Posamezna šteizilKaa, stane X Din. Leto IV«, šiev. 130. V Celfn, torek dine 14. novembra 1922. Poftnlna Mm i gotovltn. ^Študijska knjižnica ^^^^^H IB ^V ^H ^B ^^^^^^^ ^KrJÜHr dolž. iztis Ljubljana ( ^^P^^^B ^B^^F ^^¦¦^F ^^^^^V^ ^^T^M Stane letno 98 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, csmrtnlce in zahvale 50 p. Posamezna Stcvllka stane 1 Din Izhafa vsaR torek, čefrteK in soboto. Uredni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St 53. Upravniitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritHCje. Telefon št. 65. C=a Račun kr. poštnega Cekovnega urada štev. 10.066. =3 Novi zapletljaji na Vzhodu. Kemalisti so sc začeli zooet živah- nejšc in sainozavestnejsc gibati. Zapn- zili so slab položaj zaveznikov v Cari- gradu. Pretijo z vojno sultan« in nje- govim pristašem ter jim Äroze. da. ee nc izpolnijo njihovih/zahtev, vse pobcsijo. Stanjc v Cariigradu jc zolo nape to. Za- vezniški komisarji nc razširjajo zastojij vesti, da Jc eel potožai zelo ncvaren in kriticcn. Nad Carigradom ie prog?a- šeno obsedno stanjc. Angorska vlada je stavila zaveznikom ultimat, da pre- dajo upravo Carigrada. in da v tcku s'fi- rih dni izpraznijo mesto. Kot odgevor nato. so zascdle zavezniške čcte stratc- gično važne točke ••: mo-čnimi oddelki m mitraliczami. Po ulicah pa patrulirajo oklopni avtomobili. Zavezniškc vlade J so po mnenj.li »Tempsa« posvetile pre- i malo pažnjc doRodkom zadniih -üni m | jiin niso pripisovale tolikc važnosti. : »Temps« pravi nadaije, da so carigraj- ski dogodki posledica svoicvolinosti ?o- ; kaltiih eksponentov angorskc vlade, k\ , s svojc strani nc odobrava teh novih \ načinov strahovanja. Sedania iistransw- | gencija angorske vlade je oosJodfca prcj- | šnie napačne politikc proti Turkom. — | Turki nimajo nobencga zaupanja do z.i- j veznikov in ne v prihodn.io mirovno koniercnco. Lloyd Cieorgenva poiitika je stremila za tern, da ovira Turkom pu- polno izkoriščanje vijihove zmage. — * Tempi,« iiudaljujc iia'je in pravi, da s« dozdeva, da skušajo balkanske državc izpcljati to politiko. GrSka in Bo'gav- ska se hočeta sporazumet! z JugosJa-vv- jo, a čudno bi bilo, da bi bil smoter ta- kega sporazuma vojna proti Turko*?. Kar se tiče mirovne konference v Lau- sanni, se Turkom wz zdj iKielcŽba r;a njej nič kaj prijetna. Baikanski sporax- unii, poslednja nota Zcdinjcnih držav, prijateljstv'O Japonske z A?iglijo, vse to tvori sile, ki Turkom niso nič všeč. Za- to iščejo predno odidejo na konferenco, razne garancije in Jumstva. Po najnovejših vesteh so med za- vezniškimi vladami pogovori o uJtciji proti Turkom v teka. Do sporazuma še ni prišlo, vendar bi predolgo zaviaCe- va'njc lahko spravilo zavezniške koini- sarje v Carigradu •/ naiveuie neprili- ke, ker bi ostali v kritičnem trcnutku brez vsakih instrukc'.i. Francija se drži se vedno rezervirana, medtem ko mem lord Curzon, da bi morali nastopiti vsi zavczniki skupno / vso siir> naenkraf. Na nekem zborovan.iu sc je izra/il Cur- zon, da se ne sine zahtev i:i pretenj Turfcov več trpeti. Na nek način se jih" mora ukrotiti. Vescli :v. 1 30 svoie. Rok za izpjačila ie tri leta. 3. Za- kon stopi v veljavio, kada: ga podpiSe kralj in ko bo objavijen v «Službcnlh Novinah.« Pri debati so govorili poslan- ci' Gjonovic. dr. Kukovec in Grgin, ki so očitali klerikalceni, da se upajcv glasova- ti proti kreditom /a uašo jugoslovansko armado, svoj ča.s so pa na Dunajn privo- lili vsak kredit /.a protinaroduo avstro- ogrsko armado. Iz seic narodiie skupšeine. Na seji narodne skupščine due 11. tin. je dobil besedo general Pešie. ki jc priporočal skupščini naj sprcjmc predlog o vojašklh kreditih. Predlog je bil z vcliko večino sprejet. Galerije so se spraznile, dvo- rano so zapustili stenografi in poslusalel, ie novinarji so ostali, ki sme.to razven svojih prostorov uporabliali tudi hodnik. Slcdila jc nato tajny seja. Že prieetkom seje jc nasta] hrup in prepir. Cex kake Pol urc jc prišla v/. skupščine skuplna Spahovih poslancev, ki .ie obdajala po- Slanea Hnseina Milkoviča. Nekatcri so ga skušali pomiriti, za to sktiüino je pri- šlo nekaj demokratov. Tretji ie izstopil radikalec Vlajko Kostič s krvavečo roko. Iz zbornice jc prihajal zopet hrup, ven- dar ni. bilo rnogoee razbrati, kaj se godi. Po tajni seji. je bilo odmora pet minut, Tiakar ie sledila zopet javna. Za vojnim ministroni je govoril zunanji minister dr. Ninčič, ki je obrazložil potrebo, da morn, biti naša vojska pripravliena. Potrebšči- ne za vojsko v Ji.iffoslavi.ii znašajo naj- manjši odstotek vseh evropskih držav. Vojaštvo mora imeti orožie. Referent dr. Srsklč je poročal o zakonskem naortu. Za njim jc povzel besedo Pašič, ki jc povdarjal, da stojimo na staiišču obram- be. Braniti se pa ne moreino oraznih rok. Zakonski načrt je bil