Posamezna Številka 6 vinarjev. Slev. 68. Izven Ljubljane 8 vin. V UOlUflOi, V Cßtrlßk, 26. IM 1914. Lelo XLIL ss Velja po poŠti: = Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24 — n en meseo „ . . „ 2'— V uprirt prejeman meseCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = sa celo leto....... T— sa Nemčijo oeloletno. „ 9'— 2« ostalo inozemstvo. ,, 12'— Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 t za dvakrat .... „ 15 H za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil: enos.olpna peiltvrsta po 2 J vin. Poslano: ^^^ enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izbaja vsak dan, Izvzemil nedelje In praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red b3- Drednlitvo Je t Kopitarjevi ullol Štev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravntätvo je v Kopitarjevi nliol it. 6. — Račun poátne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona št. 188. Današnja Številka obsega 6 strani RuniDDSko nevarnost. Avstro-ogrska monarhija je dobila na jugu novega skrajno nevarnega nasprotnika: Rumunsko. Ni zadosti, da si moramo beliti glavo z laško in srbsko ire-dento, zdaj nam je usoda nakopala še rumunsko. Kako se je ta reč razvila, je jako zanimivo zasledovati, ker kaže, kako gre zgodovina dostikrat čisto druga pota, kakor jih črta diplomatska logika. Rumuni, čudna romansko-slovanska mešanica, nimajo niti oddaleč tako slavne zgodovine za seboj kakor Srbi in Bulgari. Živeli so bojj kakor Albanci brez izrazite narodno-kulturne skupnosti kot pastirji, drvarji in napolsužnji posameznih agrarnih fevdalcev, ki so živeli medseboj v večnih krvavih bojih. Ob prihodu Turkov se je velik del teh ljudi pod princom Mirkom hrabro branil in so Osmani to deželo tudi pozneje le z veliko težavo obvladali. Ru-munci so pač trdih pesti pa tudi trde kože, da veliko preneso. Turki so jim postavili za gospodarje krščanske kneze, večinoma turkofilne Grke, ki so deželo strahovito izžemali. Grški vpliv pa je deloma v zvezi s srbskim vzbudil v Rumunih tudi neko narodno zavest. Ko sla Avstrija in Rusija začeli turško gospodstvo na Balkanu podirati, so bile rumunske zemlje velikokrat na tem, da jih te dve državi medseboj razdelita, Da ni do tega prišlo, se imajo Rumuni zahvaliti le temu, da se Avstrija in Rusija nista nikoli mogli do dobrega sporazumeti; vendar si je Avstrija prisvojila precejšen del rumunskega ozemlja. Ko se je začelo narodno prebujenje na Balkanu, so bili Rumuni med prvimi, ki so se turškega jarma osvobodili. Za svoje končno osvobojenje se imajo Rumuni najbolj Rusiji zahvaliti in v zadnji rusko-turški vojski so bili pri Šipki in Plevni njeni hrabri zavezniki. Rusija pa je Rumunom njihovo pomoč kaj slabo poplačala, ker se je polastila večji del rumunske, zraventega pa tudi bogate Besarabije. To je vporabila Avstrija, kateri Rumuni preje niso bili prijazni, in je Rumunijo nase privezala, kar je bilo tem lažje, ker je kralj Karol iz hohencolernske rodovine in ker je Rusija vseskozi podpirala Bulgarijo, koje težnje so bile tudi Rumuniji nevarne. Rumuni so s časom z Avstrijo celo sklenili vojaško pogodbo proti Rusiji in bili najzvestejša straža trozveze na Balkanu, Ob zadnjih dveh vojskah na Balkanu pa so se razmere temeljito izpreobrnile. Srbija in Bulgarija, ki sta pod varstvom Rusije sklenili zvezo, sta se za Rumunijo kaj malo zmenili in sta si hoteli Balkan deliti, ne da bi se nanjo količkaj ozirali. Naredili sta pa račun brez krčmarja. Rumuni so začeli s sabljo rožljati in le strah pred Rusijo jih je zadrževal, da niso udarili. Če bi bili Srbija in Bulgarija ostali složni, bi Rumuni dobili komaj Silistrijo. Zdaj pa je stopila v akcijo avstrijska diplomacija. V prizadevanju, da bi se Srbija prekomerno ne ojačila, je Avstrija stopila na stran Bulgarov. Pri tem pa je popolnoma nehote zadela Rumune in si jih je odtujila, čeprav je spor med Srbijo in Bulgarijo Rumunom le koristil. Saj jim je dal priložnost poseči vmes. Avstrijska diplomacija pač ni preračunala, da bi Bulgarija, ako Srbijo porazi, nevarno ogrozila tudi Rumunijo, dobivši na Balkanu absolutno politično in gospodarsko prvenstvo. Rusija pa, ki ji je srbsko-bulgarski spor vse račune zmešal, je zdaj hitro stopila na stran Ru-munije, češ, boljše je, če pridobim poleg Srbov in Grkov zase še Rumune kakor da si ohranim Bulgarijo, ki jo Avstrija podpira. Tako je prišlo do druge vojske in do bukareškega miru, ki je Rumuniji, ne da bi eno samo puško sprožila, zagotovil na Balkanu prvo in odločilno mesto. Če bi avstrijska diplomacija, ki Rumunom itak ni nikoli nasprotovala, ne bila zahtevala revizije tega miru, bi Rumunija ne imela niti najmanjšega vzroka se nad Avstrijo hudovati; toda Rumuni, ki so tako dober kup prišli do velikanskega uspeha, so postali neizrečno ošabni in grofu Berchtoldu to zahtevo hudo zamerili, dasi naš minister za zunanje zadeve s tem ni mislil Rumu-nije nič oškodovati. Vsa stvar je obstojala v tem, da je ruska diplomacija čudno kombinacijo slučajev, ki se niso dali lahko predvideti, spretno izrabila proti Avstriji, Tako je Rusija privedla stvari tako daleč, da se je oživil rumunski imperializem. Narod, ki je dosegel prvo mesto na Balkanu, pa šteje še veliko število duš izven meja svoje države, se izlepa ne bo več umiril. Če Srbi sanjajo o ujedinjenju vseh Srbov in so Grki enakemu cilju že čisto blizu, ni čuda, če Rumuni za istim težijo. In kadar se taka misel javno določno izreče, dobi čudovito moč. To pa se je že zgodilo in se program rumunskega ljudstva odslej čisto jasno glasi: politično ujedinjenje vseh Rumunov, Rumuni so pa v srbski Krajini, v Besarabiji in na celem vzhodnem Ogrskem z Bukovino. To je dvanajst do trinajst milijonov duš ali pa še več! Saj vemo, kako se nacijonalna misel, naj bodo sicer mase gospodarsko še tako na slabem in kulturno na še tako nizki stopnji, kakor je to pri velikem delu Rumunov, bliskovito razširja in ojačuje. Rumuni so resna, velika, zelo velika, nevar- nost, skoraj najbolj pa prav za našo državo. Na vsak način se njihove aspiracije zazdaj v prvi vrsti proti nam obračajo, ker jih vodita Rusija, ki bo carjevo hčerko sinu rumunskega prestolonaslednika dala za ženo, in pa Francija, od katere je rumun-ska inteligenca tako kulturno kakor finančno zelo odvisna. Kralj Karol je sicer odločno miroljuben in največji prijatelj Prusije, toda kako malo osebna čustva vladarjev v slučaju kakega velikega nacionalnega gibanja na Balkanu pomenijo, to dobro vemo. Seveda se znajo stvari ravno narobe razvijati kakor iredenta onstran Donave misli. Ta ima toliko poguma zato, ker vidi Avstrijo od Rusije in njenih zaveznikov ogroženo. Mi pa dobro vemo, da bi si, ako se od vpliva Nemčije količkaj eman-cipiramo in začnemo naznotraj in nazunaj bolj samostojno politiko, namah pridobili najtesnejše prijateljstvo Francije pa tudi Rusije; Anglija itak ni resno naša nasprotnica. Francija in Anglija nočeta našega razpada, ker za nobeno ceno nočeta, da bi se na naše stroške ojačili Nemčija in Italija. Tudi Rusiji to ne more biti všeč in ji tudi v resnici ni. Če ostanemo za primer samo pri Rumunih — ali more Rusija biti resno za to, da se ti na naše stroške tako silno razširijo? Težko! Tako za Rusijo kakor za Francijo in Anglijo je bolj prav, če je Avstrija močnejša, Nemčija pa slabša. Pamet pravi, obračaj stvar, kakor hočeš, da se moramo z Rusijo sporazumeti in svoje razmerje do Francije temeljito revidirati. V notranji politiki pa zahteva ta edino razumna smer analognega postopanja: treba je napraviti konec madjarskemu državnopravnemu imperializmu, pristriči peroti italijanstvu ob Primorju, vse jugoslovanske narode v Avstriji primerno zadovoljiti in našim Rumunom dali vse, kar po pravici zahtevajo. Potem se bo razmerje Avstrije do Srbov in Rumunov onstran črnožoltih mejnikov popolnoma iz-premenilo. Da bi ojačenje Rumunov ravno Jugoslovanom, v prvi vrsti pa še Srbom, neizmerno škodovalo, ni treba še razkladati. Že samo to je jasen argument za to, kako velike koristi je za Jugoslovane, da avstrijsko cesarstvo obstane. Toda naši državniki morajo do temelja izpremeniti vso podlago in smer avstro-ogrske politike. To je edini lek, sicer bodo imeli prav pesimisti. Metternichov policijski sistem pa Avstrije čisto gotovo ne bo rešil. Angleška vlado odnemiie. Angleška vlada je izigrala svojo zadnjo karto in je zagrozila upornim protes- tantskim Ulsterčanom z armado. V armadi se je pa veliko častnikov uprlo nastopiti proti Ulsterčanom. Konservativci (Unio-nisti) na Angleškem to izrabljajo proti Asquithovi vladi. Pravijo, da je Ulster-čanov do 100.000, a pravi poznavalci Ulstra trde, da bi se proti katoličanom dvignilo kvečjemu 20.000 do 25.000 fanatikov. 