Poitnlna plačana ▼ joto vini.
“9.X. 1932 -krat;
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 15«.
"	L.iwaai;—-----------      —
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Ve leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69*
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. oktobra 1932.
Štev. 116.
Nepoklicani reševalci
Ostra gospodarska kriza in z njo zvezano pomanjkanje denarja je naravno pri mnogih ljudeh porodilo željo, da tudi oni pripomorejo do rešitve krize. Tako je nastala cela vrsta predlogov, kako odpraviti krizo, od zelo prevdarjenih pa do onega najbolj priprostega, ko je nekdo hotel krizi kar enostavno odsekati glavo. Ves čas krize so prihajali in prihajajo vedno znova takšni predlogi rešitve, zlasti pa jih je pomnožilo vprašanje kmečke zadolženosti. Kakor vedno, tako pa je tudi' sedaj poleg mnogo resnih predlogov, bilo predloženih še več neresnih, ki pa so se dostikrat odevali v silno pametne in učene formule. Več ko enkrat je tudi že bila resna nevarnost, da eden teh predlogov prodre, pa čeprav je bila njegova škodljivost očitna.
Z enim takšnih predlogov od teh nepoklicanih reševalcev se bavi na uvodnem mestu »Politika«. V listih se je namreč pojavil predlog, da se izvrši razdolžitev kmeta na ta način, da bo Narodna banka prevzela finansiranje kmečkih dolgov in v ta namen zadolžila državo za 600 milijonov dinarjev ter za to vsoto izdala nove bankovce. Upravičeno pravi uvodničar »Politike«, da si je težko zamisliti bolj napačen predlog. Predvsem se pozabljaj da državna hipoteka nikdar ne more nadomestiti kovinske podlage, ki je gotov denar, dočim je vrednost hipoteke vedno dvomljiva. Ce bi se s hipotekami moglo nadomestiti kovinsko podlogo, potem pri nas sploh ne bi bilo nobenega denarnega vprašanja, ker bi bilo treba na bankovce samo natisniti, da za vrednost bankovcev jamčijo državna posestva. Takoj je jasno, da tujina na tako varnost ne bi dala mnogo. In s tem smo tu že pri jedru napake, ki je v tem predlogu. Bankovci, to je valuta, je stvar, ki je mednarodnega pomena in značaja, kmečki dolgovi pa so le naša notranja zadeva. Zato pa tudi ne gre valuto mešati s tem vprašanjem, ker mora to mešanje brezpogojno slabo uplivati na tečaj dinar, kar pomeni z ozirom na zunanje dolgove nujno povečanje drž. izdatkov in s tem davkov.
Notranji problem kmečkih dolgov se more in sme rešiti samo z notranjimi sredstvi, da izda država, kakor je delala carska Rusija, posebne obveznice, ki se po gotovi meri obrestujejo in s katerimi se plačujejo kmečki dolgovi.
Še bolj čudno pa je, kako so ti nepoklicani reševalci prišli do vsote 600 milijonov. Kmetje dolgujejo vendar zasebnikom dve in pol milijardi, kako naj se ta dolg plača s 600 milijoni je čisto nerazumljivo. Vse kaže na to, da mora tu biti interesent, ki računa prav s temi 600 milijoni; to pa se pravi, da ta predlog sploh noče izvesti razdolžitve kmeta, temveč s kmečko razdolžitvijo koristiti nekomu drugemu.
Zakaj smo v podrobnosti omenili ves ta predlog in njegove napake? Ker se vedno znova porajajo slični in še bolj napačni predlogi, ki samo razburjajo javnost in s tem onemogočujejo nujno potrebo pomir-jenja javnosti. In med njimi so tudi takšni piedlogi, ki so očitno konfuzni, ki pa vseeno niso takoj zavrnjeni, kakor bi morali biti, temveč šele potem, ko so dodobra vzbudili slabo kri. Baš pred kratkim je pri nas povzročil eden teh predlogov največje razburjenje.
Zato pa je treba, da se tem nepoklicanim reševalcem vzame veselje do njih dela. Saj je lepo, če bi kdo hotel pomagati, toda kdor hoče pomagati, mora biti tudi sposoben, da pomaga. Vsa dobra volja prav nič ne pomaga, kakor otrok tudi pri najboljši volji ne more potegniti odraslega iz prepada. Ze celo pa je potrebna pasivnost prit reševanju gospodarskih problemov. Ena sama napaka in narodno premoženje se- je zmanjšalo za milijone, en sam napačen zakon in cela panoga gospodarstva more biti v zastoju.
Zato pa je potrebno, da v gospodarskih vprašanjih odločujejo ljudje, ki poznajo gospodarstvo, predvsem praktični ljudje, ki so jih izkušnje izučile, da pretehtajo do zadnjih posledic vsak ukrep in vsako odredbo. Ti ljudje so poklicani reševati,
ti nas morejo izvesti iz krize, ker so sposobni za to. Pred nepoklicanimi reševalci pa naj nas Bog obvaruje, ker oni so tisti krivi prijatelji, za katere pravi pregovor: Varuj me pred prijatelji, ker sovražnikov se bom že sam ubranil.
Naša lesna trgovina
Referat g. Paplerja na obenem zboru Zveze trg. gremijev v Laškem
V našem narodnem gospodarstvu igra lesna trgovina tako važno vlogo, da je primerno, da tej važni gospodarski stroki, zlasti z ozirom na njen katastrofalni polom, posvetimo posebno razmotrivanje.
Naša lesna trgovina je predstavljala vsa povojna leta, do leta 1980, tako po količini kot po vrednosti eno izmed najznat-ncjših in najstabilnejših izvoznih strok.
V
Pomen lesne trgovine
Lesno gospodarstvo predstavlja nadalje važno postavko tudi v našem narodnem premoženju. Gozdna vrednost gre v visoke milijarde Din, ki je dajala v korijunkturni dobi lesne trgovine okrog pol milijarde Din dohodkov.
Kako odlične važnosti je lesna trgovina v naši zunanji trgovini, dokazuje dejstvo, da se je izvozilo iz naše države v konjunk-turnih letih 1920—1928, v 44 držav 29 milijonov ton losa v vredno,dl 54 milijard dinarjev.
V naši trgovinski bilanci je zavzethal le#' po vrednosti povprečno 25% celokupt nega našega izvoza.
Lesno gospodarstvo, trgovina in industrija v Dravski banovini pa je poleg tega imela tudi še socialni pomen. Zaposlovala je več tisoč delavcev, tvorila pa je poleg tega našemu kmetu edino aktivno premoženjsko postavko.
Ti podatki naj zadostujejo za dokaz velikega gospodarskega pomena, ki ga zavzema lesna trgovina v našem narodno-premoženjskem, socialnem in zunanjetrgovinskem pogledu.
Kriza lesne industrije je nastopila
Pred dvemi leti pa je nastopila ob splošnem poslabšanju mednarodnega gospodarskega položaja tudi v tej naši važni izvozni stroki težka depresija. Cena lesu so pričele močno padati, izvoz se krčiti in na vseh mednarodnih lesnih tržiščih je postajala situacija nejasna in vedno težavnejša. Rusija je s svojimi dumpingškimi cenami in forsiranim izvozom lesa prinesla na evropsko, že povsem nasičeno tržišče, novo situacijo, ki je skrajno neugodno vplivala na ostale države-izvoznice lesa. Cene lesu so močno padle.
Proces rušenja cen, se je nadaljeval. Pridružile so se še izvozne ovire, kontin-gentiranje uvoza, ostra konkurenca med državami izvoznicami. Produkcija je prekašala povpraševanje po lesu in stroka je zašla v težko krizo.
Popolna desorganiziranost lesne trgovine in vsa neznosna bremena kritične svetovno gospodarske situacije, so prinesla tej stroki tudi pri nas popolcn polom.
Ob dvanajsti uri, ko so se reducirali obrati, je zmagala tudi v vrstah lesnega trgovstva zavest o nujni potrebi skupne in složne borbe proti nevzdržnemu položaju. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. gremijev je tedaj pregledala položaj in spoznala, da bo šele treba orati ledino.
Nezdravi pojavi v lesni trgovini
Na zunanjem trgu so padale cene, ne edinole radi splošnega depresivnega stanja, marveč mnogo bolj radi nerazumevanja pomena naše lesne trgovine kot izvozne stroke. Nešteti so bili primeri, da so naši izvozniki lesa tekmovali med seboj, zlasti na italijanskih tržiščih v spuščanju cen. Inozemski kupec je mogel dobiti les ! za vsako ceno. Ta medsebojna konkurenca, katere vzroke moremo iskati, kakor sem omenil, v podcenjevanju in neupoštevanju pomena lpsnega izvoza za vso zunanjo trgovino, je povsem uničila cene in po-
vzročila naši lesni trgovini in s tem tudi narodnemu premoženju mnogo milijonov dinarjev škode.
Tuji odjemalci, ki so videli, kako sami uničujemo cene, so povzročali težkoče našim izvoznikom, postavljali pošiljke brez vsakega tehtnega razloga na razpolago in diktirali cene. V visoke vsote gredo izgube, ki jih je ta umazana konkurenca povzročila našim izvoznikom in gospodarstvu.
Pokazala se je torej nujna potreba, da se predvsem uredi iZvoz in onemogoči de-rutiranje cen in očistijo zunanja tržišča domačih škodljivcev, ki so vsled svoje nestrokovnosti tako škodovali vsej solidni trgovini.
Samo v organizaciji trgovine je rešitev
Baš radi tega, da se odstranijo te nezdrave prilike, je stremelo naše lesno trgovstvo, da se izvede organizacija stroke, bi naj bi prinesla s kontroliranim izvozom usmerjenost cen, preprečila derutiranje, da bi se ob vedno večjih zahtevah tujega kupca izboljšala kvaliteta naših proizvodov, da bi zaščitila našega izvoznika pred krivicami na zunanjih tržiščih ter da bi naša lesna trgovina tudi ob normalizaciji prilik na lesnem trgu obdržala svoj ugled, veljavo in trg.
Z zamišljeno organizacijo lesnega izvoza bi se mogla preprečiti ogromna škoda, ki jo je prinesla izvozu neorganiziranost. Vsa lesna izvozna podjetja, bi se na podlagi uredbe o izvozu lesa, ki bi jo izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, združila v organizacijo izvoznikov, mala lesna podjetja pa v svrho izvoza .v skupne prodajne pisarne ali prodajne zadruge.
S tem bi se na zunanjem trgu ustvarila enotna jugoslovanska lesna trgovina z enotno tipiziranimi proizvodi, kar bi brez-dvomno, ob strokovnem in kvalitetnem napredku, uveljavilo naš izvoz lesa. Pri tem pa je treba podrediti interese posameznika interesom stroke in interesom skupnega napredka.
To načelo naše organizacije, za katerega uveljavljenje se je borila dve leti, je naletelo na popolno razumevanje tudi pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, a na odpor pri hrvatski in bosanski lesni industriji.
Pri presoji sedanje situacije je treba ugotoviti, da je kriza v lesni stroki zajela vso Evropo. Nekatere države-uvoznice lesa so s kontingentiranjem in drugimi uvoznimi ovirami močno omejile uvoz lesa.
Nastal je tak položaj na evropskem lesnem trgu, da so države izvoznice, in države uvoznice smatrale za potrebno, da se
vprašanje lesne krize reši mednarodno.
Treba je ugotoviti potrebo držav uvoznic in množino produkcije držav izvoznic in nato na podlagi sporazuma reducirati produkcijo.
Vse te prilike na evropskem tržišču so privedle tudi našo lesno trgovino v katastrofalno stanje, v velik padec našega izvoza.
Ta padec je izražen zlasti v primerjavi med količino izvoza v letu 1929, 1930 in
I.	polletjem tekočega leta.
Izvoz je znašal:
Izvoz stavbnega lesa: 1. 1929 391.916 vagonov za 1398 milijonov Din; 1. 1931. pa le 75.009 vagonov za 668-8 milijonov Din.
Izvoz drv je izkazan v letu 1929 z 65.643 vagoni za 142-6 milijonov Din, 1. 1931. pa z 27.476 vagoni za 51.6 mil. Din.
Izvoz železniških pragov je padel v tem razdobju za preko 1 milijon komadov, po vrednosti pa za 73 milijonov D hi.
Izvoz lesnih izdelkov je utrpel v tem času padec preko 3000 vagonov in okrog 80 milijonov Din po vrednosti.
Še katastrofalnejši pa je položaj naše lesne trgovine v tekočem letu, in sicer:
V prvem polletju je znašal izvoz:
	1930	1931	1932E
	v milijonih		Din
Stavbni les	6856	369-7	210*1
Železniški pragovi	93-8	75--	3-ft
Drva	26-8	19-3	12-6.
Oglje	24'1	2?-2	13*7
Lesni izdelki	43-8	20-8	11-7
Ekstrakti	38-8	28-1	12-5
Skupaj	910-9	535-1	264*2
	(Koneč prihodnjič.)		
Kakšen bo razvoj Rusije?
Profesor Rosenberg, bi-vši dolgoletni predsednik komunistične stranke v Berlimi in član tretje internacijonale, ki pa se zadnja leta politično več ne udejstvuje, je izdal obširno študijo o razvoju boljševistična* ideje od njenih prvih počettov pa do Stalinove prakse v 1. 1932. V tej štiidiji kon-stafira Rosenberg, da Rusija napreduje, tretja internacijonala pa propada. Sanje « ST e t ovni revoluciji so se izkazale kot naš pačite.
Nato razpravlja profesor Rosenberg, če je Sovjetska Rusija v resnici dežela, ki s« upravlja socijalistično, čistto v smislu zahtev Karla Marxa. V tem primeru bi morala izpolnjevati tri pogoje, namreč: industrija bi morala biti organizirana v velepodjetjih, ki bi bila podrejena samoupravi producentov. Kmetijstvo bi moralo biti na enak način organizirano in produkcija bi se>’ smela ravnati le po potrebi, ne pa po interesih trga in blaga. Profesor Rosenberg, ki dobro pozna sovjetsko Rosijo pravi, d* ni f sovjetski Rusiji izpolnjen niti eden teh treh pogojev. V industriji sicer vlada moderni veliki obrat, toda o samoupravi producentov ni govora niti v gospodarstvu,, še manj pa v politiki. Vlada samo preb iro^ kratiziran prisilni aparat, kateremu morajo množice ubogati, kar pa je nezdružljivo s socijalističnim nazorom o ureditvi svetovnega gospodarstva. Kajti ta nazor sloni na samoupravi človeške družbe, v kateri država polagoma izgine. V sovjetski Rusiji pa je država vse in Rosenberg pravi, da se more označiti ta prebirokratizirani prisilni aparat kot meščanski. V državni industriji kakor tudi v kmečkih kolektivnih gospodarstvih se niti najmanje ne ozirajo na potrebo. V obeh produkcijskih panogah vlada samo trg in blago. Ruska strojna fabriika si mora sama poiskati odjemalcev in svoje sirovine mora plačati prav tako, kakor če bi bila v Evropi. Pri državni banki ima svoj kredit in če ne more plačati, potem ne dobi od državne banke nobenega denarja več in tudi od drugod nobenih sirovin več. V sovjetski Rusiji jei prav tako dovoljeno, da pride slabo vodeno industrijsko podjetje, tudi če je državno, v konkurz, kakor v Evropi vsako zasebno. V sovjetski Rusiji vlada izraziti blagoouo gospodarstvo t modernim finančno kapitalističnim značajem.
Zaključek Rosenbergovih izvajanj se * glasi: Sovjetska Rusija spada v isti državen in družaben tip, kakor leta 1921, ko je prvič popustil Lenin z ustanovitvijo NEPa (nove gospodarske politike). Sovjetska Rusija je drzavrio-kapitalistična država, v kateri ima birokracija glavno besedo.
Iz Rosenbergovih izvajanj sledi, da se bo Rusija čisto vtopila v državni kapitalizem, ki bo obvladal vse življenje. Tz tega-državnega kapitalizma pa je le kratka pot v oster nacijonalizem in impeirijalizeim in da se bo V tej smeri thdi v resnici vršil razvoj Rusije, so tu že nekateri resni znakr. O osebni svobodi pa seveda pri tako prodom in antni vlogi birokracije v Rusiji še dolgo ne bodo smeli sanjati. KakOr pod Petrom Velikim, bo napravila Rusija tudi sedaj Velik napredek v smifelu evropske civilizacije, a' to le pod najbolj krutim absolutizmom, o čegar obstoju pričajo krut& metode boljševikov več ko dovolj jasno.
»Gostilničarski dom« v Ljubljani otvorjen
Prva popolna gostilničarska šola v Jugoslaviji
Kakor jo težka gospodarska kriza, vendar ni delavnost naših gospodarskih slojev niti najmanje popustila. To znova dokazuje »Gostilničarski dom«, ki so ga v četrtek na slovesen način otvorili naši gostilničarji. Po pravici so ga otvorili na slovesen način, ker ne samo po svoji stavbi, temveč še bolj ipo svojem (pomenu je \ čast in ponos našim vrlim gostilničarjem. Kajti njihov dom ne bo le središče njih delovanja, temveč, njih dom je ves posvečen napredku stroke in je z ozirom na tujski promet naravnost pomemben za vso jasnost. Nič se ne varajmo. Naj bodo naše planine še tako lepe, vsa naša domovina pokrajinsko še tako zanimiva, če ne bo gostilničarska in hotelirska stroka na višku, se tudi tujci ne bodo ustavili v naši deželi.
Z >Gostilničarskim domom«, v katerem bo popolna gostilniška šola, dalje internat in vse potrebno, je šele omogočeno, da dobimo gostilniški naraščaj, kakor ga zahteva tujski promet.
Zato pa jo tudi novi »Gostilniški dom« pomenljiva pridobitev za Ljubljano in za vso našo javnost, vsled česar so se tudi ob otvoritvi doma sestali najodličnejši zastopniki naše javnosti in naših prvih gospodarskih organizacij.
Slovesnost je ©tvoril nad vse zaslužni predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Fran Kavčič ter pozdravil vse odlične zastopnike, imenoma pa gospode:
zastopnika bana dvornega svetnika dr. ►Stareta, komandanta dravske divizijske oblasti generala Iličai, ljubljanskega župana, dr. Puca, senatorja dr. Kožica in narodna poslanca Cererja in Pustoslemška, župnika Janka B'arleta, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, načelnika dr. Marna, predsednika zdravniške zbornice dr. Ru*a, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, predsednika Zveze gostilničarjev iz Maribora Valjaka, predsednika Zveze trgovskih združenj in Društva »Trgovski Dom« Josipa Kavčiča ter načelnika gremija Gregorca, predsednika Slov. obrtnega društva Ivana Rebeka, predsednika okrožnega odbora obrtnih združenj Pri-stou-a, ravnatelja Obrtne banke Grudna in druge.
Po pozdravu tudi vseh drugih gostov je predlagal predsednik Fran Kavčič, da se odpošlje u danost na brzojavka Nj. Vel. kralju lin ministrom Ivanu Mohoriču, dr. Kramerju in Ivanu Puclju.
Kako je prišlo do zgraditve »Gostilničarskega doma«
Nato je predsednik Kavčič podal zgodovino ustanovitve »Gostilničarskega doma«. Iz njegovega zanimivega poročila posnemamo:
.Zahteva po zgradbi lastnega gostilničarskega doma se je porodila med gostilničarji že leta 1909, ko je bila ustanovljena Zveza gostilničarskih zadrug. Ta zahteva je nastala iz nujne potrebe, da se ustanovi (moderno urejena gostilničarska šola, ki naj da vso potrebno strokovno .izobrazbo podmladku slovenskega gostilničarstva. Ze od leta 1909 dalje so se zbirala sredstva za .zgradbo šole in sicer iz vpisnin in oprostnin vajenštva. Pa tudi zavedni gostilničarji in kavamarji so pri vsaki priliki darovali in zbirali za šolo potrebne (prispevke. Ti so se potem nalagali v posebnem fondu.
Vztrajno delo je kmalu rodilo prve uspehe in 1. 1913 je bil že predložen oblastem podrobno izdelan program za otvoritev šole. Predložila se je že tudi prošnja za otvoritev šole, ko je izbruhnila svetovni) vojna. Nastal je zastoj in delo je počivalo vse do preobrata, ko se je še bolj živo občutila potreba gostilničarske šole. S še večjo intenzivnostjo se je pričelo delati za zgraditev lastnega doma, ki naj bo središče vsega slovenskega gostilničarstva, obenem pa skrbi za vzgojo odlično izšolanega in veščega naraščaja.
Velik napredek je bil dosežen, ko je ljubljanski občinski svet sklenil, da se pobira posebna davščina na prenočišča in iteniu sklepu na predlog predsednika Kavčiča dodal, da gre 10°/o te davščine v foiul za ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani. Ko se je leto pozneje ta davščina povišala, se je sklenilo, da se prispevek fondu zviša na 22°/o. Fond je imel tako redno dohodke in ideja se je bližala svojemu uresničenju. Da se stvar še bolj pospeši, se je izvolil poseben kuratorij, ki so ga tvorili gospodje: predsednik Fran Kavčič in odborniki: Fran Krapež, Dachs, Stritar,
Zalaznik, Matija Dolničar, Alojz Dolničar, Tonejc in Fiala, dr. Krisper za Zvezo za tujski promet, dr. Pless za Zbornico za TOI, načelnik dr. Marn, ravnatelj obrtno šOle Šubic, ravnatelj trg. akademije dr. Bohm, vladni svetnik dr. Ljubeč .in učitelj Gorazd.
/Kuraforiju se je posrečilo zbrati potrebna sredstva in I. 1930 je bilo dano arh. ing. Šubicu, na napravi potrebne načrte. Delo je bilo nato poverjeno tvrdki Miroslav Zupan, ki jih je lansko leto mojstrsko dovršila.
Poleg moderno urejene šole bo v »Gostilničarskem domu« tudi internat, da se bodo mogle hčerke naših gostilničarjev strokovno popolnoma izobraziti. Šola bo prva te vrste v državi in zato v ponos slovenskemu gostilničarstvu, pa tudi vsej banovini in posebej še Ljubljani.
Najtoplejše se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli, da se je uresničila naša stara želja. Predvsem velja moja zahvala ministru Mohoriču, banski upravi, Zbornici za TOI, mostni občini ljubljanski in zlasti njenemu županu dr. Pucu, Mestni hranilnici ljubljanski, vsem članom zadružnega odbora in kuratorija, posebno še tovarišem Krapežu, Dachsu in Fiali ter arh. Šubicu in stavbeniku Zupanu.
Naj bo »Gostilničarski dom« varno zavetišče vsemu našemu strokovnemu delu in naj se v njem razvija koristno delo za ves naš narod.
Nato je župnik Barle izvršil blagoslovitev doma ter povdaril vzvišen pomen gostilničarskega stanu. Nato je predsednik Kavčič povabil vse goste na zakusko, ki jo je nad vse okusno aranžiral g. Krapež. Pri zakuski so nato čestitali gostilničarjem in njih predsedniku v imenu bana dr. Stare, župan dr. Puc, predsednik Zbornice Ivan Jelačin, predsednik Zveze trg. združenj Josip Kavčič, predsednik Obrtnega društva Ivan Rebek, senator dr. Rožič, poslanca Cerer in Puatoslemšek in starosta Josip Turk. Za čestitke se je zahvalil vsem gostom predsednik Kavčič, nakar so se gostje razšli.	-,0
»Gostilničarski dom« je otvorjen in nje-, govo plodonosno delovanje se je priželo. ,
Za 1 dinar
lahko uporabiš britvico zopet kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Sprejmem tudi vsa druga popravila in brušenja.
Se priporočam R. JUVAN, nožar, Ljubljana
Preiernova ul. IS
Taksni in pristoibinski pravilnik
K »Taksnemu zakonu«, ki ga je pred kratkim izdala tiskarna »Merkur v Ljubljani kot XXV. zv. svoje zbirke »Zakoni« in uredbe«, je pravkar izšel kot XXVI. zvezek te zbirke v pregledni, strokovno sestavljeni celoti .»Taksni in pristojbinski pravilnik«. Kakor knjižico »Taksni zakon«, sta tudi snov za ta pravilnik zbrala in uredila referenta za taksne zadeve pri dravski finančni direkciji, gg. fin. svetnik dr. Bogumil Pavlič in fin. tajnik Franc Mahkovec. Pravilnik, brez katerega skoraj ni mogoče uporabljati taksnega zakona, je nujno potreben iza vsakogar, ki ima posla z oblastvi in s tem tudi s taksami. Knjižica vsebuje na 251 straneh vse določbe in podrobnejša pojasnila k posameznim tarifnim postavkam in členom taksnega zakona, razen tega pa med drugim tudi pravilnik o pobiranju šolnine s pojasnili finančnega ministrstva, itočarinski pravilnik in k temu spadajoče člene obrtnega zakona. Dodana ji je tudi primerjalna razpreglednica določb taksnega pravilnika in taksnega izakona, iz katere je brez zamudnega iskanja mogoče najti skupaj spadajoča določila tako v zakonu kakor v pravilniku. Kot važen in nujno potreben pripomoček k taksnemu zakonu bo pravilnik vsekakor dobrodošla opora za njegovo uporabo. Knjižico je dobiti mehko vezano za Din 30 —■, v platno vezano pa za Din 3£>-— (s poštnino po Din 2'— več), v tiskarni Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23, odnosno v vseli knjigarnah.
TRGOVCI! Širite »Trgovskilist«.
Gostovanja cirkusa Gleicha v Ljubljani ne bo
.Gostovanje cirkusa Gleicha v Ljubljani je že bilo napovedano in anončne pisarne so že dobile navodilo, da razvijejo čim večjo reklamo. Tudi ljubljanski listi so že dobili reklamne notice in seveda tudi obljube velikih inseratov. Toda vse’ te priprave so padle v vodo, ker ljubljanski župan dr. Puc ni dovolil cirkusu Gleichu gostovanja. Zahvaljujemo se g. županu za ta njegov odtočen nastop in za njegovo uvidevnost, da obvaruje Ljubljano pred nepotrebnim zapravljanjem. S prepovedjo župana dr. Puca je Ljubljana ohranila sloves varčnega in solidnega mesta, kar ji je le v čast. Ko bodo časi veselejši, ko bo zopet vsega v izobilju, pa naj prideta tudi dva cirkusa v Ljubljano in nihče ne bo ugovarjal njih gostovanju. Za zapravljanje pa danes ni denarja.
MotIip 7otiH liC,ničn0 čiste> oicp-
ITluUlL■ LdlllVl gane in liayadne prstene ter suhe fasadne barve.
Prvi spalni vagoni III. razreda v Jugoslaviji
Na vse zadnje smo dobili tudi v Jugoslaviji spalne vagone 3. razreda. Zaenkrat se uvedejo ti spalni vagoni le za poskušnjo na progi Zagreb—Osijek. Nove spalne vagone ureja družba Wagon Lits. Iz Zagreba odhaja vlak s spalnimi vagoni ob 22'15 in prihaja v Osijek ob 7-44. Iz Osijeka pa ob 21’10 in prihaja v Zagreb ob 6-45. Po vesteh listov se bodo v kratkem uvedli spalni vagoni 3. razreda tudi na progi Zagreb— Split. Začetek je storjen in pričakujemo, da bodo spalni vagoni 3. .razreda v kratkem tudi na glavni jugoslovanski progi Beograd—'Bled, oziroma Beograd—Rakek.
Nemško zadružništvo
Po statistiki državne zveze nemških kmetijskih zadrug — iRaiffeisenovega ustroja — je bilo v Nemčiji 1. oktobra 1932 v vsem 40.357 kmetijskih zadrug in sicer 118 osrednjih zadrug, 29.639 hranilnic in posojilnic, 4202 nabavnih in prodajnih, 5134 mlekarskih, 532 za prodajo živine, 508 za prodajo jajc, 323 sadjarskih, 383 viničarskih, 5767 elektraren, 869 mlatilnih, 165 strojnih, 803 živinorejskih, 298 pašniških in 1616 raznih drugih. V septembru je število zadrug nazadovalo, ker je bilo 39 novo ustanovljenih, opuščenih pa 76 zadrug.
Ustaoo»l|eno 1893 IVAN BRICELJ Telefon št. 3307
Stavbeni In pohištveni pleskar, liiar, sobo- in Črkoslikar
Dunajska cesta *t.15 LJUBLJANA Gosposvetska c. It. 2 (dvoriite kavarne Evropa)
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna!
Odmera občne pridobnine
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se bo odmera občne pridobnine v Ljubljani izvršila na podlagi starih predlogov, ker je tozadevna intervencija ministra dr. Kramerja pri finančnem ministrstvu uspela. O zasedanju davčnega odbora bo Združenje trgovcev gg. člane še posebej obvestila s posebno okrožnico.
Trgovski dom so si zgradili trgovci v Bos. Krupi. V novem domu bo tudi sedež novega združenja trgovcev v Bos. Krupi.
Za novega nemškega poslanika v Beogradu bo imenovan Dufour-Feronoe, pomočnik glavnega tajnika Lige za Zvezo narodov.
Brezplačen prevoz premoga in drv za
osebne potrebe je dovolil ministrski svet vsem železničarjem.
Novo fabriko za kože, zlasti za kože, ki jih potrebujejo jermenarji in izdelovalci kovčekov, je zgradil v Zagrebu trgovec dr. Alkalay. Te vrste koža se pri nas dosedaj ni izdelovala.
Novo fabriko za čokolado in fine bonbone so zgradili v Zagrebu. Fabrika je že pričela poslovati in zaposluje okoli 20 delavcev.
V Pragi je ustanovil inž. Barcol banko z imenom »Jugobarcot«, ki hoče olajšati trgovinsko poslovanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
|V Alpah je zapadel sneg že v višini 900 .metrov. Okoli Murzuschlaga je sneg celo v višini 800 m.
Na baselskem panevropskem kongresu so predlagali mesto sedanjih 32 valut enotno evropsko valuto »Evrope«, katere enota !bi bila 20 zlatih santimov.
Zveza avstrijskih industrijalcev je odločno nastopila proti agrarni politiki vlade in izjavila, da bo z vsemi sredstvi nastopila proti vladi dr. Dollfufta, če ta ne preneha z agrarno politiko.
Ob iščite aiHomalični bulei
DAI-DAM
Londonske konference petih velesil radi razorožitvenega vprašanja ne *bo, ker je Nemčija zavzela čisto intrasigentno sta-
lišče.
Državni tobačni monopol na Poljskem je znižal ceno cigaretam nižje vrste za deset odstotkov. V kratkem bo Poljska zni-ižala (tudi poštne tarife.
50 milijonov frankov posojila je dobila Poljska od neike francoske skupine za svoje kmetijstvo.
Konverzija avstralskega dolga na 3% je izvršena in je popolnoma uspela. V vsem gre za 45 milijonov funtov.
iNajnižja cena pšenice, ki je bila sploh kdaj zabeležena, je bila te dni na ameriških borzah in sicer 49 in 3 osmine centa za bušelj.
V več mestih Anglije je prišlo do hudih demonstracij brezposelnih delavcev, ki so izropali več trgovin. Le s težavo je napravila policija red.
Velike demonstracije brezposelnih so se vršile tudi v Ameriki in je policija le s težavo ter iz Inajstrožjim nastopom mogla vp»staviti red.
Vse strajke irtisli prepovedati nemška vlada s posebno prisilno naredbo.
Sovjetski vojni komisar Vorošilov se nahaja že več dni v Berlinu. Sodi se, da je prišel radi vojaško-političnih (pogajanj z Nemčijo.
Brazilijanska revolucija je končana in je
bila vsa revolucionarna vlada v San Paolu aretirana.
iNemško-holandska pogajanja za dogovor o kontingentu posameznih uvoznih predmetov so se razbila.
Štrajk transportnih delavcev v Berlinu
se je končal in so ostale mezde neizpre-menjene.
Avstrijska vlada pripravlja pogajanja z Nemčijo, Francijo in Poljsko za sklenitev preferenčnih pogodb.
Sovjeti nameravajo pomilostiti vse zaprte desničarske opozicijonalce z izjemo pristašev Trockega, ki so jih znova pričeli preganjati.
>BUDDHA<
I
r t „BUDDHA“
m j--'.	"
l \A h)ih čajne mešanice so najboljše
TRADEMARK
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15	Telefon	26-26
SLOVENIA TRANSPORT
LJUBLJANA . TELEFON 27-18
Strojni transporti
Specijalno podjetie za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih inštalacij za to varne — Oskrba dovoljenj za carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno.
Izšel je
Taksni in pristojbinski pravilnik.
Dobiva se v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani in v vseh knjigarnah.
Pravilnik o pobiranju trošarine na elektriko
Finančni minister je na podlagi čl. 66 in 68 zakona o državni trošarini predpisal te spremembe in dopolnitve k zakonu o drž. trošarini:
<31. 105a se odslej glasi: Na električno strujo, ki se uporablja za razsvetljavo, se plača trošarina OTO za kilovatno uro.
2. Za električno strujo za pogon elektromotorjev, transformatorjev, ki se vrte, in agregatov za polnenje akumulatorjev, ko tudi za galvanizacijo in vulkanizacijo, se plačuje trošarina OTO za kilovatno uro in to za prvih 1000 kilovatnih ur v mesecu, za vsako nadaljno kilovatno uro pa po 0-05 dinarjev.
3. Za električen tok za medicinske aparate vseh vrst ko tudi za električen tok za kuhanje, pisarniške in poslovne potrebe (štedilniki, električne peči, likalniki, aparati za kuhanje in ohlajevanje, radioatorji, luči za obsevanje, sesalni aparati za prah, visoko frekvenčni aparati za masažo in kozmetiko, ventilatorji in vžigalci) se plačuje trošarina po čl. 2, če imajo ti posebne števce. Instalacije, ki nimajo posebnih števcev za razsvetljavo in posebne za te aparate, plačajo trošarino po čl. 1.
4. Od plačanja trošarine se oproščajo:
a) javna razsvetljava (ulice in trgi),
Ib) električen tok za pogon tramvajev in vseh z elektromotorsko silo gnanih prometnih sredstev, razen liftov, i c) za pogon in razsvetljavo vodovodnih instalacij, če imajo javnopraven značaj,
č) za razsvetljavo in pogon klavnic in plinaren, če imajo javnopraven značaj,
d) za razsvetljavo motornih vozil, avtomobilov, železniških vagonov, ladij in drugih prometnih sredstev.
e) za razsvetljavo in pogon električnih central, če se potrošena struja vodi čez posebne števce.
5. Razven tega se oprošča od plačanja trošarine ona električna struja, ki se uporablja v elektrokemični industriji za elektrokemične in el ek t ro-m etal u r gične namene. To je tok, ki poleg drugih isirovin neposredno služi za pretvarjanje kamna, rud, kovin, kemičnih in fizikalnih spojin v pol-fabrikate.
Ta oprostitev pa ne velja za tok, ki se troši posredno za omenjene isvrhe, ko n. pr. za pogon ventilatorjev in kompresorjev, instalacij v delavnicah in za razsvetljavo itd.
6. Trošarino na električen tok plačuje prodajalec toka (producent ali preprodajalec) ob priliki plačila odškodnine za prodani tok in sicer po posebnem seznamu pristojni davčni upravi najdalje do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem je 'bil električen tok uporabljen. Nato navaja pravilnik podrobna navodila, kako se ima vršiti kontrola nad uporabo toka.
<31. 7. navaja podrobno navodilo, kako se čitajo števci ob priliki potrdila plačila.
8. Finančni organi, ki pregledujejo in čitajo števce visoke napetosti, smejo vršiti ta pregled samo v prisotnosti tehničnega uradnika podjetja.
9. Odloga za plačilo drž. trošarine ni. Ce prodajalec toka, odnosno proizvajalec toka za lastno uporabo ne plača trošarine v določenem roku, se bo ta izterjala ekse-kutivnim potem, z izjemo, če ni potrošnik toka plačal prodajalcu odškodnino, za tok in trošarino. V tem primeru se mora plačati trošarina tekom nadaljnih 30 dni.
10. Kjer se odškodnina za potrošen tok
plačuje pavšalno, plača drž. trošarino prodajalec toka po števcu v centrali po odbitku izgube v vodih in jo prevali na potrošnika, dokler se ne postavi poseben števec.
11. Tehnične izgube toka v omrežju obenem s transformatorji se določajo z 20% za omrežje nizke napetosti. Centrala, ki ne bi bila zadovoljna s tem odstotkom izgube, more zahtevati od finančnega ministrstva
'strokovno komisijo, ki bo ugotovila dejansko izgubo.
12. V centralah, kjer se plačuje tok za namene, omenjene v čl. 1. pavšalno, se plačuje trošarina pavšalno v smislu določb čl. 10. in 11. tega pravilnika.
13. Če v električni centrali sploh ni števcev za -merjenje celotne količine proizvedene električne energije, potem se vrši obračunavanje v smislu čl. 10 in se ima mesečna potrošnja toka določiti v ikilovat-urali po tej formuli. Za istomemi tok 0’25 krat volti krat amperi = kilovatne ure, za raznosmerni tok 0-35 krat volti krat amperji = kilovatne ure -mesečno. Podjetja pa morajo v teku 5 mesecev postaviti števce. Či-tanje amperometrov in voltometrov se vrši, ko je centrala najbolj obremenjena. Če je na omrežje priključen kakšen -motor, potem se smatra, da se ena tretjina toka uporablja za tok po čl. 2. V slučaju spora more prizadeta stranka zahtevati strokovno komisijo od finančnega -ministrstva.
14. Posebni števci za tok -za razsvetljavo in tok za pogon se morajo postaviti v petih mesecih. Rok se šteje od dneva, ko stopi v veljavo ta člen.
15. Števci in transformatorji s katerimi se meri potrošnja toka, podleže piedpisom kontrole mer. Vsi nežigosani števci se morajo predložiti kontroli mer do konca leta 1940. Dokler se to ne izvrši, se vrši plačilo drž. trošarine ipo števcih, ki so v uporabi in žigosani od central.
16. Vsi števci, ki niso pregledani od kontrole mer in ki nimajo njene plombe, morajo imeti plombo pristojnega davčnega urada.
17. Če se števec pokvari, -potem se trošarina plačuje po potrošnji v istih mesecih prejšnjega leta, Če pa je prodajalec ali proizvajalec pričel z delom šele v tem letu, potem -se plačuje trošarina po potrošnji v prejšnjem -mesecu.
18. Vsako nerodnost v pravilnem delovanju števca, vsako poškodbo plombe mora prodajalec ali proizvajalec za lastno uporabo takoj prijaviti pristojnemu -organu.
49. Če se števec pokvari sam -od sebe in če ni plomba namenoma poškodovana, popravi števec centrala isama v -roku enega meseca in o tern obvesti pristojni oddelek finančne kontrole. Dokler ni popravilo izvršeno se -plačuje trošarina v smislu čl. 17.
Vse trgovce opezar/amo
na Dopisno trgovsko šolo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike
20. Odvedba toka kakor tudi vsako upli-vanje na števca od zunaj, da ta ne bi pokazal prave potrošnje, se kaznuje kot tihotapstvo in se pri izračunanju takse vzame kot osnova enomesečna trošarina, ki je bila pred tem plačana.
21. Za vsako namerno poškodbo števca plombe na števcu, -se kaznuje preprodajalec ali proizvajalec z denarno kaznijo od 100 do 1000 Din, v kolikor ni podana krivda po členu 20.
22. Če je namenoma poškodovan števec, potem tse postopa v smislu členov 20 in 21.
23. Vsako tako poškodbo potrošnika struje, mora prodajalec toka prijaviti ali pa se smatra kot soudeleženec.
24. Vsi prodajalci -odnosno proizvajalci toka si morajo v 60 dneh nabaviti trošarin-sko uverenjc. V bodoče se ne bo smelo niti eno podjetje baviti s -prodajo toka, če nima tega uverenja.
25. Za avgust tega leta se -bo plačevala trošarina po preči-tanih števcih z -ozirom na potrošnjo, ugotovljeno po čl. 13, pri čemer se računa, da podleži polovica potrošenega toka plačanju trošarine.
26. Obračun in plačilo državne trošarine na električen tok se vrši mesečno v smislu
3.	opombe, točke 7 a čl. 72 zakona o državni trošarini.
§ 3. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko je razglašen v »Službenih uovinah».
ri* _T 0/1 „«nli barva, plesira In ke-V U\ Ulall	snaži obleke,
klobuke itd. Škrohi
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah za čas od 11. septembra do 20. septembra 1932.
A. OTVORJENI K0NKURZI.*
Dravska banovina: Keramični in gradbeni inaterijal L. Battelino in drug, družba z o. z., Ljubljana. Orel Hubert, trgovec, Šoštanj. Vidmar Franc, trgovec, Nevlje'pri Kamniku ter žena Minka Vidmar Toj. Terpinc, posestnica v Kamniku, Šutna.
Savska banovina: Krivac Nikola, trgo-vefc, Ravna Gora. Podhraški Avgust j osta-vina Slavka Podhraški, Zagreb. Zakula O. Jova, trgovec, Korenica.
Vrbaska banovina: Vujičič Ljubica, Bosanska Dubica.
Primorska -banovina: Draško v Andjelka, žena Šime rojena Katalanič, trgovina, Veli Iž. Gavran Ante Ivanov, trgovec, Ljubuški. Senjanovič Anka, žena Ivana, trgovka, Šibenik. Težačka Zadruga, uknjižena sa ne-ograničenim jamstvom, Vodice.
Drinska banovina: Babič Lazar, trgovec, Tuzla.
Dunavska banovina: Berlet Samuel, trgovec, Novi Sad. Nač Elen Dr., advokat, Subotica.
Moravska banovina: Davidovič Milenko, opančar, Aleksandrovac.
Vardarska banovina: Demaja Rahamin, sitničar, Bitolj. Karija Jeruham sinovi, trg., Leskovac, vlasnici: Rahamin, Hajiš, Borivoj, Ješa i Samuil J. Karijo. Varadi-noviča Dona ud. Stojanka, domačiča, Sv. Nikola.
Beograd, Zemun, Pančevo: Stankovič Dragutin, bravar, Beograd.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Ciber Barbara, trgovka, Ljubljana. Lah Ivan, kovač ih posestnik, Lesce. Raitharek Janka, posestnica in hotelirka, Bled I. Robič Maks, javna trgovska družba, Središče pri Ptuju. Stare Franc, lastnik hotela »01ympic«, Bled. Wachter Matija, trg. in urar, Novo mesto.
HOTEL »METROPOL«
(Miklič), Ljubljana, vis-a-ris gl. kolodvora. Telefon 27-37.
Izvrstna restavracija in kavarna. — Na rai-polago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba.
Priporoča se F. MIKLIČ.
Savska banovina: Bajs Josip, trgovina kožom, Zagreb. Gjurič Ljubica, trg. meš. robe, Rakovica, srez Slunj. Hiršl Milan, trgovec, Ivaničgrad, s podružnico v Bjelo-varu. Šavora Mate, Zagreb, Petrinjska.
Primorska banovina: Pinto H. Benjamin, trg. meš. blaga, Travnik. Rašič Joža pok. Nikola, Klobuk. Rošet Viktor Oto, registro-van pod firmo. F. J. Roset, Split.
Drinska banovina: Cerimovič Ferid, Sarajevo. Elazar M. Momo, trgovec, Sarajevo. Papo S. Albert, trgovec, Sarajevo. Tun Murat, krojač, Sarajevo.
Dunavska banovina: Matul Martin, iz-rada soda vode, Padina. Stepanovič Dragutin, trgovec, Natalinac. Štdgelšmit Jovan, vlasnik štagelšmit Eugen, Veliki Beč-kerek.
Beograd, Zemun, Pančevo: Mozer Marija, soproga trgovca, Zemun.
CIKO RITA
Naš pravi domači izdelek!
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI.**
Dravska banovina: Bernhard Alojzija, hišna posestnica, Maribor. Herlec Emerik, pletilec, čirčiče pri Kranju. Pečar Albin, trgovec, Imeno p. Podčetrtek. Pražarna slada družba z o. z., v likvidaciji, Ljubljana.
Savska banovina: Ciprijanovič Ivan, Zagreb. Draženovič Ivo i Gjure, Karlovac. Šorš Gjuro, mag. pharm., Zagreb.
Primorska banovina: Paladin Milan, trgovec, Split.
Drinska banovina: Cerimovič Ferid, Sarajevo. Grinjkina Aleks, trgovec, Šabac. Sofronič Brača, trgovci, Skela.
Dunavska banovina:	Hajman Stevan,
bivši trgovec, Sekič.
Moravska banovina: Ilič N. Milan i Brata Ilije, bivši trgovci, Knjaževac. Marič Milan,. puškar, Paračin.
Vardarska banovina: Krstič Petar, ko-žarski trgovec, Tetovo.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Davidovič
Avram, Beograd. Vasič Milorad, bivši ko-žarski trgovec, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.**
Dravska banovina: Klimo Josip, trg. z meš. blagom, Maribor. Košek Karol, tovarnar v Pobrežju. Kunstek Pavel, trgovec, Maribor. Mahajuc Ivan, kavarnar in gostilničar. Škraban Janez, trgovec, Puconci. Vezjak Jakob, krojač, Maribor.
Savska banovina: Bleiwinkler Matija, tr-
Dr. Pi rceva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Tovarna motvoza in vrbama d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
k svojim!
velike in
Zvonarska ulica
Nasveti v pisarni
o
\<*®
UMETNO VRTNARSTVO
nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd;
ČEH, Ljublfana VII, GasllsUa c-14
Stavbeno ln pohištveno mizarstvo
FRANC BERGANT
Dravlje 108
poleg nove šole v Zg. Šiški
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih ln podanih
načrtih
Priznano dobre
 grobne lučice
znamke „ZORA'* dobite zopet pri tvrdki
Ljubljana
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
I SOL5 I NE K
STAVBENIK
FURLANI
Rimska cesda t5
brezplačni
čBrzojavi: SKrispercoloniale XjuUjana	‘Ofiefon st. 2263
Ani. Krispev Coloniale
£ ustnik: Josip VevUi
‘”''13™“““"'' Gfubljtmu “jr,
™X?T2isir' £una,ska cesta 33 sk».««.
‘Gočna postrežba.	Ilstanovljeno leta 1840 Ceniki na tazpolatfo.
KUVERTA«
»UBllAN*
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
mizarstvo
Zg. Šiška štev. 209
(pri Remizi) -- Telefon 22-97 prevzema vsa stavbna in pohištvena dela.
Za solidno izvršitev jamči
Kimovec & Co.
z o. z.
trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami
agentura in komisija
LJUBLJANA
Ttiailca cesta it. tO
Ure, zlatnina, optični predmeti
L VILHAR
1IHBLJAKA, S,. Pel... K
gnjat 16 do 20, prekajene noge 4 do 8, prekajen jezik 16 do 28, prekajena glava 6 do 8 Din za kg.
Klobase: krakovske 18 do 28, debrecin-ske 10 do 14, brunšviške 9 do 15, pariške 16 do 22, posebne 15 do 20, safalada 15 do 20, hrenovke 18 do 22, kranjske 20 do 25 I)in.za kg. prekajene kranjske klobase 3 do ,4-50 za kos, mesen sir 18 do 22, tlačenke 18 do 20, salame 50 do 60 Din za kg.
Konjsko meso po 4 do 6 Din za kg, konjske kože po 50 do 60 Din za kos, goveje kože po 4-50 do 6 Din za kg, telečje 6-50, svinjske 2, gornje usnje 50 do 70, podplati 35 do 50 za kg.
Pijače: vino novo 6 do 10, staro 12 do 20, črno 9 do 14, žganje 20 do 25, rum 36 do 56, sadjevec 2 do 3 za liter.
Perutnina: piščanec majhen 9 do 12, večji 20 do 25, kokoš 15 do 20, raca 15 do 25, gos 35 do 45, puran 40 do 50, zajec domač majhen 4 do 5, večji 15 do 20 za kos.
Divjačina: jerebice 5 do 8, fazani 12 do 14, zajci 20 do 25 za kos, srna 8 kg.
Morske ribe po 14 do 28 Din za kg.
Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 2 do 3, smetana 10 do 12, surovo maslo 20 do 24, čajno 28 do 32, ementalski sir 60 do 80, polementalski 26 do 35, trapistovski 12 do 25, grojski 16 do 25, tilski sir 20 do 26, parmezan 70 do 100, sirček 4 do 5 za kg, jajca 0'75 do 1 kos.
Kruh: bel kruh 4, polbel 3’50, črn 3, drobtine 5.
Sadje: jabolka 2-50 do 4, slive 1 do 2, posušene 8 do 12, breskve 4 do 5, grozdje 2‘50 do 4-50, hruške 4 do 5 za kg. limona po 1'25 do 2 kos, rožiči 6, smokve 7 do 12, dateljni 30, mandlji 40 do 50, orehi 4‘50
Kavarna
ki je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča
Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina
ln odprto pivo
Točna postrežba Solidne cene
Ivan in Zofija Flerin
do 5, luščeni 16, rozine 14 do 24, mak 12 do 14 za kg.
Žito: rž 2, ječmen 2, oves 2 do 2'20, koruza 2, proso 2’50 do 3, ajda 2, fižol 2 do 4, grah 10 do 13, leča 10 do 12 za kg.
Krma: sladko seno 90 do 100, kislo 75 do 80, otava 90 do 100, slama 60 do 65 za 100 kg.
Kurivo: trda drva 90 do 100, mehka 70 do 80 za kub. m, premog trboveljski 40 do 42, velenjski 22 do 24 za cent, oglje 2, koks 0-75 do 1 za kg, petrolej 7 za liter, karbid
6 do 7, sveče 14 do 36 za kg, bencin 6 do
7 za liter.
Zelenjava: salata glavnata 1 do 150, endivija 0 50 do 1-50 za kos, radiča kup 1, zeljnate glave 1 do 4, ohrovt 1 do 2, kar-fijola 1 do 6, špinača 1 za kupček, paradižniki 2 do 2’50 za kg, kumarice 0*50 za komad, za vkisanje 6 kom. za 1 Din, buče jedilne 0-50 za kom., fižol v stročju 1 za kupček, peteršilj 0‘25 za šopek, zelena 1 do 1'50, zelenjava za kuho 050 za šopek, čebula 2 do 3, česen 6 do 10, por 0 50 za kom., korenje vrtno 1, pesa rdeča 1 za kup., koleraba 050 do 075 za kom., krompir 1 do 1-50 za kg, hren 6 do 8, zelje kislo 4 do 5, repa kisla 3 Din za kg.
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR.
— Za Trgovuko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana
govec iz Sotina. Cepelja S., Zagreb. Cor-kovie Petar, trgovec, Glina. Grafius i Kovačevič, trgovci, Virovitica. Krivac Nikola, trgovac, Ravna gora. Mandič Vojislav, Gru-bišno polje. Oreškovič Jure, trgovec, Ku-terevo.
Vrbaska banovina: Vujičič Ljubica, Bos. Dubica.
Primorska banovina: Gavran Ante Ivanov, trgovec, Ljubuški. Ostojič Risto, trgovec, Mostar. Završnik Franjo, Mostar.
Drinska banovina: Elazar Samuel, Sarajevo. Sikirič Hilmijo, Sarajevo.
Zetska banovina: Jokanovič Uroš, trgovec, Dubrovnik.
Dunavska banovina: Mihajlovič P. Dra-gutin, trgovec, Kragujevac. Štojšin Julka, trgovka, Stari Bečej.	•	.	-
Moravska banovina: Stefanovič Todor, trgovec, Predejana.	;•
Beograd, Zemun, Pančevo: Cvetkovič Vladimir, fabrika soda vode i brodo-vlasnik, Beograd. Maksimovič J. Brača, Beograd, Mančič i Stanisavljevič, trgovci, Beograd.
* Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v tajništvu društva.
**Vzrok, zakaj je bilo postopauje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
DOBAVE
Strojni oddelek Direkcij© državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg žičnikov, 4 karborundum plošč; do 15. oktobra t. 1. pa glede dobave 200 komadov ročajev za kladiva, 100 komadov toporlšč ta sekire, 100 komadov toporišč za krampe in 1500 komadov brezovih metel.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3350 kg jeklenih vrvi in 5000 kg plinskega olja.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Tržne cene v Mariboru
Maribor, dne 1. oktobra 1932.
Goveje meso I. 8 do 10, II. 6 do 8, III. 4 do 5, svež jezik 10 do 14, vampi 3 do 4, pljuča 3, ledvice 8 do 10, jptra 3, možgani 10, parklji 8 do 4, vime 3 do 4, loj 4 do 5 dinarjev za kilogram.
Teletina: I. vrste 10 do 12, II. 6 do 8, jetra 8 do 12, pljuča 4 do 10 Din za kg.
Svinjina: prašičje meso 10 do 14, salo 12 do 16, črevna mast 6 do 8, pljuča 5 do 8, jetra 6 do 8, ledvice 10 do 15, glava 6 do 7, noge 4 do 6, slanina sveža 12 do 15, papricirana 12 do 20, prekajena 12 do 20, mast 14 do 16, prekajeno meso 12 do 22,
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoji