidno dajanje znakov, stepi ta čas gospodar v .sosedno sobo. Najbolj čudno pa je bilo. da je pes z zavezanimi očmi >bial odnosno »odlajal« s šolske table d\omestnj< števila.
Ko so se pobl;žc zanimali za ta presenetljivi primer, so dognali, cia je bil pes v resnici dresiian samo za dve skupini znakov, začetek in konec lajanja. Njegov gospodar za to nima samo enega določenega, temveč več znakov. Pomaga si tako, aa nauči psa na znake, ki mu jih daje. bodisi z gibi svojega telesa ali pa s kemaj slišnim drsanjem noge. če gre za gibe telesa, ga mora pes seveda videti. Drsanje noge ali tlesketanje s prsti pa sliši pes iz sosedne obe, gospodar seveda pazi na to, da ga sliši samo pes, ki ima izredno oster sluh. Gospodar je priznal, da je v vsakem primeru po svoji asistentki zvedel za rešitev naloge. Na tem psu ni treba občudovati njegove računske umetnosti, pač pa izredno dober sluh. Psi toiej ne znajo računati. pač pa jih lahko tako dresiramo, da rešujejo matematične nairge na določene znake.
Deveta »Dobra knjiga",
ki izide v prvi polovici meseca junija, bo roman ALBE DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
(»Nessuno torna indietro«).
S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in raznovrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost že na zunaj privlačno. Povsod je vidna tista redka sposobnost, da se zna avtorka omejiti na bistveno in zadeti značilno, kar povzroča, da ima čitatelj najgloblji užitek.
Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajoča, lahkotno, svežo virtuozno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovanjem in z jasnim etičnim občutjem. Roman nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temperament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno iščejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življenja in usode.
Naročite se na romane DKS
Vodikov superoksid je važno ziravito
Uporaben pa je tudi za čiščenje madežev in uspešno
nadomesti bencin
Čeprav so bile lastnosti vodikovega super-oksida znane kemikom že de' časa se je začel v večjem obsegu uporabljat' šele ko jim je uspelo izdelovati ga v trajajočem stanju Danes je vodikov superoksid med zdrav.li, s katerimi čistimo z grgranjem iz ustne voltine in grla Skcdljive klice, na prvem mestu. Pred njim so najbolj uporabljali v ta namen ocetno kislo glino, ki je izpodrinila zarad' strupenosti nevarni klorkalij kot vodo za grgranje. Vodikov superoksid. ki ga sedaj izdelujejo tudi že v obliki tablet, ima pred vsemi drugim' desin-fekcijskimi ustnim' vodami to prednost- da je popolnoma nestrupen. Zato ga iahko brez nevarnosti požremo. kar sc pri nepravilnem grgranju zlasti pri otrokih rado zgodi Nadaljnja prednost vodikovega superoksida je v tem. da nima nobenega neprijetnega priokusa, kar ni bil primer niti pri klorkaliju, niti pri ocetno-kisli glini. Zaradi svoje sposobnosti uničevanja bakterij je vodikov superoksid važno sredstvo za nego zob. Ko pride v dotik s tkivom v ustih, se peneče razkraja in oddaja prosti kisik Ta uničuje v ustih zajedalce kakor tudi ostanke jedi in odstranjuje vsak neprijeten duh.
Često uporabljajo vodikov superoksid za beljenje svetlih las V našem času. ko ie na razpolago zelo malo čistega bencina kot nadomestnega sredstva za vodikov superoksid, je izvrstno pomožno sredstvo za razne namene. Predvsem pride v poštev kot čistilno sredstvo, ker lahko z njim odstranimo tudi madeže. Z dodatkom 50 % vode z lahkoto odstranimo madeže iz svetlega in temnega blaga Svetlo svilo peremo v vodi. v kateri je zelo razredčen vodikov superoksid, ki smo mu dodali nekaj kapljic aalmijakovega cveta. V tej mešanici se dajo dobro očistiti tudi bela peresa.
Nadalje je razredčen vodikov superoksid izvrstno sredstvo za pralno beljenje. Ima zlasti
to neprecenljivo lastnost, da ne pušča v vlaknih blapa nobenih razkrajaječih snovi V primeri s klorom jt mnogo uporabnejši ker ne učinkuje razjedajoče. Pri kuhanju perila pr-lijemo v lOlitrsk: pralni loncc nekaj vodikovega superoksida Perilo kuhamo s potrebne količino mila v prahu. Prijetno bomo presenečeni po belini, ki jo bo povzročil vodikov superoksid.
Uspešno uporabljamo razredčen vodikov superoksid tudi pri čiščenju poruraenele slo-nove kosti, klavirskih tipk. marmornatih plošč svetlobarvanih stanovanjskih uprav belo puio-ščenih predmetov itd.
+
Žalostnim srcem naznanjamo, da je zadet od kapi preminul v najlepših letih naš nad vse ljubljeni sin, brat in stric, gospod
AHLIN STANKO
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 8. junija 1943 ob %16. uri iz hiše žalosti, Ljubljana, Koseze, Podutiška cesta št. 24, na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Dravlje, Moste pri Komendi, Wilno, šmarje-Sap, 8. VL 1943.
Žalujoča mati in ostalo sorodstvo
In naslednjega dne so se šlron- vse dežele razkropili glasniki in oznanjali kraljevičevo odločitev. V vseh mestih, velikih in majhnih, je zašumelo kakor v panju, v vseh, da, celo najmanjših in najbolj izgubljenih gorskih vasicah so zadrhtela drobna deviška sreeca ...
Od ust do ust je šlo kraljevičevo oznanilo: na katero izmed devic bo sedel njegov beli golobček, tista mu bo postala
zena!
Inserirajte v »Jutsu
\i *
A. ALEXANDER:
59
0ZABUENI MAPEV_
Hearn se je zamislil: premoženje je bilo po tem
takem razdeljeno na dva enaka dela: kje sta neki
zdaj bila? Tistega, ki je bil spravljen v varnostnem predalu, je bil Manhattan dvignil in zakopal na svojem vrtu. A kaj je bilo z drugim?... Kapetan se je baš v pravem trenutku spomnil Dorinega pre-padenega obraza, ko je bil sluga povedal, kje so skriti vrednostni papirji in denar. Zdaj je vedel, na koga se mora obrniti, da zve kaj več o drugi polovici premoženja.
»Prav, prav,« je zamrmral. A zakaj je potem ""anhattan napravil tako čudno oporoko, če je imel
v Huntingtona popolno zaupanje?«
»Gospod Manhattan ni zaupal nikoli nikomur, najmanj pa Huntingtonu. Prav zato je napravil rakšno oporoko. Mislil je, da se mu Huntington, videč. koliko ljudi se bo vrglo na iskanje zločinca, morebiti ne bo upal streči po življenju. Vrhu tega je hotel imeti gotovost, da bo maščevan, če bi ga v.'d juh •••-c.— kar ie bil ukrenil, vendarle umorili.«
?Ka' p-rečete —3 zgodbi, Huntington?« je polglasno vprr??.1 Hearn.
»Sama laž!« je brezbrižno odvrnil detektiv, ne da bi mu trznila le ena mišica v bronastem obrazu. »Niti ene svojih trditev ne more dokazati.«
»Ahm!... To bomo šele videli!...« Hearn je vzel zapisnico iz žepa. »Hunter, ali veste, kako se je pisal tisti Mehičan, ki so ga Rusi osumili vohunstva in priprli in ki je bil potem umorjen v Man-hattanovi vili?«
»Perego!«
Kapetan si je zapisal ime.
»In oni drugi, glavar trojice?«
»Wilkins!« je s popolnim mirom odgovoril Lux.
28. POGLAVJE
Gruča ljudi, ki je prisostvovala odprtju pločevinaste škatle, potem ko sta jo bila dva redarja izkopala na Manhattanovem vrtu, je razočarano osupnila, videč, da je škatla prazna.
»Kako si to razlagate?« je vprašal Hearn služabnika Luxa, ki je bil videti ves prepaden od presenečenja in groze.
»Denar je ukraden! A kdo ga je vzel?« je zmedeno zajecljal. »Da bi ga bil Wilkins?«
»Zakaj ravno Wilkins?« je hitro vprašal Hearn.