24. t. m. so bili spopadi med unio-nisti in nacionalisti v Belfastu. Metali so kamenje in streljali iz revolverjev. Policija je pa množico razkropila. Kakor poročajo »Times«, so bila pogajanja v vojnem ministrstvu z upornimi častniki zelo viharna. Feldmaršal French je častnikom rekel, da zaslužijo najhujšo kazen. Šele lord Roberts je pomiril duhove. Končno je French podpisal od častnikov sestavljen dokument, da častniki ne bodo prisiljeni boriti se z Ulsterčani in s silo izvesti homerule. Ko se je to izvedelo, so se razburili pristaši vlade. Nič čudnega! Saj je homerule ustavno rešena stvar, a častniki se upirajo izvesti postavo! Vse je zmedeno. Menda tudi v vladi sami ni več sloge. Vojni minister Seely je hotel odstopiti, a Asquith odstopa ne dovoli, kakor tudi ne dovoli odstopiti Lloyd Georgu in Churchillu, ki sta za to, da naj volivci razsodijo spor med parlamentom in častniškim zborom. So, ki priporočajo, da naj se takoj volitve razpišejo, ker vmešavanje krone v celo zadevo neugodno vpliva, V seji poslaniškc zbornice 24. t. m. so padale res zelo ostre besede proti kroni, Ward je rekel: Ljudstvo hoče svoje postave, ne da se kralj vmešava, Thomas, voditelj organizacije železničarjev, je pa grozil: Ni tako velike in tako svete institucije, da se ne odločim jo razbiti, če poizkusite napasti ustavno ljudsko svobodo, Beck je rekel: Rajši odstopimo, kakor da se udarno ukazu častnikov! Vladna stranka je strašno ropotala. Thomas je nato nadaljeval: 400.000 železničarjev, ki zahtevajo osemurni delavnik, je s 1. novembrom odpovedalo. A če se odobri načelo opozicije glede na Ulster, nastane zame dolžnost, da glede na odpor železničarskih družb organizacijo železničarjev izpreme-nim v vojaško organizacijo in izdam 500 tisoč funtov šterlingov za nakup orožja in municije. Kakor vse kaže, so gospodarji položaja zdaj konservativci in visoko plemstvo, ki hočejo doseči, da se parlament razpusti. X X X London. Govori se, da bo celo ministrstvo odstopilo. LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) Tudi drugi so imeli isti dvom, iz-vzemši pisarja, ki jc rekel: »Sam car je izdal ukaz in nikdo ga ne sme izpremeniti; taka je njegova volja in biti moramo poslušni... Na-čelništvo ne zahteva popisovanja zemlje, torej ne bo nalagalo novih davkov, gre se tu samo, cla bi car ugodil svoji radovednosti, koliko ljudi šteje njegova država.« »Hm . . . imamo novega carja,« jc izpregovoril župan, »torej začenja tako kot dober gospodar, vedeti hoče, koliko ima ljudi, gotovo je varčen in hoče vedeti, koliko ima dohodkov.« »Je žc tako,« je rekel odbornik, »izgleda, kakor bi bilo iz radovednosti, toda ali jim je mogoče verjeti?« in pogledal jc pomenljivo na druge. »Na papirju gre samo za popisovanje, toda kdo ve, kaj bodo s tega storili, ako povedo ljudje čisto resnico?« Tega mnenja so bili tudi vsi drugi in poslušali so mračni ter premišljevali, kolikokrat je že vlada na zvijačen način izvila iz ljudi resnico, da jih jc potem toliko huje zatirala. Šele čez nekaj časa je izpregovoril zopet pisar, pokazaje z roko na papir: »Carjeva volja, je jasna . . . povelje od generalgubernatorja jc jasno . . . navodilo okrajnega glavarja dela župana in pisarja odgovorna, da bo resnica navedena v popisovanju, torej moramo poslušati in zapisati resnico.« »Gospod pisar ima prav,« je pritrdil župan, »popisovanje se bo vršilo pravično, ker taka je carjeva volja . . . Shranite t.ucli, gospod pisar, dobro ta papir, kajti ako bi načelništvo hotelo zlorabiti popisovanje, imeli bomo vedno obrambo v carskem ukazu.« Tudi drugi so, dasiravno z nekim obotavljanjem, pritrdili županovim izvajanjem. Slednjič so sklenili, naj pride predpisanega dne vsak gospodar v občinsko pisarno in pove odkrito resnico na vsa vprašanja, ki so stavljena v popisovanju. In neznano odkod in kako se jc razširila med uporniki govorica, da je sam car povedal, da kakor kdo zapiše pri popisovanju, tako bo ostalo tudi nadalje, kar zadeva vero. Kdo je raznese 1 in širil to govorico med ljudmi, jc ostala skrivnost, dovolj, da so uporniki verjeli v carsko besedo in mnogo razpravljali o tem. Kmetje iz Tesne, ki so zaupali v razum in izkušnjo Malinovega, so silno povpraševali, kaj on misli. »Kakšno je vaše mnenje?« je rekel Sekirski, »kajti govore, cla kakor se kdo zapiše, tako ima pravico ostati nadalje.« »Vem tudi jaz, da se take govorice raznašajo,« je odvrnil Mali no v, »morda je to res, ker vse ljudstvo o tem govori, toda jaz jim ne zaupam mnogo.« »Seveda,« je potrdil Sekirski, »kdo bi pa tudi verjel Moskalom . . . toda vseeno, novi car je mlad, ni tako zakrknjen, morebiti pa bo tako kot govore.« »Bog daj,« je vzdihnil Malinov, »samo 1 o vem, da, ako me vprašajo, ne bom zatajil svoje vere, kajti kakšen vernik bi bil, ako bi se bal povedati resnico?« »Res jc tako,« je rekel nekoliko obotavljajo se Sekirski, »toda med nami so tudi bojazljivci, dobro bi bilo pogovorili se, zagotoviti se, kakšnega mnenja su v pisarni.« »Imate prav,« je /.animiral Malinov in vzdihnil. da ni v bližini ni i gospodične s Pogonji, niti mladega Rcv-skega iz Name tov. Zvelevičeva je namreč odpotovala s hčerjo v mesto, da bi se na ta način izognila obiskom neprijetnega Krugla-kova in nadlegovanj stražnikov, Pevski je pa sedel v varšavski trdnjavi. »Kako torej mislite, Peter,« je rekel čez nekaj časa Sekirski skoraj s šepetom, dasiravno sta bila sama pri vratih na dvorišče, »ako bi šli po svet h gospodu župniku?« »Čemu pa bo?« jc rekel Malinov no brez bridkosti, »kolikokrat smo iskali rešitve v naših cerkvah, pa .so nas vedno odpravili z ničem. Noben duhovnik, noben župnik ni hotel niti svetovati, kaj šele pomoči.« »Hm ... to je res,« jc potrdil Sekirski, »ker so se bali za cerkev, toda zdaj, ko so našemu že itak zaprli svetišče, bo morda bolj pogumen.« »Lahko poskusimo,« je rekel čez trenotek Malinov, »pa pojdimo jutri zvečer . . . toda previdno, lahko opazijo.« »Misliš, da tega ne vem ali kaj?« se jc razburil Sekirski. »Dovolj, da gremo štirje,« je končal Malinov, »pojdite vi, Bal, Dobck in jaz.« Morda bi pa vzeli še Vresiaka. on jc odbornik in drži z nami.« »Ej, ne, ker gospod ne bodo hoteli govoriti, ker Vresjak je uradna oseba,« (Dalje.) Avstrijski Protektorat v Albaniji. O verskem protektoratu Avstro-Ogrske v Albaniji, ki gH je izvrševala že stoletja, se v zadnjem času ponovno lahko bere članke v italijanskem časopisju, ki zahteva, da se mora ta Protektorat odpraviti, ker je Albanija postala popolnoma samostojna. Italijani tudi pravijo, da ne gre, da bi imela avstro-ogrska monarhija napram drugim velesilam v novoustanovljeni državi kake predpravice. O tej zahtevi italijanskega časopisja se je tudi že govorilo v italijanski zbornici in vlada sama se je postavila na isto stališče. Italijanski zunanji urad je že ponovno posredoval na Dunaju, da bi se Avstrija odpovedala verskemu protektoratu v Albaniji. Italijanski zunanji minister San Giuliano je predložil tudi že celo vrsto kompromisnih predlogov. Zdi se, da bi bil grof Berchtold pripravljen pocl gotovimi pogoji odpovedati se protektoratu monarhije nad Albanijo. Že več tednov se vrše med Rimom in Dunajem o tej stvari razgovori in čuje se, da se bližajo koncu. Informirani krogi trdijo, da se je med obema vladama že dosegel sporazum, in sicer na tej podlagi: Avstro-Ogrslca se odpove nadalj-nemu izvrševanju verskega protekto-rata v Albaniji. Albanska vlada sklene z Vatikanom konkordat, s katerim bo do varovane vse dosedanje pravice albanskih katoličanov. — Vprašanje je, ali je v interesu monarhije, v interesu albanskih katoličanov in končno tudi v interesu mlade albanske države same, ako opusti Avstro-Ogrska svoje starodavno stališče kot protektorica v Albaniji. O tem bi se dalo mnogo govoriti. Pravijo, da se bo o tem vprašanju odločilo na sestanku grofa Berchtolda z ministrom San Giulianom, ki se bo vršil v prvi polovici meseca aprila v Opatiji. dohodnino in prikrival dohodke, odide vsaki kazni, ako sedaj poda pravilno in resnično napoved. Pri tem se mu ni treba prav nič izgovarjati ali pojasnjevati, odkod naenkrat višji dohodki in zakaj jih je prejšnja leta prikril; to nikomur nič mar in ne sme noben davčni uradnik v tem oziru nikogar niti besede vprašati ali omeniti. Marsikdo se bo rad poslužil te ugodne prilike, da uredi svoje račune nasproti davčni oblasti in stopi na trdno in ravno pot. Država bo pa od tega tudi imela le dobiček; kakor so izkušnje na Nemškem pokazttle, je davčna amnestija najboljše sredstvo za izpreobr-nenje tudi najtrših davčnih grešnikov. Tudi pri nas se je v teh malo dneh pokazal že isti uspeh. —-,Od ostalih splošnih določb je omeniti še te-Je: Vlada ima pravico ukreniti posamezne prehodne določbe; sklenjeno je, da se že potekli mandati dosedanjih davčnih komisij podaljšajo za eno leto. Po novi postavi bodo trajali mandati davčnih oblasti šest let (doslej štiri leta); vsaka tri leta izstopi polovica članov. Važno je tudi, da odslej pri fa tiran ju odpade povprečni dohodek zadnjih treh let in velja le dohodek zadnjega leta. ' Milne predpise k osebni dohodnini objavlja te dni izišli državni zakonik V glavnem so se ohranili predpisi, kakor jih je vsebovala osebno davčna novela, le da so se izpopolnili, oziroma izpremenili in pojasnili v zmislu novih določb. Izmecl le-teh je omenjati: Davčna oblast mora z največjo obzirnostjo upoštevali koristi strank; ne sme jih šikanirati z neutemeljenim sumničenjem o resničnosti podane napovedi in ne siliti k podrobnim podatkom, ako bi ti podatki imeli razkriti intimne privatne razmere: na primer odkod in na kakšen način izvira ta ali ona postavka v dohodkih. — Svoje vzklicne pravice se imajo davčne oblasti posluževati le v težjih slučajih, ako se je zakon občutno kršil. Vpogled v knjige je istotako izvršiti le v izjemnih, posebno tehtnih slučajih. Pri tem se treba kolikor mogoče ogniti vsakemu oviranju ali motenju rednega poslovanja v trgovskem ali gospodarskem obratu in vpogled čim hitreje izvršiti. Tudi v vprašanju o pravilnem, oz. popolnem ali nepopolnem knjigovodstvu morajo davčne oblasti imeti potrebno obzirnost in . se zadovoljiti z dobljenimi podatki na primer tudi v slučajih, ako v manjših, nepopolnih obratih manjkajo inventure in bilance; na vsak način ima izostati vsaka kritika o trgovskem in gospodarskem obratu kot takem. Na ovadbe, oz. naznanila se je ozirati le tedaj, ako so podprta s konkretnimi dejstvi; sploh "se sme kazenska preiskava uvesti le tedaj, ako je sum \stvarno utemeljen. — Tujci, ki samo začasno — čeprav redno — prihajajo v državo, na primer v kopališča, letovišča ali za zabavo in si drže stalno stanovanje, se odslej ne bodo smatrali za davkoplačevalce. — Med odbitne postavke bodo odslej spadale vse redne podpore za zakonskega druga, oziroma za starše ali otroke — in to tudi tedaj, ako nimajo za podlago pravnega naslova in ako tudi se ne dajejo v gotovem razdobju (na primer tedensko, mesečno), marveč le ob gotovih prilikah: za god ali ob kaki drugi priložnosti. Upoštevati je tudi podpore v naravi, na primer prosto stanovanje in drugo. — Pri skupnih družinskih napovedih jamči odslej vsak član družine za oni znesek osebne dohodnine, ki spada nanj; doslej se je namreč večkrat zgodiio, da se je družinski glavar izjavil za insol-ventnega in so se na ta način tudi ostali člani družine odtegnili davčni dolžnosti. — Pri izrednih dohodkih iz gozdov, na primer o priliki izseka-nja — se dovolijo posebne olajšave in se davek razdeli. — Poleg izvršilnih predpisov je finančno ministrstvo razposlalo vsem predsedstvom deželnih finančnih oblasti poseben razpis, v katerem daje važne direktive, predvsem glede davčne amnestije: Kdor je do-zdaj podajal krive napovedi za osebno Dnevne novice. + Lutschounig za nemški državni jezik. Koroški državni poslanec žih-poljski Lutschounig, to je slovenski Lučovnik, je v »Bauernzeitung« priobčil članek, v katerem se vnema za nemški državni jezik v Avstriji. To bi seveda ne bilo nič posebnega in zanimivega, a zanimivo je, kako Lutschounig svojo zahtevo po nemškem jeziku utemeljuje; tako-le modruje: 77 milijonov ljudi govori v Evropi (!) nemški jezik; torej je prav in pravično, da se v avstrijski državni upravi uvede nemški uradni jezik. Ta pa ta! Po tem načelu bi morale vse države v Evropi — v prvi vrsti pa Avstrija — uvesti — ruski jezik v državni upravi. Lučovnik —- skrij se s svojo brljavo leščerbo! + Hrvate čakajo lepe stvari. Koalicija dobi vlado, to je, par sekcijskih mest, zato pa Ogrski pri razlaščevanju obali ne bo delala sitnosti. Reška mad-jarska oblast pa ta zakon, ki ni še niti sankcioniran, že izvaja. Neki BiondiČ na Sušaku je dobi! iz Reke ukaz, da mora svojo hišo ob ustju Rječine podreti, dasi je to hrvatski teritorij. Suša-ška okrajna sodnija se je naziranju madjarske oblasti pridružila. Če bo reška pomorska oblast tako energično nadaljevala, bo jadransko primorie od Reke do Paga pocl vlado hrvatsko-srbske koalicije res v par letih madjarska last. Pravaši se pa seveda medseboj naprej prepirajo ... Rumunci so čisto drugačni ljudje. Ko je svoječasni madjar-ski poljedelski minister Daranyi sklenil ekspropriacijsko postavo za Rumune, so ti potom neke banke začeli posestva napol falitnih ogrskih posestnikov tako hitro pokupavati, da Ogli še do izvajanja svojega zakona niso prišli. Hrvate pa, ki imajo vendar še veliko avtonomijo, mečejo zdaj Madjari že z lastne zemlje. -f- »Slovenski Straži«. Fran Lavti-žar, Spodnja Šiška, v proslavo 5001etni-ce vstol. kor. vojvod, 5 K. — Hranilnica in posojilnica Št. Janž in okol. Kor. 25 K. Katol. izobraževalno društvo Št. Peter pri Gorici ob priliki slavnostnega predavanja v proslavo 5001etnice vstol. kor. vojvod 12 K 46 h. — Andrej Fišer, župnik, Ribnica, štaj., ob priliki 5001et-nice vstol. kor. vojvod 3 K. — Josip Knavs, Dolina pri Trstu, 20 K. — Iz nabiralnika podružnic? v Prevaljah 11 K. Po č. g. Francu Polak, kapi. v Hočah pri Mariboru, iz nabiralnika pri g. Sel v Cerkovcih, 1 K 84 h. — Podružnica v Kranju 121 K 70 h. — Vsak ob velikem slovenskem jubileju položi dap domu na oltar! + Na straži. »Piccolo« je izvedel, da se na Dunaju res r.^kaj govori, da hoče vlada laško fakulteto potom § 14. v Trstu oživotvoriti. Pravi pa sam, da je na tem le toliko resnice, da se grof Berchtold silno trudi, da bi se ta zadeva v tem zmislu rešila. Baje di San Giuliana ne bo v Opatijo, če se laška fakulteta v Trstu ne uvanovi. Naj pa doma ostane. Sicer je pa spričo omahljivosti naše vlade treba paziti, da jo Berchtold ne pregovori. + Alkoholizem na Hrvatskem. Dr. Josip Šilovič je zadnjič v Zagrebu predaval o alkoholu in zločinstvu na Hrvatskem. Od 2653 zločincev, ki so jih v zadnjih treh letih pripeljali v lepoglav-sko kaznilnico, se jih je 1194 storilo v pijanosti, torej ne dosti manj kot polovica! Umorov se je izvršilo pod vplivom alkohola 65 odstotkov, ubojev 73 odst., težkih telesnih poškodb pa 67 odstotkov. To so groz.nc številke. Šilovič pa je do- kazal, da Hrvate tudi v Ameriki najbolj spravlja v ječo ali na električni stol alkohol. Slednji pa bo nemara v nemali meri tudi vzrok neenergičnosti Hrvatov v narodnem in gospodarskem boju. Tega seveda ne povdarjamo zato, kakor da bi pri nas bilo v tem oziru vse v redu. — Kde preklinja? Iz Starega trga v Belokrajini. Dne 9. marca popisuje neki neznanec v »Slov. Narodu« svoje pogovore s kmeti tega okoliša. Pravi, da so kmetje v pogovoru o gospodarskih stvareh silno tarnali, se priduševali in preklinjali poslance zaradi deželnih do-klad. Kmetje so se naravnost smejali, ko so brali ta popis v »Narodu«. Noben človek ni bolj zadovoljen s poslanci S. L. S. kakor ravno kmetje. V poljanski dolini hodimo po lepih, novo zgrajenih cestah. Še to pomlad prično z "zgradbo vodovoda; občine prispevajo k temu delu, čujte, samo 10%. Odobrena je cesta Stari trg—Črnomelj in most črez Kolpo na Hrvaško. Vse to po zaslugi poslancev S. L. S.! Več kmetov v poljanski dolini. — Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je te dni iz Mira-mara pripeljal v Dolnji Miholjac na Hrvatskem k grofu Mailathu. pri katerem se je vršil lov na šljuke. Prestolonaslednik se je že v Miramar vrnil. — Hrvaški sabor bo koncem tedna odgoden do meseca maja. V prihodnjem zasedanju sabora bo prišel v razpravo proračun za leto 1914/15. — Kaj bo s hrvaškim Primcrjeux? Iz Zagreba poročajo, da so poslanci dr. Bakaj, dr. Mažuranič, dr. Medakovič in dr. Pribičevič konferirali 24. t. m. popoldne v Budimpešti skupno z banom Skerleczem in ministrskim predsednikom Tiszo glede razlastitvenega zakona. Kot poročajo, se je med koalicijo in grofom Tiszo doseglo »popolno sporaz-umljenje«. — Umrl je v Zagrebu 24. t. m. urednik »Srbobrana« in saborski poslanec Bude B u d i s a v 1 j e v i č , rojen leta 1872. Budisavljevič je bil močna opora srbsko samostalne stranke, ki jc ž njim izgubila veliko. — Občni zbor Narodne čitalnice v Celovcu se vrši v soboto, dne 28. marca 1914, v hotelu Trabesinger v Celovcu. Spored običajni. — Saški kralj je bil 24. t. m. na Bledu, kjer je ložiral v hotelu Steidl. Z Bleda se je odpeljal v Gorico. — Iz državne službe. Vladni kon-ceptni praktikant Pavel vitez Langer pl. Podgoro v Novem mestu je izstopil iz politične administrativne službe; okr. komisar dr. Alojzij Gregorin je premeščen od dež. vlade k okrajnemu glavarstvu v Novo mesto; konceptni praktikant dr. Adolf Golia pa iz Krškega k dež. vladi. — Vet. asistent Viljem Jedlička, je imenovan za c. kr. okrajnega živinozdravnika in živinozdrav-nik Ivan Bizjak za prov. vet. asistenta. — Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo dne 24. t. m. izredni občni zbor, na. katerem se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik prim. dr. V. Gregorič, podpredsednik dr. Rus, blagajnik dr. Demšar, tajnik dr. Primšar, odborniki: dr. Bleiweis, Breskvar, Chu-rain, Dolšak, J. Hočevar, Rudež, Stoje in Tičar. Sledilo je predavanje dr. Prim-šarja o »Abderhaldnovi reakciji«. Razdelitev podpor iz Loschner - Maderjeve ustanove med 12 prosilk se vzame na znanje. Po kratkem razpravljanju o nekaterih stanovskih zadevah zaključi predsednik zborovanje. — Ogenj v Studenem pri Postojni. Pogorelo je v noči 24. marca vse gospodarsko poslopje Janezu Milavec št. 27 in Karolini Turk št. 30 hlev in skedenj. Posrečilo se je gasilskemu društvu, da je ubranil še hišo. Kako je nastal ogenj, ni znano, sumi pa se zlobna roka. Lani smo tudi imeli jednako nesrečo pa 21. marca. Tako smo obhajali žalostno obletnico. — Za proslavo Strossmayerjevega jubileja prihodnje leto se delajo velike priprave. h — Smrtna kosa. Iz Smlednika se nam piše: Dne 25. marca je umrl na svojem posestvu v IlraŠah po kratki bolezni g. župan Anton Burgar. Kljub visoki starosti 76 let. je pokojnik kot. mladenič do zadnjega krepko nosil težo let. Bil je 34 let. župan občine Smlednik; pogrešali bodo ljubeznjivega. in postrežlji-vega župana vsi občani. Bil je odločen pristaš S. L. S. N. p. v m.! — V Velikih Malencah je umrla soproga posestnika in mlinarja Matije Kožarja. — Proti Lahom v Spljltu. »Piccolo« toži, da Hrvati v Spljitu Lahe dan na dan napadajo in laške trgovce bojkotirajo. »Kakor (i mene, tako jaz tebe.« — Ostre patrone. Pri vojaških vajah, ki so se preteklo soboto v Zagrebu vršile med . domobranci in 70. pespol-kom, je več ostrih strelov skozi zrak žvižgalo. Časlniki so hitro polegli na tla. Uvedla sc je stroga preiskava. — Plemič je postal FML Cvitkovič v Zagrebu. — Konferenca vseh hrvaiko-slavou-skih svobodnih mest se je te dni vršila v Zagrebu. Posvetovali so se o temeljnih načelih, na katerih bi se imeli osnovati novi mestni zakoni, odgovarjajoči novim razmeram in okolnostlm in ki bi zlasti razširili mestno samoupravo. V Zagrebu že snujejo nov mestni zakon. — S sekiro ubil dva človeka. Logar Mladen šipišič v Cepinu pri Osjeku je že dalj časa živel v sovraštvu s kmetoma Čedom Rušičem in Ilijom Benovri« kičem. Minulo nedeljo zvečer ju je logar opazil, ko sta se opita vračala domu; vzel je sekiro in ju iz zasede napadel. Rušič je ostal na mestu mrtev, Benovri-kič se je pa še privlekel do doma, a ia-koj nato umrl. Ubijalca so zaprli. — Slabi učitelji! »Dan« z dne 25. t. m. nas je tako-le nažgal: »Slovenec in slovenščina! V poročilu o dohodkih Lege nazionale je prinesel ljubljanski »Slovenec« ime »Dignano«, namesto pristno slovenskega Tinjan! Čudno, toda resnično!« — Res je, da se je našemu dopisniku pripetila nezgoda, da je nepotrebno rabil laško krajevno ime. Temu pa se ne čudimo; kajti kdor ne pozna iz lastne izkušnje zamotanih narodnostnih razmer v Istri ter nima pripomočkov (krajevnih repertorijev) pri rokah, se mu v tem oziru lahko kaj pripeti. Zdaj pa nekaj še bolj — čudnega! »Dignano« namreč ni Tinjan, marveč Vodnjan, sedež okrajnega sodišča v političnem okraju Pulj! Tinjana sta v Istri dva: občina Tinjan v pazinskem političnem okraju (Anti-gnana) in davčna občina Tinjan (Anti-gnano) v krajevni občini Dekani. To je zares smola! — Vožnja lesa iz eraričnih gozdov* Iz selške doline. V >Narodu« se krega nekdo na poslanca g. Franceta Demšarja, češ, da je škodljivec delavstva! Da se resnici čast da in laž ubije, naj služijo sledeča pojasnila. Gosp. Kemperle, zakupnik lesne vožnje iz eraričnih gozdov postopa z lesnimi delavci in vozači zelo slabo. Delavcem obeta visoko dnino; plača pa tako, da jim nič ne ostane. Svoje potrebščine, bodisi špecerijsko, bodisi manufakturno blago m pijačo morajo pri njem kupovati. Zaračunava jim pa blago tako pretirano, da ne dobe delavci v denarju ničesar od svojega zaslužka. Da, Kemperle gleda na to, da imajo delavci še dolg pri njem, zato da jih ima bolj v kleščah. Delavstvo s Podlonka, Dražgoš sc jc že več let hodilo pritoževat k poslancu Demšarju. Dokazovali so mu, kako visoko ceno plača erar njemu in kako nizko ceno plača on delavcem. Govorili so tudi o raznih drugih, manipulacijah v eraričnih gozdovih. Govorilo se je, da ima Kemperle 25.000 kron čistega dobička. Gosp. poslanec se je seveda zavzel za delavce, kar je smatral za svojo dolžnost kot njihov poslanec. Gosp. Kemperle pa naj si vzame drugič za zgled glede postopanja z gozdnimi delavci domačo solidno tvrdko Tavčar, pa bo potem obvarovan vseh pritožb. Tvrdka Tavčar v Selcih, cena, poštena in solidna, ima delavce v Železnikih, Češenci, Studenem, Selcih, Dolenji vasi, Ševljah in Bukovci. Tvrdka daje štacunsko blago po isti ceni kakor za gotov denar. Po prevzetju izdelkov napravi z delavci obračun takoj in plača ostanek zaslužka v denarju. Delavci dobe tudi pri nji naprej denar za plačevanje davkov, obresti in drugih nujnih potrebščin. Obresti se zaračunajo. Zato pa ni nobenih pritožb. Tvrdka daje nadalje delo pozimi najrevnejšim slojem, zlasti v Zalemlogu in Danči. Ljudje izdelujejo brezove metle in jih pripeljejo cele vozove. Za to dobe hrano čez zimo, zraven pa potegnejo še precej denarja. Gosp. Kemperle in Šturm iz Selc pa naj pomislita, kaj bi bilo, ako bi ne bilo g. Demšarja in če-šenske hranilnice! R. — Drug odgovor bo pa dal g. poslanec sam; on ima že to srečo, da tisti, katerim je največ pomagal, največ čezenj zabavljajo. — Dijaki demonstrirali proti namestniku. Ko je cesarski namestnik grof Attems zadnjič prišel na hrvatsko gimnazijo v Zadru, so ga gimnazijci stoje demonstrativno sprejeli s petjem »Liepe naše domovine«. — Soproga Essad paše je došla V Opatijo. — Pomadjarjevanje potom vojaščl* ne. Dočim so Hrvati dozdaj večjidel služili kot vojaki v domovini, jih sedaj premeščajo na Ogrsko, kjer jim ubijajo v glavo madjarski jezik in čc mogoče tudi madjarskega duha, madjarske polke pa premeščajo vedno bolj na Hrvatsko, kjer širijo madjarščino in polnijo s svojimi otroci »Julianove« šole. Zdaj je na Hrvatskem že 11 madjarskih pehotnih bataljonov, en huzarski polk in en trdnjavskotopniški bataljon. — Poplave na Hrvatskem. Iz Vuko-vara se poroča, da sta Donava in Vuka tako narasli, da stoji d H Zvonimirove-ga trga v Vukovar u pod vodo. Sava jo preplavila vrtove v kvsenovcu in vse Štajerske novice. š Železniški tir razdejan .— Vlak v nevarnosti. Na železniški progi ¡je bilo dne 25. t. m. od Sevnice proti Zidanemu mostu pet tračnic odvitih in razkopanih. Vlak, ki je vozil proti Zidanemu mostu, je začel sumljivo poskakovati na nevarnem mestu, vsled česar so ga ustavili. Železničarji so se na licu mesta prepričali, da so bile tračnice razdejane. Čudno je le, da vlak skočil s tira in da se ni zgodila kaka večja nesreča. š Pri volitvi župana v Trbovljah je bil izvoljen dosedanji župan g. Vodu-šek, za podžupana pa Kramer. Slovenci in socialni demokrati imajo šest svetovalcev, Nemci tri. Zupan je v svojem govoru povdarjal slovenski značaj občine. š Umrl je v Kozjem oskrbnik v p. g. Alojzij Kragora. ČEŠKE ZADEVE. Nemška agrarna stranka je radi stališča drugih nemških strank prekinila svoja pogajanja s češko agrarno stranko za spravo med Nemci in Čehi, obenem pa izjavila, da smatra nemškočeški sporazum za neobhodno potreben za napredek dežele. NASTIČA NE MARAJO. »Wiener Allgemeine Zeitung« odločno dementira vest, da je bil znani agent-provokater Gjorgje Nastič sprejet za uradnika v zunanjem ministrstvu. VOLITEV ŽUPANA NA REKI. — BOMBNA AFERA. 24. t. m. popoldne je bil pod predsedstvom guvernerja grofa Wickenburga izvoljen za župana na Reki Rihard Zanella. Bombna afera baje ni taka, kakor jo Lahi slikajo. K MEDNARODNEMU POLOŽAJU. Sestanek cesarja Viljema z našim vladarjem na Dunaju se splošno pozdravlja kot dobro znamenje za utrditev trozveze in prijateljstva med Nemčijo in Avstrijo. Zanimivo pa je komentiranje sestanka našega cesarja z nemškim cesarjem v gotovem delu ruskega časopisja, Ruski državnik Tirmijašev, ki je bil že večkrat trgovinski minister, je namreč izjavil, da mora biti Rusija napram Nemčiji previdna v prvi vrsti v trgovsko-političnem oziru, kajti znano je, da navadno Nemčija pri zirnejše nastopa. Tirmijašev pravi nadalje, da je Nemčija osovražena od vseh držav, 'izvzemši Avstro-Ogrsko, vendar se pa tudi tu opazuje izprememba, kajti v Avstro-Ogrski so začeli spoznavati, da Nemčija Avstriji v trgovsko-političnem oziru škoduje v mnogih točkah. Ta izjava odličnega ruskega državnika seveda ne bo ostala brez vpliva na nadaljnjo pisavo ruskega časopisja, kakor tudi na »prijateljska« čuvstva Nemčije in Avstrije. Da nas Nemčija izrablja, je gotovo, a to smatrajo žal mnogi kot potrebno zlo. mitnica in naloži se tlakarina. Posojilo se je sklenilo v 12-urni nočni se ji s 23 proti 5 glasovom. ŠKANDALI FRANCOSKIH SVOBODO* MISELCEV. Zločin Caillauxove. Zaslišanje Caillauxove 24. t. m. je malo novega dognalo. Caillauxova trdi, da je vzela revolver seboj le za vsak slučaj in da ni nameravala streljati. V Calmettejevi sobi je bilo temno, ko je vstopila. Rekla je Calmettu: »Gotovo slutite, zakaj sera prišla.« Calmette je odgovoril: »Ne vem. Sedite.« Streljala je nizko, da bi Calmetta ne zadela, a on se je pripognil. Rekla je/ »Nisem hotela moriti.« Preiskava o zadevi Rochetta. 25. t, m. je zaslišavala dopoldne par» lamentarna komisija, kdaj sta bila skupaj Bernard in Caillaux, pa Caillaux in Monis, Popoldne je Caillaux naglašal, da ga dr« žavno pravdništvo ni o Rochettovih fi« nančnih operacijah obveščalo in da mu j« Briand sam večkrat zatrjeval, da se Ro< chettu ne more nič očitati. RUMUNSKA PRINCESA ELIZABETA SE BRANI GRŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA ? »Adeverul« poroča, da se rumunska! princesa Elizabeta noče poročiti z grškim prestolonaslednikom Jurijem, ker se ji ne dopade. — Poloficiozna »Epocha« pa trdi, da to ni res. Grški prestolonaslednik pride zopet za več časa v Bukarest, da ga princesa boljše spozna in mu nakloni svoje srce, — Kakor znano, je tudi ta zaroka eminentno političnega značaja. RUSKA POLITIKA. Zunanji urad spričo pisanja »Novega Vremena« izjavlja, da se ruska zunanja politika vrši slejkoprej v sporazumu z Anglijo in na podlagi zveze s Francijo. —• Grof Witte nadaljuje v »Novem Vremenu« svoje članke o umestnosti zveze med Ru« sijo, Nemčijo in Francijo proti Avstriji, —« »Vossische Zeitung« hudo napada rusko armado, češ, da je za vojsko z Nemčijo in Avstrijo vsled slabega častniškega mate* riala nesposobna. — V Moskvi se je usta' novilo rusko-karpatsko društvo. LAŠKI VOJNI MINISTER je postal general Grandi, državni podtajnili vojnega ministrstva pa general Tassoni. BULGARSKO SOBANJE je sklicano 2. aprila v izredno zasedanje, VSTAJA NA EPIRU. Iz Argyrocastra poročajo, da razpolaga avtonomna epirska vlada s IG tisoč vojaki, 10 strojnimi puškami in. ima veliko municije. Vstajo vodi 25 grških častnikov, ki so izstopili iz grške armade. Vstaši se zbirajo okolu Korice, ki jo nameravajo vstaši te dni zopet zasesti. Jugoslovanska Strokovna Zveza ozemlje ob zagrebško-siseški progi. —< Istotako je Una veliko škode napravila. Poplave so tako veliko tudi zato, ker se reke ne regulirajo, regulirajo se pa ne, ker Madjarska ne da denarja. — Išče se BOletni Jakob Eržen iz Krope, ki je nekoliko slaboumen in je pred 16 dnevi odšel z doma, ne da bi se doslej vrnil ali vedelo kaj o njem. Mož je majhne postave, počasne hoje ter pije rad rakijo. Županstvo trga Krope prosi, naj so mu takoj sporoči, ako kdo kaj izve o izginolem. — Kap je zadela v Kropi 23. t. mes. občespoštovano ženo Katarino Bohinc, p. d. Tovcinko. Bori se s smrtjo. — Razpis učiteljskih služb. Učno mesto za učiteljico na petrazrednici v Postojni — do 15. aprila. — Učno mesto za učitelja na enorazrednici na Go-čah _ do 12. aprila. — Nadučiteljska služba na clvorazrednici v Dol. Zemonu r— do 15. aprila. — Nadučiteljsko mesto v Žireh — do 12. aprila. — Bosenski špecerijski trgovci so sklenili poslati k skupnemu finančnemu ministru deputacijo, da protestira proti uvedbi meterske mere. Trdijo namreč, da so navajeni na turške mere in da meterske še ne poznajo dovolj. — Nezgoda. 31etni Edvard Pesnič, Železničarjev sinček v Retjah pri Tr-boljah, je padel z drugega nadstopja raz okno na ulico kakili 12 metrov globoko. Zelo poškodovanega otroka so prepeljali v deželno bolnišnico. VOLITVE V OBČNI POKOJNINSKI ZAVOD. Opozarjamo naše ljudi, ki so člani Občnega pokojninskega zavoda, naj ta-koj s prihodnjo pošto pošljejo svoje glasovnice na naslov: dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst, Galattieva ulica št. 20. Primorske vesti. OBČINSKE VOLITVE V GORICI. Slovenski kadidatje za III. vol. razred, ki voli 29. marca, so naslednji: Komel Valentin, posestnik in krčmar. Košnik Ivan, c. kr. profesor. Medvešček dr. Peter, odvet. kandidat. Mozetič Josip, stavbenik. Novak dr. Ivo, odvetnik. Premrou Svetoslav, ravnatelj. Puc dr. Dinko, odvetnik. Testen Lovro, revident drž. železnice. Laški liberalci so postavili v sredo 25. marca popoldne svoje kandidate brez Ncmccv. Kandidatje so naslednji: učitelj Bononi, dr. Venier, župan Boni-big, učitelj Rubbia, strojevodja Pallich, cvetličar Gorian, zasebni uradnik De-vetacli, zasebni uradnik Culot. — Kakor se vidi, kar 4 slovenska imena: Gorjan, Paljk, Devctak in Bombič! Prvi trije imajo slovenske stariše. Tu sc vidi »ita-lijanstvo« goriške kamore. Slovenci! Za slovenske kandidate v boj kot en mož in zmaga ne bo izostala! — Dva slovenska Izdajalca. Znani gostilničar Peter L u t m a n iz Št. An-dreža in trgovec s krompirjem Al. K limar iz Vrtojbe agitirata z vso vnemo med kmeti mesta Gorice za Bombigevo laško kamoro, ki jc najsrditejša sovražnica Slovencev. Koliko sta dobila za to grdo izdajstvo? Seveda! Onadva sta pač nasprotnika kmečki organizaciji v goriški okolici, ki je osvobodila kmeta laških prekupcev. In sedaj ju Bornbig kot trgovec s krompirjem porablja še za narodno izdajstvo. Daleč sta padla! Slovenski kmetje iz okolice in meščani pa vedo, kaj je sedaj njihova dolžnost! V vojski je za izdajalca edino plačilo svinec! Tudi tni bomo proti tem izdajalcem brez pardona postopali! p Oproščen poštni uradnik. Dne 24. ;t. m. je stal pred tržaško poroto bivši poštar v Nabrežini Leopold Kampjut in njegova žena Amalija, rojena Mozetič iz Mirna. Kampjut je v teku par let nonc-veril 6857 K denarja. Zločin jc zasledil poštni komisar clr. Vagaja. Razprava se je vršila vseskozi v slovenskem jeziku. Obtoženca sta se zagovarjala z veliko bedo. Imata šest otrok. Porotniki so ju oprostili. p Jadranska banka. V nedeljo, dne 22. t. m. se jc vršil v Trstu, v lastni palači, VIII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke. Kakor so razvidi iz bilanco toga zavoda, znaša skupni promet za, leto 1913 2.137,482.050 K 40 v. proti 1.457,379.822 K 58 vin. v letu 1912, to jo za 680,102.227 K 82 vin. več. Čisti dobiček je narasel na 690.463 K 43 vin., ocl katerega je sklenil občni zbor plačati delničarjem ñlU% dividendo, to je 25 kron po delnici. Rezervni zakladi so se dotirali s 80.000 K, tako da znašajo sedaj 780.000 K. V dobrodelne svrhe je bilo določenih 6235 K 80 vin., a na novi račun se je preneslo 72.779 K 29 vin. Lastna in tuja sredstva znašajo skupno 40.216.507 K 46 vin. — Občni zbor je pooblastil upravni svet, da izvede povišanje delniške glavnice v zmislu vladnega dovoljenja. — Sklenila se jc tudi otvoritev ene podružnice na Dunaju, katera bo začela v najkrajšem času poslovati. p Laški napadi v Trstu. Tržaške oblasti še vedno niso storile zadostnih korakov zaradi varnosti Slovanov na ulicah. Italijani namreč še vedno napadajo na ulici mirno idoče ljudi, in sicer vsled tega, ker govorijo slovansko. V ponedeljek zvečer je šel poštni asistent gosp. Josip Prinčič v družbi z bančnim uradnikom gosp. Klemencem mirno po ulici Aquedotto. Razume se, da sta gospoda med seboj kramljala v slovenskem jeziku. Nenadoma naskoči pri tem neznani laški pobalin g. Prin-čiča in ga udari s težko stvarjo od zadaj po glavi, da ga takoj kri oblije. Napadalec je nenadoma izginil. Ranjenca se je posrečilo njegovemu spremljevalcu s težavo spraviti do »Gvardia medica«, kjer so ga obvezali. Nato se je podal v bolnišnico, katere še ni zapustil. — V nedeljo ob pol 3. uri je neznana sodrga, ki je odhajala ocl zborovanja »Patrie« v gledališče »Fcnice« dejansko napadla dve slovenski služkinji, ki sta šli mirno govoreč slovensko mimo voltov di Cliozza. Surovine so dekletom v obraz pljuvale. — V torek popoldne pa so laški fakini baje napadli na Aquedottu neko malo slovensko deklico, ki je šla v šolo. Zares smo radovedni, kdaj si bomo vendar enkrat varni življenja na cesti. p Samoumor. Ustrelil se jc v torek popoldne na grobu svojega očeta na pokopališču pri Sv. Ani 271etni Alojzij Križman. Težko ranjenega je pripeljal rešilni voz v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Vzrok samoumora so družinske neprijetnosti. SESTANEK VLADARJEV V BENETKAH. Ob 8. uri 35 minut zjutraj sc je pripeljal dne 25. t. m. laški kralj Viktor Emanuel z laškim zunanjim ministrom Di San Giulianom v Benetke, kjer so ga nad vse slovesno sprejeli. Ob desetih dopoldne se jc podal laški kralj na Ilohenzollern, da obišče nemškega cesarja. Gromenje topov na laških in na nemških ladjah je pozdravljalo kralja. Oba vladarja sta se zelo prisrčno pozdravila, in sc dvakrat poljubila, nakar sta sama z Di San Giulianom konferirala. Ob 11. uri 12 minut je kralj Viktor Emanuel zapustil Ilohenzollern in si ogledal nemško vojno ladjo Goeben. Cesar Viljem se je kmalu po odhodu laškega kralja odpeljal z motornim čolnom, da obišče kralja v Palazzo reale, kjer sta se vladarja zopet razgovarjala do dejeunerja. Na Markovem trgu jo množica prirejala vladarjema ovacije. Vladarja sta so na balkonu zahvaljevala. Vladarja sta si ogledala še skupno nemško vojno ladjo Goeben, po 4. uri sta se ločila. Cesar Viljem sc jc podal na Hohenzol-lern, kjer je sprejel šo enkrat Di San Giuliana, s katerim je poldrugo uro konferiral. — »Lokalanzeiger« naglasa, da je sestanek vladarjev v Benetkah osobito važen, ker je navzoč tudi Di San Giuliano, katerega politiko v Nemčiji odobravajo. »Giornale d'lla-lia« naglaša, da je sestanek zato večje važnosti kot prej, ker je balkanska kriza vezi trozveze še utrdila. Razmere Italije z Nemčijo so izvrstne, z Avstro-Ogrsko pa zelo izboljšane. Pariško časopisje sc tudi peča s potovanji ccsar-ja Viljema lia Dunaj in v Benetke. Važen je osobito sestanek Viljema s Franc Jožefom na Dunaju, ki dokazuje trdnost in skupnost trozveznih velesil. Nasproti velesilam trozveze vzdržuje ravnovesje sporazum, kar sc zopet dokaže z obiskom kralja Jurija v Parizu in Poincareja v Peterburgu. Viljemovi obiski zato Francozov ne vznemirjajo. TEŽAVE V BULGARIJI. Bulgarska vlada v Parizu ne dobi posojila. Avstrijske banke so ji pa odgovorilo, da nimajo toliko denarja na razpolago. »Mir« trdi, da je car Ferdinand dal svoji vladi nalog, da se začne zopet približevati Rusiji. Vlada energično demontira, da bi sc ne, srbski meji uprizarjalo kako četaško gibanic. RUSIJA IN RUMUNIJA. Spričo vesti, da bo Rusija ob zaroki carjeve hčerke s princem Karoloin romunskim Rumuniji vrnila Besara-bijo, piše »Adeverul«: Če bi se to res zgodilo, se Rumunija Rusiji brezpogojno pridruži in bi se potem vse njeno teženje obračalo na S e d m o g r a š k o. Sicer pa se bo Rumunija v slučaju konflikta med Avstrijo in Rusijo odločila za tistega, ki ji bo več ponudil. Kupuite