sprejet s 148 proti 32 glasovom. Jugoslavia in solunska luka. Raz- govori med grškim zunaniiin mim'strom Politisom in beograjsko vlado so imeli p-opolen uspeh in je bil v vseh vpraSa- njih dosežen sporazum. Razpravljalo sc je titdi' glede Soluna. Bi! jc sprejet p rep- lug na.se vladc, da se ustvari svoboden pas od Skoplja do Soluna. Zclczniska proga od Skoplja do Solima bo pod kon- trolo Jugosiavije, tako da bo omogoCen direkten železniški promet od Bcograda do Soluna. Sestaiiek Mussolinijia z dr. Ninčičem. O priliki lausannske konference sc bosta sestala italijanski ministrski predsednlfc Mussolini in naš zunan.ii minister dr. Ninčič. Predmet razgovoru bo izvedba rapaTl'Ske pogodbe. Pri tei priliki se bo nazpravlialo o celokupnem komplcksu laško - jugosiovanskih odnošajev. Poostreii polozaü na Vzhodu. An- gorska vlada ie odklonita kompromisn! predlog Reset paše in je poslala brzojav- ni od'govor na spornenico zaveznikov, v katerem ponovno zahteva. da se za- vcznfške čete umaknc.io iz Carigrada In ladje odpljujejo. V zavczniških krogih so presoja položaj jako resno. Vstaja v Trlpoutaiuii. Arabska ple- nicna v Tripolitaniji so1 se uprla protf Italijanoui. Vsa važnejša tržišča in krn- ji so v rokah upornikov. Id so izvrstno oborozeni in vojaško organizirani. Itali- janski voja'ki so bili večinoina pobiti. Ie tako] spoznala mojega priiatt-lja Kenui- iista. »Gotovo ne vtegiiete?« pravi in za- enc iti polcg inene. »Baš nasprotno -— v-°-c popoklne sem prosta.« »Aii ne bi sla na kako kiop? Na prostem lahko govoriva. Obrniva sc tu- kaj na desno in pojdiva pod inoseyo. Tam bova lahko zrla po niorju, ne era bi nani kazile razgled tuje bojnc ladje.« Spotoma srečava kompanijo fran- co.skili vojakoY, ki so korakali z god bo in Kemalistove oči so se zožile. Mišlcc njegove napelc, a. rekel ni ničesar. Vsi Turki so izgledali tako v letu 1894, nc- kaj dni pred znanim masakrom Armen- cev. Molče korakava in prldeva do nmr- ja. Btla sva na malcm gričku, ki se dv> ga nad Marmorskim moriem. Dan je bil ¦krasen. Vse okoli naju je bilo zlato in zelenic. Nad obzorjem se .ie razprostl- raia po nebu neka'ka srebrna belina. Na drugi strani se je izgublialo v da'ljavali azijsko obrcžje. posamezni hribcki so bili okrašeni z vilarni, kolikor daieč je segalo oko. Moj tovariš je sc vedno rnoleal in opazoval, kako sem metala kamenje proti morjiu ne da bi ga blla kdaj dosegla. (Dalje prih.) redki begunci so se rcsili na morsku o- bal. Italijanski izseljenci zahtevajo ta- koj.šiijo vojaško intervencijo in vso po- trebno opremo, da se iiporni Arabci prc- ženejo. Italijansko časoprsje ne piše nič o tent najnovejšem porazu. Celjske novioe. MESTNO GLEDALIŠCE V CEtJU. V cctrtek due 16. tin. se vprizorl v inestncni gledališču komedija »Nainišlje- ni bolnik« z gostovanjein gosp. Pluta v naslovni vlogi. Ker se je igra odigrala v lanski seziji v aboncmenlu. se ista po- navlja na splošno žel.vo sedaj izven. — Igra ie popolnoma na novo izrežirana mi nastudiraiia. Začetek je točno ob S. uri, ter se prosi cenj. občinslvo, da ne pri- haia prepozno k predstavam ker mot! to igralce in točne obiskovalce. Odlikovanja razstavljalcev na sad- ni razstavi v Cel,iu. Letošnjc sadne raz- stavc v Cclju sc je udeležilo skupai 78 razstavljalcev. Državne kinctijske sole, ki so sestavile najbogatejse in najlcpše skupine. so ostale izven tekinc. Ostalim razslavljalcem je prisodila ocenjcva'lna koniisija častna priznauja 1. in II. raz- reda. manj premožniin pa delavnim saci- jarjein tudi dcnarnc nagrade. Na kolaj- ne se topot radi ogromnih gmotnih tež- koč žal ni smelo računiti. Cajstno pri- znanjc I. razreda se jc prisodilo tem le sadjarjem: Franc Bizjak, km. sin St. Andraž (300 K). Ant. sJrinovšci;. pos.. St. Andraž (300 K), Jan. Dolinšek, dre- vesničar, Št. Ilj pri Velenju, Avg. Fa- leschiui, Videm, R. Galle, grašč. Lem- berg. Ant. Godec. Kresnjcc, Zdrnžcni sadjarji Gornilsko-Grajska vas (300 K), Pr. Goričan, Vojnik, J. Gradišnik. dre- vesničar, Šr. Janž pri Velenju, Ernest Hintze, sadna veletrgovir.a, Ptu], M. Hitzelberger, Mozirje, Jak. Jan, Gorjc pri Blcdu, Al. Jankovič, uprav. toplic Doibrna, dr. Fr. Kartin, St. Jur ob juž. žcl., Iv. Kvac, nadnčiteij. Šmartno (300 kron), Mih. Levstik, učitel], Celje (300 krön). Fr. Maurer, pos. St. Andraž (300 kron), J. Ofentavšek, Vojnik (300 K), Fr. Pečolar, \ ekpos. Siovenjsradec, Rudolf iPevec, velctržce s sadjem, Mo- zirje, Fr. Plesec, Rccica ob Paki (300 K>, Fr. K'udJ, Karnnica i)ii Mariboru (300 K), Fr. Stihadolnik, Borovnica. A. Tkalec, Srcdiščc (300 K). A. Uim. graščak, Šniarjeta. — Castno priznanje II. raz- reda so prejeli: Fr. Antloga, pos.. Ma- la Piresica (200 K), Jan. Apotekar, pos., Smartin (200 K), Matija Bencan, uradnik Gelje, A. Dobnik. pos. St. Andraz (200 K). Grajska