SO! iS Iv I PRIJATEL.
Odgovorni vrefliiik : A. Einsfiieler.
x—■-	■■	■	.	----- ■ -	■	■ -	■•
ČislO 1.	Priloga k slovenske.) Bčeli.	I. tečaj
Bog vas primi!
Dones zagleda »šolski prijatel" beli svet in vse prav po domače pozdravi: »Bog vas primi«. Mislimo, da ne bode treba, dolgo in obširno dokazovali, zakaj smo začeli nov časopis za šolske reči na svillo dajati. Hvala Bogu! šole so se začele po Slovenskem lepo in pogosto napravljati, - visoko ministerstvo je upeljalo u slovenske šole slovenski jezik in slovenske knjige,-vis. ministerstvo prevdarja, kaj je storili, da bodo učitelji bolje in ložej živeli zamogli. Terdno zaupamo in prepričani smo, da se bode vse to sčasom lepo in veselo poravnalo.
Alj kaj bi vse lo pomagalo, ako bi dobrih učiteljev po Slovenskem menjkalo? »Dober učilelj-dobra šola,-slab učitelj-slaba šola." Nobena občina, nobeno ministerslvo, nobeden šolski prijalel, nobena človeška duša ni u stanu omikane in učene, dobre in pobožne učitelje stvariti alj oktroirati. To je le samo u vaših rokah, gospodi učitelji ;-to je pa tudi vaša sveta dolžnost: »daj rajtengo od svojega hišovanja" ;-to bode pa tudi vaša sreča in slava: »kakšno delo, takšno plačilo ?"—• Ne dobičkarija (prosimo poglejte na ceno: »Bčela s šolskim prijateljem" je časopis za naj boljši kup),-ne hvalo-in slavo-želj-nost (prosimo pomislite, da šolsko polje le malo rož in veselja rodi in da svet hvale ne pozna),-ne to ni nas gnalo, šolski časopis izdajali, temuč le edino in samo dobra volja, po svojej slabosti pripomagati, da naše slovenske šole dobre in prave učitelje dobijo.
U te namen se bode taj »šols. prij." zveslo in terdno deržal nauka naše svete, katoljške cerkve, ki ostane do konca sveta studenec in skala večne resnice,-»šols. prij." bode marljivo donašal, kar zastran šolske metode in podučevanja novega in dobrega, kar za učitelje ljudskih šol imenitnega in koristnega in kar za šolsko mladino veselega in lepega najde.
Za tega voljo vse slavne oblastnije, kterirn je skerb za slovenske šole izročena,-vse gospode katehete in učitelje, kterim ljubeznivo in skerbljivo serce do slov šol u persih bije,-vse častite Slovence in Slovenke, kterim domorodna kri po žilah teče,-vse lepo povabimo in poprosimo, da nas pri izdavanju tega časopisa podpirali blagovolijo.
Kar smo serčno želeli, smo dobili,-kar smo živo potrebovali smo dosegli,-gledajmo in skerbimo, da nam oslane in veselo cveti!
Dobro smo spoznali in občutili, da se u veliko nevarnost podamo, pri tem novem časopisu zraven svojega truda in dela še poverim veliko škodo u denarjih terpeti; pa tudi očitno povemo, da smo terdno zaupali na pomoč in podporo naših šolskih oblastnij, naših gg. katehetov in učilc>yev, naših šolskih prijateljev in domorodcev. Ako nas naše upanje ne goljfa, bode »šolski prijatel" dolgo živel in se možko obnašal na srečo in slavo slovenskih šol ako se pa reč drugače oberne in nas bratje Jugoslavjani zapuste, bode pa-kaj hočemo tajiti - »šolski prijatel" skoraj spet zaspati moral na veselje naših nasprotnikov in na žalost naše matere Slave: »Vse se može, ako se sile bratsko slože."
Pojdi taj »šolski prijatel" po celej preskrasnej Jugoslavii, pozdravi prav serčno vse brate Slavjane, ter naberi in prikupi si mnogo prijateljev !
Celovec 20. decembra 1851.	Uredništvo.
ol-; ''B[fi8/ofc;n B-^i0^ ""	L""« •
--
Ljudska šola. *) -—
Kaj je in zakaj je ljudska šola?
U- I ; , ;	K|1 , . ,.. .,	'II! .; 'i! • * b!I «1
našej avslrianskej carevini so šolske naprave sedaj na tri verste razdeljene. Imamo visoke, srednje in nizke šole. Med visoke šole slišijo vseučilišča in lako imenovane fakulte,-med srednje slišijo latinske, tehniške in realne šole,-med nizke pa ljudske šole. —
*) Pod t! III iuiimom bode „Šols p ri j t * od sledečih reči govoril: „Kaj je in 7. »kaj je ljudska šola? Kaj se ima u njej učili? Kako »e ima u njej 8 p 1 o li učiti? Kako se imajo posamezni predmeti ljudske Sule učiti ? Ti soslavki bodo pisani u feiiku razumljivem jeziku in u novem šolskem duhu.
Ljudske šole spet razpadejo na dve versti:
a)	take ljudske šole, ki imajo samo dva razreda; so po mesticih, tergih in vesih na deželi in se imenujejo »trivialne sole." To ime se pa jim cisto nič ne prileze, one bi se lepši in pra-*ilnejši imenovati mogle: »pervenčnice« (Elementarschtilen); —
b)	take ljudske šole, ki imajo tri alj štiri razrede; so le po mestih in se »poglavne šole,« »poglavnice« (Hauptschulen) imenujejo.
»Šolski prijateH se bode s ljudskimi šolami obeh sort (s »pervenenicami« in »poglavnicami«) pečal.
nt	ftboi bo ■)• am?(taM»f>M di( oIr (-»lini»»io m mM
Kaj je t a j 1 j udska šola?
Ljudska šola je tista šola, u kterej se človek lako izobrazi in omika, kakor je vsakemu človeku-vsemu Ijudstvii-potre-ba, da svoj cil in konec doseči zamore. Človek-krona vsih stvari je imenilna, čudna in visoka stvari Le malo nižej od angeleov je Bog človeka postavil,-imeniten in visok je pa I udi cil in konec človeški.
Poglejmo na človeško truplo in njegove počutke,- premislimo, da u tem vmerljivem truplu nevmerljiva duša prebiva, prevdarimo dušne lastnosti, zmožnosti in sposobnosti,-pobarajmo našo sveto vero,-vse nam oznariuje, da je človek stvarjen za dvojni svet, za zemljo in za nebesa, da je človek poklican, tukaj za nebesa delati, se pripravljati, prizoriti.
Človek stoji u tesnej zavezi s zemljo, ki ga obdaja, s celo robo, ki jo zemlja rodi in nosi, s vsimi živali, ki pameti nemajo: človek je zemljenčan (Erdenbiirger).
Človek stoji u tesnej zavezi s človeškim rodom, ki š njim vred na zemlji prebiva, posebno s tistimi ljudmi, ki š njim u ednej rodovini, ednej deželi,ednej deržavi prebivajo: človek je deržavljan (.Staatsbiirger).
Človek pa še stoji u tesnej zavezi s Bogom u nebesih, ki ga je stvaril, odrešil i posvetil, ki ga redi in vodi, ki je mu večno veselje u nebesih pripravil: človek je nebeščan (Himmelsburger).
Da pa človek tako, kakor se tej trojnatej zavezi prileze, živeti, in tako svoj cil in konec doseči zamore: je mu vsemogočni Bog dal vse potrebne lastnosti in sposobnosti; 011 je mu dal truplo, njegove ude in počutke, ter dušo in njene sposobnosti: uro, pamet in voljo.
Pa častiti bravci! poglejte zernce, ki se u zemljo verze; u tem malem zerncu že zavito spi široko drevo, ki bo veselo in lepo zelenelo, cvetelo in zorilo. Alj kaj je treba, da se ta čudna moč in sposobnost, ki u zerncu spi, zbudi in oživi, da sčasom priraste iz zernca košato drevo? Treba je rodovitne zemlje in mokrote, svitlobe in toplote, treba je, da kdo od zunaj skerbi, da se ta skrivna moč u zerncu zbudi in razvije.
Tako zernce je tudi človeško truplo in človeška duša; u njih spijo čudne in skrivne moči in sposobnosti: one bodo spale alj na krivo se obernile, ako jih zanemaraš,-one se pa bodo zbudile in srečno razvijale, ako jih oskerbuješ. Skerbeti, da se u človeškem truplu in u človeškej duši zavite in spijoče moči in sposobnosti zbudijo, zbujene razvijajo in na pravi pot zavernejo: to je naloga starišev in učiteljev, to je prava naloga ljudskih šol.
Ni taj to poklic in naloga ljudske šole, otroke učiti, da znajo cel katehizem od konca do kraja, da znajo citati, pisali in raču-niti: zakaj to je veliko premalo; ni to poklic in naloga ljudske šole, nove moči in sposobnosti otroku vlijati in stvariti: zakaj to je nemogoče. Človeške moči in sposobnosti buditi in po pravem potu voditi, s edno besedo: človeka tako omikati in izobraziti, da svoj cil in konec doseže;-za to je ljudska šola. Cil in konec človeški je pa: da vsaki človek postane moder zemljenčan, zvest deržavljan in brumen nebeščan.
Učiteljski shod u Doberlejvesi.
23. Avgusta 1851 je bil u Doberlejvesi (Eberndorf) na Koro-škoin pervi učiteljski shod. Pričijoči so bili naš častiti c. k. šolski svetovavec, gosp. Rudmaš,-duhovni svetovavec, šolski ogleda in fajmošter u Kapli, gosp. Balant Bergmann, - 3 gospodi kateheti in vsi gospodi učitelji. Gosp. B. Bergmann je bil učiteljem svoje de-hantije naložil, na sledeče dve prašanji pismeno odgovoriti.
1. Kako bi se otroci naj hitrej pismena (čerke) naučili in naj ročnej k branju (čitanju) peljati mogli; — in
II. Alj bodemo u slovenskih krajih na Koroškem zanaprej slovenski alj nemški alj pa oba jezika u soli učili?
Vsi učitelji so bili odgovorili in skoraj vsi prav dobro in inodro. Pa najbolje je odgovoril izgledni učitelj u Doberlcjvesi, gosp. Janez Hofbauer. Ednoglasno je bilo sklenjeno, da se imata ta dva odgovora tiskati dati, in »šolski prijatel" to prav rad stori zraven pa še vse p. n. gospode šolske svetovavce in dehante lepo prosi, vse, kar slov. šole zadene, njemu pošiljati, on bode vse rad in po mogočosti hitro ponatisnili.
Na pervo vprašanje: kako bi se otroci naj hilrej pismena naučiti in naj ročnej k čitanju peljati mogli, je gosp. Hofbauer takole odgovoril:
Otroke brati učiti, je bila dosedaj poglavitna skerb učitelja. Otrok še ni prav in gladko govoriti znal, in že je moral se učiti, pismena poznali, po tem slovkovati in slednič tudi brati. Otroci dobre glavice in bistre pameti so se take nerazumne robe popadli, in pisrne za pismenoin imenovati, sčasom slovkovati in tudi brati začeli. Drugi olročiči so nekaj časa š njimi hodili in napredovali. Ker pa niso več bili u stanu, težave zmagali, so zadej ostali; naj več pa se jih še pismen ni naučilo, ker je učitelj s boljšimi naprej šel in mu časa ni ostalo, s slabcjšimi na škodo boljših se pečati in muditi.
Za tega voljo je malo po malem nastajalo po različnej zmožnosti otročič u šoli veliko razdelkov, ki so uk močno težaven na-rejali in motili. Le malo pripravnih je naprej šlo, večji del je jih pa dve, tri leta u enej šoli ostajalo, nekaj je jih pa tudi zgubivši vse veselje clo šolo brez vsega dobička zapustilo.
v	• «	•
Ce se vse to prevdari, se najde, da je vsega tega krivo bilo:
1. Ker pamet otročičev še dosti razvita in razjasnena ni bila. Pismena poznali, za učence ni tako lehka reč. Treba je, si toliko iz čert narejenih podob, imen in glasov, ki si jih še sveSti niso, tako u glavo ulisnuli, da jih ne le samo na tanjko razločiti, lemuč, kakor jih zagledajo, tudi hitro in gladko imenovati in gla-skovati znajo. Morajo namreč vsih pismen tri reči: podobo, ime in glas poznati. Glede na takšne težave in na njih izvir se /ehko ve,
da bode to le tedaj za otroke lehka reč, kadar se otroci vadijo, podobe pismen, ki se jim pred oči stavijo, ogledovati, med seboj primerjati, in razločevati. Tako bi se njih oko izbistrilo, njih pamet probudila in njih govorni udi se omikali in se pripravili ob svojem času gladko in pravilno brali.
2.	Temu je kriva tudi navada, po dvakrat u letu otročiče u šolo jemati. To ni le samo zoper postavo, temuč tudi postane nova versta alj razdelk učencov, tedaj potreba, jih posebej učiti. Na take nove učence učitelj le malo časa oberniti more, in še tista ura, ki se na nje oberne, podkopuje omiko in napredovanje večjih učencov.
3.	Pervi nauk strašno moti tudi ta navada po deželi, da novi učenci le po malem šolo nastopujejo. Ce taj nektera kesna baj-bica čes 14 dni, kaka nemarna dekla po 6 — 8 nedeljah, in kak nezarobljen kmet še le tedaj svojega otroka u šolo pošlje, kedar se njemu poljubi, tako ta spaka učitelja zaderžuje, svojo šolo ročno opravljali in lepo dalej postopati. On ne bode u stanu, vse učence godno pismena učiti in kazati; tudi ne bode mogel otroke u branju pogoslo in pridno vaditi in izuriti, če učenci iz šole ostajajo.
(Dalje sledi.)
—_
TV •	• •	v
Divji m o z^
Tj-ije tovarši smo se vračali, pripoveduje neki duhovnik v Ameriki, nekoga večera domii. Sonce se je ravno že za gore priklanjalo in hladni veterci pihlali, ko se bližamo nitkomu gojzdu. Zaslišimo milo vpitje iz njega. Urno se podamo za glasom. Tu najdemo na zelenoj tratici pod košatim drevesom nekoga divjega, ki je slab in vpehan konec svojega živlenja pričakoval. S perva še besedice ni hotel spregovoriti. Cez en čas reče solznih oči: „ko je danes zjutraj sonce nebo zlatiti jelo, sem se podal na pot, še dons svojo domačijo doseči. Pa v gojzdu zablodim; že se mrači; slab in shojen moram tukaj obležati. Vsaki trenutek se moram bati, da me strupene kače, divje zverine ali moji sovražniki ne vmorijo. — »Moja vboga žena! moji vbogi otročiči!" V serc-eseje vsmilil nam revež. Vzememo ga seboj v svojo bajto, ter mu, ko smo ga

nasitili in okrepčali, tik svoje postelje posteljem Le pertena stena je bila vmes. On se vleže in kmalo sladko zaspi. Sred noči me lahek šum izbudi, kakor bi divji iz svoje postelji vstajal.
Močno se prestrašim in poslušam, kaj da bode. Pa kako neumen je bil moj strah! Toga nikoli ne pozabim Na kolena se je vergal in blizo takole moliti jel: >;Preljubi Bog! bodi zahvaljen, da si mi na mojem potu sonce sjati dal; bodi zahvaljen, da me ni nikaka strupena kača piknula ali kaka ljuta zverina raztergala; bodi zahvaljen, da me niso moji sovražniki srečali ali v pest dobili."
»Hvala ti bodi na vsem, preljubi Bog! da si mi lacega prijatelja poslal, ko sim že menil, da se mi poslednja ura bliža. Ako bode ovi ptujec, ali njegovi otroci ali prijatelji potovali, tako te prosim, daj tudi njim svitlo sončice, obvari jih strupenih kač, lju-tih zverin in nevsmiljenih sovražnikov. In če bi kdo zmed njih zablodil in na poti obležal; daj vsmiljenoga človeka priti, da ga seboj na svoj dom zapelje in ga pred vsirn hudim obvarje!"
Taka je bila n jegova molit va, moja pa je bila: O Bog daj mi zraven toga divjega prostorček pri tebi v svitlih nebesih. J. Leder.
Zvečer.
".•H..: : i ši cjA. i.D ;■:•'»•.>•■ l-»q-'i'. . I-■"*•' I™-"®4 ' 1
Veselo mi v persih	Pogledam na zemljo,
Serce zaigra,	Vse polno travic;
Ko veterc večerni	Pogledam na nebo,
Po drevju pihla.	Vse polno zvezdic.
Ko Iučic in svečic	Kot travic po zemlji
Nebo vse miglja;	Na nebu zvezdic,
Tedaj, o tedaj ne	Toliko po svetu
Pusti me doma.	Človeških dušic.
, .	TT	^ ■ .
Na hribček zeleni	Bog Oce tam gori
Me vabi, podi;	Vse prav oskerbi;
Tam vžge se mi duša,	Le mirno zaspimo,
Gospoda časti.	Nad nami budi.
In ko bo dušici
Jemati slovo;
Naj svetjo zvezdice
Jej v svitlo nebo.	Gregor Janežič.
Zakonoša.
Cesarski ukaz II. maja 1851.
,>§. 3. Druge davščine u denarjih, ki se po postavi nalagajo aii ki že obstoje, in klere iztirjevati spada med opravila politične uprave, postavim: stroške za ozdravljanje alj druge plačila za zdravništvo, denarske kazni, ktere politične oblastnije nalagajo, prejemščine občinskih uradnikov, ki jih je deržavna oskerbnija na občinske stroške 11 službo postavila, doneske za cerkve, fare in so le, učnino itd. morajo po zaukazu političnih oblastnij ali njih lastni organi, ali namesto njih in po njih naročilu občinski organi poberati.
Ravno to ve'ja zastran tistih davščin u robi (natori), ktere so imele dozdaj politične oblalnije poberati za cerkve, fare in šole, ako se pravica do tih prejemščin ne spodbija, ali, dasiravno se spodbija, ako je posest opravičenega varvana.
(Je kdo celo davščino ali nekaj davščine dati zamudi alj odreče, ima politična oblastnija pravico, njega alj koj naravno sama alj po občinskih organih opomeniti in po tem, ako opomin nič ni pomagal, se listih eksekucijnih sredstev poslužiti, ktere so sicer dopuščene, da se zastanki (dolgi) neposrednih davkov iztirjajo."
Drobtinčice.
*	Aleksander Veliki, slavni kralj macedonski, je imel navado terditi, da ima svojemu učitelju in odgojitelju Aristotoles-u več zahvalili kakor svojemu očetu, kralju Filipu; zakaj te je njemu sicer dal živlenje, alj uiti je ga pa naučil, svoje živlenje dobro in modro obračali.
*	Lelos je tukaj u I. letu 8, u II. pa 11 šolskih pripravnikov. Tri izmed njih stanujejo pri šols. svelovavcu, gosp. Rudmašu, kjer zraven stanovanja še tudi jesti zastonj dobivajo. ^ U sobi šolsk. svetovavca tudi stoji lep glasovir, kamor se vsi šols. pripravniki vadit hodijo. Glej malo seminišče! —
Natisnil Ffrd. žl. Kleinmajr u Celovca.