It «lilla: I Mil oMim Slovencem! CESAR VILJEM IN TISZA. Pri zadnjem posetu nemškega cesarja na Dunaju se je splošno opazilo, da je cesar Viljem sprejel v avdijenci Tiszo. To je nenavaden slučaj, ki ga spravljajo v zvezo v prvi vrsti z rumunskim vprašanjem. Domnevajo namreč, da je hotel cesar Viljem porabiti priložnost in iz ust ogrskega ministrskega predsednika samega dobiti pojasnila o narodnostnem vprašanju na Ogrskem, ki igra tako pomembno vlogo v razmerju med monarhijo in Rumu-nijo ravno v zadnjem času, DR. NIKOLA MANDIČ NAMESTNIK BOSENSKEGA DEŽELNEGA ŠEFA. Cesar je imenoval drugega podpredsednika bosensko - hercegovskega saborja dr. Niko Mandiča za namestnika deželnega šefa Bosne in Hercegovine. Dosedanji šefov namestnik tajni svetnik Julij Rohonyi je imenovan za predsednika novo ustanovljene deželne računske zbornice za Bosno in Hercegovino. Namestnik deželnega šefa jc prvi civilni uradnik v Bosni in v Hercegovini, vodi vso civilno upravo in nadomešča deželnega šefa, ki je general, v sa-borju. Za drugega podpredsednika saborja je imenoval cesar deželnega posl. dr. Sunariča. POSPEŠEVANJE OBRTI V BOSNI IN V HERCEGOVINI. Da se dvigne strokovna izobrazba obrtnikov v Bosni in v Hercegovini, jc boscnsko-hcrcegovska vlada izposlova-la, da. bodo bosensko-liorccgovski obrtniki lahko obiskovali vso, strokovne zavode v Avstriji in na Ogrskem. Obiskovalcem teh šol dovolijo tako bosenska vlada kakor tudi trg. in obrtna zbornica, občine in okrajni zastopi, ustanove. 10 MILIJONSKO POSOJILO MESTA SARAJEVO. Sarajevski občinski svet jc sklenil, da najme za investicije 10,000.000 K posojila. Pokritje se preskrbi z 1"« stana-rinskim vinarjem, zvišajo sc vodarina, priredi velikonočni ponedeljek v Pre« valjih na Koroškem shod. V Prevaljih. se je ustanovila plačilnica J. S. Z. Popoldne velikonočni ponedeljek govori odposlanec načelstva J. S. Ž. v Preva« ljih na shodu podružnice »Slovensko Straže« v Prevaljih. Na belo nedeljo (19. aprila) pa priredi J. S. Z. železnic čarski shod na Boliinski Bistrici, kjer sc ustanovi železničarska skupina J, S. Z. Ker se je Prometna Zveza odcepila od krščansko socialne stranke in se zdaj naslanja na nemško šovinistih« ni, Slovanom skrajno strupeni Pantzov centrum, ni za slovenske železničarje Prometna Zveza več umestna in to tem manj, ker je njen tajnik celo zelo delujoč član nemške Siidmarke. Slovenski krščanski železničarji zato pač ne morejo s svojim članstvom pri Promet* ni Zvezi neposredno Siidmarke pod« pirati! Ljubljanske novice. lj Krščanska ženska zveza priredi V, petek, dne 27. t. m., ob 4. uri redno pre» davanjc v Ljudskem domu. lj Vojaški kurat g. Maračič je Šel zaradi bolehnosti za par mcsecev na dopust v Dubrovnik. Nadomešča ga g, Rozman iz Gradca. lj Politične aretacije. Prcdvčerajš* njim sta bila aretirana bivši urednik »Dana« Viktor Zala r in bivši hrvaški gimnazijec E n d 1 i c h c r. Dolžc ju, da sta kolportirala med dijaštvom neki konfiscirani spis. Včeraj so aretiranca prepeljali k deželnemu sodišču, kjer se vrše nadaljnc preiskave. Kakor so govori, jc Zalar štrajkal v preiskovalnem zaporu s tem, da ni hotel nič jesti. lj Samomorilni poizkus. Včeraj dopoldne se je v samomorilnem namenu ustrelil z revolverjem 30 letni knjigovodja pri Maks Zalokarju Zclko Garant ič, stanujoč v Krakovski ulici štev. 20. Zadel so jo v levo stran prsi in zelo nevarno ranil. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico, lj Neznana slaboumna ženska zapuščena od svojcev. Dne 23. julija 1913 ponoči so na južnem kolodvoru našli neko neznano slaboumno žensko, ki so jo oddali v hiralnico, da sc dožene n jena domovna pristojnost. Konstatirali so, da je Nemka in da se piše Brigita Pavlič. Tekom časa jc pravila neznanka, da jb doma iz Celovca, Beljaka ali pa iz Št. Andreja v Lavantinski dolini. Domnevajo, da jc žensko, ki je stara od 36 do 40 let, nekdo pripeljal v Ljubljano in jo tu zapustil z namenom, da se jo iznebi. lj Vodovje je vsled neprestanega deževja zelo narastlo. V Gruberjevem prekopu sega voda prav do vrha in čc bodo še nekaj časa deževalo, bodo bržkone morali odpreti zatvornicc tudi v Ljubljanici, kar bode posebno oviralo delo pri začeti zgradbi šentjakobskega mostu. lj V konkurzu je trgovina s papirjem L. S c h o f f v Sodni ulici št. 9. lj Uporaba plina v kuhinji. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja plinarna dve predavanji o uporabi plina v kuhi/i ji. Predavanji bosta v petek, dne 27., in v soboto, dne 28. t. m. v poslopju »Mladike«, Šubičeva ulica št. 9; pričneta se vsakokrat ob 4. uri popoldne. Pri predavanjih bo dama z Dunaja najprej popularno razložila, kako se uporabijo s stališča ekonomije, snažnosti in prihranitve časa plin v kuhinjske namene. Obenem bo na različnih aparatih kuhala, pekla in pražila; pri tem bo tudi pokazala, koliko plina se poj-abi za to ali ono jed. Pripravljene jedi se bodo dajale na poskušnjo, da se more vsakdo prepričati o njih okusnosti. Predavanji sta brezplačni; vsako utegne trajati do dve uri. lj Na tedenski semenj so prignali 15 glav goveje živine, in sicer 12 volov in 3 krave. lj Umrli so v Ljubljani: Ola Fon, profesorjeva hči, 12 let. — Sestra Frančiška Hočevar, usmiljenka, 26 lot. — Karel Wolf, hiralec, 47 let. - Sestra Iv. Trobec, usmiljenka, 28 let. — Valentin Kralj, pastir, 17 let. — Marija Krmec, mestna uboga, 71 let. — Gabriel šušter-šič, rejenec, 10 ur. — Gregor Hrovat, sedlarski pomočnik, 32 let. Ivanka šušteršič, tovarniška delavka, 18 hit. — Neža Sopčič, žena železniškega kotlar-ja, 48 let. — Marija Tonih., tovarniška delavka. 19 let. lj Preprečena nesreča. V torek dopoldne je peljal po Florijanski ulici po progi električne cestne železnice nek gluh branjevec samotež voziček. Za njim jc pridrdral električni voz, kateremu se branjevec kljub zvonjenju ni umaknil, ker ga ni slišal, v tem ga pa že voz dohiti ter vrže na tla. Bila bi se lahko zgodila velika nesreča, ko bi ne bil voznik tako naglo ustavil svojega voza. Pripominjamo, da je po progi voziti policijsko prepovedano, a se tcera ne drže celo vozniki in tudi razne drugo osobc jo s samotež vozički preveč izkoriščajo. Sejo izvršilnega odbora S. L. s. sc vrši jutri v pfctek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne v posvetovalnici K. T. D., Katoliška tiskarna, I. nadstropje. Zadnje vesli. DEPUTACIJA ZVEZE SLOVENSKIH ODVETNIKOV PRI JUSTIČNEM MINISTRU. Dunaj. Danes je bila deputacija Zveze slovenskih odvetnikov pri justič-nern ministru dr. Ilochenburgerju. Vodil ie deputacijo državni poslanec dr. Verstovšek. V deputaciji so bili predsednik Zveze slovenskih odvetnikov dr. K. Triller, dr. Brejc iz Celovca in dr. Hrašovec iz Celja. Deputacija je izročila justičnemu ministru spomenico z ozirom na jezikovne razmere pri uradova-njih pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ter mu je podrobno razjasnila zahtevo Slovencev glede rabe slovenskega jezika pri uradih. Justični minister je zastopal stališče, da mora uradnik biti jezika prebivalstva popolnoma vešč, kar jc deputacija z zadovoljstvom vzela na znanje. Justični minister jc pritožbe sprejel in jc obljubil, da jih bo študiral. Deputacija izroči jutri isto spomenico predsedniku graške-¡?a nadaodišča Pittreichu. ZNAČAJEN POLITIK! Praga. Dr. Kramar je včeraj na niladočeškem shodu izjavil, da se mora narodni boj Čehov izvojevati v državnem zboru in da sc mora zato ob-strukcija nadaljevati. (Taisti Kramaf pa je pred par unevi češko obstrukci-Jo napadal, češ da je proti obstoju države naperjena!) Češki narodni socia-lec dr. Štriberny je nato Kramafa napadel, mu očital, tla jc Svihovo afero dve in pol leta zamolčcval in pozival Mladočehe, naj Kramafa politično onemogočijo kakor so narodni socialci Sviho. Striberny jo Kramafa vprašal, ali bo odslej obstruiral? Kramar jc odgovoril: »Da!« KRANJSKA DEŽELNA BANKA. Dunaj. »Wiener Zeitung« objavlja naredbo, glasom katere sc od kranjske deželne banke izdane zadolžnice smejo uporabljati za plodonosno nalaganje kapitalij ustanov, javnih zavodov, poštne hranilnice, pupilarnih, fideikomis-nili in depozitnih denarjev in za borzni kurš, toda ne nad nominalom, nadalje za službeno in obratne kavcije. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj. Dobitek 20.000 K je zadela srečka št. 10.915; 10.000K je zadela srečka št. 96.043, 5000 K jc zadela številka 81.096; po 2000 K so zadele številke: 634, 921, 7322, 7466, 11.289, 15.285, 15,592, 21.955, 23.498, 25.340, 34.782, 36.238, 36.987, 37.536, 49.754, 49.263, 53.537, 62.600, 67.905, 70.939, 71.074, 81.823, 86.943, 87.160, 88.851, 93.118, 96.433. PREPOVEDANA IZPREMEMBA PRAVIL SVOBODOMISELNEGA DRUŠTVA V ŽIŽKOVU. Pragn. Društvo svobodomislecev v Žižkova je nameravalo svoje delovanje raztegnili na celo Avstrijo. Notranje ministrstvo pa izpremembe pravil v tem smislu ni vzelo na znanje, ker bi to lahko ogrozilo red in varnost, NARODNO GIBANJE NA HRVATSKEM PROTI KOALICIJI. Zagreb. Ko so se 23, t. m. zvečer pristaši Mile Starčeviča vračali od volilnega shoda, so jih policaji z golimi sabljami raz-gnali. Koalicija mrzlično kortešira za bana Skerlecza. Kljub temu se lahko zgodi, da pride ban v ožjo volitev. Poslopja skupnih oblasti stražijo orožniki. — Koalicijonaški listi pišejo, da bo ban dosegel, da se bo ekspropriacijski zakon izvajal Hrvatski v korist! — V Jablancu v karlopaškem okraju so skupščinarji koalicijonaškega govornika napodili. Grof Kulmer, ki je hotel v Karlopag, da agitira za koalicijo, jo je moral odkuriti nazaj. — V nedeljo se bo vršil v Grobniku velik shod proti ekspro-priaciji. — Proti temu zakonu so protestirali tudi Zemunci in hrvatska katoliška ter muslimanska mladina v Travniku v Bosni. ZOPET LAŠKI ŠPIJON. Pulj. V Vodnjanu (Dignano) so zaprlf gimnazijca puljske gimnazije Humberta* Coana, ki je v Vodnjanu doma in kjer ima njegov oče kavarno. Coana je vohunil za Italijo, Aretacija se je izvršila na podlagi rezultata hišne preiskave v očetovi hiši. DOGODKI V SPLJETU. Spljet. V odgovor na dogodke na tržaški Revoltelli je spljetsko narodno prebivalstvo začelo izvajati proti Italijanom strožji bojkot, ki je tako vsestranski in tako dosleden, da ga italijanski trgovci in obrtniki žo močno občutijo. Bojkot pa se nanaša tudi na družabno občevanje. Okrajno glavarstvo je prepovedalo vsakatere narodne znake. Prav tako je okrajno glavarstvo tudi prepovedalo petje na ulici. Zadnjič sta dva slovenska dijaka s tržaške Re-voltelle, ki sta spremila svoje hrvatske tovariše v domovino, zopet odpotovala v Trst. V odhodnico jc priredil akade-miški klub banket, katerega se je udeležila sila meščanstva. Parni k jc imel odpluti zvečer in se je pri odhodu zbrala na obrežju ogromna množica občinstva. Slovenskima dijakoma,so narodne dame izročile več šopkov s slovenskimi in hrvatskimi trakovi v imenu spljetskili Hrvatic. Nato so. zapeli himno »Hej Slovani« in pa »Liepa naša domovina«. Policija jo množico začela razganjati, zlasti ko so nekateri začeli peti srbske pesmi. Ko se jc parnik oddaljil od obrežja, so začeli vžigati umclalne ognje. SMRTNA KOSA. Dunaj. Tu jo umrl bivši ravnatelj Kreditnega zavoda dr. Ign. Mikosch, rojen leta 1847. RUSKI CAR SE SESTANE Z NEM» ŠKIM CESARJEM? Pariz. Neka vest iz Peterburga javlja, da se meseca avgusta ruski car v neki luki Vzhodnega moarja snido z nemškim cesarjem. POLITIČNE DEMONSTRACIJE V MARSEILLE Marseille. Tu so bile 24. t, m. velike politične demonstracije. Vseučiliščniki in srednješolci so demonstrirali proti Caillauxu. Pred policijsko prefekturo so se spopadli s policijo, Caillauxovi pristaši so priredili protidemonstracijo. Obe stranki sta se stepli. Policija je veliko ljudi aretirala in je le s težavo napravila red. VOHUNSKA LADJA. Chrlstianla. Trije rešilni čolni so izvlekli neko topničarko »Bokan«, ki se jo v teh vodah ponesrečila. Dognalo se je, da je moštvo »Bokana« izvrševalo vohunstvo ob obrežju. ABDUL HAMID UMIRA. Carigrad. Tu pričakujejo vsak čas smrti ekssultana Abdul Hamida. KITAJSKI PREDSEDNIK JUANŠIKAJ OBOLEL. London. »Daily Telegraph« poroča iz Pekina, da je predsednik kitajske republike Jiranšikaj obolel. Vladne posle vodi zdaj podpredsednik republike. Teroristi so vsak dan drznejši, Predsednik dobi vsak dan na stotine grozilnih pisem, vsled česar razen najboljšim svojim prijateljem ne deli več avdienc. VELIKANSKI VIHARJI NA FRANCOSKEM. Pariz. Na južno - zahodnem Francoskem so divjali močni viharji. Reke so prestopile bregove. V Lorientu se je potopil nek ribiški čoln s šestimi osebami. VELIKANSKA KAZEN. JaManice. Oblast jo nekemu hišnemu posestniku in nekemu spedicijske-mu uradniku, ki sta nekaj saharina vtihotapila, predpisala globo 300.000 K. NESREČA V GORAH. Miirzuschlag. Tri mlade osebe, ki so šli na-Raxo, pogrešajo. Na Raki divjajo.snežni viharji. Trgovci! Trafikantje? Naročite takoj nove izvirne velikonočne razglednice »Slovenske Straže«. Za trgovce in trafikante znaten popust. Po svelii. Besno sovraštvo proti veri. Občinski svet mesta Cornvilles na Francoskem je sklenil v svojem sovraštvu proti veri, da se z mrtvaškega prta odstrani križ in nadomesti s prostozidarsko zvezdo. Na zidu občinske šole pa je dal napraviti križ, ki naj služi šolarjem pri strelnih vajah za tarčo. Bolj besnega izraza sovraštva do vere se pač no more najti. Poneverbe pri ravnateljstvu državnih železnic v Lvovu. V I. oddelku ravnateljstva državnih železnic v Lvovu so zasledili, da je bilo poneverjenih nad 30.000 K. Prizadetega uradnika so aretirali, — Mesto pogorelo. Mesto Puerta Aranca v Columbiji je požar popolnoma uničil. — Švicarski inženir usmrtil nemškega inženirja, švicarski inženir Reitz, zaposlen pri zgradbi predora skozi Tau-rus pri bagdadski železnici je usmrtil nemškega inž. Ellemvachsen. Nemški konzul v Adani je uvedel preiskavo. — Pesnik umrl. Znani slavni pro-vencalski pesnik Mistral je na influenci umrl. Star je bil 83 let. Po bolezni nastopi navadno čas, v katerem se ozdrav-ljenec' čuti slabega in pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva tako pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služi ozdravljencu vedno lahko prebavljiva ki mu vzbudi prav posebno že veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in telo okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja. Scottova emulzija učinkuje v poletju ravnotako kot v hladnejših letnih časih. Cona originalni otoklonicijK 2-60. Oobi so v v.ich lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott, & Buwno, G. m. b. H , Dunaj VII. in. so sklicuj« na ta časopis,' dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo. 6 vreleo. Oietetlčni namizna^ pijača b oblino ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo In Izmeno snovi. Zelo koncentriran medicini-«relec, priporočljiv prt kroničnem želodčnem tataro. kataro, zaprtju, Brightovih lodioah, vrtnlčnlk oteklinah, jetrni trdim, zlatici, enuvolzmen» klk boleznih,katarlh dihalnih „organov._ Zdravilen «rilec najl vinoma svoje vrste Zlasti uporaben prt kroničnem alvečje Zlasti nporaDen pri kroničnem črevesnem RaUru, obstipa-olji. «ničnih kantonih,tolščicl trganju, eladkovni bolezni Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo- glau^pske Zaloga: Mihael Kastnsr In H.sarabon, Ljubljana. Maršal z revolverjem grozil časni-karju. »Vossische Ztg.« poroča iz Carigrad a, da je rudi poročil »Matina« o napadu na Liemannove hčere maršal Lie-mann z dvema častnikoma prišel v pisarno »Agencc ottomane«, kjer jc z revolverjem grozil poročevalcu »Matina«. Poročevalec jc maršalu pokazal pismo »Matinovega« uredništva, da jo nekdo poslal tozadevno poročilo »Matinu«, ki listu le od časa do časa poroča. Imena Liemann ni izvedel, nakar jc uredništvo zapustil. Zemlja se podsula. Nad Claudet-tom v Benečiji so jc na daljavo 10 km in širjavo 500 metrov podsula zemlja. Sedem liiš je izginilo, veliko jih je v nevarnosti. Prebivalci Claudetta bivajo že več dni pod milim nebom, dasi neprenehoma dežuje. Veliko tihotapstvo. V Jablonicah so zaprli nekega Jožefa Korber, ko je prišel v neko špedicijo po veliko pošiljatev zelja iz Nizozemske. Ko so zelje preiskali, so pa našli 700 kg saharina v pošiljatvi. Nesreča na morju. Iz Hclgolanda se poroča, da jc med ponočno vajo 24. t. m. zavozil v torpedovko 193 torpedni čoln 108. Torpedovka 193 je močno poškodovana. Nabiralnike „Slot?. Straže" preči vsakega, ki mu ljube» gen 3o obmejni^ bratov ni samo prazna beseda! pn Dunaju ivenleni¥relec Mi UUm in mestno zdravilišče Zdravmka-NOtlje: Dr. Oton pl. Auischnaiter in ces. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj SANATORIUM • EMONA ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. • PORODNIŠNICA. I' I LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 Tk I SEF-ZDRAVNKiPRg-r-fgj-DR-FR.PERGANC 1 aaaaaonaDdan um Milium tun im OQ SI.: a : O □ □□□□□□□□□□□i □ QiiiMiirtiiJiiitiiiiiiii □ r O; □ : D I ------z itt.N^TN v^r^' - — - -«•••-■••■i 3 y g jjiKiiiiimiMiimiiiiiitiiijj □ H| priporoča vsem Ljubljančanom in gostom z dežele i g §j najboljši asajirk jg □ j kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- !□ d I Kso, čaj. fine likerje in najlinejše pecivo. »» □ □•iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiH,,,,,......•uiii«iiii«iiiiiiiiiimiiiiimi(iniQn| Vam plačani, ako Vam moj uničevalec „HIA-JViAZlLO" ne odpravi Vaših kurjih očes bra-dav.c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z japistvenim pismom K 1 —, ii lončki jr, W K 2.50 Jja stotine p0. hvalnih in priznalnih pisem. 3642 Remeny, Kostimu (Seesso) l Poštni predal 12/160, Ogrsko. Towns za Hsbžstškrilj .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. J?rYa južnoštajerska vinarska zadruga v Celju "O sprejme takoj reprezentativnega ir\ y lo stroko dobro ===== Ypeljar\ega stalnega potnika za Štajersko, 0sesf'*I!i in gostilničar v »rasah, iniejitelj srebrnega zaslužnega križa s krona, župan in častni občan občine Smlednik itd. itd. danes, dne 25. marca, ob pol 9. uri dopoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bo v petek, dne 27. marca, ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Hrašah št. 20 na župno pokopališče v Smlednik. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Dragega ranjkega priporočamo v molitev in blag spomin. V Hrašah, dne 25. marca 1914. Žalujoči ostali. ' i' 'V./i" '•• ■ yv'vi¿y -irfrV'J&fc^Sffi? "'Í'&'AVI*i Skfloli gredo... Duhovitost in dovtip no spadata ravno k odličnim lastnostim nemškega značaja in tudi nemški šaljivi lisi i se ne odlikujejo s posebno duhovitimi dovtipj. Izpit dijak, načelnik meščanske garde nekdanjih zlatih časov in suhoparen profesorski peclant so najbolj stalne figure v nemških šaljivih listih. Vredne tovariš te trojico je časnikar, ki je nedavno nastopil zoper novo nevarnost, ki grozi Slovencem . . . ker hoče vlada po naših šolah vpeljati «kaute. Kaj pa so skauti? Organizacija skautov, to je pravzaprav isto, kakor, ako otroci igrajo mance, odgovarja nam dotični časnikar. Takoj nato je pa vstal njegov kolega in se izjavil: »Ne, ampak skauti, to je pravzaprav jslo, kakor makedonski četaši.« Kaj so torej skauti: mance ali četaši? Češki sokoli so se obrnili na Poljake, da bi tudi na Češkem vpeljali skauta in dogovorili so se menda, da se bo nekaj Čehov najprej izurilo pri Poljakih za skautske načelnike. Vsaj tako se mi je zatrjevalo. Torej kaj hočejo češki sokoli: mance ali četaše? Avstrijska vlada je baje vpeljala skauta v Galiciji, da bi v slučaju vojske med Avstrijo in Rusijo služil avstrijski armadi za prednje čete in re-volucioniral poljske dežele na Ruskem. Torej ali se misli avstrijska vlada bojevati z Rusijo z mancami? Pri zadnjem zletu skautov na Angleškem je čez 100.000 teh mladeničev dftfiliralo pred angleškim kraljev ter ga pozdravljalo z navdušenimi klici. Vsak skaut mora med drugimi tudi obljubiti zvestobo vladarju in domovini. Torej so to četaši!? Skauti, mance in četaši, to bi bil dovtip za Mušketo. Seveda je vsakemu svobodno postati skaut, manca ali četaš, odvisno jc od okusa, toda manca ali četaš ne more bit nikdar skaut po idejah Baden-Powela. Kaj so torej skauti? Kultura in smrt sta dvojčka. Kulturni narod nosi že v sebi kali smrti in, ko pride do neke višine kulture, prične pešati in umirati. Smrt se bliža od dveh strani: fizične in moralne. S kulturo nastopajo razne kulturne bolezni, ki povzročajo fizično in moralno propadanje naroda. Skaut ni zabava, ni mladinska igra, ni telovadba, tudi ni telesna naravna vzgoja, seveda tudi ni revolucijna organizacija za osvobojenje domovine, to jc gibanje, ki hoče vzgojiti nov rod kolikor mogoče zavarovan pred kulturnimi boleznimi. Nemški »Pfadfinderji« so se izneverili čisti ideji skautski, ker so se razvili predvsem v smeri fizičnega razvoja in naravnega življenja ter vojaških zabav. Zapustili so moralno versko podlago in se s tem inneverili prvotni ideji. Slabost kulturnih narodov ne tiči samo v fizičnem propadanju iri pomanjkanju naravnega razvoja, ampak še bolj v okolnosti, da izgubljajo pod sabo moralno podlago. Mi srkamo vsi že od prvih let v svoje telesne organizme razne strupe, ki nas razdevajo in uničujejo. Celo življenje kulturnega človeka jo nezdravo in nenaravno. Skaut mora ohraniti svoje telo pred vplivi strupenih snovi, ne sme torej brezpogojno uživati nobenega alkohola in nobenega nikotina. Seveda se mora vzdrževati tudi drugih škodljivih snovi in sploh živeti kolikor mogoče naravno in zdravo. Velika rana kulturnih narodov je spolna nemoralnost. .Skaut se mora vzdrževati vsakega nemoralnega življenja, biti mora čist, v mislih, besedah in dejanjih. Tukaj ne pozna drugega merila kakor ono, katerega določuje vera. Skaut mora biti pravičen, vljuden, potrpežljiv, prijazen, vsak dan mora izvršiti vsaj eno dobro in korislno delo. ne sme se nikdar zlagati, nikdar hliniti. Vera je najmočnejša opora moralnega življenja. Organizacija skautov sicer ni cerkveno in versko društvo, spadajo lahko k nji mladeniči vsake veroizpovedi, toda vsakdo mora biti poln visokega spoštovanja do vere, ne sme uničevati vere v drugih, ker to jc pri mnogih ljudeh edina opora moralnega življenja in mora tudi sam živeti po moralnih zapovedih vere, h kateri se on priznava. Žaljenjo verskega čustva in verskih uredb svojih tovarišev smatra skaut za nekaj surovega in nekulturnega. Z eno besedo: skautsko gibanje ima za namen vzgojiti zdrave in ple-•menite ljudi, ki bodo pozneje zmožni izvrševati velike naloge, katere jim bo stavila domovina in človeštvo. Blagor domovine in človeštva zahteva často, da se postavimo v bran tudi s fizičnimi sredstvi in z raznovrstnim orožjem. Radi tega so skaut vadi neprenehoma v vojaških umetnostih in si- skuša pridobiti vojaškega duha, du bi bil zmožen kdaj braniti domovino in svoje sotovariše. To so tedaj ideje in naloge skaut-skega gibanja. Vlada hoče tudi pri nas vpeljati skauta... Ne vem, če res goji ta načrt, na vsak način bi se pa moral ponesrečiti. Angleškega skauta ni vpeljala angleška vlada, tudi poljskega skauta ni ustvarila avstrijska vlada. Nobena vlada ne more ustvariti tega gibanja, kajti možje, ki tvorijo vlado, se gibljejo še v čisto drugi ideologiji. Ako najdejo na skaut u kaj simpatičnega, ga lahko podpirajo, ustvariti in ustanoviti ga ne morejo. Skaut se mora ustvariti sam. Soko! ne more nikakor dati nadomestila za Skauta. To so predvsem telovadna društva na neki gotovi idejni podlagi, skaut pa ni telovadno in ni športno društvo in tudi njegova moralna podlaga je brezprimere obširnejša. Tudi poljski skaut ni nastal iz sokola, dasiravno je sedaj v neki zvezi in odvisnosti od sokola. Toda to je samo zunanje. Sokol mu da stanovanje, sredstva, podporo, a skauti, ko odrastejo, vstopijo v sokola. Tdejno je poljski skaut že veliko dal sokolu in ga že znatno prenovil, obratno je pa sokol koristen skautu v gmotnem oziru. Poljski skaut je nastal sam od sebe, tudi ne neposredno iz angleškega skauta, ampak so bile organizacije že poprej, ki so potem slučajno zvedele o angleškem skautskem gibanju in stopile ž njim v zvezo. Tudi slovenski skaut bi moral nastati sam iz sebe. Možje, ki so ustvarjeni v čisto drugi ideologiji, ne bodo mogli ustvariti takega gibanja. Pri nas sploh ni za skauta nobene podlage in radi tega tudi ni pričakovati, da bi se razvil. Ako se pa razvije, se bojim, da ne bo odgovarjal visoki ideji, imel bo od njega morda samo ime in nekaj zunanjili oblik. Predčasen se mi zdi torej klic: pozor, skauti gredo! in nepotreben tudi strah pred njim. Steckeapferd-IIIIJino mlečno milo Bergroann & Co., Tešln ob L&bi je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalro negovanje kožo in lepoto. Vsaki dan pobvalnice. Dobi en povsod A £0 vin. 714 na poseben način namočena (specialiteta) dobiva se celi post pri g. Josipu Pollaku trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo dobi se lahko navodilo kako naj se pripravi. 540 Stanovanje se odda v Naklem pri Kranju, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. Poslopje je enonadstropno, poleg državno ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko Črnilcc, posestnik Naklo pri Kranja št. 16. 898 .................................................................................. S S | 1. vrsta K 5 50 | 2. vrsta K 6 50 3 Nikaka prevara! Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami! liraznič- 30.000 parov ;liiri;r Med hrale« tog«. listu razdelimo ---— - - *---— - ^^ delavnih, elegantnih čevljev na zarlrgo iz najboljšega trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati, kakor kaze slika, za dober glas naše tvrdko. 1'lač» se samo «elo t. J. K 6'60 «a 1. vrsto molkih ali ¿čilskih čevljev. S vrsta, moških ali ¡jonskih čevljev na zadrgo za nedeljo in praznike z višjimi notami pur za K 6'60. Pošljemo vsakomu po želji. Zamena do-' '■ l'o povzetju pošlje pri protokolirana raipoil ■-« •• m vrv. a uai^iiKi v nuuvi voliena, torej nikak riziko ! c. kr. trgovskom sodišču Ualnloa «evljev Franc Humann, Dunaj. Aloisoasse 3/10 R. 1 vane priporočilo nam prinese korist. Tisočo priznalnlh pisoni. Krščanska svetovna tvrdka. □□□□aaaoDonnaDannponnQnDDnDDDDi:]n zgine takoj, ako vpo-rabljate pristno o Bobi se v vseh lekarnah in prodajalnah o § po ž>G wmmlm* s o Ponaredbe odločno zavrnite! g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p BPBBHH&aHnnnHHHil = Iščem izurjenega in poštenega = ki se razume deloma tudi na vrtnarstvo. Plača po pogodbi. Več se izve pri Ante Pavloviču, veleposestniku v Križpolju, Hrvatsko. ¡>97 «■■■■■■■HiiBBS^Hn Najcenejši nakup VI H »VI pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. 767 Karel Camernik & Ko. špecijaltia trgovina s kolesi, avtomobili, motorji in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža Ljubljana Dunajska cesta št. 9-12. primarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem, je uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, z najboljšim uspehom. — Steklenica 20 vinarjev. Naročila sprejema lekarna Gr. Piccoli, L I línhh'nna Ljubljana. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Him \\i./ na bencinmotor se proda, vse stoječe kot je, ali da se cela naprava ven vzame. Vse v najboljšem stanu. Obrniti se je: Franc Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 989 926 Vseh oči se obračajo na dobre elegantne čevlje, zakaj ne na Vaše? h ko hočete imeti dobre, trpežne in kljub temu elegantne čevlje, poskusite pri Fran Szantner, K 12-50 16-50 20-50 Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4. Tisk: » Ka toliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.