žlate zftacUz
V letu 1965 bodo za 10 let zaposlitve pri našem podjetju prejeli zlate značke naslednji tovariši:
Anton Repič (Ajdovščina), Anton Hvalec (Dravograd), Marjan Randič (Celje), Herman Novak, Branko Radosavljevič (Maribor), Milan Perko (Rafinerija, Maribor), Emil Luin (Postojna), Ivan Majcen (Ptuj), Cilka Peterca, Miro Dovjak, Justin Pavičič (Zalog), Rajko Cunder (Posl. Ljubljana), Marija Pirš, ing. Milan Košir, Janez Rigler, Stanislav Matjažič (Uprava).
Iskreno čestitamo!
Zloraba zaupanja
ŠOLANJE NAŠIH DELAVCEV V ŠOLSKEM CENTRU V SREMSKIH KARLOVCIH
Delavski svet je na eni izmed sej konec leta 1961 sprejel plan za izboraževanjc kadrov, po katerem naj bi prodajni kader na bencinskih servisih in skladiščih do leta 1970 pridobil potrebno kvalifikacijo.
V letošnjem letu smo po tem planu že poslali na šolanje v center za izobraževanje v Sremskih Karlovcih več naših delavcev in to v tečaj za pridobitev kvalifikacije kvalificiranega delavca v trgovini 5 slušateljev, v tečaj za pridobitev kvalifikacije kvalificiranega skladiščnika 2 slušatelja. Stroški za te tečaje bremenijo v celoti sklad za kadre našega podjetja. Smatramo, da je ta način šolanja za posameznega našega delavca zelo ugoden.
Od slušateljev, ki smo jih poslali na šolanje v Sremske Karlovce pa so tov. Berlan Edvard iz bencinskega servisa na Čatežu, Novak Ivan iz skladišča v Brežicah in 2ekš Janez iz benciskcga servisa v Murski Soboti svojevoljno že v prvih dneh seminar zapustili ne da bi o svojem odhodu koga obvestili. S tem so oškodovali druge svoje tovariše, naše delavce, ki bi sc tečaja radi udeležili in ga prav gotovo kot vsi, ki so bili do sedaj poslani na šolanje v omenjeni šolski center, tudi uspešno opravili.
Tako ravnanje omenjenih tovarišev je brez dvoma skrajno nedisciplinirano in vse graje vredno.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST
kako in kaj bomo letos gradili
Delavski svet podjetja je že v decembru leta 1964 odobril plan investicij za letošnje leto. Na podlagi sklepa delavskega sveta smo takoj začeli pripravljati oziroma zbirati dokumentacijo in izdelovati načrte; Izdelanih in odobrenih pa smo imeli nekaj načrtov
že iz leta 1964. Predvideno je bilo, da bi letos pretežno gradili bencinske servise in delno povečali skladiščne kapacitete v rezervo-arskih prostorih na skladiščih. Zato je delavski svet tudi predvidel nabavo večjih avto-cistcrn in zamenjavo črpalk na servisih.
Naš delavski svet in njegovi sklepi
V obdobju od januarja letošnjega leta dalje imel delavski svet štiri seje.
Na prvi seji je obravnaval elaborat centralne inventurne komisije o poteku in rezultatih inventure za poslovno leto 1964 ter nato potrdil priporočila, ugotovitve in predloge te komisije. Nadalje je na podlagi poročila direktorja finančno-računskega sektorja odobril predloženi plan za leto 1965.
Na isti seji je sprejel delavski svet nekatere sklepe glede sklepanja pogodb o najetju kreditov pri bankah za obratna sredstva in za izpolnitev investicijskega programa podjetja ter sklep o podpisu pogodbe s podjetjem Ljubljana-Transport za izgradnjo bencinskih servisov na Jesenicah, v Prevaljah in Ljubljani na Celovški cesti.
Na naslednji seji je po obravnavi poslovnega poročila ’n zaključnega računa za leto 1964 delavski svet sprejel naslednje ugotovitve in sklepe:
a) odobril je predlog upravnega odbora, da za prodajo turističnih bonov in za zamenjavo tuje valute oddvojimo 40"',, od ustvarjene provizije tistim poslovnim enotam, ki so ustvarile ta dohodek:
b) odobril je v celoti predlog zaključnega računa za leto 1964 zneski, ki so v njem navedeni;
c) ugotovil je med drugim, da se je od preteklega leta povečala produktivnost in povprečno število zaposlenih v podjetju; nadalje, da se je struktura prodaje spremenila v škodo prodaje na debelo in v korist prodaje na drobno; da so prizadevanja kolektiva, kakor tudi spremembe instrumentov delitve dohodka omogočili kljub znatnemu povečanju osebnih dohodkov povečanje deleža čistega dohodka, namenjenega za sklade in da gre splošni razvoj podjetja v tisto smer kot ga nakazujejo potrebe in razvoj tržišča, pri čemer pa stopnja razvoja še ni zadovoljiva, ker to onemogoča pomanjkanje sredstev za razširjeno reprodukcijo;
č) odobril je zaključni račun in poročilo o poslovanju počitniških domov podjetja ter ukrepe za poslovanje v letu 1965.
Delavski svet je na tej seji v zvezi s predvideno 20. obletnico obstoja podjetja odobril sredstva za podelitev nagrad članom kolektiva, ki bodo letos izpolnili 20 let službovanja pri podjetju.
Na podlagi pripomb in predlogov posameznih delovnih enot je nato še sprejel dopolnjen in popravljen osnutek novega pravilnika o higiensko-tehničnem varstvu pri delu.
Na tretji seji je delavski svet razpravljal o rebalansu investicijskega plana podjetja za leto 1965, ker prvotni program zaradi nekaterih novih nalog v zvezi z re-strikcijskimi ukrepi v gospodarstvu ni izvedljiv. Novi ukrepi so namreč povzročili, da bo podjetje v tem letu razpolagalo z okoli 1 milijardo din manj sredstev za investicije kot je bilo prvotno predvideno. Po obširni razpravi je DS sklenil, da mora podjetje voditi evidenco o potrebnih obratnih sredstvih v letu 1965 in da je nujno potrebno zmanjšati obseg investicij. V zvezi s tem je DS sprejel prioritetno listo za dokončanje in izgradnjo posameznih objektov za letošnje leto in dal ustrezna pooblastila UO oz. glavnemu direktorju glede sklepanja pogodb z gradbenimi podjetji in bankami.
Po obravnavi problematike koriščenja uslug počitniških domov je DS odobril iz sklada skupne porabe ustrezen znesek za preureditev PD v Crikvenici in določil cene pensiona v počitniških domovih podjetja za letošnjo sezono ter višino regresa za dobo 10 dni članom kolektiva, ki ne bodo koristili uslug PD.
Sprejel je tudi sklep o razpisu volitev za 15 članov delavskega sveta namesto tistih, ki jim poteče enoletna mandatna doba ter imenoval volilne komisije v posameznih delovnih enotah.
Na zadnji seji je delavski svet po podanem poročilu potrdil delo starega upravnega odbora v njegovi mandatni dobi, izglasoval razrcšnico in izvolil nov upravni odbor.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Po izdelavi zaključnega računa za leto 1964, to je tedaj, ko bi lahko pričeli koristiti sredstva, pa so bili izdani novi predpisi o uporabi sredstev za investicije, oziroma o delitvi skladov.
Na tej podlagi je upravni odbor večkrat razpravljal o prioriteti gradenj posameznih objektov in predlagal delavskemu svetu, da naj prvenstveno dokončamo pričete gradnje iz lanskega leta in sicer: restavracijo v Tržiču, nego-valnico v Celju, bencinski servis v Šentilju ter aeroservis na letališču Brnik.
Razen tega naj bi pričeli z gradnjo bencinskega servisa v Rožni dolini pri Novi Gorici, v Sežani pri Fernetičih in v Celju v Ulici XIV. divizije pod pogojem, da dobimo kredit, ki je bil že odobren pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani.
Poleg tega je delavski svet sklenil, da naj takoj pričnemo graditi bencinske servise v Mariboru ob Ptujski cesti — enostranski, v Leningrajski ulici ter ob Vrbanski cesti.
Delavski svet je sklenil, naj letos gradimo bencinske servise v cenejši izvedbi tako, da bi delno zmanjšali površino cestišča, uporabili asfalt v cenejši izvedbi, zamenjali zidane objekte z montažnimi kioski (kjer je manjši promet) in zgradili servise brez streh nad bencinskimi črpalkami. S tem bi zmanjšali predračunske vrednosti gradnje objektov s cestiščem in tako prihranili investicijska sredstva.
Uprava podjetja je po tem sklepu takoj pričela ustrezno popravljati izdelane elaborate, nove elaborate pa naroča le v smislu sklepov delavskega sveta.
Za povečanje skladiščnih zmogljivosti smo se odločili, da bomo letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vkopali rezervoarje le na skladišču v Mariboru (4 rezervoarje po 50 m'1), v skladišču v Celju 2 rezervoarja po 50 m', v Celju na Mariborski cesti 1 rezervoar po 50 m ’, na servisu v Ptuju 1 rezervoar po 30 m3 in na servisu v Novem mestu 1 rezervoar po 30 m3.
Jože Butala
Servis za motorizirane in drobne usluge nasploh imajo v naši dejavnosti čedalje večji delež
PETROL GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA. IZDAJA TRGOVSKO PODJETJE ;PETROL. IZHAJA OBČASNO. UREDNIŠKI ODBOR: VINKO BRENČIČ, JANKO KEŽAR, MILAN SEMENIČ. ODGOVORNI UREDNIK JANKO KEŽAR. TISKA TISKARNA UČNIH DELAVNIC V LJUBLJANI
o
LJUBLJANA, JULIJA 1965	ST.	2.	(8)
mmm
Petrol črpalka in restavracijski vrt v Tržiču — lepa, vabljiva zaokrožena celota
Nova restavracija v Tržiču
______________________ Julija	1965
Novozgrajeni objekti
Močno naraščajoči turistični promet, ki je iz leta v leto večji, je narekoval izgradnjo nove avtomobilske ceste, ki nas povezuje skozi predor pod Ljubeljem z Avstrijo. V tem kratkem času, odkar je ta moderna in lepa cesta zgrajena, se je promet kljub slabim vremenskim razmeram zelo lepo razvijal.
Ob tej magistrali, in sicer na ploščadi pred vhodom v predor blizu državne meje je turistično podjetje »Kompas« iz Ljubljane zgradilo moderno žičnico, ki je zelo privlačna za domačega in tujega smučarja. Na Zelenici je eno redkih smučišč, kjer je smuka lepa, dostop do žičnice pa je omogočen v vsakem letnem času.
Občinska skupščina Tržič močno skrbi za razvoj turizma v daljši perspektivi ter je zato predvidela da naj bi ob tej magistrali zgradili več turističnih objektov. Tako sta v urbanističnem programu za ureditev okolice na odcepu ceste za Tržič predvidena motela na levi in desni strani. Ker za
zgraditev teh motelov ni bilo potrebnih sredstev, je občinska skupščina prosila naše podjetje, da bi poleg bencinskega servisa, ki je zgrajen ob deteljici — obojestranski, zgradili tudi enako restavracijo, kot smo jo zgradili na Čatežu in da bi poleg goriv in maziv ■ oskrbeli domačega in tujega turista še z gostinskimi uslugami.
Delavski našega podjetja je že v letu 1963 sklenil, da naj poskrbimo za projekte za bencinski servis, kakor tudi za restavracijo. Sklenil je, da z deli lahko pričnemo pod pogojem, če bomo za gradnjo dobili posojilo pod ugodnimi pogoji. Na podlagi zbrane dokumentacije in odobrenega posojila smo pričeli z gradnjo v letu 1963, jo nadaljevali v letu 1964 in bencinski servis končali že v letu 1964 ter ga dali v promet v mesecu novembru. Restavracijo pa smo končali šele letos in jo izročili prometu v mesecu maju.
Z otvoritvijo restavracijskih objektov je tamkajšnji okoliš oziroma Tržič sam, ki ima v nepo-
sredni bližini tudi javno kopališče, veliko pridobil, kar se vidi iz obiska domačinov, ki so z restavracijo in uslugami zelo zadovoljni, prav tako pa tudi domači in tuji turisti. Vendar se bo promet v tem objektu še močneje razvil, ko bo restavracija postala še bolj znana.
Objekt je zgrajen tako, da ima v zaprtem notranjem prostoru 50 sedežev in na vrtu — terasi 100 sedežev. Kuhinja ima zmogljivost 200 obrokov in je opremljena z najsodobnejšo kuhinjsko opremo. Poleg stranskih prostorov ima 2 večji hladilnici, in sicer posebej za pijačo in posebej za meso. Sanitarije so bolje Urejene kot na Čatežu. V našem objektu restavracije, kjer je bilo predvideno skladišče za embalažo, smo uredili prostor za pisarno za Turistično društvo Tržič, ki je bilo soinvestitor za ta del objekta.
Upamo, da smo z dograditvijo bencinskega servisa in restavracije v tem močno razvitem turističnem in industrijskem kraju
Maja smo odprli v Celju poleg bencinskega servisa na Ljubljanski cesti ncgovalnico za avtomobile. Z gradnjo smo pričeli v letu 1964, a je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli končati v tem letu.
Naraščajoči promet domačega in tujega turizma je narekoval izgradnjo te negovalnice. Kako zelo je bila ta izgradnja potrebna, pa nam povedo prve številke o opravljenih uslugah. Osebje za to ne-govalnico je bilo dobro pripravljeno, opravilo je z uspehom potreben tečaj in zadovoljivo posreduje usluge. Mesto Celje je s tem pridobilo sodoben servisni objekt, ki je bil nujno potreben.
Delavski svet je sklenil, da naj v letu 1964 pričnemo graditi bencinski servis v Šentilju ob državni meji. Zato smo lani pričeli z gradbenimi in obrtniškimi deli. Dokončanje del pa se je zavleklo v letošnje leto zaradi tega, ker nismo mogli dobiti izvajalca del. Poleg tega smo imeli težave zaradi finansiranja. Kljub močnemu deževju v letošnji pomladi smo objekt zdaj zgradili in ga izročili prometu 25. 6. 1965.
ustregli tamkajšnjemu prebivalstvu in turistom ter želimo, da bi tudi člani našega kolektiva obiskali ta lepi del naše Slovenije ter tam napolnili rezervoarje svojih vozil, okrepčali sebe in člane svojih družin ter se zadovoljni in spočiti vrnili domov in na svoja delovna mesta ter razmišljali o še nadaljni izgradnji objektov v drugih krajih v naši lepi Sloveniji.
Jože Butala
VUMUt uz>
Novi člani kolektiva
od 1. 1. 1965 do 31. 5. 1965
DE Ajdovščina: Gregorič Simon. Polenčič Vladimir, Štefančič Ivan, Valantič Mara, Adamič Bojan (prodajalci).
DE Brežice: Černelč Slavko (fak-turist).
DE Celje: Iršič Janez, Kovač Peter, Poličnik Maks, Ocepek Ivan. Potočnik Srečko, Skaza Ivan (prodajalci).
DE Kočevje: Križaj Ivan (prodajalec).
DE Koper: Kocjančič Danilo, Buzečan Miro, Sergaš Bruno, Zupančič Franko (prodajalci).
DE Murska Sobota:	Kozar
Franc (prodajalec). Cigan Stefan (sklad, delavec).
DE Novo mesto: Medved Stane, Jereb Franc (prodajalca).
DE Zalog: Zorec Mirko, Pod-koritnik Stanko, Turk Ivan. Babič Vinko, Jerman Alojz, Ostrež Jože, Frelih Franc, Povirk Štefan (sklad, delavci), Petje Marjan (pom. skladiščnika), Petač Ljudmila (admin. referent), Ham Alojz (prod. ref.), Rink Marija (snažilka).
DE Avtopark: Peterca Janez, Podboršek Janez, Vehar Rado (spremljevalci), Avstelj Majda (administrator).
DE Delavnica: Trunkelj Rudi (monter), Marolt Franc (avtomehanik).
DE Poslovalnica Ljubljana:
Srečnik Stanislav, Žlajpah Avgust, Rozman Franc, Ulčar Margareta, Murovec Janko, Stopar Jože. Otoničar Jože. Nemec Angela. Gabud Ivan, Gradišek Ivan. Lorber Anton, Peklaj Janez, Kovačič Anton, Spruh Jernej, Ražem Matjaž, Fajdiga Anton, Bonča Valentin,
Upamo, da smo v tem predelu, kjer je zelo pomemben obmejni prehod izpopolnili vrzel in bomo lahko postregli In tako zadovoljili številne potrošnike goriv in maziv. Predvidevamo, da bo promet na tem servisu zelo močan, saj so že med gradnjo oziroma montažo črpalk potrošniki pogosto spraševali za gorivo.
Z izgradnjo tega objekta smo na območju Maribora in bližnje okolice zgradili prvi objekt v letošnji sezoni, potrebe pa narekujejo, da zgradimo v samem Mariboru še več takih objektov. Zato smo pričeli že maja z gradnjo takega servisa v Mariboru na Ptujski cesti, v kratkem pa bomo sklenili pogodbo za gradnjo servisa enakega tipa v Leningrajski ulici in za manjši servis s kioskom za oskrbovanje osebnih avtomobilov in motornih koles v Vrbanski ulici. Vsi ti objekti v Mariboru bodo zgrajeni do konca letošnjega leta. S tem bi rešili za krajši čas problem oskrbovanja potrošnikov z gorivi in mazivi na območju Maribora in bližnje okolice. V bližnji bodočnosti nameravamo zgraditi v Mariboru še več takih objektov, za katere že imamo odobrene lokacije.
Kolektiv našega skladišča v Mariboru s ponosom in zadovoljstvom spremlja izgradnjo objektov na svojem območju ter se zelo prizadeva in trudi, da bi skupno z našimi močmi čimprejc zgradili omenjene objekte, saj bomo ob boljših pogojih lahko zadovoljivo oskrbovali naše potrošnike, kar bo tudi zadovoljstvo motoriziranih in našega kolektiva.
Jože Butala
Uoleidiua
Železnikar Jože, Oman Ana. Hra-šovec Drago, Zavodnik Franc, Kogovšek Jože, Knific Ludvik, Dolšina Jože, Weisseisen Irena, Starič Stane, Škerjanc Stanislav, Janc Milan, :Režek Franc, Velkavrh Janez, Kralj Anton, Anto-lašič Martin, Meglič Janez, Šemrov Franc, Rode Vladimir, Kolar Matevž, Makarov Dragotin (prodajalci), Čebulj Marija (snažilka).
DE Uprava: Lučovnik Justina (stenodaktilograf), Milenkovič Tihomir (vratar-telefonist), Rodica Milovan (komercialist), Ribarič Marija (knjigovodja), Novak Rajko (direktor razv. sekt.) Hribovšek Marjan (ekonom), Šerbela Anton (ekonomski svetovalec). Zdešar Marija (korespodent). Zupančič Janez (prod. referent).
Upravni odbor ie za vršilca dolžnosti poslovodje bencinskega servisa v Šentilju imenoval tovariša Ferk Jožeta .
Delavski svet
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pregledal je tudi financiranje stanovanjske izgradnje za leto 1965 in odobril ustrezna sredstva za nakup stanovanj oz. gradnjo hiš za člane kolektiva.
Delavski svet je na tej seji razpravljal o novi ureditvi delovnih razmerij ter v okviru te problematike sprejel začasen sklep o sprejemanju delavca na delo in prenehanju dela, o delovni odgovornosti in ureditvi letnih dopustov.
Sklenil je nadalje, da se podjetje vključi v akcijo kreditiranja Direkcije za surovine za gradnjo rezervoarskih kapacitet v Zalogu in Mariboru.
Naša nova tehnika — moderna cisterna na letališču Brnik
Kopru
zavzema določeno mesto. V perspektivi se bo še v veliko večji meri pokazal pristaniški značaj tega mesta. Dobro organizirana služba oskrbovanja s potrebnimi gorivi in mazivi za ladje bo vplivala na razvoj samega prometa v luki. Prav tako tudi ne bo nepomemben vpliv te inštalacije na razvoj drugih gospodarskih dejavnosti na koprskem področju.
Zaradi specifičnih 'pogojev prometa s tekočimi gorivi, kjer ima transport zelo važno vlogo, lahko torej ugotovimo, da edino lega Kopru zagotavlja vse pogoje, ki jih v sodobnem razvoju naftne industrije in trgovine zahteva gradnja take petrolejske inštalacije.
Vključitev nove petrolejske inštalacije v gospodarsko panogo in v gospodarstvo države nasploh ne bo povzročala nobenih negativnih posledic. Nasprotno, ta inštalacija bo izpopolnila praznino, ki jo je čutiti že več let.
Tržišče z naftnimi derivati v Sloveniji bo dobilo na jadranski obali solidno osnovo, ki bo lahko v primeru potrebe učinkovito intervenirala s svojimi rezervoar-skimi zmogljivostmi. Ta inštalacija bo zadovoljila določene potrebe mednarodne trgovine, kar lahko prinese znatne ekonomske, v prvi vrsti devizne koristi naši državi in podjetju. Podjetje Petrol bo namreč predvidoma lahko mnogo hitreje razvijalo svoje zunanjetrgovinske posle. Svojo uvozno dejavnost bo Petrol mogel razširiti v veliko večji meri, in sicer predvsem za uvoz gorilnega olja, plinskega olja in avinoskega bencina. Reeksportne organizacije bodo lahko mnogo uspešneje realizirale svoje posle s pomočjo uslug nove petrolejske inštalacije v Kopru.
Povečanje režijskih stroškov podjetja, kakor tudi odplačilo vloženih sredstev v obliki kreditov ne bo vplivalo na redno poslovanje podjetja, ker hkrati pričakujemo tudi znaten dvig dohodkov, katere bo ustvaril ta novi objekt. Ker se bo v letih, ko bo inštalacija dograjena, povečal uvoz končnih proizvodov, predvsem plinskega in gorilnega olja zaradi povečane potrošnje in nezadostne proizvodnje v domačih rafinerijah, je potreba po taki inštalaciji v okviru podjetja Petrol še večja. Na podlagi tega bo vključitev inštalacije v podjetje Petrol ugodno vplivala na ekonomsko poslovanje in na razvoj podjetja.
Delovanje te inštalacije ne bo oviralo oz. zmanjševalo delovanja drugih naftnih organizacij v državi. Prav tako ne bo prevzela funkcije sličnega podjetja, ker tako v tem delu države ne obstoja. Poslovanje inštalacije bo v določeni meri vplivalo na poslovanje rafinerije Reka, vendar v pozitivnem smislu. V kolikor se bo namreč uvoz proizvodov opravil preko te inštalacije, namesto preko rezervoarjev rafinerije Reke, bodo sproščene skladiščne zmogljivosti rafinerije na Reki za njeno redno proizvodnjo, to je za skladiščenje surove nafte in gotovih proizvodov. Vse druge posle bo inštalacija opravljala sinhronizirano ob upoštevanju interesov domače industrije nafte. V mnogih primerih se bo rafinerija nafte na Reki pojavljala kot dobavitelj naftnih derivatov za inštalacijo Koper. Na tej podlagi bodo skupni ekonomski interesi nove inštalacije in finerije na Reki istočasno omogočili, da se bo inštalacija bi-ez težav vključila v :gospodarsko vejo naftne industrije in trgovine v naši državi. Ta inštalacija ne bo povzročila večjih odvisnih investicij v transportu, energetskih virih in podobno. Kot ekonomičen objekt z visoko mehanizacijo oziroma z visoko stopnjo produktivnosti dela bo inštalacija Koper koristno služila tudi v gospodarstvu vse države, predvsem pa ožjemu gravitacijskemu področju.
M. S.
Petrolejska inštalacija v
Potreba po izgradnji petrolejske obenem s povečanjem potrošnje inštalacije v Kopru se pojavlja tekočih goriv in maziv v naši državi, predvsem pa na področju Slovenije. Ta inštalacija pa bo z ozirom na sorazmerno bližino rafinerije nafte Reka in neposredno bližino Trsta pomembna predvsem iz naslednjih razlogov:
Inštalacija bo predstavljala objekt energetskega pomena. Preko nje bomo uvažali znatne količine gorilnega olja predvsem iz Sovjetske zveze. Potrošnja tega proizvoda namreč v zadnjih letih stalno narašča, pojavljajo pa se vedno novi potrošniki. Tako npr. železarne povečujejo svojo potrošnjo, prav tako steklarne ter druga industrijska podjetja, ki gorilno olje že sedaj uporabljajo v svoji proizvodnji bodisi kot gorivo v svojem tehnološkem procesu ali kot gorivo za kotle. Kot novi potrošniki tega proizvoda se pojavljajo v zadnjem času tudi široka potrošnja in elektrarne ter toplarne, katerim za pogon svojih naprav primanjkuje premoga in se preusmerjajo na kurjenje z gorilnim oljem. Domača proizvodnja gorilnega olja že sedaj ne zadostuje in uvažamo določene količine gorilnega olja, še več pa bo tega proizvoda treba uvažati v poznejših letih z ozirom na povečano potrošnjo.
Ta inštalacija bo vrhu tega usposobljena za sprejem uvožene surove nafte. Od tod bodo nafto lahko transportirali dalje do Lendave, kjer ima že sedaj podjetje »Nafta« manjšo kolono za destilacijo surove nafte. Ker na petrolejskih poljih v okolici Lendave načrpajo namreč zelo majhne količine surove nafte, je podjetje »Nafta« Lendava zelo zainteresirano, da bi dobilo dodatne količine, s katerimi bi lahko izkoristilo zmogljivosti svojih predelovalnih naprav. Proizvode te manjše rafinerije v Lendavi bi pro-
dajali v okviru trgovske mreže Petrol v .Prekmurju in na Štajerskem.
Z dograditvijo petrolejske inštalacije v Kopru bi bila vzpostavljena tudi redna služba za oskrbo domačih in tujih ladij s pogonskim gorivom — gorilnim oljem in plinskim oljem. Takoimenova-na bunker postaja bi imela velik pomen za podjetje Petrol, ker je gorilno olje, prodano na tak način, dejansko izvoz in se obračunava običajno v zahodnih valutah. Prav tako bi gradnja bunker postaje veliko pomenila tudi za podjetje »Luka — Koper«, ker bi tako ladje, ki prihajajo v luko. lahko že med iztovanjanjem ali natovarjanjem prejele potrebno gorivo. Sedaj morajo kapitani kupovati gorivo v Trstu ali v drugih lukah.
Preko petrolejske inštalacije v Kopru bi seveda uvažali tudi druge proizvode, potrebne za tržišče v Sloveniji. To bodo predvsem deficitarne količine plinskega olja, ki ga v naši državi prav tako primanjkuje, in ki ga v manjših ali večjih količinah uvažamo že sedaj. Preko te inštalacije bomo lahko uvažali tudi avi-onski bencin, ki ga v naših rafinerijah sploh ne proizvajamo in je treba uvažati vse potrebne ko-
ličine. Uvažamo pa ta bencin običajno iz Sovjetske zveze, včasih pa tudi iz zahodnih držav. Avi-onski bencin bomo dalja transportirali do novega ljubljanskega letališča v Brniku. Prodaja avi-onskega bencina tujim letalskim družbam je prav tako izvozna dejavnost.
Z izgradnjo petrolejske inštalacije v luki Koper bodo dane možnosti tudi za opravljanje še drugih zunanjetrgovinskih poslov kot npr. tranzitiranje blaga in reekSport-nih poslov. Domače reeksportne organizacije bodo mnogo uspešneje lahko realizirale sVoje posle z uporabljanjem te inštalacije.
Danes namreč v proizvodnji nafte v Evropi dominirajo Sovjetska zveza in Romunija, ki se pojavljata na evropskem tržišču v precejšnjem obsegu. Valutni odnosi med vzhodom in zahodom še vedno nimajo popolnoma ekonomskega značaja. Velik je vpliv političnih in drugih činiteljev na klirinške in trgovinske odnose. V taki situaciji obstojajo velike možnosti za reeksportne posle in ramplas-man proizvodov iz vzhoda na zahod, zlasti če upoštevamo zelo ugoden položaj nove inštalacije v
samem Kopru z ozirom na tržišče na zahodu. Tudi bližina velike tržaške luke predstavlja možnosti za plasiranje raznih proizvodov, predvsem za potrebe pomorskega prometa, ki je v vsakem primeru zelo velik potrošnik naftnih derivatov.
Petrolejska inštalacija v Kopru bo imela pomen za podjetje Petrol in s tem za potrošno področje Slovenije tudi kot večje centralno skladišče. Znano je namreč, da skladišča v drugih krajih Slovenije: v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugje nimajo velikih skladiščnih zmogljivosti in "zato se često pojavljajo občasne kritične situacije v preskrbi tržišča z blagom. Zaradi sorazmerno zelo velikega skladiščnega prostora v petrolejski inštalaciji v Kopru bo ta inštalacija služila tudi kot intervencijsko skladišče.
Zgrajena petrolejska inštalacija bo nadalje predstavljala osnovo za bodočo rafinerijo v Kopru. Inštalirani bodo namreč veliki skladiščni rezervoarji — v prvi fazi s skupno zmogljivostjo 36.000 m3. Rezervoarji bodo povezani s cevovodi z operativno obalo, koder bodo pristajale ladje — tankerji, na drugi strani pa s polnilnicami za železniške in avto cisterne. 2e v prvi fazi bo treba zgraditi manjšo kotlarno zaradi segrevanja gorilnega olja. Prav tako bo že takoj
morala biti zgrajena interna cestna mreža, kakor tudi priključek na javno cestno omrežje. Vse komunikacijske objekte je pri vsaki gradnji rafinerije potrebno zgraditi najprej.
Vse te naprave in objekti bodo tako lahko služili kot osnova za morebitno gradnjo bodočih naftovodov in plinovodov z izhodiščem v Kopru.
Z zgraditvijo petrolejske inštalacije v Kopru bi podjetje Petrol Ljubljana dobilo določeno komercialno neodvisnost od Kombinata nafte v Zagrebu. Ta kombinat namreč združuje sedaj v svojem sestavu Rafinerijo nafte na Reki in v Sisku, petrolejska polja na Hrvatskem ter še nekatera bivša samostojna petrolejska podjetja v SR Hrvatski. V takem obsegu predstavlja zelo velik petrolejski trust v naši državi, saj zajema nekako 70 do 80% vsega naftnega gospodarstva v naši državi. V interesu našega tržišča je torejt da se krepe tudi drugi viri za dobave naftnih derivatov. Petrolejska inštalacija v Kopru je eden takih virov.
Petrolejska inštalacija v Kopru bi imela kot rečeno v prvi fazi skladiščno zmogljivost 36.000 m3. Projektirana pa je tako, da bi jo lahko v drugi fazi povečali na približno 70.000 m3 in v tretji fazi na
100.000	m3.
Slovensko Primorje smo izbrali za širšo lokacija predvidene petrolejske inštalacije po ugotovitvi namenov in ciljev tga objekta ter po proučitvi transportnih možnosti in samega geografskega polo-
žaja. Širša lokacija mora biti ob morju, ker je vezana na razne zunanjetrgovinske posle z naftnimi derivati, ki jih prevažajo predvsem s tankerji. To velja tako za uvozne posle, izvozne posle, reeksportne posle in tranzitne posle. Gradnja take inštalacije v notranjosti Slovenije ne bi bila smotrna, ker bi bil s tem izgubljen smisel te gradnje z ozirom na funkcije inštalacije, ki smo jih v uvodu opisali. V pogledu ožje lokacije pride v poštev samo mesto, ki ima zgrajeno ali razvijajočo se luko, in ki je povezano z zaledjem z dobrimi komunikacijami: cestnimi kakor tudi železniškimi. Očividno je, da ni velike izbire takih krajev na Slovenskem Primorju. Pravzaprav edino Koper izpolnjuje potrebne pogoje za graditev petrolejske inštalacije. Prednosti Kopra, ki je izbran za ožjo lokacijo za izgradnjo nove petrolejske inštalacije so v bistvu naslednje:
To je središče Slovenskega Primorja, sedaj sicer še bolj z administrativnim in kulturnim obeležjem, čez čas pa bo Koper spričo razvoja industrije tudi prvo ekonomsko središče tega področja.
Koper je z zaledjem povezan z moderno cesto Ljubljana—Koper, prav tako je dobro povezan s cesto proti Reki. V bližnji prihodnosti je predvidena tudi povezava z železnico, in sicer s priključkom na železnico Pula—Divača.
Zaradi neposredne bližine meje proti Italiji in bližine Trsta lahko pričakujemo, da bo ta okoliščina vplivala na razvoj mednarodne trgovine z naftnimi derivati ravno s pomočjo te inštalacije.
Dalje ima Koper ugoden položaj luke, preko katere bomo lahko razvijali razne posle za potrebe avstrijskih ter drugih srednjeevropskih firm, ki se bodo gotovo zanimale za opravljanje raznih tranzitnih poslov preko petrolejske inštalacije v Kopru.
Koper že sedaj z ozirom na svoj turistični in gospodarski pomen
Koprski motiv
ifPSisiBfti
Stran 4___________________________________________________________    PETROL_______________________________________________________      Julija	1905
PREDSTAVLJAMO VAM:
RAFINERIJO MINERALNIH OLJ V MARIBORU
Rafinerija olj v Mariboru na prvi pogled
pare (1200 kg/uro) za nemoteno delo. Nadalje so uredili polnilnico, zgradili nov laboratorij, na katerega smo lahko še posebno ponosni, pa garderobe, jedilnico in sanitarije. To so prostori, ki jih dotedaj nismo imeli, ali pa so predstavljali pravo sramoto.
V »Rafineriji« smatrajo seveda, da s tem še ni doseženo vse, kar je potrebno za nadaljnjo racionalizacijo proizvodnje. Želeli bi si
Rafinerija ima danes naslednje obratne enote: destilacijo,
rafinacijo in mešalnico, polnilnico, kurilnico, čistilnico bobnov, laboratorij s testiranjem motornih olj,
vzdrževanje obrata,
Iz laboratorija rafinerije olj v Mariboru
predvsem več rezervoarjev, dopolnitev laboratorijske opreme z aparaturami za testiranje olj, izpopolnitev v čistilnici embalaže, da bi vso količino embalaže, v kateri prejema rabljeno olje (letno okoli
10.000	kom) popolnoma obnovili in uporabili zase, višek pa odstopili poslovalnicam.
Dosedanjo čistilnico so opremili s stroji in napravami, ki so bile izdelane po lastnih konstrukcijskih predlogih in načrtih, vendar bodo potrebne še dodatne naprave. Ce upoštevamo kronično pomanka-nje embalaže povsod pri Petrol na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da velike količine »neuporabne« embalaže po ceni okroglo 1000 din prodamo raznim kupcem, ko kupujemo nove bobne po 3001) dinarjev in več, je tak program rafinerije več kot utemeljen, saj je mogoče z dopolnitvijo opreme v čistilnici napraviti iz »neuporabnih« bobnov — nove (in ob takem programu bi mogli kupovati »neuporabne« bobne in prodajati nove). Za to pa bi potrebovali približno 3 milijone dinarjev za uvozno in domačo opremo.
Čeprav proizvodnje rafinerije s kompletiranjem čistilnice ne bi povečali, pa bi se povečal njen dohodek in končno je tudi čas, da bi odpremljali blago v ustreznejši embalaži.
Proizvodi »Rafinerije« so si v trinajstih letih pridobili svoj sloves in moremo trditi, da zasluženo, saj so že v starem laboratoriju, posebej pa še v novem, redno nadzorovali njih kvaliteto z modernimi aparaturami ter kontrolirali medfazno proizvodnjo. Laboratorij je izdelal in preizkusil vse nove proizvode, predno so jih prevzeli v proizvodnjo.
skladišče surovin in skladišča gotovega blaga ter upravo obrata.
V »Rafineriji« je danes 53 zaposlenih. Delavci predvsem oni v proizvodnih enotah, so pridobili svoje kvalifikacije v obratu samem z internimi tečaji in večletnim praktičnim delom. Lahko rečemo, da je vsak med njimi strokovnjak na svojem delovnem mestu. Napake pri delu so, če bi že do njih prišle, lahko zelo drage, ker imajo za posledico izpad dragocenih strojev pri potrošnikih naših izdelkov. Tega pa se v »Rafineriji« zavedajo vsi.
Oskrba s polprodukti In aditivi tudi letos ni najboljša. Zdaj ni tega, zdaj ni onega. To seveda močno vpliva na proizvodnost — so pa glede oskrbljenosti z rabljenim oljem v zadnjih dveh letih brez skrbi. To je v veliki meri posledica stimuliranega načina zbiranja starega olja po poslovalnicah.
Pomanjkanje uvoznih surovin je z ozirom na splošno stanje našega uvoza še nekako razumljivo, ni pa mogoče razumeti, da od domačih rafinerij ni mogoče dobiti raznih baznih olj.
Tako stanje, ki je mimogrede rečeno, prizadelo tudi druge proizvajalce olj, je seveda privedlo do nezadostne preskrbe potrošnikov in do tega, da v »Rafineriji« ne bo mogoče izdelati predvidenih količin v celoti.
Ko slavi Petrol dvajsetletnico obstoja si želijo, sicer z uvodnimi težavami, tudi v »Rafineriji« le to, da k temu jubileju doprinesejo z nadaljnjo večjo proizvodnjo svoj del lepim poslovnim uspehom našega podjetja.
parni kotel smo dobili iz opuščene rafinerije v Dravogradu, manjše zobate črpalke smo pobrali na »Odpadu« na starih motorjih tankov itd.
Obrat, ki si je tako postavil osnovo za novo dejavnost, pa je zaradi zelo ponesrečene lokacije že takrat naletel na zapreke in mnoga odklonilna stališča, brž ko je kdo postavil vprašanje o njegovi razširitvi. Predvsem iz tega razloga in ker spričo lokacijskih omejitev ni videl možnosti za razširitev, se je kolektiv tedanjega Kombinata za nafto odločil, da ga izloči iz . svoje organizacije^ in preda v upravljanje tedanji glavni direkciji kemične industrije v Ljubljani, ta pa je smatrala za najprimernejše, da ga skupaj s še nekaterimi manjšimi kemičnimi obrati priključi »Zlatorogu«.