up-rava Grmače pri Litiji, Fr. Hasenbiichl, velepos. Oplotnica, Fr. Jancžie, pos. Sp. Ložnica (200 K), Fr. Jezernik, pos. in župan, Smartin. Rud. Krajnc, pos., St. Andraž (200 K), To- niaz Kurbus, naducitelj, Slivnica (200 K). J. Medved, pos. Vclcnjc (200 K), Peter Močnik. naducitelj. Qustanj (200 K), Mart. Ograjeusek, pos. St. Andraz (20(3 kron), Andr. Ptkl, pos. Sp. Ložnica. (200 kron), Sim. Potočnik. pos. Žetale (200 K), Antonija Rozman, Teliarje (200 K), Juro Samcc, pos. Novacerkcv (200 K), R. Staiovasnik, trg. Vitanjc, A. Svarš- nik. Majšperg, Barb. Sah, pos. Ceijc (200 K), J. Scrbinek, pos. Vcliče v Slov. Gor. (200 K). Sol. vrt 2alcc (200 K), Franc Tajnšek, pos. Št. Andraž (200 K), Jos. Tajnšek, pos. St. Andraž (200 K), Fr. Turnšek, velepos. Pirešca, Jak. li- ra tu ik, pos. St. Andraž (200 K), Andrei Vašl, pos. St. Andrarž (200 K), Ferd. Vasl, pos. St. Andraž (200 K), Franc Vašl, pos. St. Andraž (200 K), Leop. Vihcr, naducitelj St. Janž pri Velenju (200 K), Mill. Vizovišek, pos. Gotovljc (200 K), F. Vuga. zel. rev. Celje. Peter Wudler, naducitcij Ljubno (200 K), Andr. Zabukovnik, pos. St. Andraž (200 kron). Franc Zabukovnik. pos. St. An- draz (200 K), Jancz ZabiiKovnik, pos. St. And'raz (200 K). — Mesto prisojene dcnarnc nagrade se lahko dobi tudi pri- merno število sadnih drevese in jc trc- ba tozadcvno željo naznaniti odboru za sad no razstavo v Gelju ttkom osmih dni. Prisoiena odlikovanja se razpošlje- jo, ko bodo diplome. izgotovljene. Cercle Srancais. Prctakii torck sc jc mudil v Celju g. Lucien Tcsuiere fran- coski lektor na ljubljanski univcrzi, šef francoskega inštituta v Uubl.iani z go- spo sopTOgo. Prisostvoval jc. odborovi seji tuk. francoskega krožka, \zel na znanje poTočilo o doscdanjih predpii- pravah in stor*jenih korakih za aktivi- ranje tuk. društva. Obljubil .ie uspesno nadaljno poinoč s strani frEincoskega in- štituta v Ljubljani in ob tej priliki pod- vzel potrebnc ukrepc; da se omogoci Krožku redno društveno delovanjt. — Društveni inventar, biblioteka. časoplsi in publikacije so biii prencšeni te dni v novi društveni lokal v knji/.nico »Cital- ni.ee« v tuk. Nar. domu. — Istotam se vrši v torek 14. tm. od f>.—3. me zveCer prvi obvezni sestanek clanov. Drustvc- na biblioteka, ki se bo v najkrajsem easu obogatila šc s preccjšnjim štcvilom knjig —- obsega dancs že nad 100 knjig naj- uglcdnejših francoskih pisateljev. Na razpolago so tudi številke »Illustration- in »Journal« od 1. IV. 192.? naprej. Odbor vaibi vse člane in osebe, ki žele pristo- piti k društvu, da se udeležc torkovesa sestanka. Ta dan sc bo žč moglo izpe- soditi si knjigc. Storieni so tudi koraki, da se tcko'in tega meseca otvorita dva tečaja 1. za početnikc II. za v franco- skem jeziku deloma izvežbanc. Organv zacijo kurzov oskrbi g. prof. Napotnik. Ob tej priliki se bodo spre.icrnale tudi prijave za te kurze. . Trgovsko bolniško in podporno dru- štvo v Ljubljaiii, pri katcreni so zavaro- vani tukajšnji bolniškeinu zavarovanni podvrženi pripadniki trgovskega stami tcr tudi nastavljenci denarnih zavödov, sporoča. da namcrava s 1. ianuarjem 1923 otvoriti v Celju svojo poslovalnJ- co. Poslovalnica bi izdaiala obolelim čianom izkaznice za zdravnika, lekarno in na podlagi zdravniškc odrcdbe tiiffi izkaznico za bolnico; v -placilo zapadlc pristojbine se pa bodo prcdpisovale ni- di v bodoče naravnost iz Ljubljane. V dob} do novega leta pa bo radi praktlC- nih razlogov moral obstajati dosedanji položaj tudi v naprej. Oboioli clan sf isčc sam zdravnika, istega sain piaCa; po končancm zdravljcnju pa predloži oil zdravnika potrieui račun dru^tvu v po- ravnavo. Upati jc, da bo z napovedano osnovo poslovalnice Trgovskega boln:- škcga in podpornega društva v Ceiju, urejeno to sedaj obstoieče razmerje, fel je res nujno potrebno temeliite in dobrc prcosnove. Obrtniško predavanie. Obeeslovcn- sko obrtno drustvo priredi v cetrtck 16. novembra javiro predavanie v »Ho- teiu Balkan«. Začetek točno ob 8. ml zvečcr. Prcdava finančni nadsvetnik g.' dr. Alojzij Rant »o valutah in deviznh«. Na predavlanje vpozar.unno vse obrt- niške in trgovske kroge. Pozor! Ker sc vcliko trgovcev nl zadostilo zakonu o prijavi svojih zalog, se tem potom opozarjajo, da priiavijo svojc zaloge do 10. vsakega meseca. Kdor bi to opustil. bo občutno kaznovan. Tuknjsii.il krajevni diž. zaščsti dece in mladine ste darovali Južnoštajerska hranilnica in Ljudska posojilnica v Celju, vsaka po 250 Din, za kar jima izrekamo našo prisrčno zahvalo in Bog plačaj! Mestni vodovod jc vsled popravlla vodovodne cevi pri Vitanju zaprt od cra- nes pondcljek 12. ure do srede 15. tm. 17. ure Opozarjauio občinstvo na razglasa uiestnega magistrata glede poostrencgu pasjega kontumaca in giede liovih in— stalacij na preobteženo elcktrično