Ma
ogaške
■
Glasilo občine Logatec, 15. maj 2003, letnik XXXIII, sf. 5
^ Proračun - gladko
Dobro sodelovanje z županom
^ Cestam počasnejši denar
*k Uspeh ni stvar naključja
V Gledališki pra
^ V znamenju zlatega znaka Jožefa Štefana
^  ^ ^
a:
Najprej
Zakaj ravno po aprilskem vremenu?
Bil je april in takšen čas...
Vendar letošnji prvi april je bil bolj zares kot za šalo; kar nekam streznil nas je: sneg, ponekod pozeba...zapoznela pomlad, in prav nič drugače ni bilo z veliko nočjo, tem praznikom življenja. Potica nam je prav gotovo zadišala, še posebno, ker nam je tako zaželela ljubljanska (nacionalna!) televizija v novi Dnevnikovi preobleki, ki se je napovedovala z veliko aprilske gromovnosti; v resnici seje spremenilo nekaj zunanjščine, notranjščina (beri: vsebina) pa je ostala povsem predaprilska. Prizadevni TV reformatorji so s prestavitvijo Dnevnika na 19. uro dosegli najbrž manj gledanosti.
Sadam je padel - skoraj z manj žrtev, kot jih je doslej terjala
atipična pljučnica, tudi doma v Aziji. Miru pa še ne bo, in za mirovnike bo tudi še dela, sicer bi morali v penzijo. Seveda, tja bi moral tudi direktor slovenske davkarije, saj v njem ni več moči, s katero bi uspel pravočasno pobrati davke, vsaj tako pravi računsko sodišče. In glej ga, Matička: davkarija si lahko privošči nepravočasnost in nepreglednost, ob čemer finančno sodišče le obnemi, davkoplačevalci pa so kaznovani za vsak zapozneli hip. Ralični in tudi neenakopravni! Nekaj podobne neodgovornosti se je otresel tudi Lek z napačno prodajo tablet; kriv je človeški faktor. Čudno, da ni bilo Marsovcev vmes.
Muhasti april je poskrbel tudi za ugibanja okrog priprave spreminjajočega se zakona o upravi. Ta menda »predvideva«, namesto sedanjih 58, neprimerno manj upravnih enot, morda celo vsega le osem, kar bi pomenilo osem regionalnih enot in
končno po vsej verjetnosti tudi toliko okrajev. Kako bodo prelagali logaško občino - na ljubljansko ali postojnsko plat? Se še ne ve!
Tudi za odmevnost otroškega in mladinskega petja je poskrbel nepredvidljivi april: v Rovtah je bila dvorana sredi popoldneva za poslušalec skoraj premajhna, v gornjelogaškem šolskem zadverju pa je bilo praznega prostora vsaj še za enkrat toliko poslušalcev, kolikor jih je tistega poznega popoldne prisluhnilo mladim upom.
Kakor da bi bilo po neki pisani postavi, se suka naš turizem po nekam spolzkih tleh; najprej se napove predsedniški odstop v Logatcu, nakar še v Hotcdršici. Vendar je april uredil, kot je prav.
V maju utegne biti vse še lepše. Krompir je nekako posajen, proračun pa je tudi že pod streho. *
Urednik
Dober dan - gospod župan!
Novo krožišče - za varnejši promet
Sredi aprila so stekla dela pri gradnji krožišča na cesti G2-102/1460 ali po domače pri Klamu. Izvajalec del je Cestno podjetje Ljubljana ob sodelovanju podizvajalcev - ajdovsko Primorje in HIS PLUS iz Ljubljane. Enopasovno krožišče s pločnikom za pešce in kolesarje, z javno razsvetljavo, s prestavitvijo komunalnih vodov in ureditvijo potoka velja nekaj nad 103.500.000 tolarjev; od tega prispeva Ministrstvo za promet 73%, preostalih 27% pa občina. Po krožišču bo stekel promet predvidoma sredi septembra.
Pri Klamu nastaja novo krožišče. Foto: J. Turk
Odlagališče odpadkov pod Ostrim vrhom spet zanimivo za sosede
Nedavno tega so se v županovi pisarni sestali župani Vrhnike, Borovnice in Logatca. Srečanje jc veljalo dogovorom o ponovnem dovažanju komunalnih odpadkov tudi iz obeh sosednih občin na logaško odlagališče.. Dogovor naj bi veljal do leta 2006; Vrhničani in Borovničani naj bi za 1 kg odpakov plačevali 25 tolarjev (v izhodiščni vrednosti evra). Med pogodbenim časom pa bi skupno iskali možnost pridobitve regijskega odlagališča.
Ponuja se regijsko odlagališče odpadkov na Postojnskem
V aprilu je našega župana obiskal postojnski kolega Jernej Verbič in ponudil možnost skupnega odlagališča smeti na Postojnskem v okolici Hruševja. Lokacija, ekološko sprejemljiva, bi zadoščala za potrebe 120.000 prebivalcev za kakih 20 let. O tem povabilu bo veljalo razmisliti, posebno še zato, ker bomo morali 2008. leta zapreti svoje odlagališče pod Ostrim vrhom. Zaradi ugodnejšega izhodišča pri pogajanju o ceni za uporabo odlagališča bi se zavzemali vsaj za delno solastnišvo smetišča, v ta namen bi si skušali pridobiti pravico nad razpolaganjem s komunalno takso, ki jo sicer občina plačuje republiki - letno med 25 in 30 milijoni.
Najprej
Gorenjska cesta k prenovljeni podobi
Do konca maja bo vendarle urejena Gorenjska cesta, ki bo z novim mostom, z zarobničenim asfaltiranim cestiščem, s pločnikom in javno razsvetljavo omogočila ugodnejše in varnejše življenje ob njej. Celotna prenova (most gradi Žakelj, s.p., ostali del ceste pa Pirc-gradnje, d.o.o.) bo stala okroglih 24 milijonov.
Gradnja novega mostu na Gorenjski.
h Turkove grape - kakovostna in zdrava voda
Letos bo obnovljen tudi vodovod, ki bo iz vrtin v Turkovi grapi oskrboval z zdravo in kakovostno vodo prek novozgrajenega rezrvoarja in po novi cevovodni trasi tudi domačije v Cestah in v Ložanski dolini, predvsem pa industrijsko obrtno cono v Zapolju. Zato bo celotno investicijo v vrednosti 150.000.000 tolarjev finančno pokril izvajalec IOC v Zapolju TIM IMPEKS na račun komunalnega prispevka, ki bi ga sicer moral plačevati občinskemu proračunu.
Tudi naša občina v razvojnih projektih Ljubljanske regije
Med župani enajstih občin jugozahodne Ljubljanske razvojne regije je stekel dogovor o izdelavi regiorfalne zasnove prostorskega razvoja območja Logatec-Borovnica-Brezovica-Dobre Polje-Horjul-Ig-Ivančna Gorica-Škofljica-Velike Lašče-Grosuplje in Vrhnika. Polovico vrednosti projekta bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, drugo polovico pa zadevne občine. Projekt bo zajemal prostorsko ureditev, cestno infrastrukturo v povezavi z železnico, čiščenje odpadnih voda in strategijo zbiranja in urejanja komunalnih odpadkov.
Martin Koren
Izza svetniških klopi
Proračunski hlebec je
spečen
Proračunske namere
Letos je bila v postopek sprejemanja proračuna povabljena tudi javnost, ki je posredovala županu številne predloge. Na novo sta v proračunu postavki: sredstva za pripravo informativnega programa Logaški utrinki in za ureditev steklene galerije v športni dvorani. Do 5. maja, ko je bilo možno vlagati amandmaje na predlog proračuna, je to je storila samo SDS; vložila je 6 amandmajev. Po opravljeni razpravi pa jih občinski svet ni sprejel. Za proračun je glasovalo 12 svetnikov (SLS, LDS in neodvisni), 7 svetnikov iz vrst SDS in NSi pa je glasovalo proti.
Tako se bodo iz proračuna med drugim iz preteklega leta pokrile obveznosti za športno dvorano; sofinancirano bo krožišče pri Klamu; dogradila se bo cesta Židovnik-Gorenjska cesta, saniralo se bo odlagališče komunalnih odpadkov; izvedla se bo rekonstrukcija šole Tabor za potrebe devetletke; pričela se bo gradnja nadomestnih igrišč ob šoli »8 talcev«; urejevala se bo javna razsvetljava na ulici Naklo, po Martinj hribu, po Novi vasi, delno tudi po Tovarniški cesti; pridobilo se bo zemljišče in idejni projekt za mrliško vežico v KS Tabor; izvedla se bo vrtina v Novem svetu za oskrbo tamkajšnjih prebivalcev s
pitno vodo; obnovil se bo vodovod v Rovtah; rekonstruiralo se bo več cest; nadaljevala se bo gradnja kanalizacije v Gorenji vasi; del denarja se bo namenil za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kultura, šport in malo gospodarstvo bodo na osnovi razpisov prišli do dela (pre)potrebnega denarja za svoja delovanja. Seveda, vsem in vsemu pa se ne bo dalo nikoli ustreči.
Odpadki z Vrhnike in iz g Borovnice spet pod Ostri vrh
Občinski svet je pooblastil č? župana za podpis pogodbe o dovozu
komunalnih odpadkov iz občin -2;
Vrhnika in Borovnica na smetišče Sj
pod Ostri vrh. Ker kapacitete j
Izza svetniških klopi
dopuščajo sprejemanje tudi dodatnih odpadkov in ker to krepko »pomaga« našemu proračunu, so se svetniki odločili za nadaljevanje dovoza tujih odpadkov (brez organskih odpadkov, odpadkov iz ekoloških otokov, lesa, pločevine, plastike, nevarnih in industrijskih odpadkov), vendar so sprejeli sklep z nekaterimi omejitvami, ki naj varujejo naše občane. Pogodbo bo moč (v razumnem odpovednem roku) tudi prekiniti, najkasneje pa konec leta 2006; letna količina odpadkov ne sme presegati 4000 ton. Cena ne sme biti nižja od 25 000 SIT neto za tono.
Škoda, da svetniki take odločitve niso sprejeli že v začetku leta, saj bi se tako dalo sprogramirati še kako investicijo.
Logatec vključen v Ljubljansko urbano regijo
Sprejet je bil tudi Regionalni razvojni program za
Opozicija se je zazirala tudi mimo proračuna.
Ljubljansko urbano regijo za obdobje 2002-2006. Na podlagi tega programa bodo občine, gospodarstvo in drugi razvojni partnerji lahko začeli izvajati svoje projekte in se pri njihovi pripravi opirati na skupno dogovorjena izhodišča, ki jih opredeljuje ta pro-
Župan je za proračun gladko prepričal večino v občinskem svetu.
gram. Sprejeti program predstavlja nekakšno legitimacijo za možnost pridobitve sredstev iz državnih in evropskih skladov.
Program opremljanja stavbnih zemljišč po novem Po nekoliko daljši razpravi je bil sprejet tudi program opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja Logatec, katerega namen je ugotovitev in razdelitev stroškov komunalne opreme za urejevalna območja. Program je bilo treba sprejeti zaradi možnosti pridobitve državnih sredstev prek javnega razpisa.
In še...
Občinski svet je potrdil Dokument identifikacije insvesticijskega projekta in investicijskega programa za nadomestna igrišča pri Osnovni šoli »8 talcev«, Dokument identifikacije investicijskega projekta in programa rekonstrukcije Osnovne šole Tabor (l.faza), dal soglasje k imenovanju direktorice Zdravstvenega doma ter sprejel predlog Odloka o spremembi Odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v prvi obravnavi.
Alenka Gorza Jereb
Izza svetniških klopi
— -
Med delovnimi telesi
Statut občine določa posebne odbore, ki naj bi pomagali proučevanju in pripravi gradiva za občinske svete. Zanimali so nas glavni poudarki, ki bi jih naj odbori dajali svojemu delu.
Tu sporočamo mnenja njihovih predsednikov.
Marko Logar, NSM, iz Rovt, študent organizacije dela v Kranju, 25 let, tudi predsednik športnega društva, sicer pa predsednik odbora za šolstvo šport in kulturo: »Menim, daje nova .športna dvorana v Logatcu nadvse pomembna pridobitev za šport in tudi druge namene; nujno bo treba zagotoviti popoln izkoristek prostorov. Stadion na Sekirici kliče po dograditvi in ureditvi osnovne infrastrukture. Za profesionalizem, kije potreben na nacionalni ravni, pa nimamo predvsem finančnih možnosti; največji poudarek moramo namenili mladini. Šolstvo je pred izzivom deve t le tke, za katero bo treba priskrbeti ustrezne prostore. Pri kulturi je veliko dejavnosti in veliko uspehov, je pa prav tu najmanj zadovoljstva z denarjem iz proračuna. V sporazumu med društvi bo treba najprej pripraviti spremembe Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti.«
gospodarstvo: Letos bomo iz proračuna kontinuirano podpirali malo gospodarstvo s subvencionirano obrestno mero.