Konglomerat obratov, ki je tako nastal, je bil le kratkega veka; že 1949. leta je prenehala vsaka proizvodnja v »Regeneraciji«, delovni kolektiv pa je skoro v celoti prešel v tovarno »Zlatorog«, v kolikor niso posamezniki odšli drugam.
Vse do jeseni 1952 je vladalo mrtvilo v »Regeneraciji«, kjer so ostali le čuvaji. Tedaj pa se je našlo nekaj, lahko rečemo pogumnih ljudi. Pogum je bil za ta korak potreben, saj so bila mnenja dotedanjih upravljavcev o smiselnosti in rentabilnosti obnove dela zelo negativna. Torej nekaj takih pogumnežev, se je našlo pri »Petrol«, ki so jeseni 1952. leta priporočili svojemu delavskemu svetu, da prevzame »Regeneracijo« v upravljanje in obnovi delo.
Danes po trinajstih letih skupnega dela v Petrol lahko ugotovimo, da se je ta korak izplačal. Delavci, ki so ponovno zavzeli svoja stara delovna mesta, so se, kot je predvsem v malih obratih že običaj, lotili z vso vnemo obnove in proizvodnje, da bi čim-preje dokazali, da ima tovrstna dejavnost močno ekonomsko utemeljitev in da more dati zelo vi-sokokvalitetne proizvode in da doprinese svoj pozitivni delež k razvoju Petrol. Lahko trdimo, da so v tem uspeli.
Dokaz za tako trditev je proizvodnja, ki je naraščala iz leta v leto, in ki je dala skoraj vsako leto kakšen nov proizvod. »Rafinerija« izdeluje danes vrsto proizvodov in to: skoro celoten asor-timan motornih olj, Dvotaktol, Dvotaktol-Automatic, Amortizol, Hipoidol, olje za menjalnike DKW, Akorol, tehnična vazelinska olja, Kauri-Solvent, bencin za
Pred 30 leti je bila osnovana v Mariboru »Motorol d. d.«, ki je v veliki opuščeni gramoznici ob železniški progi, ki vodi proti Ljubljani, postavila obrat za predelavo nafte, predhodnico današnje »Rafinerije mineralnih olj« v Mariboru.
O predelavi surove nafte v tem obratu sicer ne bi mogli govoriti, predeloval se je tako imenovani »miksčer« (mixture) tj. mešanica, pripravljena iz lahkih goriv, katero so tedaj zaradi carinskih olajšav uvozili pod imenom »surova nafta« in jo v obratu na destilacijski napravi ponovno »razstavili« v posamezna goriva.
Po 1945 letu je obrat prešel v družbeno last in upravljanje in destilacija je predelovala nekaj časa nafto — in to lendavsko. Kot zanimivost navajamo, da je bil to tedaj edini obrat naftne stroke v državi, ki je mogel proizvajati in dajati tekoča goriva, saj so bile vse druge rafinerije v minuli vojni onesposobljene. Jasno je, da je bil njen delež v kritju potreb po tekočih gorivih malenkosten in da je po obnovi rafinerij na Reki, v Sisku in Bosanskem Brodu ter po pojavu večjih zahtev glede kvalitete goriv predvsem motornega bencina, ki jim mariborski obrat ni mogel zadostiti, obrat prenehal s to proizvodnjo. Zato je v začetku 1948. leta pričel regenerirati rabljena motorna in industrijska olja, vsekakor dejavnost, ki je bila pri nas nova.
Ugotoviti je treba, da bi rege-nerati motornih olj, katere smo tedaj proizvajali, v pogojih današnje visoko razvite in visoko zahtevne tehnike mazanja, ne prenesli niti najblažje kritike. Olja so bila temne barve, samo ene viskozitetne gradacije in seveda nelegirana. To ni čudno, saj ni bilo na razpolago aktiviranih glin, o detergentih, antioksidantih in podobnih dodatkih motornim oljem pa pri nas kot tudi v drugih evropskih državah še nismo nič ali le malo vedeli, saj je prva Iegirana olja dobavila UNRRA iz preostalih zalog zaveznikov. Kljub tem pomanjkljivostim je proizvodnja naraščala dalje, kolektiv jo sproti izpopolnjeval tehnološke naprave in proces predvsem z lastnimi močmi. Nabavil je najnujnejše naprave v celoti na dvoriščih za odpadni material drugih podjetij v sklopu Kombinata za nafto; Rafinerija v Bos. Brodu je npr. odstopila stare neuporabne rezervoarje in filter stiskalnice,
čiščenje, plinsko olje, Viskolit, Antifriz — poleg produktov, ki jih po posebni želji potrošnikov izdeluje v manjših količinah: me-tanol-mix, olje za razredčenje barv, antikorozivno olje za tekstilno industrijo itd.
Količinsko je narastla proizvodnja od 480 ton v letu 1953 na 3036 ton v letu 1964. Vrednost proizvodnje pa od 120 milijonov na več ko 800 milijonov dinarjev.
Leta 1953 je na enega zaposlenega odpadlo 32 ton proizvodov, danes pa 57 ton. S to proizvodnjo pa je obrat ob današnjih proizvodnih napravah in skladiščnih zmogljivostih že skoraj v celoti na meji svojih zmogljivosti in je le ob skrajni racionalnosti dela in skrajnem izkoriščanju osnovnih naprav možna večja proizvodnja.
Zadnji dve leti so bili zgrajeni novi objekti in opravljene obsežne adaptacije. To je bila prva zares obsežna in nujna investicija. Rafinerija je dobila novo kotlarno z novim parnim kotlom na kurilno olje, ki proizvaja dovolj