o- nirežje. Opozarjanio občinstvo na razglas mestiiega magistrata glede varovalnili patron elektricnih inštalacl.i. Celjski gostilnicarji oproščeni. Preü celjskim okrajnim sodiščem so se morali zagovarjati celjski gostilničarii. ker so tocili pivo po 22—24 K liter. Sodiščc sc je pa prepričalo. da dobi'cek ni bil prc- vclik, vsled tega so bili vsi oproščen). SLOVENSKI JAVNOSTI! Obračamo se na vse pri.iateije na- štga gledalisča in umctnosti z nu]no prošnjo. Podpisano »Udruženje gledali- ških igraJccv« mestni odbor Ljubljana namerava v dogledoem času postavitl nagrobni spoincnik 1. Borštniku in A. Vcrovšku. Igralcc živi samo na odru. Svet ne vpraša, odkod je prišel in kadar nena igrati, ga sicer pogrešaio... pa kma«u pozabijo. Ko pade zadnjikrat zagrinja^, je odigraua poslcdnja igra... svet pa živi naprej. Greh bi bil od sedanje ge- nenicije, ki je uživala- ta dva velika »i- metnika, ako bi jih tako krnalu pozablia. Dajmo jima vsaj to, kar imajo vsi drugs po srnrti: skromen nagrobni spomenik. Kajti ta. dva moža sta bila rnnogo vcv* kakor večina drugih ljudi: živela in tr- pela sta zato. da so se zabavali drusi j Ijudje. L)ve klasični niaski veselega smeha in dosmrtnega obupa sta blia. Vc- I rovšek je bil prisrčen, kmečki, širokt ; smeh, samo ljubo božje zdravje. plan in- I ski zrak, poštcna gorjačarska irhovlns. bahavr, robati cvičkar, ki .te iz rokava stresal sale, sočne kot svcže jabolRo, zabaval staro in mlado, sala in siueh, ki jc bil tako naš. zdrav in krepak — ka- kor, da se ie v njem smejaia sama na$a zenrlja in naš ljubi rod. Vse s^'oje Žlv- Ijenje jc zabaval ljudi in jih spravljal v smeh — samo enkrat do ioka, ko je umrl. V Borštniku ie kliubovalo prevara- rio junaštvo neizprosni usodi; bil ;:e vec- ni trpin, popotnik, kraii in berač; ni su smejal, če pa se je, jc biio to roganjc sreci. v katero ni verj'el, možat kot ]e bil, ni jokal, če pa ie «rosila solza nje- govo oko, je bila ta solza tczka in krva- va, kot d'a so jo izplakali celi rodovi. Vcccn beg pred ncizbežnem ie bilo nje* govo življenje; predstavlial je nemo iiiuko, brezupen bo], sreJi noleta unlfte- ne upe, nade in prevarc človeškega srea — še.le kot starcc se if. zgrudil in ^,- onemoglcm obupu prosil: »Spustite zii- grinjalo!« In padlo je zagrinjak) poslednjikrav, 'igra teh dveh naših velikih mož je bila kon can a. Ni veliko, če jima postavimo na- grobni spomenik. Jc samoobsebi u- mevna dolžnost vsaj tisiih. kf so se smejali, jokajii in -trepetali. kadar sta ta dva velika igralca živ-lu svoje juna- ke po naših odrih. Spomcnik naj nam bo spomin tistih lepih časov začctka in obenem klasikc slovenskc^.i igralstva- Spomin naj bo1 kakor most, ki veže prt.-- teklost z bodočim, colxna- pijetcta ni*.- pram umrliin in nič man) — veseio ur>a- njc v bodočnost. Pod'pisano »Udružen.ie« zbira \- to svrho prispevke in bo niidilo vsem ca- stilceni Borstnikn in VerovSka še pose- l)cj prjliko, da se odzovejo našcmu klicu. Ljubljana, due 19. oktobni 192?. »Udruženje KJ-idžiHških isralcev« v I/iuWja«'-». Prosveta. Prva slovcuska siiiHmiia. (Jlasben-j Matica v Mariboru je priredila v mesr- iicm glcdališču 3. novembra sinfoniCen konccrt pod vodstvom jr. ravnatelja Topiča. Izvajali so Dvofaka, Bcethovnr;. Fibicha, Grossir.anna. Na.ivečie zaninin- nje pa je vzbujala sinfoniia velcnadarje- nega in plodovitcga komponista Slavka Osterea. strok. ucitcijy. na. mcgčansKi šoli v Cclju. Mariborsko muzikalno ob- C-instvo in posebno še ucitelistvo je pc- Kazalo s svojo obilno udclcžbo, kako zna ceniti tak pojav na glasbcnem polju. Sinfonija sc imenuje »Ideali« in irna štiri stavke. Prvi stavek začenia z unisono- motivoni, ki prepleta tematično ta. de?. dokler n-j izzveni v mogočnih akord'ih. AiKlantc drugega stavka .ie silno nežer.. s krasno kintilcno, ki ga Pa konceui stavka premagajo akordi »Idealov« pr- vega. Zelo pikanten je tretji stavek »Ta- rantella«, po lnojem mneniu tudi z ozi- roni na muzikalno zgradbo najinterc- santnejši del. ki pa zahteva tehnično zc- lo .izvežban orkester. Zadnii stavek jc nckaka spojitev vseh treh delov. Kmalu po prvih akordih pričcnja žtvahno stop- njevanje ritma nežen fugato. objemajoč Tiato ves orkester, ki izzveni Droti kon- cu v grandijoznih akordih. — Vse dclo nam prica. da je Osterc moister v teh- liiki in instrumentaciji. Sinfonija jc Uo- scgla popolen uspeh, dasiravno je eno izmed prvih Osterčevih del iu je brio polcg tega tudi nekaj 'nedostatkov v iz- vajanju. Občinstvo je spre.iclo skladbo 7. navdusenjem in nad vse živahno akla- iniralo skladatclja. Ob tej "priliki mu Je poklonüo venec mariborsko uciteljstvo in Glasbena Matica. Slovenska glasbe- na kritika se je o dclu in o skladatelju izrekla zelo pohvalno, kar mu bo gotovo ,v izpodbudo'k nadaljnemu delu. Gasp. Ostercu tudi mi iskreno čcstitamo k njegovemn uspeliu z željo. nai bi sc tu- di celjskernu občinstvu kmalu nudita prilika, da čujc kako njegovo skladbo. Anton Alelik: Jugoslavia. II. del. I. snopič. Pota in cilji 11. — 12- ^ zvezde. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljanr. 1022. Strani 296. Ccna broš. Djn 21.—, po pošti Din 1.50 več. Drngi del Meliko- vc Jugoslavijc jc pravkar izšcl in prt- naša v prvem snopiču podroben popis btev. 130. NOVA DOBA« Stran 3. pok.ra.iin in mest v SlovenLii. Istri, ttr- j varski in Slavoniji, DaJmaciii ter liosn» in Hcrcego\ini. PopLs ostalili pokrajin naše drzave iziclc v drugem snopiču še J pred Božičem. Delo se odlikuie po toC- j nih in natančnih podatkili mi podlagi ljudskega štetja iz leta 1921 t.er bo do- bro služilo nc samo šolam. tcinvec tuc!i trgovcem in vsakomur, ki hoce spoznati mašo državo. Finejša izdaja celega dru- gega dcla izide pozneje. Knjiga sc ns- roua pri Tiskovni zadruiri v Ljubljana Prešernova nlica 54. Dnevna kroraika. Teharje. Za ubogo šolsko mladmo iia.se sole je iz neke poravnavc veliko- dušno naklon.il 275 Din naš stari dobrot- rii'k g. Fran Sodin industr. itd. v Biiko- | vein žlaku. Pridnižil sc jc g. Karel Strg- lic. gostilniuir s 153 Din. katere ie tia- rova! kot čisti dohodek <> Drirejcni vi,n- ski trgatvi. Za naklonila so se nakupilc knjige. ki jili revni starši pri visoki cem ne zmorcjo. PrisrC-na jima livala! Naj bi našla obilo posnemovakev! Jos. Oo- sak. šol. vodja. Odlikovaiija v naši armadi. Kakor se e-uje, bo te dni v vo.ineni ministrstvn podpisan ukaz o odlikovan.iu večjeg-a stevila višjih in uižjili eastnikov. Slovenske sole na Westfalskem. Z\ cza slovenskih delavcev na West- falskem je zaprosila prirsko ministrstvo prosvete, da se otvoriio za otroke slo- venskih delavcev, ki jih je nad 30000 s!o\enske l.iudske sole. Zidaiije ruske cerkve v Beogradu. »Ruskulta« javlja, da je rusko »Dništvo skrW za duhovnc potrebe pravoslavnlh Rns.n- v Jugoslavs« začclo akcijo, an se na dvorišeu nekdanjega ruskega po- slaništva v Beogradu zsradi ruska pra- vos'Iavna cerkev. _ Habsburžani vtiiiotaDiJi dragocc- uosti v Budimpešto. Nemški lisi »Abena« Poroca, da so 24. okiobra prepeljali v Bucfimpešto 80 zabojcv poinih zlatov, srebniili liosod in gobelinov, last bivSe- :^i luidvojvode Friderika. ki so bfli shranjeni pri Wiener Bankvereinn. Liidno ie, da so avstriiske oblasti cV>- pirstile lo tihotapstvo, ko so bili pri od- üoStljatvi vetidar prksotui cariniki in tie- fe-krivi. BLvSa nadvojvodima Marija Inii.'kiilara se je zadnji ea.s miidila nn Ihinaju in je bilo njeno bivanie tamkai na.i-brze v zvezi s to zadevo. Avtouiobilske žrtve v Ameriki. >iNe\v "Vork Heralds prinaša v eni zadnjih sie- vilk statistikt) avtomobilskih žrtev v Ic- tosniem lctii. V 34tih državah Scvernc Amerike se je ponesrečilo 10.168 oseb, iTiet! 'tem ko je bilo v prcteklem letu s?.- !iK) 7.453 žrtev. List dokazuk nadalje. ee hi žrtve v takih odstotkih rastle, bi SL nekega lepega dne lafoko uonesrečiia vsa Severna Amerika. Potopljena nemška paniika. »Berli- ner Tageblatt« javlja, da neinška panil- ka »Herbert Sauber« in «Hermann Sau- ber«, ki sta prejšnji teden odplula iz An- sleškc.i% jih živi v mestih z nad 1,000-000 prebi- valcev. Najvcčje mesto in titdi največje na svetu je veliki London s 7,476.000 prebivalcev, potein je veliki Manchester z 2,351.156, veliki Birmingham z 1,707 tisoč 442, zapadni Yorkshire z 1,380.43s, veliki Glasgow z 1,243.746 in veliki Li- verpool z 1,194.780 prebivalcev. Pol stoletja ni spal. V Pitsburgu je untrl ncki Viljem Vamer, ki ni spal 54 let. Zdravniki so ga doigo opazovali in Ctclali ž njim poizkuse. Vamer je sicer ležal ponoči, a zaspati ni nikdar mogcl. Vzrok tcmu je bil ncsrečcn slučaj, prl katerem si je Varner pred 5-1 leti pokvn- ril niožganc. Kljub temu ie dočakal S6 let. Opozarjamo p. t. občinstvo na ua- luišnji inserat zavarovalne zadruge »Croatia« v Zagrebu, ter priporocamo ta najstarejši domaei zavod. Akad. društvo »Triglava naznanja po svojih mariborskih stareisinah, da prire'di1 dne 30. 1J. tl. v üoetzovi dvora- ni v Mariboru veliki elitni pies, ki bo najsijajncjša prircditev v sezoni. Vstop bo dopusčen Ie vabl.ieniin. Ziasti velja to pravočasno opozorilo vsem starejšinain. Čisti dobiček bo namenjen revnim dija- kom. Istočasiio sc bo vrSil Triglavanski zbor. Študij naših dijakov v Ncmčiji. I.">i- jaki naše kraljevino. ki žele štiidiratl na kakšni nemski univerzi, višii tehnicni all trgovski soli, se. opozarjajo, naj n-c hodijo v Nemčijo, preden se ne pozove- jo. Prošnje za vpis na kaki nemiki soli sc morajo naslovljati na našega častnc- ga konzula v Berlinu (S. Tohn Wiener, Berlin, Mohrenstrasse 33) s sledectmi prilogami: a) šolsko izpričevalo, ki je enako vredno kot zrelostno izpričevalo katere nemške devetletu: sole z uraci- nim dokazom, da se prosilcii na osnovi tega izpri.