»Zato, ker... ker mi je gospod Manhattan rekel, da ga misli Wilkins kaznovati za njegovo izdajstvo in mu iztrgati vse, krj ima. Tako si je zamišljal maščevanje. Na to, da bi Manhattana ubil, ni mislil; hotel mu je samo vrniti nemilo za nedrago in mu vzeti vse, do zadnjega beliča.«
»Mhm!... Obresti bi bile v takem primeru od
sile visoke: deset ali dvajset milijonov za osemnajst tisoč dolarjev!.... Kje je ta mah gospod Manhattan? Rad bi govoril z njim.«
»Ni ga več tu,« je Lux zastokal. »Hotel sem vas celo prositi pomoči, da ga najdem.«
»Ni ga več tu?« Hearn je služabnika začudeno pogledal. »Kdaj pa je izginil? Kaj veste o tem?«
»Prav nič ne vem,« je zatrdil Lux. »Po tem, ko sva bila zakopala denar, ga nisem več videl, in od tistega trenutka je minilo zdaj že šest in trideset ur...« Po časovnem redu je navedel, kaj se je bilo zgodilo: »Manhattan mi je ukazal, naj stopim na poštni urad, telefonirat Isacikovi in njenemu sinu, ter jima ponudim pol njegovega premoženja, če se zavežeta, da v danem trenutku prekličeta zaporo nad vrednostnimi papirji. Manhattan je hotel ostati skrit in se zateči v tujino, kjer bi bil začel novo življenje, tolikanj hudo se je bal Wilkinsa! Ko sem se okrog poldne vrnil, ni bilo o gospodarju več duha ne sluha. Na nov zločin tisti mah še nisem pomislil, a zdaj, ko vidim, da so vrednostni papirji ukradeni, ne morem več dvomiti, da je tako.«
Hearn se je bil zamislil.
»Kako to?« je vprašal. »Če je bil Manhattan razdelil svoje premoženje na dve polovici in razpolagal v oporoki samo z eno, tedaj so mogli biti pod zaporo samo vrednostni papirji, ki pripadajo le-tej. Ali se vam ne zdi?«
»Povsem pravilno,« je Lux pritrdil: »Denar in vrednostni papirji, ki so jih vzeli Manhattanu v gorski koči, niso bih navedeni, tako da so jih storilci
lahko neovirano prodali, izvzemši kvečjemu kake delnice, ki bi bile po raztresenosti prišle vmes. Tako domnevam, ker sva našla med papirji, ki sva jih zakopala, tudi nekaj takih, ki niso bile pod zaporo in sva jih radi tega lahko takoj vnovčila.«
»Dobro, dobro,« je Hearn zamrmral. A to pritrdilo ni veljalo toliko Luxovim besedam, kolikor vedenju Dore Elmhurstove, ki je niti za hip ni bil izgubil izpred oči. Kapetan je bil zdaj trdno prepričan, da bo našel vsaj drugo polovico premoženja, če že prve ne.
»In zdaj govorimo o tem, kar je glavno, to je, o Wilkinsovi borbi proti Manhattanu,« je mahoma povzdignil glas. »Ne morem si razložiti, zakaj se je polastil Manhattanove osebe, sodim pa, da bi nekje vendarle utegnili najti kako sled o tem. Na misli mi je koča. ki jo je Hunter omenil.
»Res tako mislite?« je nekam podsmehljivo vprašal Huntington.
»Da. res mislim,« je s poudarkom odvrnil kapetan. »Drevi pojdem, da se prepričam. Ali greste z menoj ?«
Huntington se ni niti za trenutek obotavljal.
»Seveda pojdem,« je dejal in oči so se mu zlo-vestno zabliskale.
»Kakor vse kaže, se obeta velezanimiv dan!«
»Nemara da!« je s pomenljivim nasmeškom pritrdil Hearn. »Če je še kdo, ki bi hotel iti z nama . . Stvar sicer ne bo brez nevarnosti, a kdo ve: morda se nam posreči prijeti novega Manhattauovega morilca... pravega, to pot!«
Urejuje; Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za Insetfatni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani