Posamezna številka 6 vinarje\
Slev. 107. i*™« Ljubljane 8 vin.	y liuMIA v lorek, 13. maja 1913.
Leto xii,
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . sa en meseo „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo inozemstvo
K 26--
" 29'— :: 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 —
sa en mesev „ • . ,, 21—
V	opravi prejeman mesafcno „ 1*70
S- Sobotni* izdaja: =
sa celo Iet( ...... T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo inozomstro „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat .... po 15 v sa dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanili. zM, ijnrtiita Itd.:
enostolpna petltvrsta po 18 Tin.
---Poslano: -5
enostolpna petltvrsta po 30 Tin.
Izhaja Tsak dan, lsvzemšl ne. delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
tts" Uredništvo |e v Kopitarjevi uliol »tov. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne branllnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — tlpravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Kuliurs nemškega liMlzma.
KRVAVE DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V GRADCU.
Gradec, 12. maja 1913.
Tukajšnje nemško katoliško aka-demično društvo »Carolina« praznuje 11., 12. in 13. t. m. svojo 25 letnico. To priliko so porabili liberalni in radikalni graški burši, da so pokazali svoje besno sovraštvo proti vsemu, kar je v zvezi s katoliško mislijo. V noči pred Binkoštmi so nalepili po vogalih plakate z duhovitimi napisi, ki kažejo, kako daleč sega radikalna burševska pamet: »Halt! Iialt! Halt! Nur 3 Tage! —Alles lacht, alles freul sich! — So et\vas bat man noch nicht gesehen. — Das Carolincnstiftungsfest oder die ( Viehassentierung am Bummel mit Volksbclustigungcn aller Art. — In i der Nahe des Festplatzcs grofic Aus-stellung von incuen abgelegten Klei-dern. Auch \vird die Broschiirc verteilt »Wic werde ich in einem halben Jahre ein eleganter junger Mann?« (Kako je sirova »svobodomiselna« nemška kultura!)« — Tc plakate, v katerih primerjajo katoliške Carolince /. živino, je seve tiskala tiskarna »Leykam«, kjer se tiska »Tagcspost«.
Na	popoldne je bil slove-
sen obhod katoliških akademikov in gostov po mestu. Pri tem bumlu so sc začele demonstracije. Svobodomiselni burši so aranžirali voz, ki sta ga peljala dva vola, ki sta imela na rogovih cepice graških katoliških akademičnih društev »Traungau« in »Carolina«. Ob straneh so bile karikature katoliških duhovnikov, ki objemajo Traungaucc, Carolince, nemškega kmeta in — kuharico. Na vozu so sedeli paglavci 10 do 14 let s papirnatimi čepicami Caro-line in Traungau. Ta voz sc je par krat nemoteno peljal skozi Ring in Ilerrcn-gassc in šele čez dolgo časa ga je policija odstranila. Slavnostni Bummel je spremljala nepregledna množica liberalnih buršev, srednješolcev, komijev in druge fakinaže, ki je žvižgala in kričala in pela od parka do Harmonie, kamor se je slavnostni sprevod pomikal. Vkljub temu, da je policija ščitila katoliške akademike in goste, so udrihali svobodomiselni burši s palicami po njih glavah, jim jemali čepice in obmetavali sprevod z ginilimi jajci. Tudi vseučiliščnemu profesorju Udeju so zbili čepico z glave in jo vrgli v Muro. Lokal »Harmonie«, kjer so sc katoliški akademiki zbrali, so demonstranti oblegali do 4. ure popoldne. Do pretepov kljub temu ni prišlo, ker so se katoliški dijaki vedli popolnoma pasivno. Aretacij je bilo do 15.
Večji obseg so imele demonstracije na binkoštni ponedeljek. Ob 11. uri dopoldne je bila pontifikalna sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, h kateri so se peljala v slovesnem sprevodu zastopstva vseh katoliških nemških akademičnih društev Avstrije in Nemčijo z zastavami. Vsi akademiki so bili v popolnem »VVichsu«. Že po ulicah so bile demonstracije zelo burne. Liberalni burši in fakinaža je obmetavala zopet sprevod z jajci, tulila in žvižgala, skakala na vozove in trgala katoliškim dijakom čepicc raz glave. Več katoliških akademikov je bilo ranjenih, najbolj pa zastavonoša nemškega katoliškega akademičnega društva Vindelicija iz Monakovega, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Baje so se nemški katoliški dijaki iz rajha, ki so sc vdeležili slavnosti, pritožili pri nemškem konzulu in telegrafično pri zunanjem ministrstvu. Pred cerkvijo Srca Jezusovega je število demonstrantov tako na-rastlo in so bili ekscesi tako divji, da jim policija ni bila več kos. Vrsta vozov je bila pretrgana, n vendar so vse zastave akademičnih društev — kakih 16
— in vsi zastopniki srečno dospeli do cerkve. Seve v kakem stanu! Mnogi so krvaveli, manjkale so mnogim čepice; krasne paradne obleke in zastave so bile umazane od jajc. Za ograjo, ki jc krog cerkve, pa jc tulila in žvižgala divja množica buršev in drugih demonstrantov, žugala s palicami, jih metala čez ograjo, ki jo jc policija zaprla, in metala jajca proti cerkvi in tam zbranim dijakom in katoliškemu občinstvu. Položaj jc bil skrajino nevaren in policija je bila brez moči. Zato je morala priti vojaška pomoč. Ko je začela maša, se je zaslišala vojaška trobenta in pred cerkvijo sta se prikazali dve kompaniji 27. pešpolka« in eska-dron huzarjev. Katoliško občinstvo je sprejelo vojaštvo z bravo-klici in ploskanjem, besni svobodomiselni burši in demonstranti pa so tulili pfuj! in na huzarje so letela gnila jajca. (In »Gra-zer Tagblatt« se še upa trditi, da so Nemci njegove baže edini »s t a. a t s e r« li a 11 c n d e s E 1 e m e n t« v Avstriji0 Pred bajoneti in sabljami so sc morali seveda divji burši umakniti. V pol uri so bile množice krog cerkve izpraznjene in ob četrt na 2. se jc slavnostni sprevod kolikortoliko nemoteno podal iz cerkve. Krog 30 demonstrantov je bilo aretiranih.
Vsi zmerni Gradčani obsojajo svobodomiselni nastop najostreje. Res, kaj takega je mogoče le v zagrizenem nemškem Gradcu. Lepe pojme bodo imeli o avstrijskih razmerah vdeleženci slavnosti iz Nemčije, kjer uživajo katoliška akademična društva v javnosti in na univerzah popolno svobodo in se tudi nasprotniki proti njim obnašajo res vitežki in kavalirski, kakor zahteva akademična čast in olika. Vrhutega sc vrši sedaj tudi tu esperantski kongres, ki raznese po vsem svetu glas o nemški svobodomiselni akademični oliki.
ftumunija in bolKnnsko vprašanje,
V balkanskem vprašanju igra Ru-munija naravno veliko vlogo. Po svoji geografski legi tvori prehod iz Rusije na Balkan, ima kljub neurejenemu razmerju med kmetskimi najemniki in veleposestvom veliko naravnih pogojev za gospodarski procvit in se odlikuje po zdravem, rodovitnem in krepkem prebivalstvu, ki je mešane romansko-slovanske krvi. Turčija si ni mogla tega naroda nikoli docela podjarmiti in Rumunijaje izmed vseli balkanskih dežela pod Osmani vživala primeroma največ avtonomije. Rumunski kjiez Mircea se imenuje med prvimi junaki, ki so krščanstvo branili proti turškim hordam. Kljub naravni žilavosti pa jc rumunski narod tekom balkanskih homatij poleg Srbov pretrpel največ političnih izgub; Transylvanija in Bukovina sta pripadli Avstriji, rodovitna Besarabija pa Ru-| siji.
Pretekla balkanska vojna je Rumunijo našla nepripravljeno. Ko sc je zasnovala balkanska zveza, jc takratni rumunski ministrski predsednik Carp zamudil ugodno priliko, sc z dogodki, ki jih je bilo pričakovati, primerno okoristiti. Lc dejstvu, da trozveza kakor tripelententa kar tekmujeta med seboj, kdo bi Rumuniji največ uslug izkazal, se ima slednja zahvaliti, da jc dobila Silistrijo, ki je v strategičnem oziru kot. najboljši prehod čez Donavo izredne važnosti, več pa si ni mogla iz-poslovati.
Rumunija ostane slejkoprej tudi po tej vojski politično nesaturirana. Prav to dejstvo pa jo sili, da se balkanski zvezi približa, na drugi strani pa je tudi ostalim balkanskim državam veliko na tem, da jo pritegnejo k sebi. Balkanske države imajo velike skupne interese; prvi je ta, da sc od velesil kolikormogoče emancipirajo. Na drugi strani pa posamezne balkanske države tudi marsikaj ločuje in zato ie lc prav.
če se njihove sile mcil seboj vagajo. Zapadne balkanske clržavc teže k jadranskemu morju, Bulgarija k cgej-skernu, Grčija bi si rada zagotovila važno pozicijo na jadranskem, jonskem in cgejskem morju, Rumuniji pa jc končno vse to prav, ker bi ji bilo vse to v veliko gospodarsko korist, njo samo bi pa Bulgarija v prihodnjosti lahko odškodovala z večjim kosom Črnega morja. Rumutnija postane lahko najbolj združujoči in izravnajoči element v balkanski zvezi. In da bi bila končno tudi Albanija primorana sc tej zvezi pridružiti, je kaj jasno.
V Rumuniji sami jc danes razpoloženje tako, da se bodo napake njene prejšnje diplomacije lahko popravile. Rumunija teži danes sama k balkanski zvezi, ker se dobro zaveda, da jc v njej tudi srečna prihodnjost simpatičnega, hrabrega in treznega rumunskega ljudstva.
Balkanski dogodki in mednarodni poiolaj.
VPRAŠANJE DEMOBILIZACIJE AVSTRO - OGRSKIH ČET.
Duuaj, 13. maja. Po najnovejših dispozicijah bo morala javnost glede odpusta rezervistov z južnih meja monarhije še nekoliko potrpeti. Pač se bodo v najkrajšem času odpustili dru-žiuski očetje, splošna demobilizacija pa sledi šele po sklepu miru in poravnavi bulgarsko - srbskega in bulgarsko - rumunskega konflikta. Upajo, da se mir med Turčijo in balkansko zvezo še ta mesec podpiše.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Carigrad, 10. maja. Splošno se domneva, da bo preliminarni mir podpisan najpozneje tekom 14 dni, nakar sc prične takoj demobilizacija.
Sofija, 12. maja. »Agence Telegra-phiciue Bulgare« poroča: Danes dopoldne so izročili zavezniki odgovor na zadnjo noto velesil. V odgovoru izjavljajo, da so pripravljeni sovražnosti prekiniti in določiti London za kraj, kjer bo zborovala mirovna konferenca, na katero se odpošljejo tisti delegati, ki so bili že k prvi londonski konferenci odposlani.
Atene, 11. maja. »Agence d'Athc-nes« poroča: Zavezniki pritrjujejo prekinjen ju sovražnosti kakor tudi temu, da se odpošljejo k mirovni konferenci v Londonu delegati in obžalujejo, ker se velesile na pridržke zaveznikov niso ozirale, dasi ti pridržki vsebujejo živ-Icnjskc koristi zveznih balkanskih držav.
Sofija, 12. maja. Glede na mnenje londonskih političnih krogov, da bi se smatrala preliminarna mirovna pogodba za temelj nadaljnih pogajanj, izjavljajo sofijski vladni krogi, da bulgarska vlada odločno podpira vsako akcijo, ki bi zavlačevanja končala in da hoče res svoj vpliv izrabiti, da vsak zavlačevalni poizkus prepreči, ker dežela odločno zahteva, da se mir takoj sklene.
SKADER SE IZROČI VELESILAM V ČETRTEK.
Cetinje, 10. maja. (Oficicliio.) V soglasju s protokolom, ki so ga podpisali zastopnik Črnegore Plamenac in admirali mednarodnega brodovja, bodo Črnogorci Skacler zapustili v sredo 14. t. m. ob 2. uri popoldne.
Rim, 10. maja. »Agenzia Štefani« poroča: V seji dne 9. t. ni. so poveljniki mednarodnega brodovja pod predsedstvom angleškega admirala Burncya sklenili, da zasede menaroclni oddelek Skader 14. t. m.