čevala dovolju>e ,brez dvirtf vpis na domaei visoki Soli (za izredne- ga slusatclja jc potrebno prinesti dokax o zadostni šolski izobra/bi); b) Potrdilo o obnašanju za čas od koneanih študij; c) Dokaz, da dovolj zna nemski jezik, kar se posebno smatra zt; dokazano, ?.- ko ima v zrclostnem l/.pričevalu !no- /-cmskc sole potrdilo, da je kr.stn.ik izpri- Oevilla v najvišjih ra^rediii prisostvoval najinanj 3 solska leta pouku 'leirskega iezika z dovoljnim uspehoin; e) DoKaz o potrebnili sredstvili za šolanje; d) Svojcrocno napisani zivljenjepis, ki vse- buje poino imc, dan in kraj rojstva, vcra, državljanstvo, bivališee in poklic starsev, so'lanje, vojaško1 razmerje itö.: e) Inozemci, ki sc nahajajo v NemcilN nrorajo prinesti -potni list, ki se po vpo- giedn takoj vrne. Vsa potrdi-a, ki niso izdana od pristojnega nemškega kon?.n- Ja, mora ta ovcroviti. Potrdilo v tnjem jeziku sc ima priložiti overovljen prc- vod. Omcnjeni konzulat bo sporazumnn s pristojninii ministrstvi porazdelil v zw- eetku vsakega šolskega leta orijavljenc dijake' na posaniezne neuiske sole, pri čemer se bo po možnosti ozival na nji- hove želje. Izrecno se pristavlj.i, da ¦» pripustitvi na kaksno ncmško šolo odlp- ca pristojno ministrstvo. Diiaki bodo pravecasno «livesčeni, ali in kateri soli so prideljeni. Železniški uradnik poiiesrcčil Sim- plonski vlak je povozil 8. tm. dva kilo- metra od: Sombora žel. uradnika VlacM- niirja Ilijeviča in m.u odtrgal obe nojrv Težko ranjeni uradnik ic dal znamcnje za odhod v.laka in še druga potrebna na- vodila, predno se je oncsvestil. Njegovo zdravstveiTo stanje je smrtno nevarno in je Ie malo iipanja, da bi. okreval. Glavno zastopstvo L'Union. Fran- coska zavarovalna drnžba L'Union v Parizu, ustanovljena 1828. Olavnica da- nes proti ogniu, akcijska fran. 20,000.000 in rezcrva fran. 62,000.000; za zivljenje akcijska fran. 10,000.000, in rczerva fran. 272,000.000, ustanavlja svoja glav- na okraina zastopstva v sledečih krajih: 1. Maribor. 2. Celje, 3. Ptuj, 4. Ljistomer, 5. Slovenjgradec in 6. Murska So-bota. Opozarjamo gospodc trgovce, agenture, banke, posojilnice in hranilnicc na ta oglas, da pošljejo svoje ponudbc za vod- stva in akviriranje v zavarovalnih po- slih. Zelo lep in dober zaslužek, potom visokih provizij. — Ofcrte: Podrnžnici L'Union franc. druStvo osig-, Zagreb, Prcradovi'ceva ulica br. 40. 1312 3-1 Najdeno truplo. Delavci, ki so 5Ii zjutraj na dclo. so naSli v Trsttt v ulici S. Pietro nckega inoškega, o katcrcm so inislili, da je pijan obležal. Eden izüicü njih se je pa hotel natančnejc prepričatt. Stopil je do njega in spoznal, da je mrllc. Stvar so naznanili orožnikom. Preiska- va, ki se je uvedla, ni dognala iiič goto- vega. Železniška nesreča. Ko je tovorni vlak vozil preko niosta v Novi Bukovlcl, so se zlotuile traverze mostu in sedem zadnjih vagonov je padlo v globočino. V vagonih se je nahajal pesek za posipa- nje. Osebni vlak. ki je prispel do kraja nesreče, je moral nstavitii, potniki pa Ca- kati do dveh ponoči na vlak iz Osieka. Volitve v Zediiijenih državah. Kakor poroča «New York Herald«, bo' sestav- ijcn prihodnji kongres Zedinjenih drZav takole: Reprezeutacijska zbornica bo štela 228 rcpublikancev, 204 demokrate in enega socijalista. Rcpublikanci imajo vecine za 11 sedežev. V senatu je 53 rc- publikancev, 42 demokratov in li kine- tov. Republikanska večina znaSa 4 gm- sove. Grozen zločin v Pazinu. Okoii 3. urc pojioči so se prikazali pred pekarno An- tona Ančiča trije neznanci ter ga pokll- cali, naj pride ven na pogovor. Ančič se je bal za svojo varnost ter Urn je odgo- voril, da ne more od dela proO. Nato so neznanci pognali par strelov skozi vra- ta in zbežali. Streli so zadeli pekovrske- ga pomočnika Ivana Maričič, ki je kmalu umrl. Krivcev še niso mogli izslediti. Ziiižanje števHa prebivalstva v Fran- ciji. Če tudi je Fnuieija prido-bila po voj- ni 1,709.749 prebivalcev, ie število prc- bivaivStva današnjc »večje Francije« za 395.226 oseb manjše kot pred 10. leti. To je konštatiral nemški medic'mski tc- cliiik na temeljti poslednje statistike. Narodno gospodarstvo. HMEL J. 22. brzojavno tržno poročilo: Nürn- berg, 10. II. 1922. Malo kuDčiie — ne- koliko oslabelo. Podaljšaiije roka zn žigosanje pred- vojnili posojil bivše avstroogrske rao- narliije do 15. decembra 1922. Delcgacija ministrstva financ v L.iubliani obiavlja uradno, da jc gospod fi-nancni minister r. odloebo D br. 25.585 z dne 6. novembra tl. odredil: 1. Do 15. decembra 1922 sc morejo v smislu pravilnika D br. 4019 i/. leta 1920 (Uradni list st. 27 od 23. av- Rusta 1920) še popisati in žig-osati ot5- veznice predvojnih poso.iil bivše avstro- ogrske monarhik, katerili lastniki dos'ej se niso bili dali zigo'sati. Popisale in 7A- gosale se bodo tudi obveznice pred- vojnih posojil, ki so bile deponovane in so se nahajale v inozemstvu ter so bile vrnjene lastniku in vncšsne v našo dr- žavo, brez ozira na to ali so žigosane x inozeniskim zigoni ali ne. Vse obvezni- ce. ki so bile vnešene v našo državo. im doslej še niso žigosanc z našim zigoin, sc morafo predložiti radi žisiosanja. 2. Obveznice vojnih posojil se ne bodo več popisovale in žigosale. zato naj se nc prcdiagajo vec. 3. Gornji rok za žigosa- nje se po sporočilu reparaci.iske koim- sije ne bo vec podališal. Lastniki ne- žigosanih obveznic predvojnih posojil. ki obveznic do gomjega roka ne daio žigosat, bodo trpeli škodo. ker se take obveznice ne bodo upoštevale pri ra*- delitvi dolgov in jih naša država tudi ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnie za na- knadno žigosanje ie z obveznicami vred predložiti generalni direkciii državnih dolgov v Beogradu. 5. Prosnie je opre- miti s kolkom po zakonu o taksah. Gospodarske informacije v Argen- tiniji. Jugoslovanski gcjieralni konzulat v Buenos Aires obvešca tukajšnjo tr- govsko in obrtniško zbornico o nasled-- iijcm: Čim je bil otvorjen ta konzulat, so mn začeli dohajati od našiih držav- ljanov dopisi s prošnjami za informaclje. večji del trgovskega značaja. Ta pojav bi bil sam na scbi simpatieeu, če bi se tnformacije zaprosale po pravilnem po- tu in na način, ki ne bi delal težkoč o- pravljauju konzularnih poslov. A nave- deni dopisi in prošnje se nc kotekujejo in se vrliutega posiljaio konzulatu nepo- sredno, kar ima za posledico. da konzn- lat pri najboljši volji prosilcem ne more ustreči, ker je vezan na predpise za- kona o trosarini, taksah in pristojbinah. Poleg tega bi morale biti taksirane vlo- se, poslane neposredno konzulatu s taksami v vrednosti zlate^a dinarja. Upravicena je domneva. da se bodo v bodočc ponavljalc reklamaciie take vr- ste, na katere bo tcžko, morebiti celo ne- mogoče odgovarjati. četudi bi došle po pravJlii.em potu. Konzulat ie nmenja, cfa so za izdajanjc obvestil občinstvu o tr- govskoekonomskih prilikah v poedinih državah bolj pozvanc zhornice in mini- strstvo trgovinc in industriie. Zato bo pošiljal konzulat od časa do časa izve- stja v ekonomsko - trgovskih razmeran in obvestila, kateri naši proizvodi bi sc mogli uvažati v Argentinijo našim tr- govskim in iiulustrijskim ustanovam. V kratkem pošlje prav tako izvestje o w- voznih carinah, "o pomorskih transport- nili stroških in o proizvajanju Argentl- nije v zadnjih dveh letih. V zmislu tega dopisa našega argentinskega .o:eneralnc- ga konzulata naj se torcj obračajo v bodoče intercsenti za gospodarske In- i'ormacije, tičoče se Argentiniic, na tr- govsko in obrtno zbornico, ki se bo po potrebi obrnila naravnost na naš kon- zulat v Buenos Airesu. Nov postopek pri narocanju želez- isiškili vozov. JnšiKiktorat državnih žc- lcznic v Ljnbljani jc prio-bčii Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za postopanje pri naročanju železniških vagonov nove predpise, katere je izdalo ministrstvo saobračaja in ki določajo: 1. Vozovnn naročila mora sprejemati — razun na postajah Ljubljana drž. kol. in Jesentcaii — postajni načelnik ozir. vodja, v nje- govi odsotnosti službujoči prometnik. V Ljubljani drž. kol. jih sprejema skla- disčni uradnik, na. Jesenieah vozovni za- pisovalci. 2. Vozovna naročila vpišejo naročujoče stranke lastnoročno v vo- zovno naročilnico ter sc podpišejo v ru- briki določeni za podpis. Ako naročnik ne biva v bližini postaje, sme naročiri vozove tudi pismeno; v tem slučaju postaja sama vpiše naročilo v vozo\mo naročilnico. Razume sc. da mora naroč- nik v dopisu navesti vse podrobnostl: kakovrost in tcžo bla.^a, dimenzije, na- membno postajo, upoten.ie itd. 3. Naroč- nik mora ob jednern z upisom narocila založiti na postaji za vsak naročeni voz svoto a 200 Din kot garancijo, da se bo- de naroeeni voz tudi resmeno in v pred- pisanem roku naložil. Ta garancija. pa nikakor ne veže železnico. da bi moraia dati stranki kako odškodnino. ako ne more vsled pomanjkanja vozov ali iz driigih vzrokov dostaviti narocenih vo- zov. V tem shičaju more zahtevati stran- ka povracilo garancije, evont. voz nn- knadno naročiti ali pa pustfti garancijo in čakati na možnost dostavitve. ATco stranka naroči vozove pismeno. mora ob jednem (event, po pošti) doposlati irarancijski znesek. 4. Naročnik, ki do- stavljenih vozov ne naloži ozir. že na- loženih voz ne preda železnici v pred- pisanem roku, izg-ubi vplačano garan- cijo ter se njemu dodeljeni vozovi do- deiijo prvemu na vrsto prihajajocemu drngemii narocnikn. 