Franc Rudolf, SLS, s Kale, kovinar-podjetnik, 58 let, tudi predsednik KS Tabor, podpredsednik občinskega odbora SLS, vodja svetniške skupine SLS, sicer pa predsednik odbora za gospodarstvo (vključujoč tudi kmetijstvo in turizem): Osnovno izhodišče velja gospodarnemu ravnanju s proračunom. Prizadevali si bomo privabiti čim več gospodarskih podjetij v občino. S štiriletnim razvojnim planom, zazidalnimi in ureditvenimi načrti moramo ustvariti učinkovitejše možnosti bodočim investitorjem. Pri tem ne bomo smeli zaobiti investicij v šolstvo, varstvo, kulturo, denimo, v prenovo Narodnega doma. Pri subvencioniranju gospodarstva bomo razmislili tudi o pomoči velikim podjetjem, kmetijstvu, turizmu in ne le malemu podjetništvu. Pri komunalnem gospodarstvu pa bo imela oskrba z vodo prednost pred asfaltom. Načelna strategija pa bo usmerjena v enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti.
Ladka Furlan, SDS, iz Dolnjega Logatca, komercialistka, 54 let, tudi predsednica občinskega odbora SDS in članica republiškega izvršilnega odbora SDS, sicer pa predsednica odbora za malo
i		3H|
		1 /i j
Prizadevali pa si bomo, da bi skupaj z obrtno zbornico in občinsko upravo opravili čimprej inventuro stanja in nato, upoštevajoč evropske parametre, pripravili elemente strategije, s katero se bomo lahko vključevali v programe Evropske unije, katere člani postanemo ob letu osorej. In pripravljeni moramo biti, da bomo razvijali malo gospodarstvo z več znanja in z izdatno pomočjo strukturnih skladov EV. Zavedati se moramo, da primerno razvito malo gospodarstvo lahko pomembno pripomore k novim delovnim mestom, k večji socialni varnosti prebivalstva in k dobršnemu jačanju bruto domačega proizvoda. Torej za naš odbor dovolj odgovornega dela.
Špela Istenič
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
Med seboj
Brez dobrega sodelovanja z županom ne gre
Četrto leto odteka, kar je postala Alenka Gorza Jereb direktorica občinske uprave; za bralce Logaških smo poskusili pripraviti z njo
tudi pogovorno upodobitev
Kdaj in odkod ste prišli na položaj direktorice občinske uprave?
Na tem delovnem mestu sem začela delati pred tremi leti in pol, v Logatcu pa živim eno leto manj. Preselila sem se iz Ljubljane. Sicer pa sem Prekmurka, saj so moji oboji starši s tega, zame prelepega konca Slovenije. Preden sem postala direktorica logaške občinske uprave, sem bila sekretarka Zveze ljudskih univerz Slovenije.
Kakšna je vloga direktorice občinske uprave?
Vlogo direktorice določa Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, kjer je zapisano, da direktor neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koordinira delo, sodeluje pri zahtevnejših projektih občine in skrbi za zakonitost. Vendar takšna opredelitev bolj ustreza direktorjem velikih občinskih uprav, v manjših pa je ta vloga veliko obsežnejša in pestrejša in zajema tudi veliko operativnega dela. To je po eni strani dobro, saj je direktor tako ves čas »na tekočem« z dogajanji, po drugi strani pa mu zmanjkuje časa za novosti na področju zakonodaje, ki postaja iz dneva v dan obsežnejša in bolj zapletena.
Vaše delo - spočetka in potem, ko se je uteklo?
Če nimaš korenin v kraju, kjer delaš, ima to dobre in slabe strani. Prednost je predvsem v tem, da ljudi oziroma njihove »zgodovine« ne poznaš in lahko v začetku delaš popolnoma neobremenjeno in korektno. Vendar je naš Logatec manjši kraj, kjer je skorajda vsakomur popolnoma znano, kdo je kdo, kje ima kdo njivo, gozd, kje seje pred leti vila kaka pot ali pa je stala kaka hiša, kije sedaj ni več, itd. Zato je bil zame v začetku največji problem spoznati vse to, povrhu pa še raba domačih imen...
Tod še ni zavladala brezosebnost, ljudje se poznajo, in tudi odtujenosti ni preveč. Seveda, svet pa ni samo Logatec, odprti moramo biti tudi za drugačen način razmišljanja, ki ni nujno slabši od našega. Želim si več širine in strpnosti, predvsem pa , da bi bolj cenili to lepo okolje, ki nas obdaja, in ne bi, denimo, odlagali kupov odpadkov kar vse poprek.
Največje zadrege v času, kar ste direktorica...
Takoj na začetku sem se najprej skušala seznaniti s predpisi in zakoni, ki veljajo za lokalno samoupravo in za 7. katero je predpisov čedalje več, saj se spreminjajo tako rekoč iz dneva v dan. Bojim se, da bomo postali taka država, kjer 5 bomo imeli na papirjih rešene vse stvari, resnica bo pa daleč stran. Ob hitenju in zgledovanju po Evropi bi morali bolj 2 upoštevati to, kar imamo, in ne spreminjati tudi tistega, kar '-*> je dobro. Od tod tudi številne zadrege, saj tisto, kar rečeš 6
danes, jutri že ne velja več. Tistega, kar bi naj veljalo, pa še nimamo.
Pogled v prihodnost občine... in v svojo prihodnost
Prav bi bilo, da bi ljudje imeli več možnosti sodelovanja pri kreiranju občinske politike. Vendar pa tuje izkušnje predvsem v razvitejših državah - kažejo, da bolj ko država poudarja demokratičnost, manjša je želja ljudi po neposrednem sodelovanju oziroma upravljanju. V katero smer se bo razvijala naša občina, je odvisno predvsem od odločitev občinskega sveta. Delavci občinske uprave lahko predlagamo rešitve, ki pa so sprejete ali tudi ne. Poskrbeti pa moramo, da so sprejete odločitve strokovno čimboljc izpeljane. Moja naloga je poskrbeti za zakonitost rešitev. Ker sodelujem pri pomembnejših nalogah in problemih občine, se mi zdi prav, daje človek na tem delovnem mestu politično nevtralen. Pomembno je dobro sodelovanje vseh zaposlenih in župana, še posebej zato, ker v manjši občini posameznik pokriva več področij, zaradi cesarje sodelovanje vseh toliko večja nujnost.
... In moja prihodnost? Ker kot direktor občinske uprave srečujem župana vsakodnevno, se morava medseboj dobro razumeti. Zato je tudi prav, da župan izbira človeka za to delovno mesto. Lahko rečem, da z županom dobro sodelujeva, da sva se »ujela«.
Janez Gostiša
mm m m m
Med seboj
Društvo upokojencev pred novimi izzivi
Na aprilskem občnem zboru so logaški upokojenci poleg razprave o poročilih, o obnovi fasade na društveni stavbi in o dejavnosti društva nasploh sprejeli tudi sklep, da se včlanijo v Mestno zvezo društva upokojencev. O tej odločitvi in siceršnji dejavnosti društva smo se pogovarjali Z predsednikom upravnega odbora Francem Verbičem, kije o dejavnosti društva med drugim dejal:
»Društvo upokojencev Logatec sodi med med društva z dokaj številnim članstvom v Sloveniji. Imamo kar popolno evidenco o upokojencih; teh je v občini 2141, od tega je včlanjenih v naše društvo 1300 ali 62%. Od lani je v društvu kar 22 članov več. V evidenci imamo raznotero članstvo: od invalidov do starejših upokojencev. Tako društvo tudi vsako leto organizira srečanje 75-letnikov, obiskuje pa tudi ostarele in bolnike po domovih.
O novi organiziranosti, o vključevanju v mestno zvezo upokojencev še nimamo prave predstave, kaj nam prinaša, kaj bomo z njo pridobili. Na občnem zboru smo se dogovorili, da s svojo dejavnostjo
nadaljujemo po ustaljeni poti. Čeprav nimamo v izobilju sredstev za obnovo fasade in nakup kleti (v Možinovi hiši) v izmeri 114 nr, pa smelo načrtujemo svojo nadaljnjo pot. Zato smo se odločili za nakup kleti, ki se veže z našo stavbo. Seveda, smo zato najeli premostitveni kredit pri Hranilno kreditni službi v Logatcu. Prostore v kupljeni kleti bi radi uredili za rekreativne namene članstva, za občne zbore društva in še za kak drug namen. Načrtujemo tudi, da bi te prostore povezali z gostinstvom »Barona«, kije v isti stavbi. S tem bi bila možna tudi primernejša gostinska ponudba za naše članstvo pa tudi za druge skupine.
Vsekakor se najbolj zanesemo na svoje delo, kar dokazujemo tudi s svojim izvedenim in načrtovanim programom dela. Da smo vsestransko dejavni, dokazujejo tudi plakete Zveze društev upokojencev Slovenije, ki sta jih za 20-lctno delovanje v upravnem odboru društva prejeli Ivanka Bogataj in Tatjana Štirn,« je sklenil predstavitev društva njegov dolgoletni predsednik Verbič.
Albin Čuk
^mmimm
Pomladni korak.
Foto: J. Turk
Od
pradavnim* do danes
Zgodovinski, antropološki in sociološki prikaz razvoja civilizacije
Prvi četrtek v aprilu je v logaški Knjižnici predavala o razvoju človeške civilizacije Tamara Nagode, ki nam je uvodoma zaupala, da jo je že v osemletki navdušila za zgodovino učiteljica Jana Jureševa. Svoje šolanje je nato končala na fakulteti in zdaj redno poučuje v Ljubljani.
Od davnih časov, ko seje človek preživljal z lovom in nabiralništvom, ko je uporabljal in gradil enostavna bivališča, ko je v primitivnih kulturah častil mite in božanstva, nas je bliskovito popeljala do obdelovalcev zemlje, rejcev udomačene živine in naprej. Od sledov življenja v plemenih, do ostankov egipčanske, grške in rimske kulture do zapuščine kultur Majev in Aztekov ter drugih kultur iz obeh ameriških celin, indijske podceline, Kitajske in Oceanije.
Nakazala je značilnosti in obrede evropskega krščanstva, obsežnega območja islama, hindujske vere in budizma; vsaka od teh religij po svojih namenih druži in vodi ljudi; ljudje pa neprestano oblikujejo svoje bivalno okolje.
Nadalje nam je predavateljica prikazala, kako je človeška materialna kultura nezadržno napredovala od gradnje piramid do zapletenih konstrukcij cerkva in srednjeveških mest, naposled velemest z nebotičniki in življenjem, ki se že odmika od prvotnega namena - preživetja.
V enournem predavanju ni bilo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se ob bogatem prikazu diapozitivov porajala pri poslušalcih. Predavanje je prebudilo željo po ponovitvah, ki bi izpopolnile in zaokrožile znanje o nastanku naše evropske kulture; ta je namreč usodno povezana z drugimi obsežnimi kulturami, s katerimi zdaj živimo. Jože Omerzu
Strategija o dejavnejši kulturni politiki
O čem govori novi Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture?
Prvi in glavni cilj novega zakona je zbuditi zavest o potrebi po dejavni kulturni politiki na državni in lokalni ravni. Zakon opredeljuje kar nekaj novosti, tudi pripravo občinskega programa za kulturo (10.-14. člen), za katerega naj velja doseženo stanje kulture; doseženega kulturnega standarda ni dovoljeno zmanjševati. Z izvedbenim letnim načrtom mora lokalna uprava v enem letu izpeljati uresničitev sprejete kulturne politike.
Tako morajo vse občine zagotavljati pogoje za kulturne dejavnosti oziroma za tiste javne kulturne dobrine, kakor to določajo posebni zakoni (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpirati mora ljubiteljsko kulturno dejavnost ter pokrivati tudi
druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih občina ugotovi z lokalnim kulturnim programom.
