223. številka. Ljubljana, v petek 30. septembra 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izrmfii nedetfe in praznike, ter vejja po pošti prej ©man a« avetro-ograke deaele am vse leto 2B K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K SO h, za eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoftujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če is trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo Je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. -3 DpravniBtva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO k. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. II1 Kranjski deželni zbor. II seja dne 2 9. septembra. Odseki, ki so bili izvoljeni v zadnji seji, so od torka do danes marljivo delali. Vsak dan so trajala posvetovanja po več ur, nekajkrat sta bili celo po dve seji en dan. In pri odsekovih sejah je treba delati. Klerikalcev ni bilo na nobeno odsekovo sejo. Včeraj je začelo šumeti po Ljubljani, da bo današnja seja jako viharna. Govorilo se je, da spravi dr. Šusteršič danes na razgovor demonstracijo proti Karnijoleem, pri kateri demonstraciji je bil neki kadet tepen. Govorilo se je tudi, da je dr. Šueteršič povabil k sebi vse polno očividcev, ki so prisostvovali omenjenim demonstracijam in jib zasliševal ter da ima nabranega jako mnogo gradiva. Končno se je tudi govorilo, da zna biti današnja seja — zadnja, češ, da ima deželni predsednik baron Hein pooblastilo, da lahko vsak bip zaključi zasedanje deželnega zbora. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je deželni glavar Detela naznanil, da mu je došel dopis za-stran volitve članov v davčne komisije, katera stvar pride v prihodnji seji na vrsto. Dr. Šusteršič je opomnil v formalnem oziru, da bi navadna dostojnost zahtevala, da je vlada pisala deželnemu zboru vsaj v obeh jezikih. Naj deželni glavar pouči deželnega predsednika. Baron Hein je odgovoril, da vlada ni pisala deželnemu zboru nego deželnemu odboru. Kar se predloži deželnemu zboru, je spisano v obeh jezikih, deželnemu odboru p se opere. Lici obe, kot cvetoči dve roži, Njene očit kot zvezdi sijali sta dva! Nikoli Se nisem bil videl Ženske tolikanj lepe* I Da njej nobene slične ni 2en£! Na njo sem zrl od blažene slasti prevzet In ji dejal tako raz vnet; „0b, angelj, daj, da za trenutek vsaj, Teh ust uBijem božji slaj! Da vsaj teh ust ufrjem bajni slaj t Takrat nastopi Rzoulov pošteni, stari sluga, Marcel. Videč svojega go- spoda v prijasni prjateljski dotiki 8 katoliškimi nasprotniki, izkuša ga svariti z luteransko pesmijo: »Trdna pest je naš bog, odvrača ga od pogubnega občevanja s papisticj— Sedaj vstopi sluga ter naznsni nečiaernema grofu Neversu prihod lepe dsme. Nevers se odstrani, da jo sprejme. Zbrani gostje opazujejo grofa in lepo neznanko skozi steklena Trata. Tudi Raoul pristopi ter strmeč spe z na svojo lepo neinanko, ki mu je razvnela sroe ter ga navdala i blaženimi upi. Misleč, da je varan, in ves obupan se umakne družbi, ki se le posmehuje stanovitnosti njegove ljubezni. — Nt mu znano, da je Valentina, hči mogočnega grofa Saint Brit, pravkar pregovorila grofa Neversa, da se je odrekel njeni roki, ki mu jo je obljubil njen oče proti njeni volji. — Grof Nevere spremi Valentino do vrat in vroivii se k svojim prijateljem, jim nainani, da so je nevesti odrekel na ieljo kraljice same. V tem vstopi pai Urban s pismom za Raoula, s katerim ga vabi neznana lepotica n* sestanek. — Plemiči izposnajo rokopis kraljice ter se poklanjajo Raoulu, ki se je vrnil. Z zavezanimi očmi odide Raoul na tajni sestanek. je povedal, da je Malitsch rožljal s sabljo in zaklical: Vertluchtes Gesindel, gehen Sie aus dem Weg! Dva dijaka Sta pristopila in Malitsch jih je insul-tiral, potem vzel sabljo in klical: Ich stecbe Sie nieder. Vodeb mu je strgal sabljo. Svetek pa ga je brcnil. Potem so Šli dijaki proč. Pozneje je bil šele Malitsch tepen. BlagajniČar južne žel. g. VerstovŠek je potrdil, da je nekdo vpil: Marsch weg, windisches Gesindel. Nato je nastalo žvižganje. Ali se je zgodilo kako hudodelstvo, to bo konstatiralo sodišče. Gotovo pa je, da Malitsch ni bil pobit, ker je nemško govoril, nego ker je izzival. Vsak pa bo odobraval, da mu je akademik sabljo iztrgal. Ali naj bi bil Čakal, da ga zahode? Pa tudi da je množica Malitscha pobila, je tega za 50% sam kriv. Kdor provocira razburjeno množico, bo gotovo tepen. „Laib. Zeitung" ima zdaj najlepšo priliko te podrobnosti objaviti, korespondenčni urad pa ima dolžnost to storiti. Malo je dežel, kjer bi bil tujec tako varen kakor na Kranjskem, in brezvestno je, da se razširja laž, da je bil Malitsch tepen, ker je nemški govoril. Grajati moramo, kar je korespč. urad storil, da je po Širšem svetu raznesel napačne pojme in da svojih neresničnih poročil ni popravil. Dr. Tavčar je rekel, da ima Susteršičev predlog, po tem, kar je dr. Šusteršič sam povedal samo namen demonstracije. To je obžalovanja vredno. Pripczn«m, da so pri nas razmere v marsičem nezdrave in priznam, da je tega kriva vlada. Kores pondenčni urad nam dela dostikrat velike krivice. Žalostna resnica je tudi to, da se proti našim dijakom zaradi najmanjše stvar c? krutejše postopa, ket postopajo v drugih kronovinah s svojim dijaštvom. Toda vprašati se moramo: Ali bo s tem, da se sprejme predlog dr. Šusteršiča dosežen kak reelen uspeh? Ali ne bo sprejetje tes^a predloga samo prazna demonstracija, O kateri ee bo denes govorilo, jutri pa bi pozabljena in ne bo obrodila nobenega sadu. Mi imamo trdno voljo poprijeti se te zadeve z vso resnostjo in z vso eneržijo, kajti uvidevamo, da je potrebno, da se kaj ukrene in kaj stori. Dr. šusteršič je povedal, da njegov nasvet nima cb-strukcijskega namena. Tega mu ne moremo prav verjeti. Sumljivo je že, da se dr. Šusteršič sklicuje na to, da je on nekaj v razpravo postavil, kar bi bila morala spraviti na razgovor naša stranka. AH ni morda nastavil napredni stranki samo past? Sumlji-vejše je to tembolj, ker so njegovi lastni pristaši, njegovi tovariši, že prej povedali, da so jim te demonstracije jako dobro dešte za namene klerikalne stranke. (Dr. Šusteršič in drugi klerikalci kriče: Imena! Z imeni na dan! Dr. Tavčar: Pogačnik je bil to! Velik hrup) Dalje se tudi govori, da je dr. Šusteršič včeraj ves dan priče zasliševal. (Dr. Šusteršič: Eno samo! Hrup na galeriji. Glavar grozi da pusti galerijo izprazniti.) Predlog, Drugo dejanje. V rajskem vrtu grada Chenonceau pri Amboise v Touraine sprejme Margarita Va-lois, kraljica navarska in sestra kralja Karla IX. presrečno Valentino, ki je prihitela naznanit svoji zaščitnici, da se je neijubljeni Nevers odrekel njeni roki. — Kraljica jej obljubi roko FU-oulovo, ki ga Valentina ljubi. Presrečna Valentina trepeta od razbur jenja, boječ se, da jo Raoul zavrže. — V njeni odsotnosti stopi Raoul pred kraljico. Očaran od njene lepote in užaljen vsled navideznega izdajstva Valentine, pade pred njo na kolena ter jej obljublja, da jej hoče posvetiti kri in življenje. Kraljica se mu približa ter mu prigovarja ljubeznjivo: Naj b srcem in z roko tak zakon sklenjen bo, Da deželi tej solnce miru spet zašije, Ko protestantska kri s katoliško se zlije, In zatorej dajem bogato, lepo dedinjo vam za soprogo, Edina ljuba hči je to grofa de St. Bris. Želja kraljice je Raoulu povelje. Obe, dosle sofražni stranki sta se približali in svečano prisegli, da hočeta v naprej živeti v prijateljstvu in slogi. Valentina nastopi, spremljana od dvornih dam in očeta. Ko odkrije svoje dr. Šusteršiča izgleda prav kot bi bil stavljen v obstrukoijske namene. Stvar, za katero se gre, pa je preveč resna, da bi se smela zlorabljati za obstruk-eijo. Potrebno je, da se sprožena zadeva natančno preišče in da se tu v zbornici pojasni popolna resnica in dožene pravioa. če sprejmemo nujnost, priznamo, da je resnično vse to in le to, kar trdi dr. ŠuBteršič, s tem pa nismo dosegli nobenega reelnega uspeha. (Dr. Šusteršič: Saj pride v odsek! Dr. Tavčar opravilnika ne pozna! Velik hrup in neumljivi medklici. Dr. Tavčar: Vi, dr. Šusteršič, seve vse bolje veste, saj ste iz sorodstva Sv. treh kraljev! Veselost.) Predlog je tak, da potrebuje natančne preiskave in obširnega poročila, da se dožene neovržn* resnica, kateri tudi vlada ne bo mogla ugovarjati, če ne, poBtane ta zbornica prostor, kjer veljajo kazinskičiki za argumente. (Dr. Scbweitzsr nekaj noslja. Dr. Tavčar: Vas, doktor Sohweitzer, še bolj spoštujem kot doktorja Šusteršiča.) Pri natančni preiskavi o tej stvari so neobhodno potrebni tisti akti, iz katerih se da resnica spoznati. (Dr. Šusteršič: Saj jih bom |odseku dal). Dr. Tavčar: Potrebni so ne le naši, nego sodni akti. Glede demonstracij, ki so se godile pred nekaj dnevi na kolodvoru, se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bi se bile lahko preprečile. Prepričan sem tudi, da je bila množica provocirana, ali tiste priče, ki jih je dr. Šusteršič navedel, ne zadostujejo, imeti moramo ves akt, če ne je nemogoče izreči pravično sodbo. To vse se ne da storiti, če obvelja nujnost Šusterši-Čevega predloga. Dr. Schweitzer ni zastonj rekel, da je namen nujnosti nič druzega, kakor mene v nervoznost praviti. (Dr. Schweitzer noslja nekaj neumljivega). To stoji, da se take stvari ne smejo po receptu obstrukcijskih nujnih predlogov razpravljati, nego 8 potrebno resnobo. Mi ne bomo Šli za namene dr. Šusteršiča in dr. Schvvei-tzerja v ogenj, nego za Čast dežele Kranjske, za resnico. Posl. Hribar je izjavil, da, če bi ne bil vezan po klubovi disciplini, bi on glasoval za nujnost dr Šuster-Šičevega predloga. Kar smo doživeli glede poročevanja korespondenčnega urada priča, da je predlog nujen. Korespondenčni urad je že premno-gokrat pomagal, da so se širili po svetu neresnični nazori in slaba mnenja o naši deželi in o Ljubljani. Poučen sem iz uradnih spisov o lanski demonstraciji pred kazino in o tistih strelih. Obžalujem, da je korespondenčni urad tedaj poročal očitno neresnico, dasi sem vse storil pri vladi, da bi se neresnično poročilo popravilo, ni vlada smatrala za vredno, da bi Ljubljani odvzela oni madež. Streljalo se v kazino n i. Kar se tiče slučaja kadeta Malitscha, iman prepričanje, daje Malitsch sam provzročil s psovkami, da je bil tepen. Obžalujem pa, da se je spravila stvar že danes sem, ker sodna preiskava še lice, spozna Raoul svojo Valentino, ki jo jo bil videl v palači grofa Ne-versa pri sumljivem razgovoru. — Ne vedoč, da se je Valentina odrekla roke Neversa in misleč, da je Valentina neznačajna ženska, odkloni osorno njeno roko. Navzoči plemiči potegnejo meče, da bi maščevali kruto žalitev, toda kraljica stopi mej sovražni stranki in prepreči izbrnh boja. Tretje dejanje. Na travniku Pre aux cleres ob reki Seni v Parizu se zbira sovražno ljudstvo. — Med udeležniki vidimo v sprevodu tudi Saint Brisa, Neversa in Valentino, ki j a potem, ko jo je Rioul tako sramotno zavrgel, zopet obljubila Ne-versu svojo roko ter se je ž njim poročila. Ker protestantje nočejo poklekniti pred cerkvenim sprevodom, bati se je novega boja. — Marcel prinese grofu Saint Brisu poziv Raoulou, s katerim ga le ta poživlja na dvoboj. Boj se ima vršiti brez odloga na tem mestu. Toda prijatelji odvrnejo grofa, češ, da morajo nevernika kaznovati na drug način in da se zanj že pri pravlja smrtni udarec V bližini kapelice dogovore zavraten napad. Valentina pa je bila tajna priča njih naklepa. Ker še vedno ljubi Rioula, ni dognala resnice. Če bi dr. Šusteršič ne bil upeljal obstrukcijskih nujnih predlogov, bi bila gotovo naša stranka prva, ki bi danes glasovala i njim, saj se gre za to, da se brani čast dežele in mesta ljubljanskega. Pribiti pa se mors, da se v Trstu gode veliki nemiri in nepatrijotične manifestaoije, a o teh se poroča milo in obzirno, v tem ko se pri nas vedno pretirava. (Konec priii.) ■ i i ■ ■ ■ —p—^— t Vojna na Daljnem Vitokn. Heroična borba portarturške posadke. Po poročilih iz Čifua so Japonci pri zadnjem naskoku na Port Artur izgubili 7000 mol Neki Kitajee, ki je 26. t. m. zapustil Port Artur, zatrjuje, da so Rusi v teh bojih izgubili samo 500 do 600 mož. Japonci so pač sprva že zavzeli tri manjše fore, a jib niso mogli držati in so se morali brez vsakega uspeha zopet umakniti, ker so bili preveč izpostavljeni ognju znotranjih foro v. »Daity Mail« poroča o tem naskoku na Port Artur, da so se Japonci sprva že polastili forov št. 4., 5. in 6., katere so pa morali 2 6. t. m. ob 4. uri popoldne vsled ljutega ruskega ognja na njihove pozicije zopet zapustiti. Z največjo energijo so Japonoi napadali utrdbe med Ičanom in An-oušanom. Tla so bila tam pod-kopana z minami in žrtve, ki so jih terjale mine od Japoncev, so bile 23. t. m. naravnost ogromne. Pri zadnjih naskokih se je izkazalo, da Japonoi ne morejo obdržati nobenih manjših forov, dokler se ne polaste ene izmed glavnih utrdb. Kitajci pripovedujejo, da so se Japonci umaknili iz Šušijena, poročevalec »Dai!y Telegrapha« pa brzojav-lja iz Čifua, da so Japonoi več važnih pozicij, med njimi zlasti fore Ci-kansan, 1 aljusan in Erlunglan dlje časa popolnoma brez uspeha napadali in so se končno morali nmakniti z velikimi izgubami- Rusi so zgradili na Liaotiešanu novo utrdbo ter jo armirali s petimi topovi, ki so obrneni proti severu. Pri kopanju rovov so našli veliko skladišče streliva, ki so ga Kitajci pred 10 leti tamkaj skrili. Ta municija je baje še popolnoma ranljiva. »Morning Post« je izvedela iz Sanghaja, da je rusko brodovje v Port Arturju in Vladivostoku popolnoma pripravljeno na boj in da je vsak hip mogoče, da obe ruski eskadri zaeno udereta iz pristanišč in napa-deta japonsko brodovje. Iz Tokija se poroča: Ranjenci, ki so se vrnili na Japonsko izpred Port Arturja, zatrjujejo, da branijo Rusi portarturško trdnjavo z naravnost divjo navdušenostjo. Poročila o strašnih učinkih položenih min ni malo niso pretirana. Japonske izgube so izredno velike. Rusi polagajo po- noči povsodi množiee min in vsi dohodi v Port Artur so dejansko z dinamitom posejani. Japonski listi, ki so še nedavno z vso gotovostjo napovedovali skorajšnji padec portarturške trdnjave, so nenadoma umolknili in sedaj niti ne priobčujejo več poročil o bojih na kvantunškem polotoku. V Tokiju je sedaj ves svet prepričan, da je zavzetje Port Arturja veleresna stvar in odkar je general Nogi po osemdnevnih krvavih bojih pred Port Ar-turjem doživel tak fiasko, se odkrito priznava, da se Port Artur Še lahko drži nadaljna dva ali tri mesece. »Dailv Telegraph« je dobil iz Čifua poročilo, da je več ruskih tor-pedovk odplulo is Port Arturja in nato na širokem morju zajelo več japonskih trgovskih ladij, ki so bilo na potu v Daljni. Tudi velike vojne ladje zapuste večkrat pristanišče, ven dar pa ne več skupaj kakor tri. Z mandžurskega bojišča O vojnih operacijah v Mandžuriji ni ničesar slišati. Kakor se iz Lin-mintina poroča, so Japonci baje zopet jeli polagoma prodirati proti severu. Navzlic temu se pa splošno sodi, da pri Mukdenu še ne bo odločilne bitke, ker je Kuropatkin še ne bode sprejel. Sploh pa Kuropatkin ne misli na resen odpor pri Mukdenu, kar dokazuje zlasti to, da je dal že večinoma ves provijant spraviti v Tieling. Tudi glavna ruska armada se zbira pri Tielingu in ne pri Mukdenu, kakor se je sprva zatrjevalo. »Daily MaiU javlja, da je japonska armada že preskrbljena z vsem potrebnim za zimo. Japoncem dohajajo neprestano novi voji na pomoč in vse izgube, ki bo jih imeli pri Li-aojangu, so izpolnene z novimi silami. Japonska vojska je dobila nove sveže zaloga streljiva in provijanta. Rusi so nakupili pri Kitajcih veliko množino kožuhov in druge zimske oblese, da jim ne bo treba iste dobivati iz E trope, kar bo znatno pospešilo vojaške transporte na železnici. Ruska vojna uprava je odpustila vse kitajske kulije, ki so bili v službi pri mandžurski železnici, in jih na svoje stroške dala odpraviti v njihovo domovino, največ pač iz bojazni, da bi se ne pridružili upornim bungu škim četam. V Ameriki se splošno sodi, kakor je povzeti iz lista »Morning Post«, da se Kuropatkin pri Mukdenu ne bode bil. Misli se, da se ruska armada umakne do Har-bina, čim prično Japonci resno prodirati proti severu. Pri Mukdenu se bodo kvečjemu vršili boji zadnjih ruskih in sprednjih japonskih vojev. Kuropatkin ima baje načrt, Japonee s previdnimi manevri izvabiti do Har-bina in jih tam objeti z vso svojo močjo. Japonske izgube na morju. Iz Vladirostoka se poroča, d a ste se zadnje dni pred Port Artujem potopili dve japonski torpedovki in eden parobrod Te ladje so zadele ruske torpede. Istočasno so tudi ruike obrežne baterije nevarno poškodovale j t. p o n s k o križarko t i p a„M i t a k a General Steselj. V čifu je dospelo pismo generali Steslja, datirano s dne 23. t. m., t katerem izjavlja, da Japonci po nepotrebnem zapravljajo streljito in življenje, ko morajo biti vendar prepričani, da stoje Resi na braniku kakor skale in da ae bodo branili do zadnjega vzdihljeja zadnjega svojega moža. Steselj zatrjuje, da še lahko brez vsake pomoči drži Port Artur še nadaljnib šest mesecev. V sponanu je še marsikateremu Čitatelju, da so razni listi zatrjevali, da je general Steselj nemškega, dru/i pa, da je židovskega pokolenja. Tem vestem pa odicčao ugovarjajo generalovi sorodniki. V tem oziru piše Stesljeva teta — g-rspa I. M. Steselj v »Peterbg. Gazeti«: »Junak portar-turški, Anatol Mihajlović Steselj, je polnokrven Rus. Njegov oče, brat mojega moža, je bil tudi častnik in je služil v ulanskem polku carjeve telesne Btraže. On in njegova Žena sta bila pravoslavne vere Ded An.«-tola Mibajloviča, general Ivan htese!|, je bil luteranec in se je zlasti odlikoval v vojni ieta 1812. Bil je poveljnik Carskega &6>a in v priznanje njegovih zaslug je imenoval car Nikolaj Pavlovič po njem neko ui.co tega mesta »Steseljskaja ulica«. Gospa Stesljeva sklepa svoja izvajanja z besedami: »Vidite tore), da je obit Stesljev stara ruska vojaška rodbina. Aleksejev in Žilinski. Ic Petrograda se poroča »Dailv Telegraphu«, da je dognano, da bo namestnik Aleksejev vrhovni poveljnik obeh mandžurskih armad. Pravi poveljnik pa bo general ti* liski, ki je nominalno namestnikov generalštabni načelnik. Žilinski je bil ruski vojni atsše ca Kubi v vojni med Združenimi državami in Španijo in carjev zastopnik na mirovnem kongresu v Hagu. Poročevalce »Dailv Telegrapha« ga baje pozna že več let in ga je takoj početkoma vojne označil za prvega ruskega stratega. Njegov načrt je tudi bii, da se formira druga mandžurska armada, ki ima nalogo pri Tielinw>~ napasti japonsko desno krilo, je obiti in odrezati Kurokiju zveze z ostalo armado. Deželni zbori. Celovec, 29. septembra. D-.-Želni odbornik H o" n 1 i n g e r je po ročal o spremembi zakona glede ob činskih doklad na pivo in igane pi jače. Zakon se naj spremeni tako. da dobita deželni o bor in vladat večjo oblast pri dovolitvi pobiranja W~ Dalje w prilogi. ~^Mr* gotovega pogina. Valentina pa mu za) stavi pot. 0 8la5aj me! Če se zgodi tako, 1 znaj, da srce mi poči, Saj isti meč" konča oba! Ostani, jaz ljubim te! Raoul, premagan od strasti in lju bežni, se vrže Valentini v naročje, zatrjujoč ji večno zvestobo. Toda v tem hipu zapoje usodepolni glas zvona Bi Teobalda. Nebo zažari, po ulicah M zbira nasprotniška tolpa, Čuje se zven ketanje orožja — klanje Hugenotov seje pričelo. — Raoul se zave svoje dolžnosti. Vest in Čast mu velevati, da ue zapusti svojih prijateljev, temveč jim takoj piide na pomoč. Valentina, tre soča sc za njegovo življenje, ga roti, naj ostane. Izgubljen je, ako se le za hip odstrani iz hiše. Toda zaman I Dolžnost premaga ljubezen, in Raonl videč, da so zaprti vsi izhodi, skoči skoz okno na ulico. — En strel, Raoul pade in Ž njim Valentina. * * Giacomo Meverbeer, rojen leta 1791. v Berolinu, umrl 1. 1864 v Parizu, slavni avtor „Afričankew in eden najefektnejš;h opernih skladateljev, je vladal več desetletij na prvih odrih vseh kulturnih dežel. Njegove opere izda grofov načrt Marcelu, ki pokliče v bližini počivajoče protestantske vojake ter jih pridobi za pomoč. Ko nastopijo zarotniki, vname se ljut boj, ki ga prepreči šele prihod kraljice Margerite. Marcel potoži kraljici, da strežejo njegovemu goepodu po Življenju, kar naj izpriča dama, ki seje ravnokar približala. Saint Bris s strahom spozna svojo hčer. — Valentina potrdi obtožbo Maroelovo in Raoul sedaj spozna svojo zmoto. Valentina mu je ostala vedno zvesta ter ga ljubi še sedaj, dasi je žena grof* Neversa. Toda sedsj je vpo prepozno. Notfers pride in odvede Valentino v sijajnem spremBtvu. Četrto dejanje. Noč je. Valentina sameva na domu svojega soproga Neversa in toži po izgubljeni sreči. Zapuščena sem tu, oh! Le bol je z menoj 1 Za večno je bolest me odloČil živeti moj oče! Le Raoul ostane moj, naj Nevers mi soprog je tudi! In ti, ki si dopustil to vez, to vez z menoj, Dasi sem tolikanj ihtela v stiski hudi, Moj Bog, iz srčnih prosim te sedaj globin: Da mir spet zadobim! Odpro se naglom a vrata in Raoul zbegan in obupan, stopi pred prepla- šeno Valentino. Moral jo je videti Še enkrat predno umrje. — Začuje jo se koraki bližajočih se zarotnikov in Raoul se na prošnjo Valentine umakne v stransko sobo, iz katere opazuje in Čuje vse, kar sklepajo zarotniki. — Saint Bris, Nevers in glavni zarotniki so se zbrali k tajnemu posvetovanju, kako bodo na mah uničili vse protestante. Saint Bris : Da nas je zbrala tukaj kraljičina volja, Prišla je ura zdaj, ko lehko vam povem to, Kar z Bogom izmislil si v času sem tem, Načrt, ki prija tudi Medičim. Osveta naj vas vodi, In vafie geslo bodi: Za Boga, za Boga. za rodni kraj! Nevers ugovarja strahopetnemu klanju. Svojega meča noče oskruniti z zavratnim umorom. Saint Bris, boječ se izdajstva, ukaže straži, da ga odvede in straži do drugega dne. Saint Bris in njegovi BomiŠljeniki dogovore potem strašen načrt, po katerem se imajo po drugem; udarcu zvona Sv. Teobalda zavratno naskočiti, speči Hugenoti in uničiti do zadnjega moža. — FanatiČui duhovni blagoslavljajo njih meče. — Ko se razidejo, prihiti Raoul iz svojega skrivališča ter hoče odhiteti naravnost k svojim prijateljem, da jih obvesti o preteči nevarnosti in jih reši Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 222, dne 29. septembra 1904. take doklade; nadalje naj bi pobirali občinske doklade na pivo deželni dacarji. Končno je predlagal, na) bi se lakonito določila kontrola pri po biranju deželne doklade na pivo na ta način, da bi se obdačila tudi diferenca med produciranim in porabljenim pivom. Poročilo s zakonskim načrtom se je izročilo juridično - političnemu odseku. — Posl. D r e y -h o r s t je poročal o obzidavi nekaterih hudournikov v Kanalski dolini, posebno potoka Ukve, ki je provaro čil lani toliko gorja. Regulacija tega potoka je proračunjena na 80800 K. Poročevalec je predlagal, naj dovoli dežela 3080 K prispevka pod pogojem, da se ugodi prošnji občine Ukve ter se imenovani hudournik regulira do izliva v Balo. — Posl. Grafe n a u e r je izjavil, da se bo s vsoto 30 800 K malo doseglo za varatvo kraja Ukve ter bi bilo skoraj že bolje, da bi se za to sveto posestnikom, ki so najbolj v nevarnosti pred vodo, nakupila zemlja na Spodnjem Koroškem. — Deželni preds dnik baron Hein je izjavi!, da je popolna re gulacija Ukve zagotovljena ter na izselitev prebivalstva ni misliti, ker isto niti doma noče spremeniti do movja, ako je tudi v tako hudi nevarnosti. — Posl. dr. W a 1 d n e r se je zavzemal za moderno regulacijo hudournikov, ki se ne smejo le polagoma izvrševati v deželi, temuČ povsod obenem, za kar se dobe sredstva le potom deželnega posojila proti amortiziranju. Ako se hudourniki v Kanalski in Zilski dolini ne bodo obzidali, prisiljeno bo prebivalstvo, da se izseli, in nastale bodo obupne razmere, kakršne najdemo onostran Pontebe na italijanski strani. — Razpravljalo se je še o regulaoiji drugih hudournikov na Gorenjem Koroškem. — Deželni odbornik baron Aiohlburg je poročal o reviziji občin ter o nasvetu, da se za občinskega revizorja nastavi juri-stično izobražen uradnik. — Posl. Kichmajer je predlaga), naj se poslancem povrnejo potni stroški od tam, kjer so bili izvoljeni. Oba predloga sta se izročila pristojnima odsekoma. Brno, 29. septembra. Tudi v današnji seji je prišlo do burnih prizorov, katerih se je udeležila tudi galerija. Župan vitez W i e s e r je namreč začel hvaliti razmere na brn-skih šolah, proti katerim so se v prejšnji seji Čehi pritoževali. Češki poslanci so hrupno ugovarjali, njim se je pridružila tudi galerija. Nekateri Čehi so b-li s pestmi po mizah. Predsednik dr. Z a če k je zaman miril ter tako silno zvonil, da je zdrobil zvonec. Ko se je dosegel mir prosil je posl. baron C h 1 u -m e c k j predsednika, naj ekrbi, da se taki prizori ne ponove več. Posl dr. S t r a n 8 k y je opozoril, da so bili Nemci prvi, ki so na tak način rRobert vrag", „Prorok", Afričanka" in „Hugenoti" so znane po celem svetu; manjši uspeh je imel z operami „Tabor v Šleziji", „Severna zvezda" in „Di-nora". Meverbeer je bil sijajen glasben talent, a hkratu tudi po efektu hlepeč artist. Uporabljal in spajal je rafinirano vse Bcenične umetnije ter je znal gledalce in poslušalce enako zanimati. Zato je dosegel povsod nečuvene uspehe. Njegove opere nimajo enotnega značaja, ker se je skadatelj vedno rad naslanjal na nemške, italijanske in francoske mojstre ter si prisvojil iz njih vse, kar je zajamčilo njegovim delom čaroben vtisk in uspeh. Velikanska pestra inscenacija, silovita moč njegovih krasnih ensemblov, finalov, septetov itd. ter neizmerno simpatična melodičnost njegovih samo- in dvospevov so ga napravile za dolgo dobo neumrljivega kralja opere. Ker si je znal poiskati tudi veledramatična besedila, polna bojev, viharjev, razburjenj in strastnih prizorov, učinkujejo njegove opere še dandanes povsod ter so ostale Širokemu občinstvu priljubljene; uprizarjajo se na vseh velikih odrih. „Hugenoti" so Meverbeerjeva najslavnejša opera, ki doseže nedvomno, kakor njegova »Afričanka", na slovenskem odru spričo svoje najskrbnejše uprizoritve tudi najpopolnejši uspeh I Dr. F. T. začeli nastopati. Prvi črnilnik proti predsedniku je vrgel Nemec. Baron Chlumeokv je razburjeno odgovarjal, da je bil Čeh prvi, ki je v Češkem deželnem zboru vrgel črnilnik v predsednika. Tudi v državnem zboru za časa njegovega predsedovanja so bili Čehi prvi, ki so začeli s obstrukoijo. Češka obstrukcijav državlnem zboru. Praga, 29. septembra. Poslanec dr. P a ca k je imel svoj tretji veliki shod v Koh'janovicah. Tudi na tem shodu je bilo jedro njegovega raz previjanja: »Č.hi so nedolžni na sedanjem Žalostnem pel tičnem položaju. Ž lostni in resni so časi, slabe so nade v bodočnost. Ni nikakega izh da, toda Čehi tega izhoda ne bodo iskali, ker položaja niso zakri vili. Ako pa ni izhoda, preostane le obstrukcija, zakaj o popuščanju ne nv re biti govora pod nemško trmoglavostjo. — Istočasno je imel shod tudi posl. dr. Pantuček. V svojem govoru je izvajal, da so Nemci preprečili mirno pogajanje ter prisilili češke stranke, da iščejo odločitve v boju Afera šlezijskih pa ralelk je zopet pokazala nemško nespravljivost v pravi luči. Ta zadeva pa je tudi pokazala, da se vlada povsod ozira le na Nemce. Vrhu tega je izjavil ministrski predsednik, da mu je dolžnost paziti na nemško posestno stanje. Vlada se ni sama formalno izjavila za nemško vledo, temuč se je tudi identifikovala z Nemci, češkim poslancem preostaja samo, da delujejo na to, da to vlado vržejo, ki je zgrajena na nemški veto. Morda bodo nudile bližajoče se velike državne calege priliko za to, kaker bremena za armado, trgovinske pogodbe itd., ki se ne bodo mogle izogibati odločitvi parlamenta. Slovanske paralelke v Šleziji. Dunaj, 29. septembra. Za 16 oktober je sklican na Dunaj velik nemški ljudski shod, da proteBtuje proti slovanskim vzporednicam v Opavi in Tešnu. V imenu nemške napredne stranke bo govoril posl Grftssl, za nemško ljudsko stranko poslanca KiemanninV5lkl, za nemško ljudsko stranko posl. Wolf Kr5-'an-ki socialisti desedaj še niso določili svojega govornika. Italijansko vseučiliščno vprašanje. In orno s t, 29 septembra. Odbor nemške ljudske stranke za Tirolsko je sklenil protest proti vladni naredbi, s katero se je ustanovila začasna italijanska pravna fakulteta v locm .stu. V protestu zahtevajo, da se naredba v interesu nedotakljivih (?) narodnih pravic nemškega naroda, kakor tudi v interesu javnega miru in reda, takoj prekliče. Trident, 29 septembra. Tržaški italijanski dijaki so pozvali italijanske tovariše na Tirolskem, naj prezirajo italijansko pravno fakulteto v Inomostu ter se vpišejo le na on dotno nemško vseučilišče. Rusi za Srbijo. Peterburg, 29. septembra. Vplivni ruski listi, kakor »Navoje Vremje«, »Novosti«, »Rus« itd. posvečajo navdušene članke kronanju kralja Petra ter proglašajo to slavje za slavje vseh Jugoslovanov. Navzočnost Hrvatov, Bolgarov, Slovenoev in črnogorskega prestolo naslednika pri srbski slavnosti pozdravljajo ruski listi s posebnim veseljem kot očvrstitev slovanske zavednosti. Sestanek nemškega in italijanskega ministrskega predsednika. B e r o 1 i n, 29. septembra. Italijanski ministrski predsednik Gio-litti je bival te dni v »Homburgu v. d. H oh*-«, kjer je imel sestanek z grof. m B(ilowom. O tem sestanku ugibajo listi najrazličnejše. Nekateri pravijo, da sta konferirala zaradi trgovinske pogodbe i Avstrijo, zopet drugi, da zaradi konvertiranja italijanekr rent in podržavljenja italijanskih železnic, dečim tretji trde, da je bil sestanek v zvezi s obiskom nemškega cesarja Viljema v R mu povodom krsta princa prestolonaslednika. Grof Biilow pa je iz javil nekemu časnikarju, da je bil sestanek le čisto osebnega značaja, a obisk Giolittija na nemških tleh, da tudi obenem priča o dobrih raz merah med obema drŽavama. Posledice smrti sultana Murada. Carigrad, 29 septembra. Po smrti bivšega sultana Murada so razpustli ves njegov dvor v palači Č.r.-gau ob Bosporu. Nekaj njegovega osebje so spravili na sultanov dvor v Cjrigrad, ostale pa, ki so se pri smrti oziroma pri pogrebu Murada turški vladi zamerili, so poslali v prognanstvo. Edinega še živečega Muradovega sina, 38ietnega princa Sala he d i na, ki je delil ujetništvo z očetom, so prepeljali v palačo v Ortak »i,u ob Bosporu, kjer ga imajo v strogem vjetništvu, kakor je bil njegov nesrečni oče. Grozodejstva nizozemske ekspedicije. Pariz, 29. septembra. V drugi zbornioi Nizozemske sta socialista van der Z w a a g in van Kol ostro kritikovala nizozemsko vojaško ekspedicijo v pokrajine Gaju in A las, pri kateri priliki je bilo ubitih 1007 žensk in otrok. Ministrski predsednik dr. de Kuyper je odgovarjal, da je bila ekspedicija potrebna, ker je Nizozemska pretendentu na sultanat Ačin obljubila varstvo. Uporneži so nalašč pred seboj proti sovražniku tiščali otroke in žene za ščit. Poveljnik ekspedicije je na ne-konbatante dal streljati šele potem, ko ee jim je dala prilika, zapustiti napadeni kraj, česar pa ti niso hoteli storiti. Vlada zelo obžaljuje, da je bila primorana v varstvo svoje avtoritete pobijati žene in otroke. V ostalem pa se je namen ekspedicije popolnoma dosegel. Dopisi. Iz Postojne. V zadnjem času množijo se nekam dopisi iz mojega rodnega kraja po raznih slovenskih Časopisih ; kot domačina me seveda te novice zanimajo ter so me celo do tega pripravile, da sem se bližje infoimoval o razmerah. Kar sem zvedel, me ni posebno razveselilo. Našli so se namreč — baje v nekem klub lokalu —, razni katoliško-nemški denuncijantski hujskači, ki enkrat pod krinko liberalnega, enkrat zopet drugače menda vso našo javnost vodijo za nos po klerikalnih, radikalnih in tudi liberalnih listih. Namen je očividen; piscu se ne gre samo zato, da bi sedanje precej še prenesljive socijalne razmere razdrl, ampak za to, da bi sc iz vsega tega izcimila zopet nemška kazinau in mogoče po razdru-ženjn liberalnih moči tudi kakšen far-ški konsum ali pa kakšna dedščina po stricih-dekanih. V „Edinostia smo na primer pred kratkim Čitali, da je ..Notranjska posojilnica" darovala večjo svoto za zgradbo »glasbenega doma" postojnskega salonskega orkestra. Postojnski salonski orkester sicer vrlo dobro napreduje, ima svoj mešani zbor in je celo že enega svojih Članov poslal na konzervatorij na Danaj, gosp. Rajka Zupana, dosedaj učitelja v Postojni, kateremu se je pridružil dobro znani tenorist g. Janko Jež, vendar pa je razsodni odbor posojilnice tak, da ve kdaj in kako in kateri klub oziroma društvo podpirati. Šaljivi dopisnik »Edinosti" — pa pri g. Tichvu razstavljeni načrt — baje je Že po nekem drugem šaljivcu ukraden za „lnteressantes Blatt" —, obudi!' so v zvezi z jezo piizadetih sicer mnogo smeha, pa Žali-bog ni še upati na uresničenje te ideje. „ Slovenec" čutil je seveda tudi potrebo, vmešavati se v razmere, ki ga nič ne brigajo ter je dosegel njegov dopisnik vrhunec nesramnosti in lažnjivosti. Posebno na poti mu je „ Čitalnica" in „Sokol" ; seveda, klerikalnemu pete-linčku ne dišijo gesla, katera imajo ta didštva, še manj pa razvoj teh svobodnih društev. — „Sokol" z novim in bivšim odborom mu najbolj srce teži; laže se, misleč, da se mu kak bivši ali sedanji odbornik na limanice vBede, razstrosa laži, da je bil bivši odbor izbacnjen — kar je nesramna laž, Že z ozirom na to, da je sedajni starosta sam predlagal bivšega starosto tudi za naprej kot starosto in se je novi odbor volil šele po decidirani izjavi prejšnjega odbora, da ne ostanejo več v odboru in naj mlajše moči delujejo —, celo to mu je na poti da se eden ali drugi posluži pomoči zobozdravnikov g. dr. Praunseisa in g. Seidla, ki oba v Postojni ordinujeta. »Slovenec- in njegovi dopisunčki kot taki gotovo niso prijatelji snage in lepote, posebno ne v ustih; zakaj kolikor nesramnosti in nesnage njim iz ust uhaja, kažejo nam dopisi v „Slovencu". nČitalnica" in „Sokol" sta na svoje odbore lahko ponosna ; Želel bi, da tudi vsi nadalje tako delavni in zvesti svojim načelom ostali. „Sokol" je že od 15. t. m. naprej sprejel v svojo sicer skromno telovadnico nad 14 novincev-telovadcev, kdor pa hoče obisk „Čitalnice" kritiko vati, naj si pa pogleda lepo število rednih Čitatelje v vseh listov in mnogoštevilno vporabo knjižnice, ter ima pri tem tudi priliko ogledati si lepe čital-niške prostore. — Laž — Tvoje ime je klerikalec! — Končuo dam „Slovencu" oziroma dopisniku — Če Že ne more brzdati svojih poželenj, drezati v vse razmere in delati sovraštvo, da si najraje po vzgledu dopisnika »Edinosti" briga za nemške napise pri jami in po trgu, naj si v okrožju postojnskega glav. ogleda farovže in konzume, našel bo dosti materijala — Postojnčani pa si bodo po svojem starem geslu Že sami pomagali. Spectator. Gg. abiturijentom in akademikom! Brezuspešna je ostala brezvestna agitacija proti našemu društvu; nič niso izdala natolcevanja v političnem in zasebnem osiru; naše društvo se krepko razvija, dasi nismo ne za ped popustili v nazorih, ki na njih temelji naše združene. Tesno smo se oklenili svojega prapora in vsi poskusi »narodnih radikaloev« ga ponižati, so se izjalovili. Mi gremo po poti, ki smo si jo bili začrtali, smo pa vsprejemljivi za vse, kar utegne našemu narodu nakloniti dobrega in koristnega. Naloga našega društva je, vzpodbujati med svobodomiselnimi dijaki narodno zavednost, veselje do dela in vzgajati može, ki naj ob svojem času stopijo v prve bojne vrste proti tujčevim in duhovskim nasilstvom. Ravno v najnovejšem času vidimo zopet najjasnejši dokaz, da je napredek slovenskega naroda iluzija, dokler mu bo gospodaril sebični rimski duh, sleherna ojramba proti tajcem ničeva, kjer je domač mednarodni klerikalizem. Is Rima speljati slovenski narod do razumnega spoznavanja bodi gealo našemu razumništvu. Dolžnost naraščaja pa je, da se v to resno in dobro pripravi. Pri nas najdete vse, kar Vam more nuditi dijaško društvo in vse, ki ste s nami enih misli, podpisani odbor pozivlje, da se pridružite našemu krogu. Z vstrajnofctjo pridemo vedno bližje svojim smotrom in v to pomagaj vsak, ki čuti le iskrico zmožnosti v sebi. Pojasnila dobite in priglasite se v društvenih prostorih: Dunaj, VIII. Alserstrasse 7. II. dv. II. nadstr. Za odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju: Hočevar, Sever, predsednik. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. septembra. — Deželni zbor. Poročilo o današnji seji smo morali malo pired koncem pretrgati. Govorilo je ie več poslancev in tudi baron Hein. Nujnost dr. Susteršičevega predloga je bila odklonjena. — Oboinek a volitev v Pod« kloštru na Koroškem. K občini Podklošter spadajo tri župnije: Podklošter, Vrata in Št. Lenart. V tej občini so od nekdaj vladali nemški nacijonalci in nihče bi ne bil mislil, da se jim kdaj iztrga gospodarstvo is rok. Dne 20. t. m. pa je vladajoča stranka pri novih volitvah propadla v 2. in v 3. razredu. Zmagala je koalicija rasnih strank, vsled katere koalicije je prilo tudi nekaj Slovencev v občinski odbor. — Slovensko gledališče Ljubljani« Jutri v soboto, dne 1. oktobra se uprizori prvič na slovenskem odru „R e z e r v i h to v a svadba", velika burka s petjem v 4 dejanjih, katero je po francoskem izvirniku Chi-vota in Dnrnja spisal F. Zeli. Pevske točke je uglasbil Julij pl. Strm. Naslovno vlogo igra g. N a č i č. Glavne komične vloge imajo gospa Danilova ter gg. VerovŠek, Dobro>volny in Boleška. V večji subretni vlogi debatira novo angažovana gospica V u-grinčičeva. Poleg ostalega osobja sodeluje pri tej burki tudi ves lenski in moški operni zbor. — Burka je polna komičnih situacij in veselih prizorov iz vojaškega življenja ter je pov-sodi zlasti pa v lanski sezoni na hr. deželnem gledališču v Zagrebu izredno ugajala. V slovenskem prevodu je burka lokalizovana ter se vrši dejanje v Ljubljani, v Celovcu in v Porečah ob Vrbskem jezeru. — V torek je prva operna predstava in sicer Maverbeerjevi „Hugenoti". — Slovensko gledališče« Nova sezona, ki se je otvorila s si nočno predstavo, nam je prinesla prav za glavne stroke celo vrato novih moči in naravno je, da je občinstvo pričakovalo s veliko radovednostjo njih prvi nastop. S. zona ae je otvorila z zgodovinsko dr*m;> »Domovina«. 8nov je zajeta izza davno minolih časov nizozemskega boja za osvobojenje od tiranstva Špancev in Rimcev, izza časa velikih mož in velikih dogodkov, a motivi so še dandanes veljavni in zato naredi ta igra tako neodoljiv utis. Tudi Goethe je vzel snov za svojega »fig monta« iz nizozemskih bojev. »Ej-monta» je spisal velik pesnik, »Do movino« je spisal znamenit dramaturg. Sardou je gledališki tehnik prve vrste. Časih rabi kričeče efekte in brutalna sredstva ali vedno zna ustvariti briljantne prizore, pregnantne značaje in vse dejanje prirediti tako veledramatično, da se utiša ni ubraniti. »Domovina« je igra, v kateri so imele vse nove moči naie drame Eriliko, pokazati svoje imožnoati in urni aplavzi so pričali, kako je bilo občinstvo zadovoljno. V obče se mora priznati vsemu osebju, ki je nastopilo, da je glavne poteze predstavljanih značajev dobro pogodb in se poglobilo v njih Žitje in bitje. V nekaterih prizorih so pač epazili nekako vprašanje: pogrešali amo krepkega poleta tiate israsovitosti in pretresu-joČe dramatične sile, ki je potrebna, kadar dospejo kor.fl ikti do vrhunoa, ali upoštevati je, da so prai prve m ,či ta večer stale prvič pred popolnoma tujim občinstvom, da so prvič igrale v tujem jeziku, da niso vajeni ne drug na drug ga, ne na domače moči ne na cbjinstvo To so okol noatT, ki jih ni prezreti pri presoje-vanju včerajšnje prestave, to so težave, ki ovirajo vsakega umetnika, da se ne more docela razviti. Vsi.o omenjenemu nedostatku moramo reči, da je lepo zaokrožena predstava imela velik in resničen u i peh ter nas je prepričala, da je vodstvo slovenskega gled»l.šča imelo pri izberi novih zaoSi srečno roko. Gospodična S p u r n a se je iskazala kot odlična in rutini rana heroina in je jako markantno označila in izvedla strastno ženo, kateri je ljubezen začetek in kones vsega življenja, in ki svoji strastni ljubezni vse žrtvuje. Karakterizirala je Dolores z ostrimi konturami in jo s svojim ognjevitim temperamentom spravila do popolne veljave. Gospod Dobrovolnv nam je ljub znanec izca prejšnjih let in je tuđi sinoči pokazal svoje vrline. Predočil nam je v živih, značilnih, plemenitih potezah plemenitega rodoljuba, kateremu je domovina prva ljubica, tako da ji žrtvuje vse. Gospod Tiinov je eleganten ljubimec, kateremu je dala narava vsa sredstva za to stroko, zunanjost in organ, ki pa je sinoči pokazal, da ima tudi stvarjajoČega duha. Izvedel je svojo vlogo lepo in sigurno. Zlasti se je razvil v zadnjih dejanjih in dosegel jako lep uspeh. G lč. Nos ko v a je novinka. Ko bi •e nam ne bilo iareono povedalo, da je sinoči sploh prvič stala na odru, bi tega nihče ne verjel. Le igralka, ki ima izborno šolo, ima tako sigurno igro. Gič. Noskova je svojo vlogo uvedla z ljubeznivo graeijoznostjo, pri čemer ji je topit čar njene oseb novS in njenega glasu mnogo pripomogel. Gosp. Dragutinovi ć je igral kcutega vojvodo Albo sioer pre-mehko s*!i vendar zadovoljivo. Ostale vloge ae aaanjšega pomena. Isborna kakor vedno je bila zaslužna gospa Danilova, prav vrlo sta se obnesla gg HoJeška in VerovŠek in tudi g. Danilo. Eaeembii so dosti dobro funkcijonirali, dasi je bila episoda deloma v rokah novincev. Inscenirana je bila igra spretno in slikovito. Končno moramo jako pohvalno omeniti, da so se nove moči v kratkem času razmeroma jako dobro naučil« slovanski in so že včeraj deloma bolje govorili, kakor je govoril mar-sikak Čeh in marsikaka Čehinja po več letih, češki naglas in češko vo-kaliziran+e se ie sinoči malokdaj opalilo in to pomeni iako mnogo — Temeljito znanje pri „Slovencu11. V včerajšnjem »Slovencu« zid.ra se neko scene v oboe-spoštovanega someščana g. Trtnika ii Trnovega, češ, da je pošiljal svoja sinove na iulferajnsko iolo tu Ur da je enega svojih sinov vpieal v nemški oddelek tukajšnjega o. kr. učiteljišča. Kakor znano, pošiljal je imenovani svoje otroke vse na vad-nioo in nikdar na omenjeno solo, na učiteljišču pa sploh ni nemškega oddelka. — Za zahvalo, da je toliko {asa bil ubolni oče ▼ trnovskem predmefet u, da je eden najmarljtvej-ših članov Vineenotjeve družbe, obre-kuje vsevedni »Slovenec« poštenega trnovskega someščana. Š ■ klerikalei našega predmestja zgražajo se nad takimi lažmi. Toliko resnici na ljubo. — Domača umetnost v Lj ubija i. Piše ae nam: Na poslopju nove palače Mastne hranilnica so te dni postavili dva kolosalna kipa, ki naj nekako predstavljata namen in pomen zavoda. — Slovenci imamo danes priznane dom&če umetnike-kiparje. R* p č, Ztjec, Bernekar, Me strovič, Peruzzi in drugi čaBtnO na stopajo celo v tujini, in dolžnost naša je, da jih p idpiramr ; ta dolžnost veže tembolj javne faktorje, ki gP dijo monumentalne zgradbe. Kdo bjde pa podpiral domačo umetnost, Če ne taki javni zavodi, kakor je na primer Mtstna hranilnici, kadar se nudi redka prilika za kako monumentalno domaČe delo. In kaj je stvorila M.stna hianiln ca? Sam B>)g zna, kje je do-b ia spoja kipa! N h5e se ni spomnil pri naročilu domačih, s tolikimi težavami sa borečih umetnikov — denar za kipe je romal v tujo delavnico, v tuje roke! Ali se tako pcdpira naša donr a5a umt-tnost? — Letno poročilo telovad« nega društva „Sokol" v Ljub« liana za I. 1903» Ljubljanski »Sj-kol« je, kskGr običajno, tudi letos izdal svoje letno poreč'o. O društvenem delovanju v 1. 1903. por, č* pod starosta dr. VI Ravnihar. Drus.vo je priredilo v 1. 1903. ob.čajno raeske-rt^do, Silvestrov večer in več peš izletom in je v ožjem krogu praznovalo 40 ietmeo svojega obstanka. V pretekitm letu je bil položen temelj zvezi slovenskih sokolskih društev »Sokol« je izdal dr. Ravn;harjevo knjigo »S)koifcka ideja in Slovenci«. Knj.ž ca se je natisnila v 500 izvodih in se je dostdaj že vsa razpe č»ia. Iz poročila načelnika dr. V\k torja Marni a posnemamo, daje b.lo v prttrklen, 1-tu telovadcev: mlajših 103, starejših 50. gojencev pa 106. Društvena knjižnica šteje 621 knjig BUgajn:kovo poročilo izkasuie 9605 kron 04 h dohodkov, 9048 K 20 h pa stroškov, torej 556 K 84 h pre bitka; proraćunjeno pa je za bodoče leto 8624 K 84 h dohodkov in prav toliko tudi suoŠkov. »Sokol« je imel v L 1903 26 četnih, 392 rednih in 10 vntniih članov. — Dr. Tavčarjevi spisi v nemškem prevodu. Praška »Politik« je priobSiia v svoji zadnji številki dr. Iv. Tavčarjevo črtico »Moj sin!« v nemškem prevodu. —- K „Zvezi slovenskih pevskih društev" so pristopila se naslednja pevska društva: 26.) »Vranska Vila« na Vranskem; 27) Pevsko društvo »Slava« v Ma nh Magdaleni Spodnji pri Trstu; 28) Pevsko diuštvo »Planinski glas« v Rovtab. — Družba sv. Mohorja. Dne 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tejle vrsti: Škofije: 1. Tržaška, 2. Krška, 3. Goriška, 4. Razni kraji, 5. Amerika in Afrika, 6. Ljubljanska, T. Lavantinska. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na posto ali železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo Častitim poverjenikom povrnili posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskaui, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo pre potrebnega prostora. Odbor. — V Radovljici se bode prihodnji torek, dne 4. oktobra nova šolska zgradba ob pol 10 uri dopoldne slovesno blagoslovila in otvorila. — Italijanski vohun. Iz pulj-ske okolice piše slovenski domoljub: Danes 22 sept malo pred 9. uro bil je pri meni ital janski cficir- vohun! Civilno oblečen, z nsp^eČnikom na hrbtu in s palico v rtkah. L*p, pri-kupljiv miadtnč in uglajenega ve denja. Vprašal me je za najkrajšo pet čez raški kanal v Labin. Imel je pri sebi generalŠtabno karto. K < sem mu dopovedal, kodi naj hodi — pot, katerega je želel po karti ubrati, bi mu moral poprej pokazati, da ne zaide — odkur.l jo je po ozkem potu v B*rb»n, kaker sem ga napo ti. Držal sem ga za kakega p'tujo čega agenta; videč pa njegovo vo jaftao hojo in premislivši njegovo vedenje in drlanje, ko se je z mano razgovarja), sem začel sumiti, da mora b t. to kak italijanski vojak špijon in sicer eden visih! Nisem se zmotil! — Čez dobro četrt ure »t« prišla zopet do mene dva biciklista, več ali manj zasopljcna in sta me pra Sala, če ni bil pri meni neki italijanski mladenič in kaj je poizvedoval ali želel. Povedal sem brez ovinkov naravnost kaj in kako Na to sta mi rekla, da sta onadva od puljike policije ter mladeniča — namišljenega potujočega agenta — sasledu-jeta, ker italijanski ofioir-ipijon! Ko sem jima povedal, kod jo je ubral, odkurila sta jo za njim; ▼ velikih skrbeh sta pa bila, ker ni v B*rbanu brzojava. Zdi se mi, da ga bosta zasledovala vse skozi do Labina. — J iS sem šel v hišo in začel sem se krohotati. Prtv po babSiosko: »Prav, prav, naj se le Italija pripravlja, saj naši avstrijski koriUrji vedno trdijo, da ni irredentt! /S pojdejo Hrvatje in Slovenoi brezpogojno v boj zoper irredento, bodo pokazali, da so prvi osli pod avstrijsko in madjarsko vlado! — uudim se pa dotičnim krogom v Italiji, da pošiljajo po Bvetu take Ogleduhe, ki so sioer inteligentni in drzni, ali že po hoji in obnašanju jih mora vsakdo na ptvi pogled, zlasti še vajeno oko spoznati, da so vojaki spije ni. Ooč.juo pošiljaj > na tak posel kako na videz butasto klo-buštro, da ne obudi nobenega suma, ko počasi petuje in previdno avoj posel opravlja. N ao pravi pol ttki v Italiji, kakor se vidi, vendar bi utegnili biti boljši od koritarjev - tiranov! Naj bo to sa danes zadosti! — Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi v nedeljo 2 okt. t. 1. plesni venček v gostilni Mat. Saala v Ljubnem, pri katerem sodeluje radovljiška godba .na lok. Vsvopmna 1 K. — Roparski umor v planinski koči. Dne 24. junija t. 1. so našli v planinski koči na takozvani „Pretulalpe" pri Murzzuschlagu s sekiro ubitega čuvaja te koče, Petra Bergnerja, ki so ga imenovali „Almpe-terla. Dolgo časa niso mogli priti morilcu na sled, končno pa 80 le prijeli nekega 25Ietnega mizarskega pomočnika Rudolfa Stergarja iz Leesdorfa na Nižjeav8trijskem, ki pa je pristojen v Globoko pri Brežicah, najbrže po očetu ali celo še po dedu. Da je Stergar morilec, je brezdvomno dokazano, ker ga je več prič srečalo osod-nega due na potu v dotične planine, prodal je tudi uro, ki je bila last umorjenega ter se je tudi iz pisave v knjigi za tujce spoznala njegova pisava, dasi se je vpisal za Dworschacka iz Moravske. Zločinec, ki je le malo delal ter ljubkoval le z nataricakami ter živel z denarjem svoje ljubice, je trdovatno tajil ter gorostasno lagal. Toda vse skupaj mn ni pomagalo obsojen, je bil v smrt na vislicah. — Ljubljanske društvene godbe koncert ie vrši jutri zvečer ▼ »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Z »četek ob 9. uri. Vatop prost, — Tatvina« Frančiški Florjan-čičevi, alužkinji, je pred meaeeem neka F Š, ki je služila s njo, ukradla dve jopiei in predpasnik. 9., ki je bila ziradi tatvne že kaznovana, je policija aretovata. Osumljenka je prvotno tatvino deloma priznala, a se je pozneje spustila v ttjbo. — Neroden župnik. Včeraj je prišel župnik Iran Nep. Soukup is S;are Otelice obiskat svojega tovariša Ivana Ctbaška na Trato pri Šaoijfl Loki, kjer je po vrtu strelja in zadel 15letno M. Tučkovo na nos prav pri očth U ko močno, da so jo m rali z obvezano glavo pr peljati v deželno bolnico. — Nesreča. Včeraj je na vbglu Kongresnega trga in Wolfovih uho neki trnovski voznik na kanal zapeljal vos kamenja, ki ga ni mogel speljati. Ko je to videl črevljaraki pomočnik Jožef Seunig, je šel voz pomagat rinit s kanala, a mu je pri tem padel z voza kamen na levo nogo in mu zmeSkal vse prste. Prepeljali so ga s rešilnim vozom v deželno bcln co. — Ob kovčeg ja prišel včeraj popoldne učitelj g Karol K veder is št. Jurja ob južni Železnici Ko je odpravil orožno vajo, je dal kovo-g nekemu vojaku, da mu ga nese na kolodvor, a sam je prišel šele par ur pozneje za njim tja. Vijak je bil tako prismojen, da je kovčeg položil na eesto pred južnim kolodvorom in odšel nazaj v vojaš nioo. V kovčegu, katerega se je po lastil neznan uzmovič, so bili 3 pari belih nogavic, bel slamnik, dve srit-met ki, dve geometriji in E Haeeklovo delo »Weltrathsel«. Kovčeg je nov, r.av in je vreden 14 K, knjige in perilo pa 12 K. — Surova „urlaubarja". Danes zjutraj sta šla na dopust dva topnicarj«, ki sta pokazala svoje veselje s tem, da sta na Dunajski eeati neki mlekarioi prevrnila voiiček ter ji pobila itekleniee, v katerib je bilo še polno mleks. P# storjenem poba linstvu sta jo hrabra junaka odkurila. — Delavsko gibanje. Včeraj ie je odpeljalo s jutnrga kolodvora v Ameriko 85 Kočevarjev, bile so večinoma ženske. — 112 K Notarjev in Ribničanov je Šlo na Dunaj ko stanj peč. — 8 Hrvatov je šlo is Bohinjske Bistrioe v Zagreb, 10 s Hrušioe na Reko, 12 is Podbrda na Reko, 15 i Reke na Hrušico. — Izgubila je g Pavlina Pir kerjeva Slato zapestnico, ki je imela sa obesek pioŠČO in dva slata, vredno 90 do 100 K. * Najnovejše novice. — Posl. Gregorig je izstopil iz kršč. socialne stranke. — Afera princezinje Lujize KoburŠke. Ogrski brambovski minister je izjavil, da ni kompeteuten, postaviti princa Filipa Koburškega pred častno sodišče, kakor to zahteva vloga budapeŠtanskih meščanov. Prošnjo je poslal vrhovnemu poveljniku ogrske dež. brambe, nadvojvodi Jožefu, ki je svak princa Koburškega. Grofica Lonyay se je baje prepričala, da so jo v Parizu napačno intormirali ter baje ne stori v tej zadevi nobenega koraka več, ker se ji je baje tudi z najvišjega mesta namignilo, naj se ne vmešava v zadevo. — Pogreb učenjaka. Včeraj so pokopali v Kodanju učenjaka prof. Finsena. K pogrebu so prišli kralj Kristijan, grški kralj J u rij, danski prestolonaslednik Friderik, vsi danski ministri in več sto zdravnikov. — Mleko za revne dojenčke. Na Dunaju se je ustanovil dobrodelen zavod, kjer bodo dojenčki revnih star Šev dobivali brezplačno mleko. — P o n e v e r j e n j a. V graščini vojvode Kumberlandskega blizu Linca službujoči knjigovodja E v e r je vzel iz blagajne 10.000 K ter pobegnil. — V Plznu je poddesetnik Miindel pri 35. polka poneveril 5449 K ter pobegnil. — Strupene gobe. V italijanski vasi Pieve Livina longo na Tirolskem je umrlo pet oseb neke družine, ker so jedli strupene gobe. — Velika nesreča. V mehanični tkalnici v Bieli se je zrušil strop ter ubil pet oseb, med njimi tudi lastnika, inženirja Corassija. Književnost — Janko Koharić: »D a s Ende des kroatisshen National Kdnigtums Agram 1904. Com miisionsverlsg der Buohhandlung G Trpinae. Cena 1 K 20 vin. V tej razpravi so pojasnjeni veliki boji med Hrvati in madjarskimi Arpadovci za hrvatsko krono. Madjari so vso evropsko znanost prevarili s tem, da pr«,detavljajo kralja Kolomana kot moža, ki si je hrvttiko krono pridobil s mecene. V tej razpravi je ne-ovržno dokazano, da Koloman ni z mečem ničesar opravil in je 8 pametno politiko pr d bil hrvatsko krono. — Personalni davek daje povoda mnogim pritožbam. Z4aj je izšla v aaložbi knj'gtrne L Rosner na Dunaju knjižica: »\Vorin liegt die Ursaohe vieler Klagen iiber dtdokende Personal - E.nkommen steuer-Vorschreibungen und wie kann gegen dieselben Abhilfe getrofTen w.rJec«. L.ttresente zna ta brošura zanimati. — Povjeet Hrvatske. Napisao dr. Rudolf Horvat, kr. profesor u Petrinji. Cena 1 K Profesor dr. Horvat se je lotil težavnega a hvaležnega dela, ko je začel pisati zgodovino Hrvatske. Te zgodovine je sedaj izšel tretji zvezek, ki obsega konec zgodovine o vladi Aužuvincev in kulturno zgodovine Hrvatske od 1102—1386. — A. Tentori Iz zapadne strane. 1. Ljubav na prievaiu. Pula 1904. Knjigotiskara J. Krmpotića i dr. A. Tentor si je v hi^atski literaturi pridobil v kratkem Času ugledno ime. Posebno povest „Ljubav na prievaru" je vzbudila veliko pozornost, ker je dejanje zajeto iz narodnega Življenja istrskih Hrvatov in je vseskoz umetniško obdeana. Tentor je vsekako lep talent, od katerega sme hrvatska literatura še mnogo pričakovati. Cena kujigi je 1 K 50 v. — Fiinfundzvvanzig Jahre Schmalapurbahn in Boanien. Von R i e h a r d H a m e r i e. V tej broJurioi je pojasnjena vss rgodovina bosanskih ozkotirnih železnic in nfih sedanje stanje. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. septembra. Iz Zadra se poroča, da so hrvatski poslanci sklenili onemogočiti vsako delovanja dež zbora, dokler je baron Han del namestnik Svetovali so baronu Handlu, naj odstopi. Dunaj 30 septembra. n\Vie ner Zeitung" prijavlja naredbo, s katero se podaljšuje trgovinski provizorij z Italijo do 31. decembra 1905 Se danje carinske odredbe ostanejo v veljavi do 15. oktobra, potem se izdajo druge. Rusko-japonska vojna, London 30. septembra. „Standard" poroča, da so okrog Muk-dena vsak dan manjši boji med Kurokijevo armado in ruskimi kozaki. Jedro ruske armade je na potu v Tienling, ki je močno utrjen. London 30. septembra. »Daily Telegraph" poroča, da so Japonci pred Port-Arturjem izgubili že mnogo nad 30.000 mož. Zdaj je japonska armada dobila nove havbice. Pariz 30. sept. „Matina javlja, da je namestnik Aleksejev odpoklican in da se ne vrne več v Mandžurijo. Pariz 30. septembra. „Matinu poroča, da poj de general L i n e v i Č s svojo armado od Vladivostoka v Korejo in da ostane tam čez zimo. Japonci pošljejo proti njemu 20 000 mož. Carigrad 30 septembra. Vsa poročila, da je rusko čmomorsko brodovje zapustilo Sebastopol in da hoče pasirati Dardanele, so neosnovana. Brodovje je imelo le vaje. Meteorologično poročilo. Viiiut Dld morjem 806 3. Srednji si-aćni tlak 716-0 mm Častite naročnike Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite* kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. rWamfl»«>li&o laprlče- »• ki daje zdravniku in pacientu, najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, jo kemiška analiza, ki je vsekdar potrdila — napovedano množino zfi «* * u v zflrznatrm vinu lelaarnmrjaa Pl eeolljn v ljjiibljanl nas Dunajakl cesti. Zunanja naročila po povzetju. 4 16 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 29. septembra 1904. Naložbeni pnpirjl. 4 2°/, majeva renta 42! 4°/ srebrna renta . . avstr. kronska renta 4% „ zlata „ . . 4°/„ ogrska kronska „ . . . 4<»/# „ zlata „ . . . 4°/„ posojilo dežele Kranjske . 4*/t*/o posojilo mesta Sp\jet . n . Zadar . lln% bos.-herc. žel. pos. 1902 4°, češka dež. banka k. o. 4°/o n . „ ž. O. . 4,/j°/o zst- pisma gal. d. hip. b. *Vf°/o T>e$t. kom. k. o. z. 10«/0 pr.......j, 106 80 zast. pisma Innerst. hr. 100'50 „ „ ogrske cen. dež. hr.......10050 z. pis. ogr. hip. ban. . D 100'10 obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke Dauar 99-G0 99 65 99-50 11940 97-65 11875 99-50 10025 100—! ior—i 99 60 99 60 101 70 *V/o *•/.•/• *7.°/e •V/a t It 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. Žel..... S«/, . jnž. žel. kup. *,»/, . 4l/j*/0 avst. pos. za žel. p. o. . S ročke. Srečke od 1. 1860", . . . . n ■ ■ 1864 ..... „ tizske...... „ zera. kred. I. emistfe . n m » 11- ti „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a ftrs. 100— . „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne „ .... Inomoske „ .... Krakovske , .... ljubljanske „ . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ w „ . . . . Rudolfove „ . . . Salcburške „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . Dolnice. Južne železnice..... Državne Železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogr&e m , . . . Zivnostenske „ . . . Preraogokop v Mostu (HrQx) . Alpingke motan..... Praške žel. indr. dr..... Rmia-Muianvi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Talnto. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke ........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... Rnblji......... Dolarji......... i! 100-— 100-75 98-50 99 — 30625 101*— 184 — 262 -161 — 308 — 297*— 270 — 93 — 183-29 20 80 469.— 78- — 85-67 — 64 -29-10 65 — 77 — 519 — 86 75 651 76 1612 — 67050 779 — 249 — 655-480 - h»46r— 625 50 313 — 40 . 10 61 7 40 7 39 6*75 MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXIX. (1904). Izhaja po 4 pole obsežen ▼ veliki oemerkl po eden pot ne mesec ▼ zveikib ter »to ▼ee leto g K so h, pol lete 4 K 60 h, četrt leta a K ao h. Za vee neavetrijeke dežele 11 K ao b na leto. Posamezni zvezki ee dobivajo po So h. , N4rodna Tiskarna" v Ljubljani. l^^^^^^,B^saWawBa^||||^^M^_ rro ršmt Z 2 m P 0 aladet? m - Ta Kct:iu 1 Seh* „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj* vse vrste rent, zastavnih pisem, prrjoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000*000.— Zamenjava lu ekskomptuje Daje predujma na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje sredice proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izg-u/toi. Vinkuluje in devinkuluje vojaško ženitninske kavejje. IX.t' Eakouipt iii lukauo meule. ~ml JfcŠT Bonna naročila. Tt-JJ Podružnic« v SPLJETU. <3^= Denarne *loge »prejemu =S^O v tekočem računu ali na vložne knjižice proti □godnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—112 Promet s čeki in nakaznicami. Originalni vzorci IZ itflona p. n. občinstvo se vljudno vabi, da si to lepo blago ogleda. »Pngle^c ^rfjodijrče cblcl^" i» Ljubljeni Mestni trg štev. 5. aov-si deča zvezda # U ^r])crirte! cintiucrpen Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne Antv/erpen ■NewYork družbe pri pošteni in snažni po- ' strežbi. Natančen zanesljiv ponk m veljavne listke po ^^^^1 zo železnice ^V/gis in barRc dobite v 978-20 kolodvorskih ulicah št. 41 _ od Južnega kolodvora na desno. - Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Nep. Besman. Po v is oki kralj, deže-n. vladi proglašena za zdravilno ^ rudninsko vodo Apatovačka kiselica naravna alkališko-muriatiško-litijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno cista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenadkriijivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković. Odlikovana na mnogih strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-66 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah. Zastopnik za Kranjsko: O. ]QE\ARDI v ZJnbljaiil. ■i ;c*>lk<»«3co>: XXX X xxxxxxxxxxxx A knjigotržec W y V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. * R Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne■ v Ljubljani v izključno razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvonar1 in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne11. — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broSiran a 60 kr., elegantno vezan a i gld. Posamezne Številke „Ljubljanskoga Zvona1' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. bu kr. Zamik o vi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: -.4000". Povest, brofi. s 50 kr. A.Aškerc: Izlet v Oarlgrad, broš. a 20 kr. Turgenjev: Otol in sinovi« Roman, bro&jran a 50 kr. — Stirl novele, broš. a 20 kr. Bene£- 1 rebizsky: Blodne dnie. Roman, broširan a 70 kr. M i Lefebvre: Parim v Ameriki, broširan a 50 kr Stat nominis uuibra: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 40 kr. Jeli nek: Ukrajinske dume. Povest, broširana k 15 kr. H al 6 vy: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Razne pripovedke, broširane k 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. T h e u r i e t: Undina. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gleda llide, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelweseo der Slaven broširano a 50 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. 50 kr., sedaj samo 30 l*r. Prej prejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje Časnike ter knjige. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten av*,€S'»*s;laasssi — eeiaaeamt v vedno jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in odporne trdote datleč iiudatrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno amfjpamo« Priporočila In spričevala rasnih aradov in najsfovitejsih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, lv« ItitasirEii £*anst.a?**ss« d. 1139—24 i restavracije. Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem dne 1. oktobra 1904 otvoril v svoji nanovo zgrajeni hiši v obližju novega sodnega poslopja Radovljici restavracijo združeno s kavarno kjer bom točil pristna dolenjska, istrska in štajerska vina, ter vedno sveže Koslerjevo pivo. Istotako bom imel na razpolago vedno sveža okusna gorka in mrzla jedila ter sobe za prenočišča. Za obilni obisk se priporoča _ ,.„ 2820-1 M. Zalar^ gostilničar. Ces. kr. avstrijske efe državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz Trozn-egra, reda,. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. ori 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno Čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 6. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijane vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih ei 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bnd\jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri lu m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Pizna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Me&ani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. X*XXXXXXXXXXXKXXKXXXXXXKXKX*X X X X X X X X X X Avgust Žabkar v tjubljatii. Dunajska cesta x x X X X X X X X X X X X X 868—39 strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajoČih predmetov: napravo in popravo različnih strojev Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaglnih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega Železa in sicer: grobne križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe kis vodo itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh Btavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode In štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Nacrti In proraeunl so >ih ztthtevnnje n;» razpolu^o, vse i>» I»o primernih tovarntdkih cenah. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Največja zaloga navadnih da lajfinejiib otroških vozičkov In navadne do najfinejše žime. m. Pakič J v Ljubljani. lanails naročnikom N peSllja s povzetja«. j -=>©c~ -*3®e^ -ca®t- -«3c$o- Ivan Jax in sin {v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočati* svojo bogato zalogo sirojev, vazsih koles, glasbenih avtomatov ■a pisalnih strojev. -=x£c~ -or^JC^ ^#aV» 5T prašno izbero [\©nfel^eijc za dame m deklice kakor tudi manufakturno blago 13er*ilo vsakovrstne preproge i. t. cL. p rlporota isisa Sekastar Ljubljana Špitalake ulice štev. 7. ■ R X x>cxxxxxxxxxxxxxxxx * Solidno blago. O Nizke cene. S Veliko zalogo | za dame gospode rokavic kravat za gospode toaletnega blaga dalje Sčelic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Aloizii Persche i Ljubljana Pred škofijo št. 21. <»4|U/J|.»I *J»Vf^|^ t«ftt|MO.| O aj c •M O 'Z "»» o»u«J» poj 9IM0S UBA| »SOjođuđ 41 I ueqz; m\\9n a | u| i|BUo5ei qi§[8AOu[eu a i 1565 31 W% I I I 2808 2 Bogata izbera ovratnikov s kapucami iz velblodje dlake od gld. 3-— naprej 99 99 99 99 99 99 99 99 5"— za gospode in dečke . . double športne suknje, dolge, za dečke in gospode . . damska krila iz sukna, moderne fasone..... damske jopice in paletotl, za jesen in zimo ..... bluze po najnovejših risbah, mični vzorci...... Velikanska izbera moških in deških oblek, otroških oblekic, zimskih sukenj, havelokov po Čudovito nizkih cenah; damska konfekcija najfinejše izvršitve. OROSLAV BERIMATOVIĆ. 3'— 1-50 99 99 99 99 »Angleško skladišče oblek" v Letovišče nsiita „Laverca" preneha s 1. oktobrom in se otvori zopet spomladi. 3 vinska trgatev se vrši W v soboto, dne 1. oktobra v Vodmatu „pri Majarončku". Začetek ob 9. url zvečer. Dobila se bodo najboljša nova in stara vina, dalje klobasice ter krvave in jetrne klobase. Posti ežba točna :.'Jiliii udeležbi vabi Jernej Jelenič, gostilničar S826 Stara pot št. I. Stanje vlog: -*t*m* Rez. zaklad: IK 6,485.28217 K 98.238-41 ^ obrestuje hranilne vloge po 41 2 10 •K brez odbitka rent nega davka, katerega plačuje vJ£ VlOŽlllke. 90n-27 w registrovana zadruga z neomejeno zavezo Jjg v novi lastni hifti ^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^ oi ^ posojilnica sama za vložnike« 806-27 ^ Posojila po 5°|0 in po S1!*0!« >fc Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. <|> URADNE TJH.E: razun nedelj in praznikov v«ak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. v> Telefon m. 195. Poštnega hranilni ^nega urada št. 828.408. ^ ^^^^^^^^^^^ 86^*86*6®* ===== Zanimive znamenitosti! ===== Mednarodna porama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I, vrste. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, 1. oktobra 1904: Zadnji dan razstave: Velezanimivo potovanje v Ameriko. Obisk Čikaga, Hudsona, doline Je semite, Kalifornije, Ye!ostowne parka itd. itd. V nedeljo, 2. oktobra 1904: Potovanje po slikoviti Tirolski od Merana, Ortlerja, Mendelpassa, Eggentala itd. do Arca. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. VmuU dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od O. do 19. ure dopoldne ln od 9. do 9. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 2833 rstTrnaLtelJetTT©. 55 55 Grenčica Florian" in liker 6-223 Florian" najboljša kapljica za želodec. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS ! Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga' pohištva 156-41 00 C o C s—» C in B B o < :_ CD P 05 oo ^1 Vajnlije eenr !\T*J«oll • 2 ° "D a < o 28*)-1 —^ gospod &3 d si m g in otroke e*§ zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. N Z? < r Z » H a ■O 3 51 r o o Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiek „Narodne tiskarne- 20 B-D