5. Postaja sme sprekmati naročila samo za pri-hodnjih 24 ur i. s. skupno najvec ono Stevilo. katero ie možno na dorični postaji all na industrijsj steklega psa ugrizenih psov, se uvaia /-d eel sotf- nl okraj Celjc in za mesto Celje z-opet poostreni pasji pripor tj. vsi usi morajo biti pri hišah varno p.riklenjeni, oz. sc morajo voditi na vrvicah in morajo biti razun tega opr-cmljeni z najrobeniki. O- stale določbc pasjega konlnmaca osta- nejo neizpremenjene v veliavi. Občinstvo se v lastnem interesu o- pozarja, da upošteva natančno to rm- redbo, ker bi sc inače moralo odredltl nniccnje vsch psov v onih krajih, kjer bi se kontumac preziral. ker ie cdino na ta način možno zatreti to za liiKli in ŽI- vali tako nevarno kugo. Koniač ima na- log, da pri rednih pohodih v okraiu po- Iovi vse nezadostno zavarovane pse, ki se morajo brez izjenie takoj uničiti. Proti lastnikoin pa sc bo v smisln § 42 zakona od 6. VIII. 1909, d. z. št. 177 u- vcdlo kazensko postopanje. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 10. novembra 5922. 2npan: dr. Hrašovec s. r. , Štev. 3933/22. Itaz^las. Ker so stroji, kateri proizvaj'ajo in oddajajo nicstu električni tok in istota- ko tudi vse druge tozadeviie naprave že tako preoblozcne, da ie izključeno vsa- ko nadaljno obteženje električnega o- • mrežja, so prošnje prebivalstva za in- štalacije novih clektričnih luči, priklopf- tev motorjev na električni tok itd. brcz- prcdmetne, ker se jlh mora brez izjeme zavrniti. Po dopolnitvi mestnih električnih na- prav in vpeljavi močnejšega clektrlč- nega toka se bodo vse želje Drebivatstva v polni meri vpoštevale. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 6. novenrbra 1922. Žiipan: dr. Hrašovec s. r. Dobro ohranjena, V2 gramatična harmonika se jproda. Poizve se v Gosposki 1291 ulici 26, v pritličju. 3—2 Lepo domace platno izrednotrpežno Iz Ianene preje izdeluje ffajcenejB tttalnica .KR0SN98 Ljtibljanay zrinskcp c 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Spreiema tudi laneno prejo v ttianje. Zamenja platno za predioo Na zahtevo pošilja vzorce. Zamenja platno za blago. Proda se hiša v Laškem po nizki ceni. Natančneje pri Sediaček, h. St. 35, Laško. 2—1 Dpobsno sol ^8 in specevijsko bEago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRCRANT, KRANJ telefon int. 64. 9, ter kupu^e po najviSjih cenah poljskf» pridelke in suhe ! gobc9 ki se naj povzorijo. ! Učenca s primerno šolsko izobrazbo ter poštenih sta- rišev taKoj sprejme Franc Kramar, trgotfina z galanterijskim blagom v Celiu. Sprepem ocenca ppotä pGaci. Nastop takoj. JankO Bovha, trgovina papirja. CELJE, 8 Gostilničarji in mesarji pozor! Podpisano podjetje izdeluje po najno- vejših vzorcih 5 načinov različnih na- črtov za moderne ledenice, v katerih se letno uniči Ie 15% Iedu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Korošec Dra- go*b, stavbeni podjetnik, Rce6ica ob Paki. Sm, sin ton, premeg, i\% tapir, soije in druge dcželne pridelke kltpitje in pS*0da|ct Osef AndreJ, Maribor Alekiandrova ceula S7 818 69-40 Tolefcn 88 Kava, daj, Čokoteda, moka iz banatsklh mlinov in vse špe- cerijsko in kolon. blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki ^ Ludovik Petek - Celje ^ Nakup deželnJh pridelkov 29-8 KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA ^ESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-18 \Jr% rvflKi *\ f% «1 *> Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila 11UÜ1IUB1UU« v CeljWf po,eg fapnesocpkYe 1264 13_6 Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- W^v*^. \T**~******L ^.1 ših do najfinejSih vedno v zalogi. Spre- . J||S Vl3rilGK jemam tudi popravila po najnižji ceni. ^'V^kJ* W 1. MllJVIia Štev. 3896/22. Hazglas. V času splošnega pomanjkanjama- terijala, moralo se je pregorene varo- valne patrone električnih inštalacij z navadno žico nadomestiti in na ta na- čin potreben stik doseči. Stranke so to posnemale po čisto nestrokovnem načinu, tako, da je sedaj mnogo varovalnih patron nepravilno in požaru nevarno nadomeščenih. Elektrarna bode v kratkem zame- njala vse take nevarne, nedopustne, inprovizirane varovalke. Neznatne stro- ške, ki bodo vsled tega nastali, bode morala vsaka stranka sama trpeti. Vsaka manipulacija z varovalnimi patronami, posebno nadomestek pre- gorenih žic z žico, ki se pritrdi na zu- nanjo stran patrone, se vsled požarne nevarnosti strogo prepove. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 9. novembra 1922. Za župana: SuWq s. r. Naznanilo. Dovoljujemo si vljudno naznaniti, da smo z današnjim dnevom otvopili v CELJU, Aleksandrova ulica St. 5 (drogerija »Sanitas«) Glavno zaslopslvo za celo spodnještajersko področje, kjer se sprejemajo ZavarovaHja za pozar, vlom, nezgode, žtvljenje, transport, steklo9 toco ter dajejo vsa potrebna navodila. «M 21 »C R O A TI A« zavarovalna zadruga v Zagrebu CELJE, dne 13. novembra 1922. Podružnica Ljubljana.