Zakon uvaja več režimov financiranja, da bi tako čimbolj upošteval posebnosti posamičnih kategorij kulturnih izvajalcev in hkrati zagotovil čimbolj enakopravno obravnavo. Pri tem upošteva temeljno razlikovanje med posrednimi proračunskimi uporabniki in drugimi prejemniki proračunskih sredstev. Za financiranje kulturnih projektov državnega pomena je pristojna država, medtem ko lokalne skupnosti financirajo projekte, ki so pomembni za njihovo območje. Financiranje iz državnega ali občinskega proračuna poteka na osnovi sklenjene pogodbe za projekt, ki je bil izbran prek javnega
razpisa oziroma javnega poziva. Postopek izbire kulturnih projektov, postopek sklepanja pogodb in izvajanje nadzora določa Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list, št.6/2003)
Osnovni namen zakonskih določb je zagotovitev pogojev za enakopravnejši dostop do javne kulturne infrastrukture za različne izvajalce kulturnih programov in projektov, ki so v javnem interesu države ali lokalnih skupnosti. Občine, ki tega še niso storile, so dolžne do 29. maja 2003 s sklepom pristojnega organa določiti, katere nepremičnine in oprema v lasti občine so namenjene kulturi; te namreč sestavljajojavno infrastrukturo na področju kulture (70. in 132. člen).
V skladu z omenjenim zakonom bo tudi logaška občinska uprava do novembra 2003 pripravila strateški dokument za področje kulture; tega se bodo razveselili ustvarjalci kulturne podobe in ljubitelji gledaliških, glasbenih, likovnih in drugih umetniških dogodkov.
NevMa
m
Da bi je bilo čim manj - zasvojenosti!
V prostorih knjižnice Logatec je Založba Bogataj iz Idrije 22. aprila pripravila okroglo mizo o odvisnosti od alkohola in predstavila knjigo Odvisnost od alkohola Aleksandra Možeta, dolgoletnega psihoterapevta v idrijski psihiatrični bolnišnici.
Aleksander Može je diplomiral na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani in že od leta 1973 dela v psihiatrični bolnišnici v Idriji na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola. O tej odvisnosti, njenih posledicah in zdravljenju je predaval že na mnogih v šolah in po delovnih organizacijah. Na okrogli mizi, ki jo je prijetno kramljajoče vodil založnik
Damjan Bogataj, so bili obravnavani različni vidiki zasvojenosti z alkoholom, in kar več vprašanj udeležencev je še dodatno poživilo pripovedi zdravnice Likarjeve in avtorja knjige.
Škodljive posledice alkohola se običajno odražajo v družini, na delovnem mestu, posledice pa občuti celotna družba. Aleksander Može je knjigo napisal jedrnato, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj pri delu z alkoholiki. Strnjeno in razumljivo opisuje alkoholno odvisnost. Vsekakor se je moč s knjigo podrobneje seznaniti v logaški Knjižnici.
A.Č.
VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE
Ogledi po dogovoru
Informacije: KSD LAZE-JAROVICA,
Nataša Prestor, tel.: 01/7544-803.
VOJNI MUZEJ LOGATEC
Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez
Švajncer, tel.: 01/7542 790.
GospodsrskG diagonale
3 K
O cestnih križih in težavah sta razmišljala zlasti poslanec Slavko Brenčič (prvi) in minister Jakob Pesečnik (drugi z desne). Foto: J. Turk
Cestam počasnejši denar
Notranjski župani so na srečanju s poslancem Stanislavom Brenčičem, prometnim ministrom Jakobom Presečnikom in visokimi uradniki Dars zvedeli, da bo šel razvoj cest tudi na Notranjskem počasneje od pričakovanj.
Pred mesecem dni je poslanec državnega zbora Stanislav Brenčič v dogovoru z ministrom za promet Jakobom Presečnikom sklical delovni sestanek delegacije Ministrstva za promet z župani notranjskih občin: Logatec, Cerknica, Bloke in Loška dolina ter občine Loški Potok. Gostitelj srečanja v Logatcu je bil logaški župan Janez Nagode. Vabljeni naj bi se na začetku novih županskih mandatov medsebojno seznanili, ministru in pristojnim iz Družbe za državne ceste pa naj bi predstavili potrebe in zahteve občin, ki naj bi svoje mesto našle v rebalansiranem državnem proračunu za letošnje in prihodnje leto ali v naslednjih dveh letih.
Visoki državni uradniki, minister Prescčnik, direktor Direkcije za državne ceste Vili Žavrlan in skrbnik oddelka državnih cest za območje zahodne Slovenije Papler zvečine nadrobno poznajo problematiko na tem področju in območju. Najbolj žgoča vprašanja na Logaškem so ureditev pločnika od Kale do Gor. Logatca (sedanji pločnik je bil zgrajen tudi s krajevnim samoprispevkom, a je zaradi povišanja nivoja cestišča ob preplastitvi pred tremi leti izgubil svoj namen), zgraditev krožišča pri Klamu, preureditev cestišča od Klama do Valkartona, ureditev enostranskega pločnika v Hotcdršici, rekonstrukcija ceste skozi Martinj hrib z ureditvijo pločnika, posodobitev ceste od Logatca do Laz (na njej se nesreče kar vrstijo), če naštejemo le nekatere.
Poslanec Brenčič je med drugim poudaril nedopustnost podaljševanja izvedbe posameznih projektov. Dejal je, naj bo v proračun zajetih raje, denimo, trideset namesto tristo projektov, pa naj se dela začnejo in končajo v enem zamahu, ne letos nekaj, prihodnje leto malo, pa spet...
Minister Presečnk je povzel znana dejstva o uresničevanju letošnjega proračuna: zaradi manjših prihodkov so za poldrugi mesec ustavljena vsa nova naročila. Pripravlja
se rebalans letošnjega in prihodnjega proračuna. Ker je v letošnjem zajetih precej obveznosti iz preteklega leta, bo sredstev za nove investicije precej manj od pričakovanih. Ministrstvo je po zakonu dolžno sredstva nameniti za tekoče vzdrževanje, restrikcije pa gredo na račun investicij. Direktor DDC je povedal, da so lansko 15-odstotno zmanjšanje proračunskih sredstev lahko upoštevali le tako, da so podaljšali izvedbene roke nekaterih projektov. Letošnji proračun namenja državnim cestam slabih 28 milijard denarja, od tega nekaj več kot devet za redno vzdrževanje, poltretjo za upravljanje ter slabih petnajst za investicijsko vzdrževanje in gradnjo novih cest. Za uresničitev planiranih del pa bi jih potrebovali 40. Tri četrtine vseh cest je na hribovitem območju, kar veča stroške.
Nanizanih je bilo še nekaj dejstev: pogodba za ureditev krožišča pri Klamu je podpisana, dela so stekla; nadaljevanje ureditve ceste Kalce-Logatec v vrednosti 10 milijonov bo zaradi rebalansa na vrsti šele leta 2005; v proračunu za 2004 je predvidenih 18 milijonov za projekte in za del izvedbe obnove ceste od Broda do Valkartona, nato dve leti nič, nadaljevanje 2007. Za dokončno ureditev ceste Kalce-Logatec bi sicer bilo mogoče nekaj narediti z
občinskim denarjem v letu 2004, z državnim pa le v letu 2005, če bi bilo to zajeto v sprejeti proračun. - To so zvečine podatki iz projekcije do leta 2007. Namen sestanka pa je bil, da se na podlagi predstavljenih argumentov investicije premaknejo na izhodiščno proračunsko leto 2004, kakor je bilo sicer zastavljeno že v letu 2001.
Pogovor se je sukal tudi o vse večji obremenitvi stare magistralke skozi Logatec tudi s tovornim prometom, čemur botruje nesorazmerno nizka cestnina od Ljubljane do Vrhnike v primerjavi s cestnino od Ljubljane do Logatca. Minister je povedal, da bo postopoma tovorni promet preusmerjen na avtoceste povsod tam, kjer bo to mogoče.
Pogovor bi se verjetno končal z nekakšnim slabim občutkom nemoči županov, češ saj se ne da kaj dosti spremeniti, četudi so potrebe še tako upravičene, in predstavnikov državnih organov, da ne morejo ustreči upravičenim zahtevam. Pa je cerkniški župan sproščujoče povzel: Ko sem na poti sem vprašal izkušenega moža, kakšen da je tak sestanek, mi je prostodušno pojasnil: župani boste resno in zavzeto povedali, kaj potrebujete, minister pa bo povedal, da - denarja ni.
Janez Gostiša
fN
-Z.
rt
Gospodarske diagonale
»Mladi in kmetijstvo«
Na regijskem kvizu so se fantje iz Rovt in s Petkovca izkazali prav imenitno
V Motniku v Tuhinjski dolini seje 28. marca letos odvijal regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«.
Na tem kvizu so sodelovale ekipe podeželske mladine iz celotne ljubljanske regije. Organizatorji prireditve so bili mladi iz Društva podeželske mladine Kamnik v sodelovanju z območno enoto Kmetijske svetovalne službe. Trinajst ekip seje pomerilo v znanju iz zdravja in varnosti pri delu, iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in iz bontona.
Najprej so tekmovalci opravili pisni del. Med kosilom je komisija ocenila pisne izdelke, in tako so se pokazali prvi delni rezultati. Sledil je še ustni del, ki so ga
Samo, da se sprostijo njegove močL.
Foto: J. Turk
organizatorji popestrili s kulturno-zabavnim programom.
V ustnem delu kviza so se fantje iz Rovt - Lenart Kune iz Rovt, Igor Hladnik in Jernej Trpin, oba s Petkovca - zelo dobro odrezali in na koncu zasedli odlično drugo mesto! Do prvo uvrščene ekipe jih je ločila samo ena točka.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitam in jim želim še veliko volje pri odkrivanju novega znanja.
Mojca Dolenc
Brskamo po preteklosti
Ob 105. obletnici Kmetijsko gozdarske zadruge Logatec
Kakorkoli že, iz določenih virov izhaja, da mlekarska zadruga letos slavi letos svojo 105. obletnico. Obstoj zadružništva pa verjetno sega še kakšno leto v preteklost.
In če že govorimo o mlekarski zadrugi, le nekaj podatkov o nekdanjem delu. Zaradi ugodnih živinorejskih pogojev na Logaškem in stroge selekcije sivo rjave pasme
je prireja mleka hitro naraščala, in tako je po virih iz leta 1910 izpričanih 851.000 litrov mleka letno. S takšnim odkupom je bila tedanja zadruga prva v Kranjski deželi. Ugodne cene in možnost dobre prodaje mlečnih izdelkov v primorska mesta in letovišča pa so še dodatno spodbujale razvoj mlekarstva in sirarstva.
Poglejmo, kaj piše o mleku v omenjeni knjigi iz leta 1854: »Perve dni, po rojstvu teleta ima krava nar več, pa še bolj vodenega in nekako slanega za izčiso teleta namenjenega mivka, potlej pa malo manj, pa bolj mastnega. Tudi raste mleko pri kravi, dokler krava ne dorasle; dorasle pa od 6. do 8. leta; to je, v tem času ima dobra krava od teleta do teleta več mleka, namreč pri drugem teletu več, kakor pri pervem; in pri tretjem več kakor pri drugem itd. Ko je pa sedem, osem let stara ostane pri tem mleko pri listi meri. Po tretjem teletu začne krava najbolj molsti.«
In kakšen je odkup mleka v našem času? V zadnjih letih namreč odkup mleka polagoma, a vztrajno nazaduje. Tako je bilo v letu 2000 odkupljenih 1.390.584 litrov mleka, v naslednjem letu 1.282.364 litrov in lani 1.233.256 litrov mleka. To kaže na to, da v zadnjih letih prireja mleka ni posebno donosna. Verjetno z vstopom v Evropo ne bo boljše. Spet bo treba storiti še kaj več, denimo, kot so dejali nekoč: »Tako daleč so prišli kmetovalci z umnostjo, pridnostjo in skerhnostjo!?
Albin Čuk
Turistične panorame
Tudi v gostinstvu ni uspeh stvar naključja
Podjetje pridobi konkurenčno prednost, če zaposluje boljše uslužbence kot njihovi tekmeci. Bolj usposobljeno in motivirano osebje ima potrebne spretnosti in znanje, svoje delo opravlja natančno in dosledno, je prijazno in spoštljivo, vredno zaupanja, se hitro odziva na želje in potrebe gostov in se trudi, da bi gosta razumelo.
Za vzpostavitev dobrega odnosa do gosta bi moralo osebje upoštevati naslednjih deset "zlatih" pravil: 1. Nadzoruj svoje razpoloženje! 2. Smehljaj se! 3. Problemi gosta so tvoji problemi! 4. Bodi vljuden! 5. Bodi pozoren na navade gosta! 6. Informiraj gosta in mu svetuj! 7. Vedno se prepričaj, ali je gost zadovoljen! 8. Naredi svoje delo osebno! 9. Sodeluj s sodelavci! 10. Preseneti gosta z majhnimi pozornostmi!
Vtis, ki si ga ustvari gost, ni samo rezultat osebja, s katerim je prišel v neposreden stik, ampak tudi rezultat cele kopice ljudi, nevidnih njegovim očem (sobarice, vzdrževalci, pomivalke...), ki pa so ravno tako odgovorni za zadovoljstvo gosta. Žal, vsi zaposleni v gostinstvu nimajo vedno prave izobrazbe in niso dovolj motivirani. Gostišče mora zato izpeljati
tudi notranje trženje, ki pomeni uspešno zaposlovanje, izobraževanje in motiviranje sposobnih delavcev, da bi bolje zadovoljili gosta. Notranje trženje je potrebno izpeljati pred zunanjim. Nima torej smisla ponuditi trgu odlično storitev, še preden jo zaposleni v podjetju lahko zagotovijo. Podjetje mora poskrbeti, da so zaposleni zadovoljni, saj bodo le tako lahko zadovoljili gosta. Zadovoljen gost pa se rad vrača. Mnogo teže je pridobiti nove goste kot pa obdržati stare.
Nekatera gostinska podjetja imajo obrazce, v katere gostje vpišejo, kaj jim je všeč in kaj ne. Vendar si podjetje ne more ustvariti dobre slike o zadovoljstvu svojih gostov samo na osnovi pritožb in pripomb. Spremljati morajo tudi stopnjo osipa, ki v primeru naraščanja kaže, da podjetje ne uspeva več zadovoljevati svojih gostov.
Gostinske storitve imajo kratko življenjsko dobo. Ne moremo jih shraniti. V tem sicer ni težav, če je povpraševanje stalno, enakomerno, saj lahko vnaprej zagotovimo delovno silo in vse drugo. Kadar pa povpraševanje niha, kar je v gostinstvu in turizmu običajno, zabredejo podjetja v hujše težave. Uspešna so tista podjetja, ki
uspejo omiliti nasprotje med ponudbo in povpraševanjem. To lahko naredijo na več načinov. Navajamo jih le nekaj.
Da bi gostom olajšali čakalni čas za mizo v času konic, jim lahko ponudijo dopolnilne storitve kot alternativo: posebno sobo za koktajle, kjer bo gostom čas hitreje in prijazneje tekel. Diferenciacija cen pomakne povpraševanje s konic v čas zunaj njih; polovična cena kave med osmo in deseto uro, posezonske cene v hotelih. Ob konicah lahko restavracija zaposli honorarne delavce (natakarice, kuharske pomočnike, pomivalke posode, po6pravljalce miz...), saj je učinkovita organizacija rutinskih opravil v času konic običajno odločujoča za kakovost storitev.
Gostinske storitve se hitro spreminjajo, zato je težko kontrolirati, standardizirati in zagotoviti stalno raven kakovosti. Gostinsko storitev lahko gost ovrednoti šele po nakupu. Porabnik storitve se zanese bolj na informacijo od ust do ust kot pa na oglaševalske dejavnosti. Če pa je gost s ponudbo zadovoljen, ostane zvest ponudniku.
Najboljši način, kako se lahko diferencira neko gostinsko podjetje, je nenehno posredovanje kakovostnejših storitev. Pričakovanja gostov morajo biti vedno dosežena ali celo presežena. Pričakovanje se oblikuje na osnovi preteklih izkušenj, ustnega izročila in oglaševanja. Če kakovost storitve pade pod pričakovanja, je podjetje gosta izgubilo. Gostinska podjetja lahko zvestobo gostov tudi nagrajujejo (nižje cene, boljše sobe, nekatere storitve zastonj). Problem na področju storitev je v tem, da je moč večino novosti enostavno posnemati. Vendar bo tisto podjetje, ki bo prvo ponudilo nekaj novega, boljšega, imelo bo prednost, četudi samo začasno, in tako poželo največ koristi.
Kakovost storitve, zadovoljstvo gosta in dobiček podjetja so med seboj tesno povezani. Torej uspeh podjetja ni stvar naklučja, ampak sad trdega dela vseh zaposlenih. Nanj vplivajo ne samo stvari, omenjene v prispevku, ampak tudi številne druge okolnosti (določanje tržnih segmentov, cenovnih strategij, oblikovanja komunikacije...), kijih bomo predstavili drugič.
Morda pa bodo starodobniki naš paradni turizem!?
Foto: J. Turk
Alenka Gorza Jereb, univ.dipl. ekon.
Turistične panorame
Zaradi smotrnejše turistične
podobe
Turističnemu društvu predseduje Nevenka Malavašič še do konca mandata; k nadaljnjim prizadevnostim vabijo tudi nove člane; Ložanska dolina predlagana za regijski izbor najbolje urejenih
naselij naše občine.
Deveti sestanek upravnega in nadzornega odbora ter članov disciplinske komisije je aprila pokazal veliko volje nekaterih posameznikov, ki želijo nadaljevati uspešno pot tudi v prihodnje. Člani »malce obnovljenega« upravnega odbora, ki ga sestavljajo Albin Čuk, Berto Menard, Mario Rogič, Anita Rupnik in Nevenka Malavašič, so z zbranimi sodelavci obravnavali JAVNI RAZPIS O IZBIRI TURISTIČNEGA SPOMINKA OBČINE LOGATEC. Ta bo enak lanskemu - odprt bo do konca avgusta 2003. Na razpis Turističnega društva Logatec se lahko prijavijo predlogi, vzorci in izdelki spominka, vezani na logaško občino, njene značilnosti in posebnosti. Komisija bo izbrane ideje nagradila s 100.000, 50.000 in 10.000 tolarji.
Nato so se člani odbora posvetili akciji MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA. Ocenjevalno
Komisijo, ki jo sestavljajo Franc Mihevc, Franc Kogovšek, Mario Rogič, Erna Pivk, vodi Albin Čuk. Na podlagi ogledov iz preteklega leta so uvrstili na regijsko raven omenjene akcije Ložansko dolino. Komisija se namerava z ravnatelji šol pogovoriti o ponovni oživitvi akcije čiščenja okolja. Z županom in direktorjem Komunalnega dpodjetja pa se nameravajo dogovoriti za ureditev ekoloških otokov in postavitev pasjih smetnjakov.
Beseda je stekla tudi o arheološki dediščini in parku Longaticum ter o izvedbi nekaterih predavanj. V mesecu juniju bodo organizirali izlet (po mnenju Komisije Turistične zveze) - v najlepše kraje Slovenije. Neumorni turistični zanesenjaki so sklenili, da dosedanja predsednica društva Nevenka Malavašič kljub svoji odstopni izjavi na občnem zboru opravlja predsedniško funkcijo do konca mandata. Hkrati so se odločili, da v svoje vrste povabijo nove člane, namreč vse, ki jih zanima in veseli ljubiteljska turistična dejavnost. Svoje ideje, predloge, pobude ter podatke o sebi naj pošljejo na naslov Turističnega društva Logatec, Tržaška c. 13, 1370 Logatec ali pa jih oddajo na tajništvu društva v Turistični pisarni Nakla, d.o.o., (ob avtobusni postaji pri Krpanu).
NevMa
Za več reda na vsakem koraku. Foto: M. Tršar
Glasbena šola Logatec Notranjska 4, 1370 Logatec
Objavlja
Razpis za vpis v šolsko leto 2003/04
Predšolska glasbena vzgoja - priporočljiva starosti 5 let;
omejen vpis brez predhodnega preizkusa.
Glasbena pripravnica - priporočljiva starost 6 let; omejen vpis brez predhodnega preizkusa.
Sodobni ples - priporočljiva starost od 9 do 10 let; omejen vpis s predhodnim preizkusom.
Citre - priporočljiva starost 9 do 11 let; omejen vpis s predhodnim preizkusom.
Tamburice - priporočljiva starost od 9 do 11 let; omejen vpis s predhodnim preizkusom.
Kandidate bomo vpisovali od 20 do 23. maja od 18. do 20. ure. Za siceršnje informacije pokličite na telefon: 01/ 7543-304
Veselje v osrečevanju drugih
Duo Mir sestavljata Marija Rupnik in Irena Lukan. Ime Mir je nastalo iz začetnic njunih imen (M+Ir); ima pa to ime tudi simbolen pomen: njuno petje prinaša med ljudi mir in srečo.
Duo MIR - za srečo in mir.
Poznata se že dolga leta, a lani sta na Gregorjevem sejmu v Logatcu prvič po naključju zapeli skupaj in ugotovili, da se glasovno dobro ujemata. In takrat se je porodila zamisel za ustanovitev dua Mir. Druži ju tako ljubezen do petja in veselje osrečevati druge. Pri petju se spremljata s kitaro. Pojeta narodne, cerkvene in druge pesmi.
Redne tedenske vaje so zagotovo nekakšna obveza, pa vendar v tem predvsem uživata. Malo je treba tudi poklepetati, povedati si kakšno šalo, in tako tudi vsakdanje obveznosti laže stečejo.
Prvič sta zares javno nastopili pri blagoslovu novih zvonov na Breznici pri Žireh, nato pa so se nastopi kar vrstili: dobrodelni koncert v Rovtah in v Logatcu, v domu starejših na Vrhniki, v Logatcu, v Črnem Vrhu nad Idrijo, na Gregorjevem sejmu.
Želimo jima še veliko lepih pesmi in uspešnih nastopov - tudi v domačem kraju!
Anica Žakelj
Kulturni razgledi
Tra-ta-ta - nam igra naša muzika
S predtekmovalnega koncerta Pihalnega orkestra Logatec
V soboto, 5. aprila, se je Pihalni orkester Logatec predstavil s predtekmovalnim koncertom tudi v okviru 90-letnice svojega muziciranja. Program je orkester izvedel na tekmovanju v Trbovljah 11. maja, in sicer v koncertni skupini, ki velja za višek amaterske godbeniške kakovosti. In resnično, logaški orkester sodi med osem najboljših pihalnih orkestrov v Sloveniji.
V programu, ki gaje povezoval Marko Škrlj, sta najprej nastopila kvartet klarinetov in trobil. Ko pa seje na odru pojavil celoten orkester, je bilo komajda prostora še za dirigenta Marjana Grdadolnika. Kolikor daleč je segal pogled na oder - samo mladi, nasmejani in samozavestni glasbeniki. Kar je bilo starejših godbenikov, ki vodijo posamezne skupine, so se kar porazgubili med mladimi obrazi. Ko so nam odigrali tekmovalni program: Roka Goloba Novice iz galaksije, Godba gre na jug in Nostalgija za fanfare ter predvideno skladbo po lastni izbiri Arachne VVernerja von Cleemputa, je bilo občutiti zanesljivo uigranost orkestra z dirigentom.
Njihov nastop nas je prav gotovo prepričal, da jim na tekmovanju ne bi mogel spodleteti in da ne bi mogli ostati v koncertni skupini. Žal, pa jih neustrezni vadbeni prostori strahovito utesnujejo in nujna bodo zato vlaganja v vadbene prostore. Prav tako tudi odrska postavitev nakazuje nujno ustrezno preureditev odra in njegove opreme. Med županom in orkestrom je bilo podpisano obetavno »pismo o nameri« (škoda, da ni naslovljeno »pismo o obvezi«!), da bo občina v enem letu našla primerno lokacijo in pridobila vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje in ob podpori širše javnosti te prostore tudi predala godbenikom v uporabo.
Že v kratkem bo širša javnost lahko dokazala svojo pripravljenost, kajti Pihalni orkester bo 24. in nato 25. maja skupaj z mažoretkami in s slavnostnima koncertoma v novi športni dvorani še posebej počastil svojo častitljivo 90-letnico.
Spodobi se pokazati, da smo ponosni na svojo mlado generacijo, in jo tako tudi materialno podprimo ter ji zaželimo še obilo novih uspehov. Bodimo torej radovedni in se udeležimo osrednje proslavitve visoke obletnice, da bodo godbeniki lahko še z večjim veseljem igrali koračnico Vinka Štrucla VESELO NAPREJ!
Albin Čuk
Kulturni razgledi _
Pravi gledališki praznik
Kar 13 skupin s prek 200 nastopajočimi je sodelovalo na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin osrednje
Slovenije v Logatcu
Najboljše otroške gledališke skupine z desetih območnih revij so se 15. aprila predstavile na medobmočnem srečanju v Narodnem domu. Njihov nastop je ocenjevala Maja Gal Štromar, ki seje o logaških štirih skupinah izrazila resnično navdušujoče.
O gledališki skupini učencev podaljšanega bivanja OŠ »8 talcev«, ki jo vodi Simona Nagode, je zapisala: »Predstava je nastala po literarni predlogi Brigitte Weninger: Palček Pohajalček. Njena dovršenost in domiselnost se kažeta predvsem v sveži in moderni postavitvi. Opaziti je mentoričin velik prispevek pri delu z manjšimi otroki: otroci so motivirani in disciplinirani. Predstava je komunikativna, sveža in izvirna v vseh pogledih.«
O Športnem kulturnem društvu z Vrha Svetih Treh Kraljev, kije nastopilo s predstavo Milana Dckleve Lenča Flenča v režiji Francija Jereba, je menila: »Režiserjev izbor teksta je zelo dober, saj je sodoben in komunikativen. Prav taka pa je njegova uprizoritev, ki izpolnjuje vse kriterije za dobro predstavo. Igralski delež je res odličen, od glavne junakinje, ki z neverjetno vigoroznostjo in energijo vleče rdečo nit predstave (tudi lik brata), do ostalih dobro izdelanih likov. Skupina očitno prerašča v pravo gledališko družino in v tem duhu lahko od njih pričakujemo še marsikaj zanimivega.«
O obeh učencih OŠ Tabor, ki sta se predstavila z igro Kdo bo koga avtorice in režiserke Bojane Levinger, pa je zapisala: »V predstavi gre za prikaz - vgledališčenje -človekove notranje večplastnosti, in oba igralca nosita tako Jurij Švajncer (glavnina predstave deluje zelo monološko, in v tem je igralec dokazal svoje mojstrstvo) kot Vita Nagode širok in raznolik igralski diapazon, ki se bo v naslednjih letih, če le bosta z igro nadaljevala, še poglobil in razvijal.«
O gledališki skupini OŠ Rovte, ki je zaigrala igrico »Kaj naj postanem?« avtorice in režiserke Jasmine Kovačič, je ocenjevalka dejala: »Predstava, asketsko postavljena na nekaj prizoriščih (bus postaja, gostilna, fitness, glasbena šola, dom), deluje vse prej kot asketsko. Od samega začetka do konca nas sooča in £f preseneča z aktualnostjo, izvirnostjo, duhovitostjo in igralsko bravuroznostjo. Avtorica teksta in režiserka Jasmina Kovačič je z neverjetno prefinjenostjo in do _   skrajnih tančin okarakterizirala današnji čas, izpela na ■E. 'njegov račun' veliko kritičnosti, ki ga uprizori skoraj U; do razsežnosti črnega humorja, a hkrati dodaja celoti g močan impulz optimizma in človeškosti.«
Sneguljčica s šesterimi palčki. Foto: D. Malavašič
Od dopoldanskih do zgodnje večernih ur je polna dvorana navdušenih gledalcev - otrok iz vrtcev in učencev obeh logaških šol (ki sta imeli tega dne »kulturni dan«) videla še predstave: »Nebesno gledališče« Borisa A. Novaka iz OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega Trga pri Ložu, »Kje je doma pomlad« Milene Batič iz Podružnične šole 11. maj iz Grahovega, »Sneguljčico in šest palčkov« Danila Vranca po bratih Grimm iz OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, rusko pravljico Zajčkova hišica iz OŠ Dobrepolje, »Matildo« Roalda Dahla iz Mladinskega gledališča KUD Svoboda iz Trbovelj, »Neuradno zasačeni« Jane Štojs in učencev: Ko vsi podobe na ogled postavijo iz OŠ Litija, »Čombo - sončni kralj« Roka Vilčnika iz OŠ Ob Rinži in KUD »Jazbec in partnerji« gledališče Kokodak, »Sami doma« Sandija Zalarja iz OŠ Šmarje Sap in »Prjatlce« Gregorja Grešaka iz Velikih Lašč - gledališka skupina Gledeja KUD Primož Trubar.
Trinajst gledaliških skupin je s preko dvesto nastopajočih razveselilo številne mlade gledalec in prejelo spominska priznanja organizatorja - logaške Območne izpostave Javnega sklada za kulturo; številne pohvale in čestitke je izrekla strokovna ocenjevalka. Veliko pohval je bil deležen tudi hišnik Narodnega doma Vojko Podržaj, ki je s svojim znanjem, veseljem in idejami pomagal oblikovati scensko, svetlobno in zvočno postavitev vseh odigranih predstav.
Res, v Logatcu smo imeli pravi gledališki praznik!
Nevma
Kulturni razgledi
Otroški in mladinski spevi
Pestra bera na 35. občinski reviji otroških in mladinskih zborov
Otroški zbori so peli v Rovtah
Letošnji reviji otroških zborov smo 16. aprila prisluhnili v Rovtah. Tam je Nevcnka Malavašič, vodja logaške izpostave Sklada za kulturo, uvodoma pozdravila deseterico zborov - največ doslej in številno poslušalstvo, ki je napolnilo dvorano kljub prijaznemu sončnemu popoldnevu. In splačalo se je-
Predstavili so se po vrsti: zbor Glasbene šole pod vodstvom Lidije Janjič, Miklavžev zborček, ki ga vodi Mojca Grdadolnik, Sončki iz Kurirčka pod vodstvom Maruše Ciglarič, Pevska pripravljalnica z Marinko Istcnič, zbor POŠ z Vrha Sv.Treh Kraljev, kjej poje pod vodstvom Mihaele Gostiša vsa šola, zbor POŠ iz Hotedršicc, ki ga vodi Jožica Nagode, zbor OŠ »8 talcev« pod vodstvom Marinke Istcnič, zbor OŠ Tabor, ki ga vodi Zdravko Novak, Cerkveni zbor sv. Nikolaja pod vodstvom Mihaele Gostiša ter zbor OŠ Rovtc, ki ga vodi Mari Loštrek Žižek.
Vse v vsem jc nastopilo toliko razigranosti, navihanosti, nasmejanosti, radoživosti z metuljčki in robčki vseh barv, s solističnimi junaki ob spremljavi zdaj klavirja, zdaj kitare pa zvončkov, ksilofončkov, citer, Orfovega instrumentarija, seveda, vse v obilju otroške ljubeznive in živopisne spevnosti.
Moji duši najlepše je pel zbor iz Rovt; bil sem navdušen. Ta je bil poleg gornjelogaškega zbora tudi izbran za medobmočno revijo v Zagorju 9. maja.
Mladinski zbori so se predstavili v Gorenjem Logatcu
V avli osnovne šole seje 25. aprila zvrstila deseterica mladinskih
Otroški zbor iz OŠ Rovte je pel najlepše.
zborov, ki jih je tudi to pot uvodoma ] pozdravila vodja logaške izpostave ] Sklada za kulturo; v kratkem nagovoru je prikazala kronologijo i 35-letnega revialnega petja na ] Logaškem.
Po vrsti pa so prepevali: zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mihaele Gostiša, zbor OŠ »Osem talcev« pod vodstvom i Marinke Istcnič, zbor Sv. Nikolaja i pod vodstvom Marjana Grdadolnika i in vokalna skupina Rožmarin pod ; vodstvom Marka Kržišnika.
Mladinski zbori so pokazali i kakovostno in tudi številčno \ različnost. Ni sicer pravilo, da i številčnejši ko je zbor, bolje poje, ] vendar to pot se je zgodilo prav to. ] Daleč naj števi lnej ši zbor (44 pevcev) ] je prišel iz Rovt, in tudi po aplavzu sodeč, najbolj navdušil poslušaltvo. Takoj ob bok zboru Mihaele Gostiša
Foto: D. Malavašič
pa smemo šteti zbor Zdravka Novaka. No, strokovna ocena je dala prednost zboru Svetega Nikolaja, in tako sta 9. maja zastopala logaško mladinsko petje zbor Mihaele Gostiša in zbor Marjana Grdadolnika.
In oboji reviji na rob
Na reviji mladinskih zborov v Gornjem Logatcu je sicer prepevalo natanko pol manj zborov kot na reviji otroških zborov v Rovtah, kar je razumljivo - vrtci nimajo mladinskih zborov; poslušalcev pa je bilo vsaj šestkrat manj kot v Rovtah, kar pa je manj razumljivo. Le kaj naj to pomeni? Da nas v Logatcu tolikanj manj zanima, kako in kaj je z mladim pevskim rodom? Ne vem, ne vem... Pa vendar je med temi zbori naša pevska prihodnost.
Marcel Štefančič
Kulturni razgledi
Batičev spomenik - primeren, da bi stal sredi Pariza
Logaški pomnik akademskega kiparja Stojana Batiča je bil šele po prekletstvu političnih veljakov deležen priznanja, ki gre umetniški stvaritvi.
Batičev spomenik, postavljen v Dol. Logatcu 1960. leta, sodi med prve in za tisti čas jako drzne sodobne skulpture, posvečene padlim v osvobodilni vojni.
Zaradi neposredne bližine ceste, ob kateri naj bi pomnik stal, se je bil Stojan Batič, akademski kipar, odločil za izhodišče svoji stvaritvi v obliki nekajkrat povečanega nekdanjega obcestnega kamna ob rimski cesti - za rimsko miljo. V kvadrasto gmoto belega istrskega kamna je ujel metaforično v upor združeno ljudstvo-moč ljudstva, združeno v skupni želji, v skupni volji, v uporu tudi za ceno svojega življenja. V spomin na žrtve
Spomenik padlim v NOB.
A kad. kipar Stojan Batič
pa naj bi govorilo prepcsnjcno besedilo znamenitega starogrškega napisa pri Termopilah, kjer so junaško padli grški branilci domovine. Tam je bilo namreč 480. leta pr. Kr. odločilno prizorišče slavne bitke Grkov s Perzijci. Številčno precej šibkejše Grke je vodil spartanski kralj Leonidas, ki je junaško branil domovino, dokler ni izdajalec Efialt pripeljal Perzijce pod vostvom Kserksesa I. Grkom za hrbet. Junaškim Grkom, ki so pod poveljevanjem Leonidasa vztrajali do zadnjega moža, je bil posvečen še danes znan napis: »Tujec, ki greš v Lakedaimon, povej, da še
zmerom ležimo, v klancu stražarji zvesti, kakor je velel ukaz domovine.«
Tako je umetnik Batič spomenik, sicer sodobno oblikovan, povezal s slovenskim uporom in logaško ter antično preteklostjo.
Seveda, do postavitve Batičeve skulpture v Logatcu so bili v veljavi spomeniki z realsocialistično formo: jurišniki, bombaši, upodobitve junakov razgaljenih prsi pred puškinimi streli, skratka, naturalistično heroizirani uporniki. Zato je tedanji minister za kulturo Boris Mikoš takoj po odkritju spomenika času ustrezno ukrepal in napadel avtorja, češ da s takim spomenikom ni mogoče poveličevati pomena boja in žrtev za našo svobodo, daje tak spomenik v nasprotju z revolucionarno prizadevnostjo, ki se mora kazati na vsakem koraku, torej tudi v umetnosti.
Batičev spomenik in Batič z njim, čeprav nekdanji partizan, je tako sprva ostal nekako ožigosan za neprimernega, ker se je sredi evforičncga heroizma odločil za novodobno, vendar zato nič manj intimno občuteno alegorično upodobitev žrtev upora, upoštevajoč okolje in zgodovinskost kraja.
Naključje pa je hotelo, da se je skoz Logatec prav tisti čas peljal novinar veljavnega pariškega časopisa Le Mond. Taje v časopisu s sliko in besedo zatrjeval, da je spomenik take vrste, kot je prav ta, primeren, da bi stal sredi Pariza. Šele pod »težo« tega francoskega komplimenta v Le Mondu je minister Mikoš popustil, in nova upodabljajoča smer - tudi Batičeva - je smela tudi pri nas govoriti o junaštvih in žrtvah osvobodilne vojne.
Skoraj neverjetno in vendar
resnično - vsaj po pripovedi
akademskega kiparja Stojana Batiča
sodeč. ,
Marcel Stefančič
Kulturni razgledi
Prijeten pevski večer
Logaški likovniki novim časom naproti
Društvo likovnikov z novim vodstvom in jadrnimi idejami
Logaški likovniki so že v davni preteklosti poskušali z društveno organiziranostjo. Pomembnejši mejnik seje zarezal v leto 1998, koje tedaj društvo štelo kakih štirideset članov. Društvu je predsedoval logaški slikar Matej Pečenik ob podpredsedniku Tonetu Mihevcu. Po dveh bolj ali manj uspešnih letih pa je predsedniško funkcijo prevzel Darjan Geohelli. Društvo je postavljalo razstave v Kajžici, sodelovalo z drugimi društvi; posamezni člani pa so se predstavljali tudi v sosednih občinah.
V prejšnjem letu je delo društva jiekoliko zamrlo, saj brez primernega prostora (ki ga je prej omogočala sedaj odstranjena Kajžica) ni bilo moč razstavljati likovnih del. Z odprtjem nove »steklene galerije« v letošnjem marcu so se tudi logaškim likovnikom odprle nove možnosti za razstave.
Tega so bili veseli prav vsi, ki so se v začetku aprila na pobudo sedanjega predsednika Geohellijn in vodje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti zbrali na občnem zboru. Skupaj so prevetrili zadnje obdobje, nato pa zastavili nove smernice svojemu delovanju. Pripravili bodo pet razstav, izvedli občinsko srečanje likovnikov, skušali organizirati ex tempore... V društvo pa nameravajo povabiti vse, ki jim je likovna govorica blizu: slikarje, kiparje, aranžerje, arhitekte... Občni zbor je izvolil za novega predsednika društva Jurja Samca, absolventa visoke šole za slikarstvo, sodelavca Sovretove slikarske šole, sicer Logatčanom znan kot mlad umetnik, ki se je v začetku leta 2002 predstavil z razstavo »Na travniku«. Za tajnico društva je bila izvoljena Urška Nagode, študentka likovne akademije.
Novemu vodstvu Društva likovnikov Logatec lahko zaželimo le še veliko vztrajnosti in poguma, saj jim dobre volje in likovnih idej nikakor ne manjka.
NcvMa
Konec aprila je štiridesetčlanski Mešani pevski zbor logaškega Pevskega društva pod zanesljivim vodstvom Lovra Groma pripravil svoj letni koncert v Narodnem domu. (Pre)maloštevilnemu poslušalstvu je predstavil osmero pesmi; polovico od njih jc v strnjenem koncertnem sporedu predstavil na novo. Zbor je zadnja leta gostovanjsko zelo živahen, kar se odraža v zanesljivosti nastopanja, obvladovanju programa in prepričljivi pojavnosti na sceni. Kanček več sproščenosti bi bilo pevkam in pevcem še v prid.
Drugi del večera so zapolnile gostje, pevke Ženskega zbora Petrol iz Ljubljane pod vodstvom Željke Ulčnik-Remic. Prejemnice bronaste plakete mesta Maribor z letošnjega državnega tekmovanja Naša pesem so prijetno polnile ušesa in srca poslušalcev. Najbolj so, seveda, navdušile z izvedbo dveh tekmovalnih skladb: Znamenje ob poti in Mrtvaška kost. Prijetno je poslušati zbor, ki praviloma nima intonančnih težav, ki zna niansirati, čigar glasovi so uravnoteženi in razumeš njih izgovarjavo. Ob domišljenih interpretacijah so pevke zares požlahtnile ta koncertni večer.
Prijeten pevski večer je povezovala Saša Perpar. J. Gostiša.
mm
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA LOGATEC Tržaška cesta 15 1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01 75-90-500 Teleta*: 01 75-90-520
Na podlagi 4.odstavka 51. člena Stvarnopravnega zakonika objavljamo
JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov
Javna dražba bo v četrtek, 29. maja 2003, v "gradu", Tržaška c. 89, Logatec s pričetkom ob 10. uri. Seznam najdenih predmetov, ki se bodo prodajali na javni dražbi, jc objavljen na oglasni deski Upravne enote Logatec,
Tržaška c. 15, Logatec. Ogled predmetov jc možen na dan dražbe od 9.30 dalje na prostoru, kjer se bo izvajala dražba. Dražba poteka po načelu videno-kupljeno.
Duhovni odsevi
Poštna kapelica
V Rovtah stoji le nekaj korakov od Kulturnega doma levo ob poti proti cerkvi kapelica, posvečena Brezmadežnemu spočetju. Ker je zgrajena na zemljišču nekdanjih Poštnih - tako se je reklo prednikom in se še danes tako pravi Tušarjevim -, seji reče Poštna kapelica, čeprav se tu pa tam sliši tudi Artačeva kapelica (najbrž zato, ker je artačevina tako rekoč nasproti temu znamenju).
Poštna kapelica v Rovtah Foto: D. Malavašič
Jože Tušar (iz Rovt 82) je v svoji prijetni zgovornosti pripovedoval o svoji stari materi Mariji, rojeni Pavlin, poročeni Mazi (pri Kramarjevih), ki seje kasneje kot vdova poročila s pripovedovalčevim starim očetom Jožetom Tušarjem, kovačem v Godobovskem malnu. Njegova stara mama Marija je namreč pridobila koncesijo za poštne storitve: razvoz pošte in potnikov iz Logatca v Rovte. Domačija Tušarjcvih, ki se ji je zaradi koncesije reklo Na pošti, je stala nasproti kapelice. Domačinom so rekli Poštni, kar seje obdržalo še dosihdob, čeravno stare domačije ni več; sogovornik Jože, recimo, že dolgo ne živi več Na pošti, se ga pa še vedno drži staro poimenovanje Poštni.
Po pripovedi rance tete Milke naj bi kapelico zgradili po potresu leta 1895 na pobudo takratnega župnika, češ da bi ob morebitnih novih potresnih sunkih, ki bi lahko 3 rušilno prizadeli cerkev, opravljali mašo kar ob kapelici. Dvokapna kapelica je pravokotnega tlorisa; njen pročelni del krasita imitaciji vogalnih stebrov. Vhod je obočno oblikovan in zaprt z železnimi vratci. Zidovje je
obojestransko ometano in opleskano. Vse tako kaže, da je kapelica že od vsega začetka posvečena Brezmadežnemu spočetju; zato jo tudi krasi leseni kip Brezmadežne Marije, ki gaje obnovil Alojz Čuk leta 1987 ob prenovi, ki so seje lotili Poštni z zidarskim mojstrom Janezom Šemrovom. Vendar so se z delom in materialom pridno izkazali mnogi vaščani. Posebej zanimiv je stroškovnik, ki gaje ob prenovi vestno zapisovala Jožetova žena Franja; v njem so navedeni vsi delavci, darovi, vsi litri vina pa vse do Metodove ure.
Že iz davnine, morda že od postavitve naprej, pričakajo ob kapelici pokojnike, kijih pripeljejo k pogrebeu z zajelške strani; od tod do cerkve gre pogreb v spremstvu duhovnika.
Kapelica je že od nekdaj značilno porasla z bršljanom; njeni oskrbniki so še danes Poštni.
Marcel Štefančič
Velikonočna skrivnost - več kot glasbeno doživetje
»Velikonočna skrivnost v glasbi, pesmi in besedi« so poimenovali četrto turnejo koncertov sopranistke Nine Kompare, ki sojo spremljali oče Franc na trobenti, Tomaž Bajželj na orglah in Tomaž Plahutnik na citrah.
Nina in Franc Kompare povezana tudi z glasbeno skrivnostjo. Foto: D. Malavašič
Velikonočno doživetje so ponesli v več krajev po Sloveniji; v Logatcu pa je zazvenela na 5. postno nedeljo, 6. aprila, v farni cerkvi. Bilo jc več kot le glasbeno doživetje, k čemur jc z besedami o Kristusovem trpljenju in skrivnosti velikonočnega jutra prispeval scenarist Tone Ftičar. Ob koncu sta Nina in Franc Kompare pozornim poslušalcem v zahvalo in lepim spominom na koncertiranje v logaški cerkvi vsaki poslušalki podarila Ninino kaseto slovenskih ljudski pesmi. Mihaela
1^ rt n \ ^51 ^5j   ^51^
Ko planinski krožek pomeni več kot le veselje do druženja
Za katere izkušnje so bogatejši mladi planinci z osnovne šole
»8 talcev«?
V letu 2001 se je Planinsko društvo Logatec odzvalo pobudi ravnateljice Metke Rupnik, da bi za sodelovanje pri aktivnostih planinskega krožka na šoli pridobili strokovnega planinskega vodnika. Z veseljem sem prevzela vlogo zunanje sodelavke pri organizaciji in vodenju planinskih pohodov in strokovnih predavanj.
Z mentorico krožka Ireno Lipovec sva zastavili vsebinske temelje, na katerih gradiva skelet vsakoletnega planinskega programa. Tako naj bi mladi planinci na izletih doživeli utrip narave v vseh letnih časih. Cilj vsakega izleta bo izbran tako, da bo dostopen vsem, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Vsaj en izlet bo dvodneven, da bi otroci izkusili prenočevanje in obnašanje v planinski koči. Spoznati morajo tudi gibanje ponoči - z baterijskimi svetilkami. Celotna dejavnost planinstva naj prispeva k temu, da se bodo otroci privadili suverenemu gibanju v hribovitem svetu.
mm
Pogumno navzgor.   Foto: T. Rupnik
Pred Vojkovo kočo na Nanosu.
In izkušnje dveh let?
Večinoma se udeležujejo izletov otroci z razredne stopnje, čeprav imamo stalne sopotnike tudi s predmetne stopnje. Naši izletniki so zelo pisane starosti: najmlajši šteje sedem let, najstarejši pa skoraj desetkrat toliko; planinarijo deklice in dečki, mamice in očetje. Tako preživijo starši s svojimi otroki in njihovimi vrstniki tudi nekaj časa pri ljubiteljskih aktivnostih. Glavna želja otrok ni samo prispeti na vrh hriba (čeprav so vsi ponosni na opravljeni vzpon, ki ga dokumentirajo z žigom), pač pa jim veliko pomeni medsebojno druženje, tudi pri igri. pri raznih duhovitih tekmovanjih, ugankah; z vodniki pa se pogovarjajo tudi 0 zanimivih osebnih stvareh.
Izleti omogočajo otrokom čudovito možnost, da utrdijo znanje, pridobljeno v šolskih klopeh. Opozarjamo jih na krajevne, zgodovinske, zemljepisne, biološke, geološke in druge posebnosti okolja, ki ga obiskujemo. Otroke mimogrede poučimo tudi o planinski opremi.
Foto: T. Rupnik
ustrezni prehrani v gorah, o načinu vzdrževanja psihofizične moči, o boleznih, o orientaciji v naravi in o spoštljivem in skrbnem odnosu do narave. Izletniki drug drugega bogatimo s svojimi posebnostmi. Ob tem se vadimo v bistvenih človeških lastnostih komunikacije: strpnosti, tovarištvu in spoštovanju drugačnosti.
Do sedaj smo obiskali Tinjan, Slivnico (nočni pohod), Sabotin, Mrežce nad Lipanco. Trstclj in Nanos. V tem šolskem letu naj bi šli še na Pristovski Storžič (na meji z Avstrijo) in za dva dni na Češko kočo nad Jezerskim.
Zelo hvaležni smo Tonetu Rupniku, ki nas brezplačno oskrbi s čudovitimi predavanji ob diapozitivih in nas tudi s svojimi bogatimi izkušnjami spremlja na nekaterih izletih. Hvaležni smo tudi ravnateljici, kije v tem šolskem letu odobrila denar za dva avtobusna prevoza, pa tudi staršem, vajenim hoje v hribe, za pripravljenost, da predvsem takrat, ko je število mladih izletnikov večje, prevzemajo nase nekaj skrbi za mlade planince.
Irena Stirn
O
rt O
r
C TC
7C
C
Športni kalejdoskop
Zimski pohod na Porezen
Proti Petrovemu brdu seje 23. marca odpeljalo 19 logaških planincev. Spotoma so se okrepčali v Škofji Loki. Zasnežena in mestoma poledenela pot na Porezen je terjala precej previdnosti. Po dobri uri hoje so prispeli do koče, polne planincev, zato so se po žigosanju spominskih kartončkov in kratkem klepetu z znanci odpravili na vrh Porezna (1632 m) in ob spomeniku prisostvovali spominski proslavi. Zaradi močnega vetra so se planinci umaknili mimo lovske koče na cerkljansko stran, kjer je bilo v zavetrju prijetno toplo in brez snega.
Logaški planinci - takole spotoma Foto: M. Petkovšek Dobro domačo juhico so si planinci privoščili pri Obidovih v Labinju, od koder so se po daljšem počitku spustili v Cerkno, kjer jih je čakal avtobus, da jih je odpeljal domov. Vodja pohoda Janez Slabe se je zahvalil vsem za prijetno druženje, še posebej najmlajšemu, 10-letnemu Urošu, in najstarejšemu pohodniku, 70-letncmu Antonu.
Marinka
Po Kočevski že četrtič
Za poln osebni avto planincev se je 30. marca odpeljalo proti Kočevski Reki. Zaradi 18. žiga Kočevske PP so se ustavili v Grčaricah. Od tod so s planinsko opremo po dveh urah hoda prispeli do motela Jasnica (500 m), od koder so po krajšem počitku nadaljevali pot po kočevskih gozdovih. Po naslednjih dveh urah so se vzpeli na Slovenski vrh (1040 m). Kakega posebnega razgleda ni bilo, le sonce je prijetno grelo pomladno cvetje in planince. Okrepčilo jim je dalo novih moči, da so po poldrugi uri hoje prišli na Ledenik (1068 m). Od tod pa sojo mahnili po poti, mestoma na debelo prekriti s snegom, do Koče na Jelenovem studencu (850 m); v bližini koče je res studenec z mrzlo pitno vodo. Po dobri uri hoda so se planinci spustili v Kočevje, od tod pa so se kljub manjši okvari avtomobila srečno pripeljali domov.
Tudi to pot ni bilo o medvedih ne duha ne sluha.
Marinka
Med Vrhovci živahno - da je kaj!
Športno kulturno društvo Vrh se pridno potrjuje v raznoterih prizadevnostih
Kar nekaj je ljudi, ki se po dremavi zimi prebudi v pomlad. Narava ozeleni in vzcveti, ljudje začno s pospravljanjem hiš in okrog njih, delajo po vrtovih in pripravljajo njive za novo setev.
Nekateri pa ne počivajo niti v zimskem času in delujejo skozi vse leto, tako tudi ŠKD VRH. Januarja so premierno uprizorili Gospo poslančevo, ki jo je selektor izbral za medobmočno srečanje gledaliških društev. Tako seje Gospa poslančcva širšemu občinstvu predstavila 14. aprila v Trbovljah.
Na velikonočni ponedeljek so na podružnični šoli Vrh Sv. Treh Kraljev pripravili tradicionalni turnir v streljanju z zračno puško. Dve najpogumnejši ženski sta se pomerili med devetkrat toliko moškimi. Zmagovalci so se okitili z žlahtnimi odličji, sodelujoči pa so se, zadovoljni s svojimi rezultati, veselili živahnega prazničnega snidenja.
V soboto, 26. aprila, seje povabilu na »čistilno akcijo« odzvalo 15 otrok in odraslih. Vsako leto se okrog dneva Zemlje domačini zberejo in počedijo okolico osnovne šole pa vse do cerkve na tej strani in do (Račevskega) jezera na drugi strani hriba. Letos pa so že lovci pridno počistili okolico jezera, tako daje »čistilcem« ostalo malce več časa za urejanje okolice šole in Balinčka (balinarskega igrišča in koče ob njem). Tako sta igrišče in Balinček s svojo okolico pripravljena za poletne privlačnosti.
Da zares ne bo kakega pomladanskega dremanja, organizira ŠKD 25. maja planinski pohod v Zasavsko hribovje, teden kasneje pa na domačem šolskem igrišču še košarkarski turnir.
Živahno, ni kaj... Povabljeni tudi za naprej!
M. G.
ogaške..
vabijo k dopisovanju!
Športni kalejdoskop
Logaški odbojkarji -odlični
Z vztrajno nepopustljivostjo se je članska ekipa prebila iz tretje v drugo ligo
Odbojkarski klub Logatec je pričel s svojim delovanjem v letu 1996, ko se je z mešano ekipo kadetov in mladincev uvrstil v tretjo državno ligo.Vse do letos so logaški odbojkarji igrali v omenjeni ligi, kjer so se redno uvrščali na drugo ali tretje mesto, a le zmagovalcu je omogočeno napredovanje. Ta privilegij so si logaški odbojkarji priborili v letošnji sezoni, ko so premagali vse svoje nasprotnike in se gladko uvrstili v drugo ligo.
Za tretjeligaški nivo tekmovanja lahko včasih rečemo, da gre za dobro organizirano rekreacijo, kjer lahko neka ekipa z dvakrat tedensko vadbo dobro nastopa in tekmuje. V drugi ligi pa je situacfja precej bolj resna, saj zahteva od vseh igralcev bolj odgovoren in discipliniran odnos do športne panoge v vseh pogledih življenja nekega športnika. Odbojka mora biti v glavah vseh igralcev vsaj na drugem mestu, takoj za študijem ali službenimi obveznostmi, ves prosti čas mora biti namenjen resnemu delu v telovadnici, družabno življenje konec tedna mora biti kontrolirano
in zadržano, sobotni in nedeljski popoldnevi pa so namenjeni tekmovanjem. V teritorialno enotni drugi odbojkarski ligi nastopajo dobro organizirani klubi z močno odbojkarsko tradicijo, in prav je, da v to osredje lahko uvrstimo tudi logaški Odbojkarski klub.
Poleg članske ekipe, ki je postala nova članica druge slovenske lige, pa zelo dobro nastopajo v svojem tekmovanju mladi logaški odbojkarji v kategoriji dečkov. Ti so se v januarju uvrstili v najmočnejšo A ligo, ki je razdeljena na vzhodni in zahodni del; vsak od njih pa šteje po osem ekip. Dečki iz Logatca so v svoji skupini dosegli četrto mesto in se tako uvrstili na 5. - 8. mesto v Sloveniji.
3. LIGA ZAHOD - MOŠKI
L	Logatec	10	10	: 0	28
2.	MOK Kočevje	10	6	: 4	20
3.	Kamnik 2	10	7	: 3	19
4.	Iskra Mehanizmi Kropa	10	4	: 6	11
5.	LOK Črnuče	10	2	: 8	8
6.	Bled-Žirovnica	10	1	: 9	4
A LIGA ZAHOD - DEČKI					
L	TOM Mokronog	14	12	: 2	24
2.	Brezovica	14	11	: 3	22
3.	K: Varicon Žužemberk	14	10	: 4	20
4.	Logatec	14	9	: 5	18
5.	Termo Lubnik	14	7	: 7	14
6.	LOK Črnuče	14	5	: 9	10
7.	Žirovnica	14	2	: 12	4
8.	Salonit Anhovo	14	0	: 14	0
Gašper Podjed
ed zasneženimi in cvetočimi potmi
Pod vodstvom Alenke Mrak se je 11 logaških planincev 4. aprila odpeljalo po Vipavskem; pred Šempasom so zavili desno proti Vitovljam. Rahlo sončno vreme je spremljala močna in mrzla burja. Primerno opremljeni so zapustili avtomobile in po markaciji krenili med rđhlim sneženjem proti cerkvici sv. Marije (604 m), sezidane na pečini. Od tod se je odprl pogled vse do morja, Gorice
in proti Trnovskemu gozdu.
Po »Napoleonovi cesti« so v delnem zavetju nadaljevali pot prek Vitovskega hriba na Vitovski vrh (910 m). Tuje odskočna rampa za zmajarje. Skrinjica za planinski žig pa je bila prazna; verjetno gre za posledico novodobnega vandalizma. Dalje so po zasneženi poti prispeli na ozek rob pečine, imenovane Sekular. Iz lesene lope, ki je planince varovala pred
močnimi vetrovnimi sunki, je bilo videti Nanos, Slavnik, morje in Padsko nižino.
Po markirani poti so se nato spuščali v dolino mimo skale, na kateri stoji oltar sv. Lucije. V skalnih vdolbinah se nabira voda, ki naj bi bila zdravilna za oči. Dalje je pot vodila planince mimo majhnega, a čistega Vitovskega jezera.
Z Vitovelj vodi markirana pot tudi na tedaj še vedno zasneženi Čaven in Kucelj, medtem ko je Vipavska dolina že dišala v cvetju breskev, marelic in češenj.
Marinka Petkovšek
3
rt
o
TO
C
TO-
Iz sveta mladih
Ujeti v zaljubljenost
Spomladi, sredi sončnih in cvetočih dni se marsikatero mlado dekliško in fantovsko srce sprašuje: Me ljubi? Me ne ljubi? In išče odgovor v očeh, v nasmehu, v pogledu ljubljene osebe. Ali pa v odlični gledališki predstavi - recitalu, kakršnega so uprizorili člani skupine »Sezuti čevelj« Kulturnega društva Drevored OŠ »8 talcev« Logatec.
Me ljubi?... Me ne ljubi?..
Foto: D. Malavašič
Predpremierno so se predstavili sošolcem in sošolkam na 3. območnem srečanju otroških gledaliških skupin, premierno pa nekaj dni kasneje, 1. aprila, popoldne še staršem, učiteljem, prijateljem in posebnim gostom, med katerimi je bila tudi Barbara Gregorič, avtorica nekaterih predstavljenih besedil. Mladi igralci so v režiji Simone Nagode, v kostumih Marije Klavžar in s pomočjo svetlobnih učinkov Martina Pišlarja tenkočutno povezali pesmi v pripoved o otroški simpatiji, srečni in nesrečni zaljubljenosti ter o začetku prave ljubezni.
NevMa
Slikovita prodajna
razstava
Učenci so 11. aprila odprli v Kulturnem domu Tabor živopisno prodajno razstavo svojih likovnih izdelkov, ki so bili na ogled in na prodaj do 13. aprila.
Slikarska dela so razstavljale vse tri šole; samo učenci gornjelogaške šole pa so razstavljali še glinene izdelke (vaze, lončke, podstavke, šatulje, pladnje, sklede, krožnike, steklenice, glinene ploščice in drugo figuraliko), grafike, mozaike, kolaže, panjske končnice, rute, obeske, torbe, koledarje, razglednice in še kaj. Gradivoje nastajalo deloma (predvsem slikarski del) na lanskem prirodoslovnem taboru, večinoma pa pri likovnem pouku in likovnem krožku na gornjelogaški šoli.
S prodajne razstave v Gorenjem Logatcu
Foto: J. Turk
Razstava, ki si jo je ogledalo kar številno občinstvo, marsikdo pa je tudi kaj kupil, je bila odprta do nedelje, 13. aprila. Lep prerez stvaritev, ki so slikovito upodobile likovno domišljijo mladega rodu.
Špela Istenič
Velikonočna razstava pirhov v stekleni galeriji
Med velikonočnimi prazniki so bili v »stekleni galeriji« ob športni dvorani na ogled različni izdelki otrok iz VVZ Kurirček, delavnic Društva prijateljev otrok in mladine ter učencev OŠ »8 talcev«. S svojo domišljijo so pod mentorstvom učiteljev že nekaj dni prej ustvarjali raznobarvne pirhe, različne košarice, slamnate kokoške, živopisane aranžmaje, ki jih je v oblikovno zanimivo razstavo postavila Bibijana Mihevc.
NevMa
4
v
Pirhi v vsem svojem sijaju
Foto: D. Malavašič
Iz sveta mladih
Eko šola - kot način življenja
Ohranimo zelen naš planet, da homo imeli kje živet'.
Osnovna šola »8 talcev« seje v šolskem letu 2002/03 vključila v mednarodni projekt »Eko šola kot način življenja«. Učitelji so skupaj z učenci, starši in zunanjimi sodelavci celo leto sledili sedmim korakom za pridobitev eko zastave.
Eden izmed sedmerih korakov je veljal svečanemu podpisu eko listine 24. aprila v športni dvorani. V okviru prijetne prireditve, ki so jo
pripravili učitelji in učenci, so listino svečano podpisali: Ana Majer, predstavnica učencev razredne stopnje, Urban Kosmač, predstavnik učencev predmetne stopnje, ravnateljica Metka Rupnik pa Alenka Gorza Jereb, direktorica Občinske uprave, Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja, Špela Ferjančič, predstavnica Eko sveta, Petra Andrcuzzi, koordinatorka projekta na šoli, ter koordinatorka nacionalnega programa Nada Pavšer.
NevMa
Svečani podpis EKO listine.
Foto: D. Malavašič
jgAj--
m Dobrodelnost Šolskega sklada
V okviru šole »8 talcev« že tretje leto deluje poseben šestčlanski odbor, imenovan »Šolski sklad«; trije člani so iz vrst sveta staršev, trije pa so učitelji šole. Njihova naloga je iskanje finančnih sredstev za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, dalje sofinanciranje nadstandardnih programov (različni tabori, izleti) in za nakup šolskih pripomočkov in opreme.
Ena izmed oblik pridobivanja finančnih sredstev je
tudi organizacija dobrodelnih prireditev. Letos so dobrodelni koncert pripravili 11. aprila v Narodnem domu. V programu so sodelovali pevski zbori šole »8 talcev«, instrumentalne skupine Glasbene šole, posamezni pevci, plesalci, recitatorji... in poseben gost Vili Resnik.
Vzdušje je bilo prijetno razigrano. Dvorana - polna navdušenega občinstva, oder, poln nasmejanih   otrok. Izkupiček
Eko himna
Eko skupnost, eko stvar, komu je za Zemljo mar?
V boj proti odpadkom gremo zdaj,
preden bo zavržen ta naš
raj.
V prvi zaboj odpadni papir, v drugega plastiko,
v tretrjega gnili krompir! Pipo zapiraj, luči ugašuj, odpadke pa pridno zmanjšuj.
Pred umazanijo rešimo ta svet,
da naš planet ne bo za umret'.
Eko skupnost, eko stvar, komu je za Zemljo mar?!
Eko skupnost, eko stvar, nam je za Zemljo mar!
Mirjam Treven, 5. c, OŠ »8 talcev«
letošnjega koncerta pa je bil namenjen učencem, ki jim starši ne morejo plačati malice, letovanja v programu šole v naravi ter obiska Centra obšolskih dejavnosti. Del sredstev pa bo porabljen tudi za nakup nujne opreme za ozvočenje.
NevMa
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
©
1>
rt O
dnje
Zlati znak Jožefa Štefana
- veliko priznaje in nič manjša odgovornost
Dr. Anton Kokalj, raziskovalec iz Logatca, je prejel za svoje znanstveno raziskovalno delo prestižno nagrado Zlati znak Jožefa Štefana
Namesto osebne
izkaznice
Anton Kokalj, rojen leta 1971 v Postojni, po lokalni pripadnosti Logatčan, poročen, oče enega otroka, doktor kemijskih znanosti - znanstvenik.
Odkod vaše zanimanje za kemijo - za znanost?
Znanost me je zanimala že od majhnega. Zelo rad sem bral poljudno znanstvene knjige o astronomiji. Posebno
zanimivi so se mi zdeli prikazi teorij o nastanku vesolja, črnih lukenj in eksplozijah masovnih zvezd -supernov. Nad kemijo sem se navdušil že v osnovni šoli pri kemiji, ki jo je poučeval zdaj že pokojni odlični pedagog Franc Nagode-„Naravči".
Iz katere znanstveno raziskovalne teme ste doktorirali?
Po končanem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
sem se leta 1996 vpisal na podiplomski študij fizikalne kemije in se zaposlil kot mladi raziskovalec na Institutu "Jožef Štefan" na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. V času svojega doktorskega študija sem sodeloval z več znanstveniki doma in v tujini. Leta 2000 sem doktoriral z disertacijo "Teoretični študij kemisorpcije in reakcij na površinah kovin prehoda".
Kako bi nam na kratko pojasnili vsebino svoje disertacije?
Za vsako znanstveno raziskavo po navadi stoji več raziskovalcev. Znanstvene raziskave postajajo čedalje bolj
interdisciplinarne, zato je marsikatero raziskavo težko uvrstiti samo v določeno znanstveno kategorijo. Tudi pri raziskavah znotraj mojega doktorskega dela je sodelovalo več domačih in tujih raziskovalcev.
Moja doktorska naloga sodi v fundamentalno znanost na interdisciplinarno področje med kvantno kemijo in fiziko trdnega stanja; sega tudi na področje znanosti o površinah. V svojem delu sem z računalniškimi simulacijami preučeval elementarne stopnje nekaterih heterogenih katalitičnih procesov, kot so oksidacija strupenega ogljikovega monoksida ter redukcija toksičnih dušikovih oksidov. Gre za kemijske procese, ki potekajo tudi v avtomobilskem katalizatorju. Omenjene procese sem preučeval na atomskem nivoju, kar pomeni, daje bilo treba za opis sistemov uporabiti kvantno mehaniko.
Razvil sem tudi računalniški grafični program, imenovan XcrySDen, ki je uporabno orodje, namenjeno raziskovalcem pri analizi rezultatov simulacij, saj poleg vizualizacije kemijskih struktur omogoča tudi analizo različnih fizikalno-kemijskih
Ne nazadnje
lastnosti. Danes uporablja program po svetu že prek 600 laboratorijev. Program uporabljajo na univerzi v Oxfordu, Cambridgu in Berkeleyu pa tudi na Massachusetts Institute of Technology in na drugih najuglednejših institucijah, celo v znanem raziskovalnem institutu ameriške vojske - v Naval Research laboratoriju
Kako pa po doktorki
disertaciji?
Že nekaj dni zatem sem odšel za dve leti v Trst na podoktorsko izpopolnjevanje na Mednarodno šolo za napredne študije na Oddelku za fiziko trdnega stanja. Danes svoje delo nadaljujem na Institutu »Jožef Štefan« na Odseku za fizikalno in organsko kemijo, sodelujoč z različnimi raziskovalnimi skupinami po svetu. Tako sem leta 2001 začel sodelovati z Raziskovalnim centrom za katalizo iz Sappora na Japonskem.
V okviru tega sodelovanja sem uspel pojasniti pojav, ki je pomemben pri katalitičnem odstranjevanju dušikovih oksidov iz izpušnih plinov. Razlaga tega pojava je dolga leta veljala za težko uganko več raziskovalnim skupinam po svetu. Precej intenzivno sodelujem tudi z Nacionalnim centrom za simulacije DEMOCRITOS iz Trsta, preučujoč nekatere eksperimente v pospeševalniku (sinhrotronu) v Bazovici pri Trstu.
Letos ste za svoje znastveno raziskovalno delo prejeli Zlati znak Jožefa Štefana. Kaj vam pomeni ta nagrada?
Nagrada je izredno prestižna in je poimenovana po slovitem slovenskem fiziku in edinem Slovencu, po katerem je bil imenovan kak fizikalni zakon. Letno jo podeljujejo le trem avtorjem najboljših doktoratov iz
naravoslovno matematičnih, tehničnih, medicinskih in biotehničnih ved, katerih odmevnost je bila izkazana v mednarodnem prostoru. Veljavnost nagrade mi odpira nove raziskovalne možnosti doma in v tujini.
Nagrade sem zelo vesel. Pomeni pa taka ugledna nagrada tudi posebno odgovornost. Naj povzamem besede ministra dr. Slavka Gabra, ki je ob podelitvi nagrad dejal, da se od nagrajencev pričakuje, da postanejo pomemben člen prihajajoče generacije znanstvenikov, ki naj slovensko znanost popelje vsaj tako visoko, kot je to uspelo zdajšnji generaciji.
Ko se vam ob koncu zahvaljujem za pogovor, vam hkrati čestitam k imenitnemu dosežku v svojem in v imenu uredniškega odbora Logaških. Še veliko uspehov.
Albin Čuk
METREL Mehanika
sestavni deli in naprave d.o.o.
http://www.metrel.8i E-mall: mehanika@metrel.sl
Ljubljanska c. 80, Horjul
Vabimo vas, da se prijavite na naslednja prosta delovna mesta:
1. VZDRŽEVALEC kovinsko obdelovalnih strojev Pogoji: V. ali IV. st. izobr. z izkušnjami pri
vzdrževanju strojev.
2. TEHNOLOG preoblikovanja pločevine Pogoji: Izobrazba strojne smeri, znanje nemškega
ali angleškega jezika ter zaželeno znanje A-cad programa.
3. PROIZVODNI DELAVEC - OBDELOVALEC KOVIN
Več delovnih mest (izdelava pločevinastih polizdelkov, struženje, frezanjc, rezkanje, varjenje) Pogoji: V. ali IV. st. izobr. z ustreznimi delovnimi izkušnjami;
za nekatera dela lahko tudi priučeni delavec.
4. OBDELOVALEC KOVIN - ORODJAR Pogoji: V. ali IV. st. izobr. z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Delovno razmerje bo za vsa delovna mesta sklenjeno za nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom.
Prijavo z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Metrcl Mehanika, d.o.o, Ljubljanska c. 80, 1354 Horjul, tel.: 7558-214 ali 7558-302.
Presejani ocvirki
Zasvojeni z volitvami
Rovtarjem je bilo očitno jesenskih in potem še vseh referendumskih volitev premalo; omislili so si še svoje nadomestne volitve. Seveda, dodatne volitve so povsem legalne in legitimne - izraz demokratičnih svoboščin v najširšem pomenu teh besed. Hiba teh volitev je le v tem, da bodo stale samo 800.000(!) tolarjev, ker seje volilna komisija odpovedala delu pripadajočega ji honorarja. Lahko si samo mislimo, kako bi si marsikatero društvo obliznilo vseh dvajset prstov in še kaj več, ko bi jim kdo iz proračuna odrinil takole -mimogrede - 800 tisočakov!?
CM
u M
■ s
rt
O
Ne nazadnje
ZAHVALA
Umrla je mama, babica in prababica
Rozalija Vilar
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Komparetu, pevkam Društva upokojencev in pogrebnemu zavodu Menard za lepo izveden pogrebni obred.
Prisrčna hvala osebju Doma starejših za vso skrb in nego v njenem zadnjem obdobju.
Žalujoči:
hči Mija in sin Tone z družinama
Čistejše je tudi lepše
Manjše število planink in planincev se je 29. marca udeležilo čiščenja planinskih poti. V sodelovanju z logaško Lovsko družino, občino, Komunalnim podjetjem in šolarji so namenili tisto soboto čistejšemu in tako lepšemu okolju.
Kako bi bilo lepo, ko bi ljudje vsak dan skrbeli za svet okoli sebe in ne bi odmetavali pločevink, plastičnih steklenic in podobnih odpadkov vse naokrog. Resnično, tako malo prijazne prisebnosti bi bilo treba!
Marinka
Napovednik kulturnih dogodkov za maj 2003
Petek, 9. maja, ob 20. uri v POS Hotedršica
35. občinska revija malih pevskih skupin Org. in info: 01 JSKD Logatec, tel.: 01/759 06 10.
Sobota, 10. maja, ob 20. uri v Narodnem domu
35. občinska revija odraslih pevskih zborov s podelitvijo Gallusove listine in Kuhartove plakete Org. in info: OI JSKD Logatec, tel.: 01/759 06 10.
Sreda, 14. maja, ob 18. uri v Narodnem domu
Otroški gledališki predstavi: MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA in KDO BO KOGA Org. in info: OŠ Tabor, tel.: 01/7541 242
Petek, 24. maja, ob 20. uri v športni dvorani v Logatcu
Slavnostni koncert ob 90-letnici Pihalnega orkestra
Org. in info: Pihalni orkester Logatec, tel.: 041 /585 525
Nedelja, 25. maja, ob 15. uri pri športni dvorani v Logatcu
Medobmočno srečanje pihalnih orkestrov-godb in 10. Medobmočno srečanje mažoretnih skupin osrednje Slovenije Org. in info: OI JSKD Logatec, tel.: 01/759 06 10.
Sreda, 28. maja, ob 18. uri v avli OŠ Tabor
Koncert šolskih pevskih zborov Org. in info: OŠ Tabor, tel.: 01/7541 242
V programu lahko pride do sprememb. Prosimo za razumevanje.
Podatke zbral: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Logatec Tržaška c. 13, 1370 LOGATEC, tel: 01/759 06 10 e-mail: oi.logatcc^žjskd^i
Ne nazadnje
Pesnikov obisk
V torek, X. aprila, je obiskal šolo v Rovtah pesnik in pisatelj Boris A. Novak. Navdušil je vse z različnimi šaljivimi pesmimi in zgodbicami iz otroštva. Povedal je veliko svojih pesmic in zanimivosti iz svojega življenja.
V prvem delu srečanja smo književniku povedali in zaigrali nekaj odlomkov iz njegovih del, v drugem delu smo imeli zanj veliko vprašanj: katera je bila njegova prva knjiga, koliko je bil star, ko je napisal svojo prvo knjigo, zakaj je napisal pesmico o kompleksih ... Najbolj so bili veseli prvošolčki, ker je pripovedoval zelo zanimivo in igrivo.
Bilo nam je žal, da sta bili dve šolski uri tako kratki. Na koncu smo mu veselo in močno zaploskali. Zelo smo se smejali in zavzeto poslušali, ko nam je nekaj povedal v provansalščini - to je jezik, ki so ga uporabljali pesniki trubadurji v srednjem veku v Franciji. Pisali so vesele, žalostne in tudi junaške pesmi.
Navdušil nas je tudi s svojim znanjem jezikov (aktivno jih obvlada sedem); zelo je razgledan in veliko
Pesnik Boris A. Novak med mladimi radovedneži
prevaja. Kljub vsemu znanju pa njegova pesem najlepše zazveni v domačem slovenskem jeziku, ki je izredno bogat.
Jan Mezek, 6.r.,OŠ Rovte
VZa po I j u so se v aprilu razkazovali slarodobniki; bila je kar lepa paša za oči. Med 25. majem in 20. junijem pa bosta na logaškem dirkališču kar dve avtomohilistični prvenstveni dirki. Foto: J. Turk
Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3450 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600.
JAVNO PODJETJE
'STAVBNA ZEMLJIŠČA'
LOGATEC, d.o.o. Tržaška c. 11
Javnega podjetja že kaka štiri leta ni več; tabla pa se ne da!
Kino okence se, resda, blešči; kinu pa so do nadaljnjega vrata zaprta.
NOKIA 331D
6.900 SIT
"Akcija NSR - Podaljšanje ali nova naročnina za 1B M.
^{( V Loki na Vrhniki
'it \ L
041 342 000
o
L1J
1/1
y MEGA-PHONE
TC Loka, Robova 6, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755 71 61, GSM: 041 342 000