Cetinje, 13. maja. Včeraj se jo v .Sv. Ivanu cli Metlua izkrcalo več oddelkov
pomorščakov mednarodnega brodovja* Zvečer so se že napotili proti Skadru. Slovesna predaja mesta v roke velesl-i lam sc izvrši dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne.
PETERBURŠKA POSLANIŠKA KONFERENCA RUMUNSKO - BULGARSKI KONFLIKT REŠILA. — RUMUNIJA DOBI SILISTRIJO. — RUMUNIJA SE PRIBLIŽA RUSIJI IN BALKANSKI ZVEZI.
Bukarešt, 10. maja. Včeraj so zastopniki velesil v Peterburgu podpisali protokol o rešitvi bulgarsko - rumunskega konflikta. Protokol bo objavljen istočasno, ko bo podpisan mirovni pre-liminarij. Protokol o bulgarsko - ru-munskem sporu obsega sledeče točke:
Silistrija pripade z vsemi utrdbami in okolico v daljavi 3 km Rumuniji.
Bodoča bulgarsko-rumunska me-t ja v Dobrudži sc prične pri kraju Po-pina, ki pripade Rumuniji. Nato se drži meja kolikor mogoče naravnih mej in gre po višinah Babuk do Pokardije in preko reke Parales do Akre ob Črnem morju, ki pa ostane pod Bulgarsko.
Pariz, 10. maja. »Temps« poroča iz Petcrburga, da vsebuje protokol glede izravnave bulgarsko - rumunskega spora sledeče: 1. Silistrija se odstopi Rumuniji in sc dobruška meja nekoliko regulira. 2. Prebivalci Silistrije, ki bi se hoteli v Bulgarijo preseliti, se ocl strani Rumunije odškodujejo. 3. Bulgarija ne sme na meji Silistrija—Črno morje graditi nobenih trdnjav. 4. Rumunija ima pravico, da vlaške cerkve in šole v bulgarskem ozemlju nadzoruje in podpira. 5. Za Vlahe v Bulgariji se ustanovi rumunska škofija.
Pariz, 10. maja. Tukajšnji rumunski poslanik Lahovanv je. izjavil: Notranja kriza, ki jc v Rumuniji vsled rešitve spora z Bulgarijo nastala, ima le relativen pomen, ker gre zgolj za diference, nastale v konservativni stranki. Carp napada sedanjo vlado, češ da je premalo dosegla, toda vsi vedo, da je Carp, ko je bil ministrski predsednik, zamudil ugodno priliko, da od Bulgarije za slučaj likvidacije evropske Turčije kaj doseže. Danes sc pa ne cla nič več storiti. Rumunija se mora s sklepom peterburške konference zadovoljiti. Rumunsko ljudstvo si želi dobrih odnošajev z Bulgarijo. Bodoča vloga Rumunije obstoja v tem, da se približa balkanski zvezi. Mogoče se da doseči carinska zveza, ki nam odpre pol do egejskega morja (Solun) in do Adrije (Drač). Obenem mora Rumunija doseči ožje prijateljstvo z Rusijo. Prijateljstvo s trozvezo se mora izpo< polniti s prijateljstvom do Rusije,
BULGARSKO - SRBSKI SPOR.
Dunaj, 10. maja. Tukajšnji bulgarski poslanik Salabašcv je glede bulgarsko - srbskega spora izjavil: Upam, da poravnava med Srbijo in Bulgarijo ne bo povzročala velikih težkoč. Pogodba pravi, da Bitolj in Volcš pripa-deta brezpogojno Bulgariji, dočim ima glede Kumanova, Skoplja, Tetova, Tvi-čeva, Dobra in Struge razsoditi Rusija. Srbi pravijo, cla so se razmere zelo iz-premenile. Toda tudi Bulgarija, ki je prišla do Čataldžo in Bulaira, so bo morala iz teli krajev umakniti. Res je, cla so Srbi mesto 150.000 mož mobilizirali 310.000, toda Bulgarija jih jo mr-sto 200.000 mobilizirala 620.000. Tudi so Bulgari imeli štirikrat večje izgube. Kar pa se tiče ravnotežja na Balkanu, je bila Bulgarija vodna močnejša od Srbije. Sicer pa upam, da sc bo vse mir« no izteklo.
Dunaj, 10. maja. Tukajšnji srbski poslanik Jovanovič je glede srbsko-bulgarskcga spora izjavil: Grčija, Črna gora in Srbija bodo veliko osvojenega ozemlja izgubile, Bulgarija na le
minimalen del, dočim zahteva celo ozemlje, katerega ni zasedla. Če bi se ozemlje razdelilo po željah Bulgarije, bi se ravnotežje na Balkanu občutno izpremenilo. Zato se mora pri definitivni razdelitvi osvojenega ozemlja postopati po pravični proporcionaliteti.
Dunaj, 10. maja. »Zeit« izve iz Bel-grada, da se je mecl Srbijo in Bulgarijo sporazum glede delitve Makedonije že dosegel. Do miru ostanejo ozemlja zasedena kakor so zdaj. Bulgarija jc sprejela srbski predlog glede revizije pogodbe. Vsled tega upajo, da se po miru izvrši takoj demobilizaeija. Baje so ob desnem bregu Vardarja koncentrirane bulgarske čete dobile povelje sc umakniti. Iz Gevgelija so sc Bulgari že umaknili. Ostalo je lc 200 mož v svrho vzdrževanja redu.
Sofija, 10. maja. V Sofiji odločno zanikujejo vesti, da se bo ruska razsodba nanašala na celotno bulgarsko-srbsko pogodbo glede Makedonije. Ruska razsodba, se bo po bulgarskih poročilih nanašala le na preporno ozemlje, to je Debar, Gostivar, Tetovo, Skop-Ije in Kumanovo. Ozemlje, južno od te proge, z mesti Ohrida, Prilep, Bitolj in jifeles, postane po pogodbi neoporečno bulgarsko in se torej ruska razsodba ne more nanašati na te kraje.
Dona], 10. maja. »Sudslawisclie Korrespondenz« poroča iz Sofije, da jc bulgarska vlada privolila v delno revizijo delitvene pogodbe s Srbijo in izrazila pričakovanje, da bo Srbija svoje rahteve znižala.
Sofija, 11. maja. »Mir« piše, da je razmerje med Srbijo in Bulgarijo mnogo bolj napeto kakor pa mecl Bulgarijo in Grčijo. Si'bski časopisi in vodilni srbski politiki dosti očitno izjavljajo, da želijo, cla bi se srbsko-bulgarska zvezna pogodba uničila ali vsaj revidirala; srbski diplomati odkrito priznavajo, da se da sedanja pogodba razlagati le v bulgarskem zmislu., Ostra polemika med Srbi in Bulgari je za balkansko zvezo zelo pogubna.
Sofija, 11. maja. Iz Makedonije je prejel »Mir« izvirna poročila, ki na eni strani opisujejo kako so makedonski Bulgari z orožjem podpirali srbsko in grško vojsko v Makedoniij ter na mnogih krajih odločilno vplivali, da so mogli Srbi in Grki osvojiti razne važne pozicije, kraje in mesta. Za plačilo pa prejemajo sistematično preganjanje od strani srbskih oblasti. — Iz Skoplja se poroča »Miru«, cla se Srbi pripravljajo za vojsko proti Bulgariji. Za enkrat se pa že vrši srdit boj proti makedonskim Bulgarom. Ta boj vodi po večini srbska četaška organizacija, imenovana »Narodna obrana«, ki se nahaja pocl vojaškim poveljstvom. Po mnogih nasiljih, ki jih jc ta organizacija izvršila v Skoplju, so srbske vojaške oblasti (na pritisk, konzulov četaše z njih poveljnikom majorjem Vujovičem premesfile v Tetovo in Debar, gotovo zato, cla bodo mogli tam bolj nemoteno nadaljevati nasilja proti Bulgarom. Četaše so oblekli v vojaško uniformo. Od redne vojske se razlikujejo po tem, da nosijo volovske žile v rokah in samokrese za pasom. Ob koncu aprila sc je v Skoplju vršilo ljudsko štetje. Dasi je v Skoplju mnogo inteligentnih Bulgarov, so štetje izvrševali samo srbski agent je; vpraševali so samo za ime in starost, narodnost so pa k^ar sami po svoje zapisali; Bulgare so kar zapisali za Srbe. — V Vclesu so četaši v poslopju srbske »Narodne obrane« ponoči z vo-lovskimi žilami pretepali bulgarskega lekarnarja Milana Krepijeva, ker ni hotel bulgarskega napisa nad svojo lekarno zamenjati s srbskim.
Belgrad, 12. maja. Ruski poslanik Hartwig je odpotoval v Peterburg. Temu potovanju pripisujejo veliko važnost. Nedvomno je v zvezi s srbsko-bulgarskim sporom. Tukaj menijo, da hoče Hartvvig v Peterburgu vplivati na korist Srbije, ker bo imela Rusija razsoditi v spornih vprašanjih med Srbijo in Bulgarsko.
Belgrad, 10. maja. Bulgarski mc-tropolit v Kumanovem je ščuval prebivalec proti srbski upravi, organiziral čete in poživljal na shodih ljudstvo, naj se proti srbski oblasti upre z orožjem. Nekateri bulgarski četaši so škofa sami denuncirali in je škof svojo krivdo priznal. V Prilepu so oblasti zaprle dva bulgarska Častnika, ki sta pripravljala vstajo.
BULGARIJA IN GRČIJA SE POGAJATA. — BULGARIJA SE ODPOVE-DALA SOLUNU? — PRASKE MED BULGARSKIMI IN GRŠKIMI ČETAMI. — BULGARI SO SOLUN ČISTO IZ-PRAZNILI.
SOFIA, 10. maja. Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, se je med Rulgarijo in Grčijo dosegel sporazum, lil izključuje vsako možnost vojaškega
konflikta med obema državama. Bulgarija se definitivno odpove Solunu, ki pripade s primernim zaledjem Grčiji, Nasprotno pa se Grčija baje obveže, da ostane v eventuelnem bulgarsko-srb-sekm konfliktu nevtralna.
Sofia, 10. maja. Tu zagotavljajo, cla pogajanja med Gešovom'in grškim poslanikom Panasom ugodno napredujejo. Vojaški konflikt je popolnoma izključen.
Dunaj, 10. maja. Iz Aten se poroča, da Grčija neprestano odpošilja čete v Solun. Vsegaskupaj je sedaj v Solunu in okolici zbranih 120.000 mož grške armade.
London, 10. maja. »Times« poročajo iz Soluna, cla se jc pri Portosu vršil med Bulgari in Grki artilerijski boj, ki se je žele 9. t. m. končal. Na progi Solun—Carigrad je ves blagovni promet ustavljen.
Sofia, 11. maja. Nedavno so grške čete severozapadno od Pravištc napadle pol bulgarske kompanije. V preiskavi se je grški častnik sam označil za krivca. Podoben slučaj se jc zgodil pri Eleutken, kjer so Grki začeli na Bulgare, ki imajo kraj zaseden, streljati. Izid praske ie še neznan.
Solun, 11. maja. Grki se pritožujejo, da so Bulgari v dveh vaseh blizu Drame, grške duhovne nadomestili z bulgarskimi. Bulgari oblegajo Dramo, ki jo Grki zahtevajo zase. Bulgarske čete so napadle več vlakov pri Mangosu. Dasi so se Grki in Bulgari 6. t. m. pogodili, da ostanejo čete v tistih pozicijah, ki so jih dozdaj zavzemale, so Bulgari baje napadli grške čete pri Lefteri z infanterijo, kavalerijo in- artiljerijo. Vendar te vesti še niso potrjene.
Solun, 11. maja. Srbsko-bulgarska komisija, ki sc je sestavila, cla dožene, katere kraje so bili zasedli Bulgari in katere Grki, ni prišla do nobenega rezultata, ker niso ne Grki verjeli Bulgarom, ne slednji Grkom.
Solun, 12. maja. »Agence d'Athe-nes« poroča: Včeraj se je tu pričelo ljudsko štetje.
Solun, 11. maja. Mali bulgarski ka-valerijski oddelek, ki je še tu bival, je zdaj tudi zapustil Solun in odjezdil v Kildiš.
RUSKO RAZSODNIŠTVO.
Peterburg, 10. maja. »Večcmaja Vremja« poroča, da je ruska vlada voljna prevzeti glede razdelitve osvojenega ozemlja razsodništvo med Bulgarijo in Srbijo.
BULGARSKA SPOMENICA VELESILAM. O MEJAH BALKANSKIH DRŽAV HOČE DEFINITIVNO SKLEPATE LONDONSKA KONFERENCA.
Sofia, 12. maja. Bulgarska vlada je predložila velesilam spomenico o razdelitvi okupiranega ozemlja. Spomenici so priloženi zemljevidi, na katerih so meje tako zarisane, kakor si jih želi Bulgarija in ostale balkanske države. Velesile so vzele to spomenico na znanje s pridržkom, da bodo o mejah končno v londonski konferenci poslanikov sklepale.
ITALIJANSKO-GRŠKI SPOR. — LA-ŠKI APETIT NA EGEJSKE OTOKE. — LAŠKO BRODOVJE DEMONSTRIRA.
London, 10. maja. Spor med Grčijo in Italijo radi južnih meja Albanije in egejskih otokov obeta postati resnejši nego se je prvotno mislilo. Italija baje celo protestira, ker hočejo Grki Solun utrditi in tudi nc soglaša s tem, da bi Bulgarija iz Ivavale napravila vojno pristanišče. Pravzaprav pa spor zadeva bolj trozvezo in tripelentento, nego Italijo in Grčijo, ker gre za pozicije v egejskem morju.
Brindisi, 10. maja. V krogih mornariških častnikov se govori, da bodo otoki Leros, Stampalija in Rhodos pripadli Italiji.
Brindisi, 10. maja. Laška eskadra je dobila povelje odpluti v egejsko morje tam izvrševati pomembne mornariške demonstracije, naperjene proti Grčiji.
DJAVID - PAŠINE ČETE SE VKRCAJO V DOMOVINO. — ESSAD PAŠA V DRAČU. — PRINC GHIKA TUDI NEKAJ SNUJJB.
Rim, 11. maja. »Tribuna« poroča iz Valone: Turške čete Djavid paše so sc iz svojega taborišča pri Fieri blizu Valone na prigovarjanje Ali Riza bega in vsled navodil Porte premaknile proti ustju reke Semeni. Odtod se bodo vkrcale na parnike, da se prepeljejo v domovino. Najet jc žc en parnik iz Trsta za prevoz ranjencev in bolnikov. — V Valono je odšel princ Ghiktr.
Budimpešta, 10. maja. »Az Ksl« poroča, cla je odšel princ Ghikn na Ceti-
nje in da je izjavil"korespondentu tega lista, da je Essad paša izdal albanske interese in škodoval albanski državi. Princ Ghika odide takoj s Cetinja v Albanijo, da prevzame vrhovno poveljstvo nad armado Essad paše.
Dunaj, 10. maja. »Zeit« poroča iz Belgrada: Poizkus Avstrije in Italije doseči med Essad in Djavid pašo spravo, se je ponesrečil. Obe armadi sta pri Draču zadeli skupaj in je Essad paša Djavid pašo popolnoma potolkel. (?)
Valona, 11. maja. Essad paša je provizorični albanski vladi brzojavil, naj se preseli v Drač. Vlada mu je odgovorila, da to ni mogoče in ga pozvala, naj ne elela osnutju svobodne Albanijo težav.
Carigrad, 13. maja. Pogajanja glede ocltransportiranja turških čet iz Albanije so končana. Čete prepeljejo par-niki otomanske paroplovne družbe. Vojaki Essacl paše se vkrcajo v Draču, vojaki Riza bega in Djavid paše pa v Valoni.
RUSKI NAČRTI GLEDE ALBANIJE. — AVSTRIJSKO - LAŠKI PROVIZORIČNI STATUT ALBANIJE DOLOČA PREHODNO TURŠKO SUVERENITE-TO. — ANGLIJA JE ZA DEFINITIVNI STATUT V ZMISLU POPOLNE NEODVISNOSTI ALBANIJE.
Dunaj, 10. maja. »Sudsla\visclie Korrespondenz« poroča iz Carigrada, da je ruski poslanik obljubil velikemu vezirju pomoč tripelentente pri vprašanje vojne odškodnine, egejskih otokov in francoskega posojila za Turčijo, ako slednja zahteva suvereniteto nad Albanijo.
Carigrad, 10. maja. Načelnik turške mirovne delegacije, Osman Niza-mi paša, je odpotoval na Dunaj, minister za javna dela, Bazaria, pa v'Pariz, da poizvesta, kako stališče bi zavzele velesile napram eventualnemu turškemu predlogu, cla naj postane Albanija avtonomna država pod turško suvereniteto. Za slučaj, če bi velesile akceptirale ta turški predlog, bi imela vele-poslaniška reunija v Londonu rešiti le še vprašanje Egejskih otokov in Ato-ške gore, pariška finančna konferenca pa balkanska finančna vprašanja.
London, 10. maja. »Daily Tele-graph« poroča, da sta Avstrija in Italija v svojem statutu glede Albanije določili prehodnjo clobo, v kateri naj ostane Albanija še pod turško suvereniteto, sicer pa si te dve državi ne prisvajati nobenega privilegiranega stališča glede Albanije. Rusija pa želi, da se turška suvereniteta sploh ohrani; naj se imenuje vali, vzdržijo sedanje turške oblasti in poveri skrb za reci turškemu vojaštvu. Anglija pa je za popolno neodvisnost Albanije brez provizorija.
Dunaj, 10.- maja. »Zeit« in »Neues Wiener Journal« izvesta o avstrijsko-laškem statutu za Albanijo iz Londona sledeče: 1. Albanija postane avtonomna pocl tujim princem, priznava pa suvereniteto sultanovo. 2. Obrežje se nevtralizira. 3. Srbija dobi trgovinsko pristanišče. 4. Tozadevna železnica stoji pod kontrolo vseh velesil. 5. Osnuje se mednarodna žandarmerija. t3. Trgovinski promet v tej luki ni podvržen carini. 7. Glavno mesto je Valona .?),
INTIMNOST MED TURČIJO IN RU-SIJO.
Carigrad, 12. maja. Sultan je sprejel ruskega poslanika Giersa in ruskega atašeja na posebni avdijenci. V poučenih krogih pripisujejo tej avdijenci važnost. Pozneje je imel Giers daljšo konferenco s Mahmud Ševketom. Prvi dragoman ruskega poslaništva Man-delstamm je obiskal ministra za zunanje zadeve princa Sajcl Halima.
TUDI TURČIJA MISLI VSTOPITI V BALKANSKO ZVEZO.
Carigrad, 13. maja. Razni turški časopisi poročajo, da se je zadnji čas večkrat tam, kjer prihajajo turške in bulgarske prednje straže- v dotiko, pokazalo prisrčno občevanje in fraterni-ziranje med obema. Sploh je javno mnenje tudi v Carigradu zelo prijazno Bulgarom. Nekateri časopisi naglašajo, da so bili Bulgari viteški nasprotniki. Ta preobrat je zelo značilen in kaže povsem novo razpoloženje. V poučenih krogih so prepričani, cla izide iz sedanjega zbližavanja lahko še zelo intimno razmerje, nemara tudi zveza med Bulgarsko in Turčijo. Ako ostane balkanska zveza neporušena, jc mogoče, da ji pristopi tudi Turčija.
POŽAR V SKADRU. Cetinje, 10. mnja. (Oficielno.) V svrho, da sc izsledi vzrok požara, ki jo
izbruhnil na skadrskem bazaru, se je odredila stroga preiskava in so oblasti zaprle 11 oseb, ki so na sumu, da so ogenj zanetile.
Praga, 11. maja. Korespondentu li* sta »Bohemia« se je posrečilo priti v Skader, odkoder svojemu listu poroča: Požar v bazaru je napravil ogromno škode. Cele hiše so se podrle. Ceste so polne ruševin. Katedrala je zelo poškodovana, pravtako avstro-ogrski kon" zulat, ljudstvo beračil Mrtveci se poko-i pujejo, ne da bi jih agnoscirali.
Cetinje, 12. maja. Po iz Skadra do« šlem uradnem poročilu o požaru skadrskega bazarja ni bilo toliko proda« jalnic. uničenih, kakor se jc prvi treno« tek poročalo, marveč natančno 174. Preiskava se nadaljuje. Zaprli so več sumljivih oseb, druge še iščejo. Vojaškim oblastem se je posrečilo, da so re« šile blago in denar, kar se je vrnilo lastnikom.
SRBSKI VLADNI LIST O RAZMERJU. SRBIJE DO AVSTRIJE IN RUSNJE,
Belgrad, 10. maja. Vladna »Samo« uprava piše glede na izvajanja nekaterih dunajskih listov o potrebi boljših odnošajev med Avstrijo in Srbijo sledeče: Ni res, da Srbija nima nobene svoje volje, ampak je zgolj okrožje Rusije. Pač pa mora Srbija, ker Avstrija njeni volji vedno nasprotuje, kakor je to zopet klasično dokazalo jadranska in albansko vprašanje, sprejemati prijateljstvo onih narodov in držav, ki jo v boju zoper tako močnega sovražnika podpirajo. Srbija nima nobenega vzroka, odklanjati pomoč Rusije in se ukla-njati volji države, katera težnjo Srbije po gospodarski neodvisnosti in njene nacionalne želje neusmiljeno pobija. Če kdo trdi, da bi Srbi ne mogli pri Kumanovem zmagati, če bi bila Avstrija v Sandžak upadla, je to, negledc na to, kateri so bili razlogi, da se to ni zgodilo, čudne vrste prijateljstvo. Ni res, da jc Srbija zdaj primorana izpreme-niti svoje vedenje nasproti Avstriji. Srbija si pač želi z Avstrijo dobrih odnošajev, ne more pa nič zato, če Avstri* ja srbskim interesom vedno nasprotuje. Politika Avstro-Ogrske v zadnji krizi se jc tako globoko v srbski narod vtisnila, da morajo propagatorji av< strijsko-srbskega prijateljstva obupati, V Avstriji pač ne morejo razumeti, da se pri srbskem narodu' s silo nič ne opravi. Srbi so za dokaze resničnega prijateljstva zelo dovzetni. Ako bi Av« strija le polovico tega za Srbijo storila, kar jc Rusija, bi obstojalo med Avstrijo in Srbijo lahko najprisrčnejše razmerje. Tako pa jc Srbija posili v položaju, cla mora biti vedno pripravljena, se proti močnemu, a sovražno razpoloženemu sosedu braniti. Zato je prijateljstvo Rusije za Srbijo toliko dragoce-. nej še.
STRAŠNA NESREČA V BULGARSKI ARMADI.
Sofija, 13. maja. Pri prevozu bulgarskega vojaštva, ki se je vračalo iz Soluna domov, se je zgodila na železnici velika katastrofa. Iz neznanih vzrokov sta blizu Pravište trčila dva transportna vlaka drug v drugega. Posledice so strašne. Sto vojakov je osta-lo na mestu mrtvih, več kakor tristo pa jih je ranjenih, med njimi mnogo smrtno nevarno. V Sofiji je napravila ta vest*mučen vtisk.
KONKORDATNO VPRAŠANJE MED SRBIJO IN SV. STOLICO GLASOM LAŠKEGA LISTA.
Rim, 10. maja. Dopisnik »PiccOla« poroča svojemu listu, cla je srbska komisija, ki je izvršila preddela za konkordat mecl Srbijo in Sveto Stolico, pripravljena odpotovati v Rim. Vatikan si enako kakor Belgrad želi konkordata, toda baje nasprotuje istemu Avstro-Ogrska, ki si želi ohraniti protektorat nad albanskimi katoličani tudi v novi Srbiji. Sicer pa se konkordat pred mirom ne bo mogel sklenit, ker je treba določiti meje balkanskih držav. Kar se tiče Italije, stoji na stališču, da avstrijski protektorat nima več razloga, da obstoja dalje.
STRELI PROTI SRBSKI LADJI.
Belgrad, 10. maja. Srbska vlada se je pri avstrijskem poslaniku Ugronu pritožila zaradi dogodka, ki se je primeril srbskemu parniku »Belgradu«. Srbska vlada pravi, cla je avstrijska straža pri vasi Ingovo streljala na nik, vsled česar je bil na »Belgradu« trgovski pomočnik Dobroslav Milikovič smrtno ranjen.
ZA MOHAMEDANCE V IZGUBLJENIH KRAJIH.
Carigrad, 12. maja. Turška vlada je odposlala posebno uradniško komisijo v Solun, Bitolj in Skoplje, da razdeli ondotnim mohamedancem, ki so padli v bedo, podpore in jim omogoči odhod, če se hočejo izseliti v Turčijo.
CAR FERDINAND BO SLOVESNO VKORAKAL V SOFIJO.
Sofija, 10. maja. Dva tedno po sklopu preliminarnega miru bo car Ferdinand s četami, ki se vrnejo iz vojnega oozorišča, slovesno vkorakal v Sofijo.
ANGLEŽI SE ZNAJO VSELEJ OKO* RISITITI.
Berolin, 10. maja. »Vossische Ztg.« poroča, da jo Anglija sklonila s Turčijo važno pogodbo glede Kovejte (ob perzijskem zalivu) proti jamstvu, da bo skrbela za integriteto Anatolije. Baje je Hakki paša, turški delegat v Londonu, sklenil to pogodbo z Anglijo z vednostjo Nemčije, vsled česar se domneva, da se pri tem nemški interesi v Mali Aziji niso oškodovali.
Iz seje deželnega odbora Kranjskega
dne 10. maja 1913.
Železniški minister ekscclcncA dr. Forster pride tekom tega meseca in-spicirat belokranjsko železnico. Deželni odbor sklene, da ga sprejme kot gosta dežele Kranjske.
Za letošnje koi-no streljanje se dovolijo tri častna darila.
Podpolkovnik v pok. pl. Beneš je podaril deželnemu muzeju dve veliko fotografije dveh slik vojaškega slikarja Kocha iz bitke pri Kustoci, na katerih je naslikan pl. Beneš kot poročnik •17. kranjskega pešpolka, in pešec Ma-rušič.
Provizorni paznik v deželni prisilni delavnici Franc Juršič se imenuje defitivnim paznikom.
Provizornim pisarniškim oficialom se imenuje Ivan Sotelšek, sodni ofi-ciant v Novem mestu.
Deželnim stavbnim adjunktom se imenuje Robert Ballon, stavbnim prak-tikantom pa Alojzij Tavber, Fr. Marek in Vaclav Heller. Prošnje ostalih prosilcev se obdržijo za pozneje.
Za zgradbo šole v Stranjah, ki je proračunjena na 20.000 K, sc dovoli najetje posojila občinam Bisteršica, Županje njiva in Stranje.
Glede na neki slučaj se določi, da Velja štirinajstdnevni pritožni rok zoper sklepe občinskega odbora, katerih ni treba javnosti razglasiti, od dneva seje, v kateri se je sklep storil.
Domobranska topniška vojašnica se bo zgradila na svetu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah.
iVpeljava poštnih avtomobilskih zvez sc ni izpeljala, ker občine niso hotele prevzeti garancije, ki jo je od njih zahtevala poštna uprava. .Vsled tega pride avtomobilni promet popolnoma v roke privatnih podjetnikov.
Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Škof j o Loko in Žirem je okrajno glavarstvo v Kranju odredilo komisionalni ogled. Ker so so pri tem ogledu našli na progi trije zelo nedo-statni mostovi, je okrajno glavarstvo za sedaj prepovedalo vožnjo s polno obloženimi avtomobili. Cestnemu odboru Škofja Loka in Logatec se navedeni nedostatki naznanijo. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vojn je,
Občini Žiri se dovoli trimesečni rok za plačilo prispevka k zagradbi hudournikov Račeva in Sora.
Za uravnavo Želimljice sc dovoli i. kr. oddelku za zagradbo hudournikov predujem 15.000 K, ki se ima povrniti iz stavbnega zaklada.
Deželni odbor pritrdi, da odda c. kr. komisija za agrarno operacije zgradbo cest Dane — Nadlcsk—Pudob, Nadlesk—Stari trg in Zerovnica—Grahovo podjetnikoma Franu Ružiču in Franu Perčiču.
Zgradba mostu na občinski cesti Slovina—Kočo sc odda tvrdki K. Ilcr-zan v Pragi.
Razpiše se korektura cesto Ivanč-iia gorica—Muljava.
Zgradba železnobetonskega mosta pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru se odda tvrdki Ivanu Ogrin v Ljubljani, preložitev ceste Studoiv-Boh. Srednja vas pa Ivanu Markižu v Boli. Bistrici.
Zviša so kredit za cepljenje prašičev iz državnega prispevka za povzdigo živinoreje od 6000 K na 8000 K. Deželna vlada jc določila za cepljenje tarifo 60 h od prašiča (na štajerskem
z&.i&r"............
Za premovanjc konj so dovoli c. kr. kmetijski družbi 500 K prispevka.
Ker je na Krasu več pogozdenih nasadov pogorelo, so dovoli izredni kredit 1500 K za novo pogozdonjo.
Ker se morajo cevi za deželno elektrarno v Žirovnici izpeljati pod železnico, je c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu delo razpisalo in oddalo tvrdki Redlich in Berger. Zgradba elektrarne bo sedaj hitro napredovala.
Dnevne novice,
+ Zdravje sv. očeta. Iz Rima nam brzojavljajo: Ob binkoštnih praznikih so Vatikan z zastavami okrasili. Tudi sosedne hiše so razobesile zastave. Sv. oče je minuli teden zaslišal skoraj vse v Rimu bivajoče kardinale in se je že zopet pričel s cerkvenimi zadevami pečali. V nedeljo zvečer je celebriral kardinal Rampolla v cerkvi sv. Petra slovesno službo božjo s Te-deumom, ker je sv. oče ozdravel. Navzoč je bil diplomatični zbor in veliko tisoč vernikov, med njimi veliko tujcev, papeževa sestra in nečakinja. Fasada bazilike, kolo-nada in sosednje hiše so bile razsvetljene. Križ na stolici je bil od 1. 1870. prvič razsvetljen. Tudi druge rimske cerkve so bile razsvetljene. Včeraj zjutraj je-došlo 300 ogrskih romarjev.
+ Državni zbor. Poslanska zbornica je sklicana k seji dne 15. t. m. dopoldne ob 11. uri s sledečim sporedom: 1. Volitev enega zapisnikarja. 2. Prvo čitanje predloge poslanca Rinossl in tovarišev, poslancev Forstner, Jokl, Maks Winler, Lcuth-ner in tovarišev, ter poslanca Einspinner in tovarišev v zadevi delavnega časa v trgovinski obrti in zapiranju prodajalnic.
Shod na Žalostni gori. Ob ogromnem številu zbranega naroda se je vršil binkoštno nedeljo zjutraj na Žalostni gori pod predsedstvom g. dež. poslanca Kobija javen ljudski shod, na katerem sta govorila poslanca dr. Krek in Gostinčar. Shod je izrekel pohvalno zaupanje Slovenski Ljudski Stranki.
-f- Proti latinici. Nemci, kakor znano, ne pišejo več enotno, samo z gotico, marveč se poslužujejo zadnji čas tudi latinice. Periodične publikacije, posebno pa znanstvena dela so novejši čas pisana z latinskimi črkami in to v Avstriji, kakor tudi na Nemškem. Je pa eden, ki mu ta latini-zacija staronemških pismenk ne ugaja. Štajerski termidorijanec Peter Rosegger bi se zopet rad proslavil. Zazrl je v latincih »sovražnike nemške samobitnosti« in začel akcijo proti njim. Letošnje leto je posvečeno temu boju in vsak pravoverni Nemec ga mora podpirati, sicer ne pride v Wal-hallo. Nam se pa zdi, da je štajerski augur premalo radikalen. Če so latinske pismenke tako nevarne »nemštvu«, bi sc morala dosledno zavreči tudi gotica in uvesti bi sc morale starogotske rune. Če je kultura nevarna nemštvu, proč ž njo!
+ Prestolonaslednikova soproga za hrvaško cerkev na Dunaju. Za hr-ško cerkev v sedmem dunajskem okraju jo darovala prestolonaslednikova soproga dragoceno monštranco, obloženo z briljanti.
+ Glede srbsko-bulgarskega in bul-garsko-grškega spora opozarjamo v orientacijo naše javnosti na to, da vse vesti, ki glede tega od katerekoli strani dohajajo, točno zabeležujemo, sami sc pa na nobeno stran ne postavljamo in želimo lc, da se vsi spori v interesu balkanske zveze mirno poravnajo — stališče, ki ga sicer zavzema tudi naš cenjeni dopisnik, g. profesor Bezenšek iz Sofije, Vse balkanske države skupaj,. neizvzemši Rumunijo, bodo nekaj pomenile lc, če se nc razcepijo. Sicer pa pametni balkanski državniki to sami dobro vedo in se bodo zato mirno medseboj zmenili, ne meneč se za različne hujskače.
—	Amerika si osvaja balkanska tržišča. Iz Soluna se poroča: Trgovsko društvo »Orient-Amerika«, ki ima svoj sedež v New Yorku, je sklenilo, da v svrho razširjenja svojih zvez z Balkanom ustanovi v Solunu svojo podružnico, ki sc bo v prvi vrsti pečala z direktno prodajo ameriških industrijskih proizvodov na balkanska tržišča in obratno z izvozom balkanskih siro-vin v Ameriko. Društvo bo v Solunu v kratkem priredilo ameriško razstavo. To newyorško društvo je prvo ameriško podjetje te vrste na Balkanu. Tudi v Atenah bo imelo svojo poslovalnico; polagoma osnuje svoje podružnice v Egiptu, Siriji, Carigradu, v črnomorskih lukah in v Rumuniji. Ameriško društvo namerava trgovati s kmetijskimi stroji, kožami, obutvijo, šivalnimi in pisalnimi stroji, tkaninami, kemičnimi in zdravilnimi proizvodi, ogljem, sirom, suhim sadjem, volno in tobakom.
—	Sprejem v katoliško Cerkev. Z Viča nam poročajo: Nekako bolj natihoma, da bi v gotovih krogih nc povzročili preveč razburjenja, smo ta teden dovršili za vso župnijo veselo opravilo. Gospo Elizabeto Bauer, edino protestantinjo v župniji z dvema otrokoma smo sprejeli v sredo zvečer po šmarnicah v katoliško Cerkev. G. Bauer jc dejavka v tobačni tovarni. Ro-
dom je z Ogrskega blizu štajerske meje. Eliza jc pred nekaj dnevi prišla prosit v župnišče za sprejem v katoliško Cerkev zase in dva otročiča. Ker je bila že dokaj poučena v katoliških resnicah, se je z sprejemom lahko pohitelo, da so bili v sredo vsi trije pogojno krščeni, v četrtek je g. Eliza opravila sv. spoved, v petek sv. obhajilo in poveljavljenje zakona in v nedeljo bo prejela zakrament sv. birme. Tako bo v enem tednu prejela pet sv. zakramentov in tako res deležna obilosti sv. Duha za binkoštne praznike.
—	Bolniški strežniški tečaj Rdečega križa. Za mesec maj t. 1. nameravani tečaj prostovoljnih pomožnih bolniških strežnic se iz različnih razlogov ne more vršiti. Ta tečaj vrši se pa meseca junija t. 1. v deželni bolnici. Sprejmejo se vanj še nekatere gospodične ali gospe v starosti od 20. do 50. leta. — Tečaj bode trajal osem tednov. Po končanem pouku bodo naredile učenke izpit. Za poduk ni nič plačati, pač pa so učenke zato zavezane, da v slučaju vojske pri zavodih Rdečega križa ali pa v vojaških zdraviliščih izvršujejo pomožno bolniško strežbo. Prijave naj se pošljejo do 2 0, m a j a t. 1. deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko.
—	»Dan« denuncira. Iz Novega mesta se nam piše: V »Danu« z 8. t. m. »neki« dopisnik v članku »Pomota ali da ne bo pomote« na skrajno podel način denuncira novomeškega trgovca J. Piceka. Hvala Bogu, da na vsem ni nič resnice in da se je dopisniku njegova zlobna nakana popolnoma ponesrečila. »Dan« naj si zapomni: »Der grofite Schuft im ganzen Land . . .«
—	Osebne vesti s pošte. C. kr. poštni kontrolor Karel Zottich je na lastno prošnjo premeščen k c. kr. poštnemu uradu Trst 1.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev
razpisuje mesto strokovnega tajnika.
—	Prebitje semiškega predora. Dne
10. t. m. ob 4. uri zjutraj so prebili pri Semiču 1976 m dolgi predor na novi železniški progi Novo mesto — Metlika.
—	Iz finančne službe. Ministerialni podtajnik dr. Rudolf S a j o v i c je imenovan za finančnega svetnika, finančni komisar v finančnem ministrstvu dr. Ludovik B r e n c e pa za finančnega tajnika.
— Posmrtne zadruge na Hrvaškem. 9. t. m. je bila v Osjeku proglašena razsodba; v procesu proti posmrtni zadrugi »Salvator«; obsojeni so bili: ravnatelj Bichler radi goljufije in nagovarjanja h krivemu pričevanju na šest let težke ječe, člani ravnateljstva Domin, Franki in Lofler pa radi zanemarjanja dolžne pazljivosti na tri mesece ječo.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Mariji Enzersdorfu odlični slovenski domoljub gosp. Jakob Pukl, veleposestnik, c. in kr. nadporočnik v ev. in častni član Podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju. Dosegel je starost 64 let. Pogreb je bil v nedeljo. N. v m. p,! — V Dvoru so pokopali te dni blago gospo Uršulo Z u r c. Ugledna pokojnica je bila teta gospoda drž. poslanca Ignacija Žitnika. Izguba te nepozabne dobrotnice nas je bridko zadela. Pokojnico priporočamo v blag spomin. — V Zagrebu je umrl glavni ravnatelj zagrebške tovarne papirja Moric Friedfeld. — V Rovih pri Kamniku je umrla Marija S a j o v i c.
—	Vojaška vest. C. in kr. nadporoč-hik g. Franjo Kette pri 14. pešpolku v Lincu je imenovan c, in kr. stotnikom istotam,
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem
opozarja svoje člane, da se bo vršilo v četrtek, 15. t. m. ob pol 8. uri v hotelu Union mesečno zborovanje. Važne stanovske zadeve !
—	Najlepše posestvo v zelo prometnem kraju Koroške je naprodaj pod ugodnimi pogoji. Celo posestvo — polje in gozd
—	leži okoli hiše in se lahko redi 15 glav živine, Natančnejša pojasnila da »Slovenska Straža« v Ljubljani, Ljudski Dom I.
—	Strela. Iz Loškega potoka se nam piše: Na binkoštno nedeljo popoldne je udarila strela med silnim nalivom v kozolec posestnika Ivana Bartol na Hribu. Užgala ga je takoj. Domači požarni brambi in ostalim gasilcem se jc posrečilo ogenj omejiti. Pogorel je del kozolca in mrva. Posestnik je bil zavarovan. Naliv je provzro-čil izstop vode, ki jc preplavila polje.
—	Žepna tatica. V Novem mestu se dogajajo ob tržnih dneh vedno žepne tatvine. Tatu pa dolgo niso zasledili. V ponedeljek je pa videla Kokaljca, da je neka znana tatica — Marija Kebclj iz Zlobodola
—	segla sokupovalki v žep. Tatico so že aretirali.
—	Naši fantje pri mornarici. Z Viča se nam poroča: Naših fantov, zlasti mlajših od 14. do 16. leta se je prijelo posebno navdušenje za vojaštvo, zlasti za mornarico. V kratkem času je bilo potrjenih kakih 25 dečkov, ki bodo odšli na morje kot Schiffs-junge v obrambo domovine. Na ta način si hočeio zasigurati srečnejšo prihodnjost,
ker jim sedanje razmere doma nič dobrega ne obetajo. Kjer ni dela, ni tudi kruha.
—	Demoliranje blejskega gradu.
»Fremdenblatt« javlja, da hočejo sedanji lastniki blejskega gradu starodavni grad podreti in na njegovem mestu postaviti v modernem stilu zidani hotel.
—	Otroka utopila. Iz Črnomlja se poroča, da jo koncem meseca aprila Margareta Deutschman iz Majerleta povila nezakonskega sina. Ženska je 23 let stara, njen mož jo je zapustil brez sredstev ter odšel v Ameriko in ji pustil dva nepreskrbljena otročiča. Otroku je vtaknila v usta prst in mu vlila kake pol litra vode ter ga utopila.
Izpred sodišča.
— Dr. Dimnik oproščen. Pri razpravi, ki se je vršila v petek 9. t. m, v Novem mestu proti dr. J. Dimniku, odvetniku v Krškem, je bil obtoženec dr. Dimnik popolnoma oproščen. — Dr. Dimnik je bil obtožen prestopka proti S 305. kaz. zak., katerega je, kakor navaja obtožnica, zagrešil s tem, da je v noči od 27. na 28. januarja v hotelu g. Križmana v pogovoru z enoletnim prostovoljcem dr. ftiha. rabil sledeče besede: »Ihr (Nemci) seid nicht im Stande uns (Slovence) gegen die Ser-i ben zu verteidigen. Sie sind nicht unseres Blutes und vverden daher auch unsere Interessen nicht verteidigen^ Wir Slovenen, Kroatcn und Serbcn sind ein Herz und eine Seele! Aber Sie "vverden schon sehen, wie weit es komrat; die Slovenen vverden schon wissen, was sic zu lun haben vverden!« Obtoženec se zagovarja s tem, da je bil jako hudo vinjen in da se ne spominja, kaj je govoril, kar se jc po pričah tudi popolnoma dokazalo. Med razpravo se je pa tudi dognalo, da obtoženec sploh mi rabil besed »gegen die Serben«, kajti glavni dve priči enoletnega prostovoljca dr. Riha in dr. Ivomoraus sta na Srbe popolnoma »pozabila« in tudi to se ni moglo dokazati, da bi bil rekel: »Die Slovenen vverden schon wisseni was sie zu tun haben vverden!« Pač pa je rekel mesto tega: »Ihr vverdet, noch alle gerne slovenisch sprechen'« V jako čudni luči se je pokazalo obnašanje enoletnih prostovoljcev. Ko je godec Drnač igral »Lepa naša domovina«, so enoletniki vanj metali z vinom napolnjene kozarce in šc druge reči počenjali; po izpovedbi prič so morali biti precej »angeheitert«! Sodni dvor je na podlagi tega vsega obtoženca oprostil. Državni pravdnik dr. pl. Kočcvar je vložil ničnostno pritožbo.
Koroške novice.
k »Wemar sie schon deutsch lernen.-— Zopet celovški kolodvor. Dne 4. maja se je vračala od pevske veselice v hotelu Trabesinger domov v Pliberk družba 16 oseb. Na kolodvoru so zahtevali vozni listek v slovenskem jeziku. Pri blagajni sta stali dve nemški frajli, ki sta gledali družbo,1 kakor da bi kitajsko govorila in nista hoteli ničesar slišati o slovenski zahtevi. Tam službujoči mestni policaj si je dal duška: »Wemar sie schon deutsch lernen, so wie den Burgermeister von Moos, vvelchen wir einsperrten!« Kljub policaju, ki bi bil vseH 16 najraje aretiral, so vztrajali pri zahtevi in so šele na pritožbo pri načelstvu dobili vsi listke za brzovlak do postaje Pliberk v slovenskem jeziku. Sedaj pa vprašamo, ali res ne bo konca teh škandaloznih razmer nasproti mirnim Slovencem na celovškem kolodvoru?
k Umor v Beljaku. V Beljaku si našli ustreljeno 36 let staro gdčno. Julijo Palese, v njeni novi vili, v kateri jc stanovala šele par dni. Prej je gospodična Palese stanovala pri svoji sestri, ki jo poročena z nekim mizarskim mojstrom. Oblast je mizarskega moj-i stra aretirala in pri njem izvršila hiš-i no preiskavo.
Primorske vesti.
p Birma v Trstu. Za Binkošti je škot dr. Karlin podelil v baziliki sv. Justa v Trstu zakrament sv. birme 1150 otrokonu
p Puljski občinski tatovi. Glavnega puljskega tata, ki jc pa bil v Rovinju vkljub italijansko - narodnih razlogov, od porote oproščen, so v petek zopet' zaprli. Galante je bil glavni krivec in sedaj je državno pravdništvo zanj zopet izdalo zaporno povelje. Dva agenta tajne policije, ki Galantcja nista našla doma v Pulju, sta ga šla v soboto loviti k sorodnikom v Sanvinčenat in tam sta' ga res zalotila. Galante je bil tako prestrašen, da ves čas, ko sta ga vozila v avtomobilu v Rovinj, ni izprcgovoril niti besede. Kakor se zatrjuje, je ta aretacija v zvezi z razkritji novih velikih sleparij v puljskem občinskem gospodarstvu, ki so prišle šele sedaj na dan. Ni izključeno, da bo še več oseb
aretiranih. Nekaj jih je bilo že danes, a nadaljnje aretacije sc pričakujejo tekom jutrišnjega dne.
p Poslednja sredstva Italijanov.
Tržaški mestni svet je sklenil, cla morajo biti na novo vstopajoči uslužbenci tramvajskih prog brez izjeme Italijani in po možnosti domačini. S tem so zaprta vrata Slovencem, na stežaj pa odprta Italijanom iz — kraljevine. Domačini Slovenci bi ba je ne znali dovolj — italijanski.
p Vojaške vesti. Pri 5. domobranskem polku v Pulju sta bila imenovana: nadporočnik Ivan Iv obč za stotnika in pobočnik Aclolf F u r 1 a n za nadporočnika.
p 250 hiš naprodaj v Gorici. V Gorici je baje naprodaj 250 hiš. Znamenje, kako slaba je Gorica v gospodarskem oziru! Te dni so javili faliment zopet dva laška in en slovenski trgovec,
p Kaj sc vse pripeti, kadar iščejo »špi-/one«. V Kanal je prišel na orožne vaje k lovskemu bataljonu rezervist. Sedel je v gostilni h gostom in sc spustil v pogovor. Med drugim je izpraševal goste, koliko je vojakov v Kanalu in kje je ta in ona vojašnica. To je prišlo do ušes častnikom, ki so veleli žandarmeriji, naj gre poiskat tistega človeka, ki je najbrže »špijon«. Orožnik je dal puško na rame in šel . . . Oni nevarni človek je na vprašanje, kdo je in kaj išče v Kanalu, lepo ponižno »meldal«, da je rezervist in jc prišel na vaje v Kanal, — Gorečnost je lepa reč!
Razne stvori.
Hud duelant je dunajski stotnik Zbo-/owski, ki je nedavno v dvoboju usmrtil nadporočnika Weissa. Sedaj se poroča, da je Zborowski zavrnil Weissovo opravičilo, katero sta mu podala Weissova zastopnika. Predno jc Weiss izdihnil, je izrazil željo, naj se ga pokoplje brez vojaškega kon-dukta. Poročajo, da je stotnik Zborovski sedaj pozval na dvoboj še tri stotnike, dalje polkovnika viteza Hohna in stotnika Quoika, ki so pri častnem sodišču oficielno intervenirali. Baje sta dobila poročilo o teh zadevah cesar in nadvojvoda Fran Ferdinand.
Vezuv je pričel bljuvati.
Zadnje vesli.
ODGOVOR BALKANSKIH DRŽAV VELESILAM.
Atene, 13. maja. Odgovor balkanskih držav na noto velesil, ki se je izročil včeraj (glej prvo stran) se glasi: »Zvezne vlade so 13. t. m. prejele noto velesil, v kateri velesile zaveznikom javljajo mirovne pogoje in jih poživljajo, naj imenujejo delegate in označijo mesto za mirovne dogovore. Velesile so zopet odločile, da so glede Albanije in egejskih otokov samo one kom-petentne. Zavezniki ne verjamejo, da bi to pomenilo toliko, kakor da velesile ne dopuščajo balkanskim državam nobenih klavzul ter jim zabranjujejo o tem vsako debato v mirovnih pogajanjih, ker sc tiče to njihovih življenjskih interesov, ki potekajo iz zmagovite vojske. Toda te diference v pojmovanju ne preprečujejo, da ne bi se balkanske države začele o miru pogajati. Zato izražajo balkanske države željo, da se dogovori o miru začno, glede mesta pa se izrekajo za London.«
PRELIMINARNI MIR SE PODPIŠE!
Dunaju, 13. maja. Balkanske države so svojim zastopnikom naložile, da podpišejo preliminarni mir s Turčijo. Upa se celo, da se definitivm mir še tekom prihodnjega tedna podpiše.
London, 13. maja. »Times« poročajo, da danes morebiti ne podpišejo še vse balkanske države miru, vendar pa je skoro gotovo, da ga v par dneh vse brez izjeme podpišejo. Sicer bo ta pogodba le preliminarna, vendar pa definitivni mir temu gotovo sledi. Zakaj nadaljnja podrobna pogajanja se ne tičejo toliko balkanskih držav in Turčije, marveč balkanskih držav in velesil. V tem pogledu se morajo balkanske države zavedati, da je vsak njihov odpor brezuspešen in da bo imela odločilno besedo Evropa.
BULGARSKI MIROVNI DELEGATI.
Sofija, 13. maja. Vlada je pooblastila bulgarskega delegata v Londonu, Madjarova, da podpiše mirovne preli-minarijc. Dr. Danev odpotuje v London danes. Finančni minister Todorov se odpelje v Pariz. Bivši bulgarski poslanik v Carigradu Sarafov se poda v Atene, da sc pogaja glede bodoče bul-tjarsko-grške meje.
SRBIJA IN MIR.
Belgrad, 13. maja. Srbska vlada je včeraj popoldne zastopnikom velesil sporočila, da sprejme njihovo zadnjo noto glede miru.
SKADER SE JUTRI IZROČI.
Cetinje, 13. maja. Skader se izroči velesilam jutri ob 2. uri ooDoldne, in siccr na
slovesen način. Črnogorske oblasti so dale napraviti za mednarodne čete šotore. Sanitetne ladje Avstrije in Italije so že pred Skader došle, toda ne morejo blaga še izkrcati. Mesto se ponoči razsvetljuje po ulicah s petrolejkami,
RUMUNSKA ZBORNICA IZREKLA VLADI ZAUPANJE.
Bukarešt, 13. maja. Zbornica je po dolgi in ostri debati izrekla kabinetu Ma-jorescu svoje zaupanje in s tem implicite odobrila protokol o bulgarsko-rumunski pogodbi.
KRVAVI SPOPAD MED GRKI IN BUL. GARI PRI PRAVIŠTI IN ELEUTHE-ROSU.
Soiija, 13. maja. »Mir« javlja, da so praske pri Eleutheri (glej druga stran) krivi Grki, ki so bulgarske čete napadli. Bulgarske oblasti so bulgarske vojake pomirile in prosile iz Sofije instrukcij. Bulgarska vlada zahteva od grške popolno sa-tisfakcijo in želi, da Grčija take dogodke enkrat za vselej prepreči.
Sofija, 13. maja. " Tukaj kakor iz Aten se uradno poroča, da jo bila praska pri Pravišti (glej drugo stran) med Grki in Bulgari jako krvava. Grki so imeli 14 mrtvih in 32 ranjenih, Bulgari pa 300 mrtvih in ranjenih.
Atene, 13. maja. Vladna agencija poroča, da je pri Eleutheri prišlo mecl Bulgari in Grki do praske na sledeči način: Ker so Bulgari pred enim mesecem začenjali prodirati v od Grkov zasedeno ozemlje vzhodno od Soluna, je grška vlada bulgarski sporočila, da bo storila vse potrebno, da se grške čete tega ubranijo. Bulgarska vlada je nato odgovorila, cla se bodo bulgarske čete umaknile in je to tudi odredila. Ko so pa bulgarski vojaki videli, da so Grki Eleutheros začeli utrjevati, so Grke z artiljerijo napadli. Grška vlada odklanja vsako odgovornost za to.
GRŠKO - BULGARSKA POGAJANJA.
Sofija, 13. maja. V Atenah so se pričela med Bulgarsko in Grško pogajanja glede razdelitve novoosvojenega teritorija. Bulgarijo zastopa bulgarski poslanik v Atenah in bivši bulgarski poslanik v Carigradu Sarafov.
BITOLJ OSTANE SRBSKI.
Belgrad, 13. maja. »Politika« javlja, da je v včerajšnji svečani seji občinskega sveta načelnik Lješnarevič izjavil, da je ministrski predsednik Pašič nasproti njemu izjavil, da pripada Bitolj Srbiji in da bo tudi njen ostal. Belgrajsko občinstvo je vsled tega priredilo manifestacijo in bakljado. Množica z godbami na čelu je šla po ulicah, keji so pa bili iluminirani.
SRBSKO - BULGARSKI SPOR.
Belgrad, 13. n\aja. Nasproti vestem, da je Srbija glede razdelitve ozemlji sprejela bulgarsko stališče in se podvrgla ruskemu razsodiniku, se oficielno konstatuje, da je to napačno, ker zdaj še ne gre za razsodbo, na katero je reflektirati šele pozneje, marveč zato, da se pogodba med Srbijo in Bulgarijo preje revidira.
KNEZ WIED — BODOČI KNEZ ALBANIJE.
Dunaj, 13. maja. Kakor smo izvedeli iz dobro poučenih krogov, sta se Avstrija in Italija zedinili, podpirati kandidaturo kneza Wieda za albanskega vladarja. Avstrija in Italija sta odločno proti kandidaturi Viljema Švedskega, ker je njegova žena Rusinja, Knez Wied je protestant. V di-plomatičnih krogih pričakujejo, da bo proti kandidaturi kneza Wieda nastopila Rusija.
SRBSKI VLADNI LIST O VOJNI SILI ZAVEZNIKOV.
Belgrad, 13. maja. »Samouprava« prinaša po statistiki ruskega vojnega poročevalca Taburna, ki je baje zanesljiva, sledeče številke: Turki so imeli na macedon-skem bojišču pod Ali Riza begom proti Črnigori in Grčiji 100.000 mož, pod Zekki, Djavid, Feti in Ferid pašo proti Srbiji 256.000 mož, vsega skupaj 363.000 mož, od teh 303.000 bajonetov. V Trakiji je stalo nasproti Bulgarom 240.000 mož, od teh kombatantov 201.000. Zavezniki so imeli začetkom vojske skupaj 740.000 mož, in sicer Bulgarija 320.000, Srbija 310.000, kateri so se zvišali na 360.000, skupaj s tre-nom 402.000. Grčija jc začetkoma imela 80.000 mož, pozneje nad 100.000. Črnagora izpočetka 30.000, na koncu do 50,000. Proti Srbiji, Črnigori in Grčiji, ki so imele 420.000 mož, jc stalo 363.000 Turkov, proti 320.000 Bulgarom pa je stalo 240.000 Turkov. Proti Srbiji sami je stalo 256.000 Turkov in Ar-navtov.
PREISKAVA RADI POŽARA V SKADRU.
Cetinje, 13. maja. Preiskava zaradi požara v skadrskem bazaru je dokazala, da ni noben Črnogorec pri tem udeležen. Sum leti na lekarnarja Antona Asika, ki je pa izginil. Sum leti dalje tudi na neke Miri-dite iz Puke, ki so se pa tudi že umaknili. Red se v Skadru slejkoprej vzorno vzdr-žujc,
RUMUNI IN LAHI.
Bukarešt, 13. maja, V včerajšnji seji zbornice je poslanec profesor Jorga z ozirom na prisrčni sprejem princa Karolo v Rimu predlagal, naj rumunska zbornica izreče italijanski nad tem dejstvom zahvalo. Zbornica je to soglasno sprejela,
KAVALA ZAPRTA.
Solun, 13. maja. Bulgarske oblasti so kavalsko luko zaprle.
X X X
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR RAZPU.
ŠČEN.
Dunaj, 13. maja. Danes se je gali-ški deželni zbor razpustil in so se odredile priprave za nove volitve.
DUNAJSKI NADŠKOF.
Dunaj, 13. maja. Danes je imenovanje dr. Piffla za dunajskega nadškofa po papeževem breveju oficielno sankcionirana.
ODSTOP GROFA BERCHTOLD A.
Dunaj, 13. maja. Oficijozna »Mon-tagszeitung« poroča: Grof Berchtold namerava takoj po likvidaciji balkanske krize podati svojo demisijo. Vendar pa hoče podati svoj račun še pred de-legacijskim zasedanjem, tako da njegov odstop pred sestankom delegacij še ni aktualen.
POSEBNI AVDIJENCI.
Dunaj', 13. maja. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci ministrskega predsednika grofa Sturgkha in vojnega ministra Krobatina.
BUDGETNI ODSEK.
Dunaj, 13. maja. Budgetni odsek je sklican 15. t. m. na sejo.
NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIK NA DU-NAJU.
Dunaj, 13. maja. Jutri dospe semkaj nemški državni tajnik za zunanje zadeve Jagow in bo konferiral z grofom Berchtoldom.
NEMŠKA LIBERALNA KULTURA.
Gradec, 13. maja. O napadu nemško-nacionalncga dijaštva na katoliške dijake (glej uvodni članek) se šc poroča: Trije katoliški dijaki iz rajha so bili hudo pretepeni. Nek > svobodomiselni« dijak je udaril po glavi nekega detektiva. Cesarski namestnik grof Clary je dal poklicati vojaštvo, ko so mu dijaki iz rajha izjavili, da se obrnejo na svojega poslanika na Dunaju in na zunanji urad v Berolinu. Med ranjenci je tudi senior Orel (z Dunaja?), ki je bil krvavo pretepen. Katoliški dijaki so priredili patriotično manifestayijo pred spomenikom cesarja Franca, Kavalerija je trg izpraznila.
JUSTH ODSTOPI.
Budimpešta, 13. maja. Poslanec Justh namerava svoj mandat odložiti in sploh zapustiti politično torišče.
KANIA — ODLIKOVAN.
Dunaj, 13. maja. Dvorni svetnik in šef literarnega oddelka zunanjega ministrstva, Kania, se imenuje za poslanika in ostane na Dunaju, kjer bo tiskovni oddelek še nadalje vodil.
VELIKA VSOTA ZA »SCHULVEREIN«.
Dunaj, 13. maja. Nek dobrotnik je volil »Schulvereinu« za društveni dom na Dunaju 400.000 K.
BORZA.
Dunaj, 13. maja. Borza je danes dobro poslovala.
NOVO ZA CIVILNE TEHNIKE.
Dunaj, 13. maja. Kakor znano, je zakon o ustanovitvi inženirskih zbornic pred kratkim stopil v veljavo. Sedaj pa je »Wiener Zeitung« objavila tudi naredbo ministrstva za javna dela z dne 7. maja 1913, ki na novo ureja institut civilnih tehnikov. Glasom na-redbe se avtorizirani privatni tehniki odslej nazivljejo civilni tehniki (civilni inženirji, civilni geometri). Civilni tehniki se mesto v dosedanje štiri kategorije dele tako-le: 1. Civilni inženirji za gradnjo (cesto-, mosta- in vo-dogradnje, granje železnic itd.); 2. civilni inženirji za arhitekturo in zgra-darstvo; 3. civilni inženirji za s troj a r-stvo; i. civilni inženirji za elektrotehniko; 5. za ladjogradnjo in stroje na ladji; 0. za kulturnotehniko (zemeljske melioracije, vodo- in cestogradnje); 7. za gozdarstvo; 8. za tehniško kemijo; 9. civilni geometri. Naredba pravi, da se bodo v slučaju nadaljnjega razvoja tehniškega študija ustanovile še nove kategorije. V noveli je posebna točka, ki nanovo urejuje pravice posameznih strokovnih panog kakor tudi dokazilo usposobljenosti. Za to je treba tozadevnih visokošolskih študij s konečnim državnim izpitom, dalje štiri- do petletne prakse, izpitov iz narodnega gospodarstva, avstrijskega upravnega prava in vseh zakonov in nareclh, ki zadevajo tehniško stroko kandidatovo. Dosedanji tchniško-praklični izpit* sc
jc opustil. V bodoče bo tudi učiteljem praktičnih strok na tehniških visokih šolah mogoče prositi za avtorizacijo civilnega tehnika.
UMOR GOSPODIČNE PALESE V BELJAKU.
Beljak, 13. maja. Tu so zaprli mi* zarskega mojstra Gottfrieda Urbana, 10 let starega, pijanca, ki je na sumu, da je umoril gdč. Palese, ki je bila njegova svakinja. Urban je umor priznal.
ZA KRATEK ČAS.
Kaplan jemlje slovo v cerkvi. Skoro vsa cerkev joka. Pod prižnico pa stojita dve dekiici, ki nič ne jokate. Ogorčeno jih vpraša zraven stoječa dekle: »Zakaj pa ne jokate?« — Tujke: »Saj nismo iz te farc.«
LISTNICA UREDNIŠTVA. Škofja Loka: Vse izvršeno, kako* želeli. Zadeva bo ugodno rešena.
Ljubljanske novice.
lj Odličen gost v Ljubljani. BiiV
koštni ponedeljek se je pripeljal v Ljubljano kraljevska visokost Elija princ Bourbon Parma, stotnik generalnega štaba, ter se nastajal v hotelu »Union«.
lj Kako so prijeli deiravaanta Saje« vica? Iz New Yorka nam o tem poročajo: Tajnik avstro-ogrskega generalnega konzulata v New Yorku J. Pataky je dobil brzojavno obvestilo, da defravdant Sajevic potuje pod imenom dr. Miroslava Božiča, ker Se mu je posrečijo dobiti listine, glaseče sc na to ime. Ko je dospel parnik »Kaiser Vilhelm II.« v New York, se je nahajal gospod »dr. Božič« med potniki drugega razreda. »Akademično izobraženega gospoda« so seveda takoj vzeli na Ellis Island. Naselniška oblast na otoku je bila mnenja, da je storila napačen korak, ker je mož prepričevalno zatrjeval svojo nedolžnost, Vendar ga pa ni hotela odpustiti, dokler ni prišel na otok zastopnik avstro-ogrskega konzulata. To se je zgodilo in tajniku Patakyju se je posrečilo privesti dozdevnega »dr. Božiča« do priznanja, da je zasledovani defravdant Sajevic. Šc tekom dneva je nastopil neprostovoljno pot proti domu v smeri proti Bremenu. Zjutraj, ko je bil »dr. Božič«-Saje^ic prijet na Ellis Islandu, so prinesli newyorški časopisi naslednje poročilo z debelimi podnaslovi: »Slovenski dr. jur. pridržan na otoku. Na Ellis Islandu so pridržali dr. Mirko Božiča, ki jc prišel iz Ljubljane. Denuncijacija. — V Združene države ga je poslala avstrijska vlada v svrho študij ekonomskih razmer. 26 letni dr. Mirko Božič se nahaja že pet dni v zaporih na Ellis Islandu, ne da bi vedel zakaj in kako. Kakor se poroča, je dobila naselniška oblast zaupno notico, naperjeno proti imenovanemu. O vsebini notice ni ničesar znanega in naselniška oblast ni našla dosedaj toliko časa, da bi vsaj zaslišala dr. Božiča ali mu povedala, zakaj ga zadržuje na otoku. D.r Božič trdi, da ima štipendijo avstrijske vlade v svrho študija narodno-gospodarskih razmer v Združenih državah. Iz New Yorka se namerava napotiti v Cleveland.« — Po teh »ogorčenih« noticah se je vsled nastopa avstro-ogr-skega tajnika kmalu pokazal pravi položaj in Sajevic je bil razkrinkan ter izročen pravici. — Danes se nam poroča, da je d e -fravdanj Sajevic že došel v Bremen. Prepeljan bo kmalu v zapore ljubljanskega dež. sodišča, ker ima naša država z Nemčijo boljšo pogodbo o izročitvi kakor z Belgijo.
lj 28 letni birmanec. Včeraj je prejel v stolnici zakrament sv. birme 28 let stari bivši koroški protestant Karol Kilzer, oče treh otrok, ki je lani prestopil v katoliško vero, Kilzer se nahaja sedaj že eno leto v Mirni na Dolenjskem, Dober boterček mu je bil uslužbenec Kranjske hranilnice g-Jožef Kurent.
lj Nevarno je obolel posestnik gospod Filip Rudolf iz Črnegavrlia. Zdravi sc v zdravilišču dr. Derganca »Emona« v Ljubljani.
lj Razstava vajenških del, ki je vz« bujaia ves teden veliko zanimanje med občinstvom, osobito pri obrtniškem stanu, so zaključili včeraj dopoldne. V telovadnici c. ki-, državne obrtne šole se je poleg razstavnega odbora zbralo polno ljudstva vseh slojev. To zaključnem govoru predsednika c. kr. vladnega svetnika J. Šubica je razglasil blagajnik F. Jeločpik učencc-vajencc, ki zaslužijo odlikovanje za izdelane in razstavljene predmete. Prejeli so odliko I. vrste: Magolič Ladoslav (mojster Hribar), Kral Lco (mojster Čeme Lud.), Schmidt Teo (m. Čcrne Anton), Košir Viljem (m. Tonnies G.), Debevc Viktor (m. Klobčaver Emil), Svetck Ciril (m. Čer ne Anton), čeme Anton (tn. Žnbkat* Avgust), Artoč Ivan (m. Meglič Ivan), Frietlrich Viktor (tu. Martinčič Avgus!)>

107. ŠteV.
Slovenec, dne 13. maja ism.
Stran 5.
Kosirnik Miroslav (m. Martinčič Avg.), Poglajen Jakob (m. Rebck Josip), Sa-dar Vinko (m. Irkic Ign.), Petelin Avg. (m. Tonnies Gustav), Križman Ciril (m. Klobčaver Emil), Rakovec .Tožef (m. Naglas J. J.), Ccvc Anton (m. Vehar Ign.), Rojina Anton (m. Rojina Anton), Valla Anton (m. Unger Franc), Permo Ivan (m. Vehar Ign.), Dworak Kari (m. Binder Kari), Virant Ludovik (m. za A. Petrin Japel Kari), Koritnik Franc (m. Urbančič Val.), Grajžar Ciril (m. Lonček Alojzij), Urbane Alojzij (m. Črne Ivan), Podrcnik Alojzij (m. Šimenc Pavel), Novak Frančiška (m. Vidmaier Alojzija), Jarc Josipina (m. Palme Marija), Magister Štefanija (m. Drlar Terezija), Ulčnik Štefan (m. Krcč Franc), Tavčar Josip (m. Kukman Franc), Rudi Anton (m. Tonnies Viljem), Likar Filip (m. Warbinek Rudolf A.), šinkoveč Franc (m. Hlavka A.), Hribal Poldi (m. Stockl Hanni). — II. vrste: Bočkaj Dr. (m. Bočkaj Anton), Gjud Aleksander (m. Gjud Aleksander), Jašovec Jos. (m. .Vodnik Alojzij), Dolinar Franc (m. To-man FeL), Osrcdkar Helena (m. Kralj Martin), Paušič Alojzij (111. Zamljen Ivan), Podobnikar Josip (m. Oblak M.), Kreševič Josip (m. Srebot Ivan), Essich Kari (m. Polheimer Fran), Cvirn Tom. (m. Kersnič Ivan), Korže Zofija (m. Medvecl Roza), Kastelic Alojzija (m. Steska Ema), Balleg Franc (m. Herz-mansky Fran), Mejač Janko (m. Herz-mansky Fran), Poschel Henrik (m. Vovk Peter), Jerančič Fran (mi. Mathian Ivah), Mijič Alojz (m. Naglas J. J.), Justin Leo (m. Primožič J.), Košar Maks (m. Košar Gjuro), Gruden Fran (m. Demšar Ivan), Krivec Izidor (111. F. Škafar & Iv. Zorman), Koprivec Kari (m. Mathian Ivan), Peterkovič Ivan (m. Mathian Ivan), Rožanc Fran (m. Rojina Anton), Modic Kari (m. Naglas J. J.), Stopar Fran (m. Tonnies Gustav), Planinšek Emil (m. Martinčič Avgust), Mazi Anton (m. Gujer Rudolf), Arnež Jurij (m. Furlan Franc), Belič Ivan (m. Meglič Ivan), Telavetz Josip (m. Pegan), Schmatz Ivan (m. Žabkar A.), Bijol Franc (m. Žabkar Avgust), Brem-čič Anton (m. Žabkar Avgust), Novak Ivan (m. Kelbel Josip), Hlebš Franjo (m. Brata Eberl), Jelinkar Josip (m. Br. Eberl), Prepeluh Emil (m. Br. Eberl), Prepeluli Josip (m. Brata Eberl), Go-stinčar Viktor (m. Meisetz Franc), Loč-niškar Josip (ln. Zadružna tiskarna), Šturn\;Franc- (m. Narodna tiskarna), Sternad Vinko (m. Katoliška tiskarna), Komar Fran (m. Učiteljska tiskarna), Soklič Ivan (m. Gerber), Jerman Štefan (m. Zupančič). Za odlikovance so bode priredil poseben poučni izlet v Zagreb prihodnjo nedeljo, oziroma dobi razstavljalec efektno darilo, če bi se kdo ne mogel udeležiti izleta.
lj Zglaševanje pri državni policiji se ljudje še niso privadili. Misli se, da se mora vsakdo prijaviti naravnost pri zglaševalnem osrednjem uradu na Bleiweisovi cesti, a temu ni nikakor tako. Zglasnice, ki se morajo za vsakega zglašenca predložiti policiji in ki jih mora vsaka stranka v treh izvodih tudi vsaki policijski stražnici. Izstaviti se morajo v treh izvodih za vsako zglašeno osebo; ena zglasnica ostane pri policijskem zglaševalnem uradu, ena zglasnica se pošlje ali mestni ljubljanski občini, ki vodi svoj popisovalni urad, ali pa prizadetim občinam, eno zglasnico dobi pa stranka s potrdilom policije, da se je res prijava izvedla. Prav bi bilo, če bi sc zglasnice lahko dobile tudi po trafikah.
lj Domač izum. V zavodu za pospeševanje obrti je razstavil g. M a t k o M a 1 o v i č iz Novega mesta načrt nove priprave za vlivanje voščenih sveč. Priloženi vzorci kažejo obenem, kako kompaktna je masa v sveči pri Malovi-čevem izumu v primeri s svečo, napravljeno po dosedanjem načinu, od katere sc ločijo posamezne plasti v luskah. Gospod Malovič je že prijavil svojo iznajdbo patentnemu uradu, naše svečarje pa opozarjamo na Malovi-čevo iznajdbo, o kateri je izreklo društvo za pospeševanje avstrijskih iznajdb prav ugodsno oceno.
lj Za mestne gozde se je nakupilo 2650 drevesnih sadik. Magistratni gremij je za to dovolil 6i K 60 h.
lj Za supleutinjo na šentjakobski dekliški osemrazrednici je imenoval mestni šolski svet Teodoro Kokalj namesto učiteljice Albine Svetck, ki je zaradi bolezni na dopustu.
Ij Umrli so v Ljubljani: Marijana Mrak, dninarica, 60 let. — Josip Pavšek, šolski učenec, 10 let. — Ana Hladnik, bivša bra-njevka, 71 let. — Frančiška Žorž, žena posestnika in kovača, 42 let. — Valentin Ižanc, mestni ubožec, 61 let. — Agata Kožuh, užitkarica, 63 let. — Marija Hribar, rejenka, 4 dni, — Jožefa Urbane, hči kaj-žarja, 16 let. — V deželni bolnici je umrl Matija Češnovar.
lj Ponesrečil se je sinoči na Glincah pri Bijolu 70 letni Tomaž L o t r i č iz Železnikov. Mož jc bil preje v deželni bol-
nišnici in ko jc ozdravel, jc šel prenočit k sorodnikom na Glince. Ponoči je vstal in hotel iti na stranišče. Ker pa ni bil s hišnimi razmerami znan, je na stopnjicah padel in se močno poškodoval. Hoteli so ga zopet oddati v deželno bolnišnico, a je šel rajši domov, kjer bode ostal v domači oskrbi.
lj Prijeti izseljenci. Minuli teden jc policija na kolodvoru aretovala dva Nikolaja Jakšiča, Domjana Špoljariča, Štefana Šte-fančiča, Antona in Ivana Radoševiča in Mile Klobučarja, ker so se hoteli izseliti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. V soboto so morali vsi cdgonskiin potom domov.
Tržeč cene«
Ceno veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. maja 1913.
Pšenica za maj 1913.....10 70
Pšenica za oktober 1913 . . ,	11-44
Rž za maj 1913.......9'46
Oves za maj 1913......8'45
Koruza za maj 1913.....7 91
Koruza za julij 1913.....8'10
Zahvala.
Povodom britke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, brata m strica, gospoda
Antona Breskvar-ja
bivšega ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika
H izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvaltTza vse izkaze globokega sočutja ter za mnogobrojne darovane prekrasne vence.
Prav posebno se zahvaljujemo slav.,.Ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu" za izkazano čast kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Spodnja šiška, 13. V. 1913.
N
1491
Žalu^tči ostali.
Zahvala.
1493
Vsled nenadomestne in žalostne izgube našega dobrega očeta, gospoda
Ivana Kobal
izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način lajšali pokojnikovo dolgotrajno zemeljsko gorje, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Grahovo, dne 12. maja 1913.
Josip Kobal,
nadučitelj.
10dkar zaitrkniem in iužnam!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek «/« kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy. Sch&nbrunner-strafle 109, Radeckyplatz i, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: SackstraOe i. 109
Tesači
dobe takoj za več let delo
za tesanje tramov v gozdu, v akordu. Pisma na upravništvo _»Slovenca" pod št. 1481. 1481
Koncertni klavir
(Ehrbar), zelo dobro ohranjen, sc radi pomanjkanja prostora ceno proda. -Naslov se poizve pri upravi „Slovenca" pocl Itev. 1480. (Znamka za odgovor.) 1180
Hiša
1492
v Vilmarjih št. 25
obstoječa iz 3 sob in vseh pritiklin se odda v najem. Več se poizve ravnotam.
Odda se prijetno	1496
13
sle
z eno ali dvema sobama in kuhinjo s popolno opravo. Zdrav gorski zrak, vsakdanja vožnja-pošta. Anton Bur-keljca, Laze v Tuhinju pri Kamniku.
Priprosta kuharica

IDji
Bolgarski doktor z materjo, ki potuje preko Ljubljane v zdravilišče Gradež pri Trstu, išče le za 11 2 meseca kuharico ali služkinjo za vsa opravila, ki bi lahko pomagala pri kuhi. Plače na mesec 30 do 45 K. Pogoj: biti mora dobrosrčna, zelo mirna, zanesljiva, skromna, simpatična in močna (priprosta meščanka ima prednost). Stara sme biti 23—28 let, razumeti mora nekaj nemščine ter imeti dobra spričevala. Odpotovati bi morala takoj v Gradež. Predstavijo naj sc samo tem pogojem odgovarjajoče osebe na Miklošičevi cesti š!. 8, I. nadstropje, levo, soba št. 1, od 3. do 12. in od 2. do 7. ure. 1497
Važno za lastnike žag, tovarn, mlinov itd.	1491 (3)
Pri postojnski jami se proda vsled razpusta obrati sledeče:
a)	2 še jako dobro ohranjena stroja na par, izdelana od tvrdke VVolf Magdeburg-Buckau vsaka je za 45 HP.
b)	2 zraven spadajoči dinamo,
c)	1 večja še prav dobro ohranjena stružnica za kovino,
d)	4 manjši dinamo,
e)	2 črpalnici za napeljevanje obratne vode itd.
Vsakemu reflektantu je na prosto voljo dano ogledati si navedene stvar na licu mesta.
Vsa nadaljnja pojasnila se izvedo pri jamski upravi v Postojni. Postojna, dne 8. maja 1913.
Naznanilo preselitve.
Odvetniška pisarna
L J©5IPA F Id R LANA
nahaja se vsled preselitve od dne 10, majnika 1913 naprej
v Ljubljani, Sodna ul.1, pritličje.
1479
Št. 9321.

1499 (3\
Za razširjate? sirarne ceste lunina forica-Mullava v cestnem ibaji Uišnja m na 40.000 hron
proračunjena dela in dobave se boelo oddale potom
Javne ponudbene sbraonaue.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotno ceno proračuna ali z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože
do 2. junija I. S. ob f i. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkevane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje cestne gradbe Ivančna gorica-Muljava".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da so jim brezpogojno ukloni.
Razenlega jc dodati kot vadij šc 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika negledc na višino ponudbene cene, oziroma, če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 9. maja 1913.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika, izdal dr. Janko Šlebingcr, c. kr. profesor, je tako skrbno in pregledno sestavljen, da bo služil vsakemu, posebno pa še samouku in šolski mladini bolje nego drugi slovarji; to pa zato, ker je pri vsaki besedi povedano, kako spreminja beseda svojo obliko v praktični govorici. S samo besedo večkrat samouku ni veliko pomaganega, zato jc bil silno potreben slovarček, ki navaja nepravilne oblike pri sklanjatvi samostalnikov, spregatvi glagolov itd. in je torej Šlcbingcrjcv slovarček za samouka in šolsko mladino, ki se mora tudi večkrat hudo boriti s težavami nemškega jezika, naravnost neprecenljive vrednosti. Zato naj stariši kupijo svojim otrokom ta slovarček, če hočejo, da bodo otroci v nemščini dobro napredovali. Mnoga skrbna šolska vodstva so naročila slovarček v velikih množinah, kjer pa šolska vodstva v tem oziru še niso ničesar ukrenila, naj stariši sami slovarček omislijo, da zagotovijo otrokom boljši napredek v nemščini. Ker se prodaja slovarček v velikih množinah, ima tako nizko ceno, da je tudi v tem oziru nedosežen; če bi se bil slovarček tiskal samo v onem številu kakor navadno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila cena več nego še enkrat večja. 1 Iv 20 vin. za broširan, oziroma 1 K 80 za vezan izvod (po pošti 20 vin. yeč) bo vsak lahko utrpel. Slovarček se naroča v »Katoliški B.ukvarni« v Ljubljani.
Novi brevir. Nov popolnoma avtentičen brevir, ki obsega ne samo novi psalterij, temveč upošteva v vseh slučajih nove določbe že na predpisanih mestih v knjigi sami, je ravnokar izšel in sc dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dveh izdajah v velikosti 15X91/2 cm. — a) Izdaja v štirih zvezkih vezana y fin šagrin z zlato obrezo propr. vred 01 K 85 vin., b) izdaja v dveh zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo s propr. vred 31 K 70 vin.
* Žnn, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. — Ker bo kmalu potekel ro, do katerega mora vsak pri c. kr. davčni oblasti podati napoved o osebni dohodnini, opozarjamo na to praktično knjigo, ki bo vsakemu to napoved znatno olajšala. Kdor bo imel pri roki to knjigo, uveljavil bo lahko marsikak odbitek. Katoliška Bukvama v Ljub-Ijani.
Vojska na Balkanu do premirja — vseh 13 sešitkov — se dobi sedaj v krasni originalni vezavi in stane 7 K 20 vin. Platnice v platnu vezane knjige diči večbarvna umetniška slika, ki slikovito predočuje vse grozote krvave vojske. Krasna zunanja oprema združena 7. zanimivo vsebino, katero po-jasnuje premnogo lepih slik, daje delu res ono impozantnost in vredjnost, katero zasluži. Boji po premirju — padec Janine, Odrina in Skadra izidejo v kratkem v posebnem dodatku, ki bo tudi vezan na razpolago. »Vojska na Balkanu« je zgodovinsko delo kot ga nimajo drugi narodi in katerega si jo dolžan nabaviti vsak Slovenec.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
poslano.
V^cr moj bivši zasiopnik gosp. 2Jlaž Stiraac, sklepa s pretvezo, da zaslopa še vedno moje domače podjetje, kupčije v mojem imenu, a v korist drugi ljubljanski tvrdki, opozarjam s iem slavno občinstvo, da imenovani ni več opravičen sklepali kupčije za mojo Ivrdko.
Objedncm prosim vse one, katerim je pod prehezo prodal slroje ali drugo železnino, a so dobili naročeno blago od druge Ivrdke, da mi naznanijo vsak lak slučaj, in jih isločasno opozarjam, da niso obvezam sprejeti blago, poslano jim od kake druge Ivrdke.
V Ljubljani, dne 9. maja 1913.
ffr. Stupica
'.rgovina z želtznrao, motorji in poljedelskimi stroji, Sdini založnik izvirnih slovečih amirik.
„3)«tring"-slroj« za košnjo.	1462
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgiCne bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Darganc. primar. I. klr. odd. dež. boln
Zatona pohištva Fran Ooberlet
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Naravna
najbogatejši alkalični (uatron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3S51
»Zlata MapfJ^6
Ljubljano, Sv. Pelra ceslo šlev. 25
priporoča prečastiti duhovščini in slavn. občinstvu svoje lepe in zračne sobe, kakor tudi priznano najboljšo hrano in pijačo.
Velik senčnat vrt.
i zna:
bu
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-mn-zllo— Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	330
Poštni predal 1-/160 Ogrsko.
Kemčny {techau) I.
Novosti
111
— v veliki izbiri ---------
768	pri
R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
'I
ta
3nnmrtr>nlb<> pridne delavce, tudi za
pomocniKe vodovodna del^ in kon_
strukcije proti | val Pil t1 a Podzelougod-dobri plači in x J v° dnimi pogoji sprejme takoj tvrdka
Jakob Malenšek
želazokonstrukcijska delavnica v Boh.-Bistrlci.
Slavuemu občinstvu priporoča tudi svojo patent „Bobis" praktično železno napravo in korita za moderne hleve in svinjake. 1301
Zagreb, Dlica št. 40.
3vomica žaluzii, rolet, lesenih in železnih zastorov.
3elefon štev. 492.
Geniki in stroškovniki na zahtevo brezplačno. 1448
Proda se dobro idoča
mnu
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena oi)00 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
1
Mm Jirai tem"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike r\a živcih, ^
hisleriči\e, bolne na srcu, želodcu,
pa lake, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri
J)r. f ran Ceh, Gornja SY.l^ungola
^^	pri Mariboru.	1204

ititifiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiivfttiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiitsiitiiifiitiii
Malo rabljen pisalni stroj
»Remington X"
(novi model z vidno pisavo)
se proda po zelo nizki eeni. Po« nudbe na upravo „Slovenea" pod ..pisalni stroj."	1315 (to)
Ritllll!IIIIIIIIIUIIIilllltllllllllllllllllllllHMIIIIIIlllllllUllllinilllllllllllllllll|l|
Cecifarshl mojster o Ljubljana
si usoja slav. občinstvu vljudno naznaniti da je preselil svojo čevljarsko obrt
iz Kolodvorske ulice štev. 35,
na So. Petra cssSb šfsu. 30
(preje g. Marija Horvat). 1440
Pri tej priliki se svojim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi v bodoče.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da nisem opustil pasarske obrti, temveč nasprotno znatno povečal svojo zalogo raznih cerkvenih potrebščin, kakor tudi svetil in materijala za električno in plinovo razsvetljavo.
Renoviranje in galvaniziranjc starih predmetov kar najhitreje.
Proračuni in načrti vedno na razpolago.	1355
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
postaja južne železn.
Začetek sezono: začetkom maja,
(STAJAHiSKI GASTEIN.)
Najbolj zdravilen, radioaktiven akratov Trdno Stajarsko. arr3 do :>7,A stopinj Celzija: učinkuje kot Gastein, Toplice, 1'tatfers proti trganju, revrai, ženskim in živčnim boleznim, slabosti, ranjenju, lnfluenci in njenim posledicam. — Milo podgorsko podnebje. Moderni komfort. Cena oskrbnina. Zveza r. brzovlaki Dunaj 8. Trst 5 in Budimpešta ur. — Prospekte zastonj pri
Kopališčnl direkciji
KIZB8KE TOPLICE (Štajersko).
Moderno zidana, solnčno ležeča
ki je še 16 let davka prosta, na najlepšem kraju v Ljubljani, z velikim, krasno zasejanim vrtom, z dvemi lepimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd., se jako ugodno proda.
Več se poizve v upravništvu tega lista pod št. 1254. (Znamka za odgovor.)
Radioaktivno termalno kopališke
Toplice na Kranjskem. S,SVlAg*
Postaja dolenjsko železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne termalne vodu na dali. Zdravljenjo s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revrai, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališču, posebne in močvirne kopelji. Eloktroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-liata okolica. Hogato opremljene sobe. Izborne in cone restavracije. Prospekte in pojasnila <laje brezplačno kopališka uprava. 976 66
najnovejša
Franca Jožefa cesta 3

o
I-
oo
O
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
■ narejenih oblek. =
Sprejemalo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž, železnice, Solidna postrežba. — Najnižje cene.
! Lepa priložnost. !
Proda se iz proste roke
posestvo
ležeče tik glavne ceste na solnčnem iti prometnem kraju pred trgom, obstoječe iz hiše s staro gostilno z novim prostorom, prodajalno ali drugo porabo z električno razsvetljavo in vodovom v kuhinji. Zraven se nahaja veliko gospodarsko poslopje, 25 m dolgo, v pritličju obokan hlev, skladišče, zgoraj stanovanje, po preuredbi zelo pripravno za enega ali več obrtnikov in trgovca ker jc obširna okolica in sc nudi lepa prilika. Obe poslopji ste z ploščami (škriljem) kriti in močnim podstrešjem. Po dogovoru se posestvo lahko takoj prevzame. Kupci naj se osebno zglase pri Lovrenc-u Bon-celj-nu lastniku v Železnikih, Gorenjsko. 1165
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fiue vrhne jopice, cele obleke,
kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad.
stropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
nasproti gostilne „Pri Molu" i podružnici Mu H. Muc.
767
KOLESARJI.
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za leio 1913.
najboljši in najcenejši nakup =
v	pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. Ljubljana,
Dunajska cesta 9—12.
Specijalna trpina s Kolesi, motorji, automobitiin posamezni doli, - Mehanična delavnica in garaža.

Tr.daia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.