165. številka« Ljubljana, v soboto 23. julija. XX. leto, 1887 Uhaja Tt,ak dan avečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avs tri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gldL, ma pol leta 8 g\d., za ćetrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt luta. — Za tuje dežele toliko več, kakor postnimi znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Će se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbifia hifii, „Oledali&ka stolba". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kompromis v državnem jeziku. Tudi „Slov. Narod" je sporočil izjavo grofa Kavnica, odločnega pristaša dr. Ed. Gregra, po kateri bi bila volja Češkega kluba napraviti zastran državnega jezika nekak kompromis. Iz te vesti pa ni nič razvidno, na kateri podstavi bi se vršil ta kompromis. Vsekakor bi morali biti važni pogoji za tako poravnavo. To je umljivo že iz tega, da so se Čehi najodličniše postavili v bran proti ScharBchmi-dovem predlogu. Ob jednem bi ne mogli Čehi sami pogajati se z levico, in od njih ni pričakovati, da bi pustili druge Slovane na cedilu, ko bi poslednjim ne ugajal kompromis mej Čehi in Nemci. Predpravico, da so hodili svoja in neslovanska pota so imeli doslej mej Slovani tudi v Avstriji jedino Poljaki. Naj bi se sklepalo, kakor si bodi o Schar Bchmidovem predlogu, bi bilo potrebno zanj dveh tretjin glasov državnega zbora. Dve tretjini bi bili neizogibni, tudi ko bi se dovolila najmanjša koncesija potom zakona nemškemu kot državnemu jeziku, ker vsaka, tudi najneznatniša predpra vica nemškega jezika preseza meje osnovnih za konov. Vse to je znano; bolj važno je torej vprašanje, kako bi se mogel kompromis vršiti. Ako na rodi kar koli odstopijo državi glede na rabo kakega jezika za kake skupne potrebe, ne store tega zaradi predpravice kakega jezika ali kake narodnosti, ampak jedino zaradi tehničnih oz i rov. Tudi se narodi ne uklonijo v tem pogleda zaradi tega, kakor da bi bil kak jezik v kakem pogledu neizogibna potreba za vse narodnosti, ampak jedino zaradi praktičnosti in primernosti. Praktičnost in prikladnost pa nikdar ue ob-seza lastnosti logične neizogibnosti. Tu je „suito mortale" logike nemških liberalcev, ki stavijo nemščino kot neobhodno potrebo za državo. Proti temu govori prvič Ogerska sama, dru gič pa nekatere dežele, ki so zastopane v državnem zboru na Dunaji. In tudi ko bi bila neizogibnost dokazana, ni s tem utemeljena neizogibnost, da bi morala biti ravno nemščina državni jezik. Zgodovina iu zdanja navada ne dokazuje neizogibnosti, torej tudi pravice ne za utrdbo te pravice potom zakonov. Narodi avstrijski stopijo, če in kedar bi se to zgodilo, skupaj za pogajanje o državnem jeziku ne kot nejednakopravni ali z lastnostjo narodov prvega in drugih nižjih razredov, ampak na jednaki stopinji, z jednakim pravom, z jednako vrednostjo svoje narodnosti, torej tudi svojega jezika. Avstrijski narodi se zberejo v ta namen z analogno jednakopravnostjo, kakor so jednaki pojedinci pred soduijo, pred kazenskim zakonom, z jednakopravnostjo , kakor se vzbuja Čut pravice in maščevanja, kedar pojedinca kdo kakor si bodi oškoduje. Popolnem prosta pogodba bo to, če se narodi avstrijski zjediui jo glede na kako potrebo za skupni državni jezik, in če se ne pogode, država zaradi tega ne razpade, ponajveč bi nastala kaka nepri kladnost, nikakor bi se ne izpodkopavala tla s tem državi Dokazov za to ni treba, ker veljavne razmere na Tirolskem, v Galiciji, kakor pred vsem na Ogerskein to dokazujejo jako očitno. Prikladno se pa dozdeva to, da bi se rabil državni jezik po največ pri osrednjih gosposkuh in pri najvišjem poveljstvu v vojni. Vse drugo ne po-ste vaj o objektivni državniki za prikladno, najmanj pa za neizogibno potrebo. Stvar na videz ni obsežna; toliko bolj pa je odločilnega pomena. Kajti, če tudi bi se rabil za konitim potom Bkupni jezik v tem določenem, omejenim obsegu, bi pa poti do sposobnosti na takih osrednjih mestih bile toliko daljše. Tudi za ta omejeni delokrog skupnega jezika bi se bilo drugim narodnostim pripravljati posebe. Ko bi bil slovanski jezik skupni državni jezik na omenjenih najvišjih mestih, bi se morali Nemci in drugi narodi učiti slovanščine jedino zaradi teh mest, ako bi hoteli, da bi ne bili Slovani privile-govani za ta mesta, za kutera bi bili a priori sposobni po lastnem naučneni jeziku. Iz tega pa Bledi, da bi tudi Nemci uživuli iste predpravice, ko bi jim zakon potrdil njih jezik, kot skupni jezik. In ker je doslej navada, čo tudi ne postava, da ravno Nemci uživajo to prednost, je ob jednem jasno, da drugi narodi jako občutijo to nemško prednost, če tudi ni zakonom utrjena. Vsekakor je očitno, da skupni jezik, naj ga vzamemo v Avstriji kateri koli narodnosti, obseza eo ipso predpravico, in ta predpravica ni velika toliko v tem, da se rabi ali bi se rabil skupni jezik v omejenem oboru, ampak najbolj v tem, da izključuje najvišja mesta vsem drugim narodom, razen je dnega, katerega jezik se odloČi za ta mesta, ali pa da so prisiljeni isti narodi učiti se poleg svojega jezika še onega jezika, ki je za skupnost določen. Tu, tu je največji poudarek vsemu vprašanju, ki na zunaj jako slepi kot nevidezno, nepomenljivo. Oba dela postavljene, resnične alternative sta huda, in devata druge narode tako ali tako v nižji razred v primeri z onim, kilavi poda državi svoj jezik za dotične skupne nam- ne. £a o tem prihodujič. Najnoveje iz Bolgarske. Od svojega dopisnika dobila je „Zastava'* nastopni zanimivi dopis: Ko vam pišem te vrstice, čuje se po Kušču-ških ulicah veliko razgrajanje. Po ulicah hodijo velike tolpe meščanov in razsrjeni kriče: „ProČ s Koburžanoui! Proč z regenti!" Vest, da je voljen Koburžau bolgarskim knezom, je juko razdražila tukajšnje meščanstvo. Te demonstracije proti regentom in izvolitvi Koburžana trajajo že dva dni, in nikdo, niti krvolok Mantov s svojimi 500 žandarji na konjih in vojaki se ni predrzuil skušati, da bi je preprečil z oboroženo roko. Demonstracije so se vršile brez vsakih ovir in Mantov se ni upal pokazati na ulico. V zvezi z ono Ruščuško demonstracijo moram vam reči, da je narod po vsej Bolgarskej nezadovoljen z izvolitvijo Koburžana bolgarskim knezom. To se vidi v teh manifestacijah in v pasivnem vedenji ostalih Bolgarov. Pa tudi bolgarsko časopisje obsojuje to volitev. Emigrantski listi »Devetij Avgust" in „19. Fevruarji" izražata se jako nepovoljno o tej izvolitvi. Opozo-cija je bila popolnem pasivna pri volitvi v sebranje, LISTEK. Nedeljsko pismo. Mej gospoda Cegnarja pesniškimi proizvodi mi je od nekdaj zbok dobrega humorja ugajala pesen, v katerej pesnik pripoveduje, kako bode stopil na stene kraške, kako bode z močno roko pograbil pečine silovite ter bledi luni pretipal rebra, samo da sklati pojmu primeren izraz. Težavno je res mnogokdaj, pogoditi pravi izrek, svoje misli spraviti v umesten okvir. To je že vsakdo izmej nas občutil, najbolj pa moj prijatelj, ki se je nedavno po železnici vozil v južne kraje. Prišedši na kolodvor hiti k blagajnici, hoteč kupiti Bi vozni list na odmenjeno postajo. Zlovoljni slučaj pa je nanesel, da je baš pred njim široko-pleč nemškutar potisnil se pred blagajne ozko oknice ter zahteval vozni list za isto postajo za „tour und retour." Moj prijatelj, narodnjak od nog do glave, ne zmenivši se za to, da besede „tour und retour" neso vzrastle na nemških tleh, je vendev hotel pokazati, da se kaj tacega lebko tudi inače pove. Ko je nemškutar Se spravljal doli jen drobiž, stopi hitro naprej, pove ime dotične postaje in dostavi brzo „trag i na trag." Nemškutar je srdo gledal, naš prijatelj pa je smehljaje utaknil vozni list v žep, češ, zdaj pa imaš svoj „tour und retour." Ta slučaj nas uči, kako poti ebno da je, da človek umeje pomagati si o pravem času. To je pa tudi res glavna stvar. Evo dokaza: Malo dnij je še, ko je prišla neka gospa k tukajšnjemu urarju. Ogledala si je več ur, naposled pa si izbrala troje ter je vzela seboj, da se doma odloči, katero bode obdržala. Gospa odide. Preteče dan prvi, drugi, tretji, nagiba se že četrti k zatonu, a omenjena gospa je še vedno diplomatsko molčeča. Urar, kateremu se je to čudno zdelo, pošlje naposled nekoga svojih ljudij h gospej s prošnjo, naj mu vrne oni dve uri, kateri jej ne ugajata. Gospa pa odvrne odposlancu, da so jej po volji vse tri ure, da bode vse tri obdržala. Odkar je v Ljubljani umrl takozvani „zlati šoštar." ni nikogar več, da bi hkratu nosil po tri ure. Zato se je tudi našemu urarju stvar nekoliko sumua zdela in napravil si je hitro svoj „calc.uK" Potrudi se v zastavnice, poprosi ondu za zapisnik in po kratkem prelistavanji je gotov, da so bile pred par dnevi njegove ure za 28 gld. zastavljene. Z nitjo iz tega labirinta v roki napisal je drobno pismo dotičnoj gospej s prepokorno zahtevo, naj mu nemudoma izroči zastav, i list in nanj dobljenih 28 gold. Zastavni list imel je kmalu v rokah, za denar pa je bilo nekoliko ovir. DotiČue gospo soprog ni o vsem tem hotel ničesar znati, gospa sama pa se je izgovarjala, da tega ni storila za-so, marveč za ueko drugo gospo, katere pa ne pove, ker bi sicer njenemu soprogu utegnilo škodovati. Sreča, da se je neprijetna ta zadeva pozneje v kratkem na dotičnikov zadovoljuost poravnala, ker so si prizadete osobe znale pomagati. V ostalem pa pretekli teden ni bil baš ploden za uabor novic. Silna vročina je uzrok, da ljudje jedva zevajo iu da se nikomur niti lagati ne ljubi. Povprašuje se jedino po hladni senci in še hladmji pijači, razen piva je veliko povpraševanja po sifonih iu po mineralskih vodah, ki nuj nam nadomeščajo pristne toplice in kopeli Seveda mladi svet jo tudi v tej zadevi drugih mislij, zlasti oni, katerim darežljivu majka pokloni za srečno dovršeni zrelostni izpit par desetakov, ki se potem v kazini pretvore v slabo pijačo, ki nema druzega nasledka, nego da se v temni noči čujejo že davno premlete iu već glasovala ni, in vest, da je glasovala H Koburžana je tedaj neresnična. Pa tudi mnogi poslanci vladne stranke ne.so hoteli niti pri 11 v sebranje, ker se je že naprej vedelo, da hočej»> voliti Koburžana. Tem pt-slancem pretila }>• vladu, da je bode dala zapreti in postaviti pred sodišče zaradi veleizdaje. Toliko o tej farno/ni volitvi, katera nikakor ne bode uspešna — sedaj na horeiu zai>elež iti kaj se godi v notranji Bolgarski. Zapiranja nadaljujejo se v veljko v«čjib razmerah nego dosedaj : V Svištovi so bili zaprti sledeči ugledni Bolgari . Ivanov (bivši okrožni načelnik), Sabljev, Stan-čev, Mizov, Todorov, Zlatev in Peaev. Sorodniki so prosili zanje in oblastva so jih več pozaprla samo zategadelj, ker so prosili za svoje sorodnike. Ker tak« postopajo, pač ni čudno, tla mnogi Bolgari ostavljajo svoja ognjišča ter z rodbinami beže v ino zemstvo. Tako je znani bolgarski rodoljub veteran Nikola Suknarov ubežal v Beligrad, mnogi so pa odšli v Pirot, Bukurešt, Mehadijo. Po deželi ni nobene varnosti. Razbojniki pustošijo , kradejo in pobijajo, policija jim tega ne brani, ker ima preveč druzegu dela. Mantov ima 60O žandarmov ua razpolaganje, da zapirajo in ova jajo poštene ljudi, okolu Trnova pfcttfl n som sobranja pa ubijajo lopovi bolgarske seljake in odvajajo živino. Letina bode slaba. Krme bode malo, ker je bila suša in mraz, regentske oblasti pa že iztrjavajo davek /a 1888. 1. Posestva gredo na boben. Uradniki in častniki Že 3 do 4 mesece neso dobili plače, blagajnice so prazne, a Čifuti ne dajo nobenega denarja več. V vojski pokazal se je razkol. Jeden del je za regente, drugi proti njim. Vidinski poveljnik Mečkurov se je izjavil, da hoče proglasiti vojno diktaturo in odstraniti regente. V Plovdivu, prestolnici Vzhodne Rumelije ,je vse tako, kakor v Bolgarskej. Urednika .Pravde," Prančova, opozicijonalca, katerega so hoteli vlani ubiti, so sedaj zopet zaprli. Bolgarski častniki dobili so nalog, da smejo storiti z opozicijonalci, kar hočejo. V jednej Plovdivskej kar&rni napade častnik Patajev mirnega meščana Tutmanikova, začne ga daviti, ter ga ustreli trikrat v prsi. Bolgar Marin Gajdov dovršil je medicinske študije v Rusiji in se vrnil domov v selo Leskovac Regentska oblastva proglase ga za ogleduha, ter ga iztirajo z doma, od njegovih roditeljev. Žandarmi ga odpeljejo v Romunijo. Sploh se zasmehuje vse, kar je ruskega. Po Plovdivu klatijo se tolpe pijanih uradnikov in žandarmov, grde Rusijo, ter z blatom ome-tavajo poslopje ruskega konzulata. Vlasti z veseljem to gledajo in nič ne ovirajo. Pri Svištovu ustavil se je ruski parobrod „Sokol/ katerega so Srbi z naudušenjem pričakovali pri Kladovu. Bolgarski žandarmi obkolili so parobrod in začeli kričati: „boli z luškim carjem!" Mornarje, kateri so bih odšli na trg kupovat hrane, odgnali so z bajoneti nazaj na ladijo in zapretilt so kapitanu, da ga bodo kar zvezali in zaprli, ako stopi na breg. Tako so hvaležni Bolgari Rusiji, katera jih je povzdignila in OBvobodila. Emigrantsko časopisje se množi. V Turn-Se verinu" začel je izhajati bolgarski emigrantski list „19. Fevruarij" v spomin sklepa Sanštefanske po- godbe (1878. I.) in postreljonja bolgarskih rodoljubov v RuŠčuku (1887. 1.). List ureduje T Avrainpvić, a odlikuje so s tem, da se razen bolgarskih stvari j bavi tudi ruskimi in slovanskimi /.aiiovaoii Sploh. J Družbe *v. Cirila in Metoda IjJ. velika -#kupš6ina v Trstu dne 19. julija 1387. leta. I. Ob 10. uri je bila slovesna služba Božja v veliki cerkvi sv. Antona novega. Sv. mašo z asistenco je daroval p. n. g. kanonik Mihael Debeljak. Petje so oskrbeli cerkveni s klanski peveš- Ker je bilo mnogo vernega ljudstva v prostorni cerkvi, pripravile so se prve vrst" klopi samo za zastopnike družbe sv Cirila in Metoda ter za mnoge goste. II. Krog 11. ure pričelo se je zborovanje v „Slovanski Čitalnici" (Monte Verde, ulica Corso). 1. Prvomestnik profesor Toma Zupan spregovori nekako tako le: „Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda stoluje v Ljubljani — in vender se velika skupščina naše družbe danes ni zbrala v Ljubljani, ampak tu v Trstu; mislil bi kdo: bolj na tujem — a, kaj pravim, bolj na tujem; saj „Slovan povsod brate ima!" Povsod brate! (Dobro, dobro!) — A tU v Trstu pa bivajo prav pravcati prvorojeni naši bratje; tu cvete velika podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ; tir je niknil iz slovenske zemlje prvi otroški vrtec naše družbe. In t ti ne bivajo samo prvorojeni naši bratje, tii imamo tudi prvorojene svoje sestre!: Tržaške Slovenke (Živele!) namreč so si td osnovale prvo žensko podružnico sv. Cirila in Metoda ter s tem postale mogočen izgled Slovencem od Adr//e m/ Drave in Mure ter od Kolpe tfl»n, kjer pesnik Soči gleda v „valove bddre— Valove te zeleno modre." V našem T rat u torej drugo veliko skupščino morda najimenitneje slovenske družbe otvarjajoč — naj Vas. častite sestre in ljubi bratje, prisrčno po-zdravljam. Da bi me vladal to uro Vodnikov duh, mislil bi -t- gledajoč vse ljubo Slovenstvo po svojih zastopnikih zbrano v tej sobani — kakor da bivam na Vršaci in videl bi od tU „tamkaj ravno Furla nijo"; ob njej Goriških pokrajin „planinski raj" in Vas bivake „dežele rajskomile" in klical bi Vam : pozdravljeni naši goriški mejaši! In z Vodnikom bi govoril nadaljevaje: „Orat' vidim Štajarca". Oj, tu orjejo na celini slovenskega šolstva naši bratje na Štajerskem; zato dobro došli štajerski domoljubi tu v našem Trstu ! Z Vodnikom bi nadaljeval: „Bliž nji sosed mi Ljubljana" — iz bližnje Ljubljane ter iz vsega Kranjskega bi pozdraljal td zastopnike družbe sv. Cirila in Metoda in bi jim klical, naj vstrajajo žilavo tudi zanaprej uprav na Kranjskem v srci slovenskega telesa, v duši slovenskega delovanja. In 7. Vodnikom na V ar šaci bi končal: „Bližnji sosed mi Ljubljana — Ziljska . . . majerca." In ko bi mi dano bilo še ljubeznipolno Tomanovo srce, njegove besede bi Vodnikovim pridejal, ljube Slovence s .polja Goratana" pozdravljajoč: „Kviško, bratje, duše mile! — Slovom, djanjem vsi za dom!" Zastal pa bi s svojimi pozdravi v mestu, kjer biva nad 26.000 Slovencev, ob kojem buči Jenkovo „morje Adrijansko" danes obseljeno svojemu Bogu in svo jemu cesarju zvestega slovenskega rodii. Zato Vas, častite Tržaške Slovenke in Vas, ljubi Tržaški Slovenci, imenom družbe sv. Cirila in Metoda pozdravljam izmej vseh najgorkeje — zahvaljujoč se Vam, da ste mas sprejeli danes pod svoje okrilje in Vas JM"«eČ, da ostaaete drufebt~sv. Cirila in Melona udani od slej prav tako, kot ste jej bili do sedaj. Poživljajo Vas vse, captite zastopnike družbe sv. Cirila in Metoda, ki ste zbrani v tej glavni skupščini i a vseh sloven.sk i h pokrajin, torej >edaj na zborovanje, iz tajnikovega in blagajni ko vega poročila, ki sledi koj tem mojim uvodnim besedam, pa Ste uvideći, je li vodstvo v zvezi z vzemi podružnicami po vseh slovenskih pokrajinah, od 5. julija 1886. leta pa do danes storilo svojo dolžnost; ali je ni? (Dolgotrajno odobravanje „živio!*1) Prvomestnik nato predstavi skupščini kot vladnega poverjenika Rajka V i d ic-a, c. kr. policijskega svetnika. Potem onkstatuje, da je po § 15. diužbinih pravil pričujočih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o družbinem delovanji. 2» Tajnik Anton Ž 1 o g a r naznanja, da so po §. 14 dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico: Izmej pokroviteljev: Banka „Slavija" po svojem glavnem zastopniku: Ivanu Hribarji. Prof. Tomo Zupan. Anton Žlogar. Mihael Vošnjak, državni poslanec iz Celja. Ivan Plantan, c. kr. notar iz Za-tičine. Od vodstva: Prvomestnik, tajnik, Gregor Ein-Špieler iz Celovca. Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar. Od nadzorstva: Ivan Zagorjan. Od podružnic: Prva Ljubljanska: Dr. Ivan Tavčar,pooblaščenec. Šentjakobsko-Trnovska v Ljubljani: Peter Bohinjec, Anton Šinid, Ivan Nemanič, pooblaščenec. Šentpeterska v Ljubljani: Ivan Zagorjan, Oroslav Dolenec. Turjaška (na Kranjskem): Jakob Gruden, Janko Kalan. Naklo na Primorskem: Ivan Prapiotnik. Celovec in okolica: Gregor Einšpieler, m. kapelan. Brdska na Kranjskem: Janko Krsnik, graščak, dež. poslanec. Beljak in okolica: Simon lncko, Matija WuWt posestnik, J. Wuherer, I. Lapuš, I. Ernejec. Tržaška moška podružnica: Ivan Va-lenčič, M. Živic, Lovro Žvab, Mnsgr. Debeljak, profesor Legat, Ivan Nabrgoj, Franc Žitko. Novomeška: Dr. Josip Marinko, za-se in pooblaščenec za Ivana Krajca. Kropinsko- Kamnogoriška : Valentin Bernik, pooblaščenec. Postojinska: Ivan Lavrenčič, pooblaščenec za dr. Ivana Pitamica. Šaleška dolina v Soštanji: Ivan Kačič, notar.' Goriška: Anton mejni grof Obizzi. Šem paška: Ivan Batič. grs^P" Dalje v prilogi. "^N nego banalne ter jako slabo pete pesni — nemških buršev v slovenski Ljubljani. Oj ubogo zatirano nemštvo! Izimši dolgočasnost se nam pa prav dobro godi. Niti kolere, ki razsaja po Siciliji , še nesmo dobili v goste. Pa je tudi ne bomo. Le pomislite: 39 zdravnikov imamo na razpolaganje ! Vsi imajo dosti opravila, a koleri posvetili bi še nekoliko prostih ur. A ko bi se tudi ne ustrašila tega gorostasnega števila, ki je v čudnem razmerji s tolikrat poudarjano kričečo umrljivostjo, si bode vender dvakrat in trikrat premislila, predno pride k nam. In ko bi druzega ne bilo, dr. Prossinagg jo bode „panal." Mož ima mnogo časa, pa malo prakse S koliko gorečnostjo jo bode torej pograbil za vrat! Hitro bode po njej. Pa saj tako daleč ne pride, kajti naslov njegov, bode jej že prouzroči! popolno zgago. Dolg je, naslov namreč, jako dolg, najhujše pa je ime samo ob sebi. Dva ua konci, to je opasno. Vidita se ti, liki očali, skozi kateri ti pretiplje jetra in obisti, predno se zaveš, podobni sta pa tudi kleščam, ki te neusmiljeno pritisnejo in še tako nežne wbacillustt-e ginekologično takoj v maternem telesu uničijo. V tem oziru smo torej lehko brez strahu. Za prihodnjo dui bode čas drag, kajti nazna- njenih je že cela vrsta veselic in slavnostij. O narodnih veselicah ne bodem govoril, ker se bode o njih itak še katera rekla, a dovoljujem si par besed o slavnosti, ki bode v zadnji dan tega meseca na sivem našem Triglavu. Avstrijskega planinskega društva kranjski oddelek bode namreč v ta dan otvoril novo kočo pod vrhom Triglava. Take koče so za hribolazce jako ugodne in rečeno društvo ima sicer prav dobre namene, a če je pogledamo v pravi luči, vidimo, da je vse le nekaka prikrita nemškutarija, da vsi člani delujejo ,in majorem Germaniae gloriam". Navadno kaže to društvo le svoje mejnarodno lice, a to naj nikogar ne moti. Saj tudi kolesarji (biciklisti) radi naglasa jo svoj mej -narodni značaj, a ta mejnarodnost javlja se včasih prav čudno. Ko je nedavno naroden član tega sicer jako lepega in zanimivega sporta predlagal, naj bi se klubova znamenja tako predrugačila, da bi se na ličnem ščitku poleg besede „Laibach" čitala tudi „Ljubljana," Čul Be je hkratu osoren glas „Aus-schliessen!" Taka je torej ta mejnarodnost! V navadnem socijalnom življenji mi ta beseda sploh preseda, kajti spominja me na sv. pismo, ki nekje govori o ljudeh, ki neso ne krop ne voda. S. Mabel Vaughan. Jžomao. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) H>x*u|fi dol. Sedmo poglavje. (Dalje.) Gospa Parcivalova je z ljubeznjivim sočutjem opazovala igranje na nje obličji. Ko je izraz skrbij in bolečin polagoma izginil ž nje obličja ter se umaknil gorečnosti nebeškega miru, rekla je s tihim pa čutečim glasom: „Oh, draga! le če svetloba solnca pravičnih razsvetljuje nam zatemačena srca, lehko razumevamo ljubezen Onega, ki neprenehoma staro svojo obljubo potrjuje: — In ko se dogodi, da oblake prek zemlje vodim, videl se bode moj obok v oblakih." „Izkusila sem to že večkrat," rekla je Mabel, nin to tudi sedaj izkušam." nDraga, sedaj se sveti v vašem obličji," rekla je gospa Parcivalova. „Pojdite, povrniva se v gostilno ter razveseliva ž njim srca malima sirotama, ki imata v vas od slej solnce svojega življenja gledati." „Davi bili ste preveč razburjeni," rekla je Priloga ..Slovenskemu N'ar«đV' st. 165. 23. jalija 1887. n M IUedaka: Rrhard Šraj. Premska na Notraniskem: Nikolaj Križaj. Celjska: Drd. Dečko, prof. M Ž »Igar po pooblaščenci Mih. Vošnjaku. Gorenjska dolina: Valentin Bernik. Senožeška: Ignacij Okoren. Kranjska: Valentin Alijuncič. Zatiska: Ivan Plantan. Kobarid ska na Goriškem: Anton Pipan. Litijska: Franc Podkrajšek, Janez Batis. Pivka na Krasu; Ivan Podboj. Zidani most: Matej Pintar. Tržaška ženska: Vekoslava Valenčič, Justina Michelli, Ivanka Kalister. Vrhniška: Ivan Lavrenčič, pooblaščenec. Torej jih prisustvuje obilno število, veliko več, kakor zahtevu § 15. (Daljo prih.) PoiKtifirii razgled. Utofrra nje V L j u b 1 j a m 23. julija Slovaška luteranska občina Hluboka na Ogcr Nkein praznovala je 10. t. ni. stoletnico luteranske cerkve. Župnik, znani slovaški rodoljub Hurban, je dal v ta namen cerkev popraviti iti na zvoniku so naredili nov križ z avstrijskim orlom. Občinsko pred8lojuištvo je to hitro naznanilo višjemu stol nemu sodcu, kateri je ukazal, da se v dvanajstih urah ima avstr jski dvoglavi orel odstraniti. V na nje države. Nikdo ne more vedili, kako so bode rešilo Holgurttko vprašanje. Nek ruski list priporoča da bi Bolgari volili kakega albanskega princa ka kor Bib Dodo, ali Ar sla na, če že nečejo nobenega ruskega kandidata, nikakor pa ne bode Rusija potrdila izvolitve kacega Nemca. Res da princ Ko buiški zatrjuje, da bode prijazen Rusiji; toda ko bi prišel v Bolgarijo, bi pa drugače delal. Tudi Bat tenberg delal je vsakovrstne obljube, toda ko je prišel v Bo'garijo, se je pa udal protiruskim upli vom. Mej Koburžanom in Battenberza.nom ni druge razlike, kakor da je slednji v sorodstvu z rusko car-ko rodbino, prvi pa je v svaštvu z avstrijskim prestolonaslednikom. Koburžan je član avstrijske vojske, na Dunaji odgojen, vzrastel je mej avstrijskim in madjarskim plemstvom, tedaj bi gledal gotovo le na avstrijske koristi in pospeševal avstrij ske načrte v orijentu — Sicer je pa sedaj že gotovo; da Koburžan ne pojde v Bo ga rij o Uziok temu pa neso toliko ugovori od strani Rusije, kakor bolgarske notranje razmere. Princ jo spoznal, da bi se ne mogel obdižati na bolgarskem prestolu. Narod bi ga ne podpiral, vojska tudi ne. Večina naroda je za Rusijo in bi tedaj ne bila ž njim zadovoljna, častniki so pa večinoma naudušeui za Bat-tenberžana. Mnogo Bolgarov bi pa rado republiko. Ko bi princ hitro šel v Bolgarijo, utegni) bi se bil nekaj časa obdržati, tako so pa sedaj Še oni nezadovoljni, ki so sprva bili zanj. K njegovi izvolitvi so mnogo pripomogli angleški denarji. Ko fce je pa proti deputaciji na Dunaji izjavil, da se hoče ozirati na Rusijo, se je pa zameril Angležem in od njih se laj nema pričakovati nobene pomoči Ko bi ga sedaj tudi potrdile velevlasti z Rusijo vred, bi se baš zaradi notranjih bolgarskih razmer ne mogel obdržati. Ker se je tako izjalovila izvolitev kneza, se je stališče nove bolgarske vlade jako omajalo. V kratkem bodemo morda čuli, o kaeib premem- bali v Sofiji. Dunajski dopisnik „Times" je te dni zopet sprožil kandidaturo srbskega kralja za, bolgarski prestol. Ko se je vračal iz Trnovega, kamor e bil šel, da je poročal o volitvi bolgarskega kneza, vsprejel ga je srbski kralj. Razgovarjala sta se o notranji in vnanji politiki in Milan se je izjavil, da bi prevzel bolgarski prestol, ko bi ga volili. Njegovo glavno prizadevanje bi potem bilo osnovati balkansko zvezo, h katerej bi pred vsem pridobil Turčijo. Po njegovih mislih se itak balkanska državice ne morejo drugače razvijali, kakor pred varstvom Turčije. Milan bi tedaj rad zopet Srbe in Bolgare spravil v nekako zavisnost od Turčije, da bi le sam postal tudi vladar bolgarski, in si tako povekšal svoje dohodke, da bi ložje plačal svoju dolgove. Angleži bi njegovo kandidaturo gotovo podpirali, toda mislimo, da ga Bolgari nikdar volili ne bodo. Ker nemški listi skušajo uničiti ruski državni kredit, hoče finančni minister preložiti težišče ruskega denarnega trga iz Berolina v Pariz. Poslal je ravnatelja Peterburške diskontne banke v Pariz, da se dogovarja o tem z Rotšildovo skupino. Znano je, da se je stališče sedanjemu turškemu ministerstvu že omajalo. Sultan bi že go tovo bil odpustil sedanje ministerstvo. ko bi mogel lahko dobiti nove ministre. V sedanjem težavnem položaji nekdo ne mara prevzeti ministerstva. Ofi-cijozni list „Nizan" je te dni hudo napadal velicega vezirja, najbrž na povelje od jako visoke strani. Veliki vezir je vsled tega že bil dal svojo ostavko. Sultan pa demisije ni vsprejel. Da se pa da mmi-steistvu nekako zadoščenje, zatrli so omenjeni list. Dolgo se pa ministerstvo ne bode več ohranilo, kajti prej ali slej bode že sultan dobil nove ministre. Častni predsednik lige francoskih patrijo-tov odklonil je kandidaturo za poslanca za depar-tement Meuse. Misli se pa, da bode pri prihodnjih volitvah voljen v Parizu. ^femc'ijre se je bila obrnila na papeža, da bi prepovedal rabo francoščine v semeniščih v Alza-ciji in Loreni. Papež pa baje ni hotel ustreči želji Bismarckovej. AngleAkn vlada bode prisiljena irsko agrarno predlogo bistveno spremeniti. Uuijonistični liberalci naznanili so vladi, da je ne bodo več podpirali, ako ne premeni bistveno omenjene predloge, zlasti de zniža najemnine. Lord Salisburv sklical je konser vativne člane parlamenta, da se posvetujejo o tej stvari. Ministerski predsednik priporočal je, da se ustreže zahtevam unijonističnih liberalcev, če tudi nasprotujejo konservativnim načelom. Drugače se bi konservativci ne mogli več obdržati na krmilu. Več govornikov izražalo je svojo nevoljo, da se unijoni-stični liberalci predrznejo kaj tacega zahtevati. Naposled so pa sklenili, da ae ustreže željam liberalnih zaveznikov, ker so spoznali, da si drugače pomagati ne morejo S tem je za nekaj časa Odstranjena ministerska kriza. Dolgo se pa s tacimi pripomočki ne bode moglo več obdržati sedanje ministerstvo. Domače stvari. dne 9. julija 188?., št 11262, v zmisfu člena 16., postave od dne 15. novembra 1867 , drž. zak. ?>t. I:i5., slavnost v Svečah dne 21. avgusta t 1. in nje slavnostni vspored brez ugovo a dovolilo. Ravnateljstvoma državne in južne železnice uložile so se prošnje za znižano voznino. — Slovensko ljudstvo na Koroškem za slavnost jako naudušeno; vse se veseli zlate maše v Svečah. — (V Sveče!) Včeraj smo poročali, da se misli deputacija »Pisateljskega društva" dne 21. avgusta udeležiti se zlate maše gospoda Andreja Einspilerja v Svečah. G. društvtniki, ki se hote pridružiti deputaciji, naj to blagovole naznaniti odboru. Odhod bode v soboto dne 20. avgusta z gorenjskim vlakom do Jesenic, (a ne, kakor je bilo včeraj zmotno tiskano, do Javornika) in potem peš Čez Planino (Sv. Križ) in Kočno v Sveče Pot od Jesenic preko Planine do železnega rudnika pod vrhom Kočne je jako lepa, široka, vozna cesta in vsa partija čez Kočno jako lepa in prav nič utrudljiva. — (Iz Idrije) se nam piše: Pri Wolfovi svečanosti sodelovali bodo tudi vrli pevci Idrijskega rokodeljskega bralnega društva. V obče bode Idrija pokazala, da zna ceniti zasluge umršega našega ro -jaka, slavnega knezoškofa A. A. Wolfa, daje v nas še goreča hvaležnost, a da tudi druga krasna lastnost, — slovanska gostoljubnost pri nas še ni iz umrla. — („Agrarne r Taggblatt",) glasilo zmerne hrvatske opozicije, napravil si je na Dunaji, v notranjem mestu Scbulerstr. št. 22 svojo podružnico, kjer se dobivajo posamične številke, vsprejemajo in-serati in naročbe. Ker je rečeni list izborno uredovan in ker jako vrlo zastopa koristi vseh Slovanov, z veseljem pozdravljamo, da si je tako razširil svoj delokrog ter opozarjamo nanj vse slovanske raz-umuike. — (Grofa Draškovića izjava), da je vladna, takozvana narodna stranka pred zadnjimi volitvami Starčevičevcem ponudila 30 mandatov proti temu, da bi vkupno delovali proti drugim opozicijskim strankam, izzvala je obširno polemiko. Vladni listi so na vse kriplje zanikavali to izjavo in se s slabimi dovtipi zaganjali v grofa Draškovića. A sedaj jim vse nič ne pomaga, kajti dognano je, da je g. Cm kovic gg. Folnegovieu In Žerjavi ću'res stavil omenjeno ponudbo in to ne jedenkrat, marveč kakor trdi „Hrvatska," večkrat. Ta ponudba je merilo strahu, ki ga ima Khuen Hedervarv pred cen truniom. Saj pa ta strah tudi ni neosnovan, Hedervarv instinktivno sluti nevarnost, ne da bi je mogel preprečiti, zaradi tega taki — komolci. -- (Dramatično društvo v Ljubljani ) Ker je več odborov čitalničnih že zahtevalo komično sliko „Ponesrečena glavna skušnja", naprošeni smo, — (Gosp. prof. dr. Jagić) zasnoval je na Dunajskem vseučilišči slovansk filološk seminar, ki bode za slovansko jezikoslovje izvestno jako ko- I opozoriti vse Čitalnice in druga zabavna društva, risten. Ministerstvo bilo je v tej zadevi gosp. Ja-gidu v vsem na roko in je mej drugim odredilo 4 sobe za ta seminar na novem vseučilišči. Jagić nabira sedaj knjige za strokovno knjižnico. — (Einspilerjeva slavnost.) — Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celovci je z odlokom gospa Parcivalova „da bi se bili dovelj zanimali za prizor, ki je plaval pred mojim duhom, ko sva na brzice mogočne reke gledali. Sedaj pa, mislim, moram vam povedati dogodek. Reklo sem, da sem bila često pri slapu. Sedaj mora biti devet ali deset let, ko sem obiskavši slap bila priča dogodku, katerega vam čem povedati. Gotovo ste opazili male skale, ki prav nad brzicami iznad vode štrle. Seveda te skale ovirajo les in prod, katera velelok neprestano b seboj prinaša. Tam se je kopičilo in kopičilo, tako da so tekom časa nekatere izmej onih skulad postale otoki. Naivečji otok stoji v sredi sumeče votle, prav tam, kjer je silovit veletok najmočnejši in najširši, komaj pol kilometra nad slapom. Zarasfen je z grmjem ter ima celo nekaj večjih dreves. Neki dan sem se ob bregu sprehajala ter sem prišla prav nasproti rečenemu otoku. Zagledala sem zbranih sto in več ljudij; sedaj so bili mirni in tihi, da so komaj 80pli, sedaj pa silno nemirni, kot bilo bi jih neko splošno sočutje popolnem prevzelo. Kaj pa je to? Naglo sem tija stopala, la pogledavši , kamor se se vse oči upirale, zagledala sem na tem otoku dva moža, dva Irca — kot so mi rekli. Ta dva nista poznala premočnih brz'c ter sta na ddo idoč hotela prt k veletoka, in sicer na kraji, preblizu slapu, da bi razen Irca kdo Čez skušal. Nj ju čoln se je že davno vrtel prek slapa; res čudom sta se otela. Drvil ju je siloviti veletok ter zanesel na la mali otok, ne dvesto korakov od njega, in prav nagonoma skočila sta na trdna tla. A podoba je bila, da sta le jedno smrt z drugo smrtjo zamenjala. Slapa sta se pač otela, a človeško bitje ni še nikdar dotaknilo se otoka sredi vrtečih se valov. Ljudem zdelo se je nemogoče priti do otoka, še bolj nemogoče zdelo pa se jim je z otoka se rešiti. Kdor bil bi to skusil, padel bil bi po kratkem boji z brzim, neusmiljenim veletokom in potem J— Bog bodi milostiv človeku, ki ga v slap zanese. Misel na te strašne valove uarejala je malo muo-žico-ntfmo in okainnelo; nema in okameuela je bila, celć ko je gledala, kako milo sta se ona moža vila (brez dvojbe sta ob enein klicala in prosila, a vse njiju besede in klici so se v šumenji in buče nji vode popolnem izgubljali); moža namreč sta kmalu klečala, kmalu stala ter roke sklepala, potem sta zopet po klekovala in glavi z rokami zakrivala, kot bi hotela neprestano šumenje bučečega veletoka od sebe zavračati in zaduje svoje pozemeljske besede Bogu s čisto in stanovitno dušo izrekati. Oh, mili Bog ! kaj smo mogli mi zapuščeni, slabi ljudje storiti za nju, naša brata? Kar se v množici zasliši krič Naše tiho šeptanje presekal je kot oster ognjen meč; bila je žena jednega izmej nesrečnih mož.u (Daljo prih.) da v kratkem blagovolijo naznaniti odboru dramatičnega društva, da li žele tudi, da se jim odpošlje omenjena igra. Pri dovoljneui številu zahtev, tiskala se bode igra še pred začetkom sezone, poleg te „Beli lasje — mlado srce", solo-prizor, namenjen za slavnost ob priliki bivanja Čehov v Ljubljani. -• (Narodna čitalnica na Ptuj i) priredi v sredo, dne 27. t. m. v svojih prostorih „Narodnem domu" gledališono igro. Igralo se bode narodna opereta „Serežan". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Uatopnina 50 kr. Glasbo izvršuje vojaška godba 47. pešpolka iz Maribora. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru »Goriškega Sokola", kateri se skliče prihodnjo nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih Marzini-jevih. Na tem zboru, h kateremu se vabijo samo oni gospodje, ki u^topijo ali kot podpirstelji ali kot telovadci, prečitajo se potrjena pravila, določijo se društveni doneski, izvoli se društveni odbor, trije razsodniki in trije pregledovale! društvenih računov. Govorilo in sklepalo se bo še o mir ičem drugem. Nadeja se velike udeležbe goriških rodoljubov. V Gorici, 21. julija 1887. O s n o v a 1 n i odbor. — (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: „Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu lavnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne b ile/ni. Spisal dr. Janez Blei vveis. V Ljubljani 1887. Natisnili in založili J. Biasnikovi nasledniki. 97 str. Cena ? Knjiga bode živinorejcem dobro došla, ker vsebina poučna, pruk-tična, vnauja oblika pa tudi prav lična. V uvoda . pogrešamo opomuje, kdaj je pokojni Bleivvei* to l knjigo spisal, kar bi vsekako bilo zanimivo znati. — (Iz Metlike) 22. julij«. — (Kolpa) ie imela včeraj ob o. uri popoludne 24° R., ni čuda torej, da iz Metlike vse v te toplice hiti. Koliko topline ima pa v tej vročini Vaša Ljubljanica in druge naše reke? — (Žid Baruch,) bivši vojaški zalflgatolj bil je nedavno v Serajevu zaradi goljufije obsojen na pet let ječe. Daniel, kakor tudi njegova brata Josip in Simon uložili so prošnjo, da bi je izpustili, dokler ni pravda definitivno gotova. Tej prošnji je nadsodišče tudi ugodilo, toda s tem pogojem, da mora Daniel prej položiti 500 000 gld. kavcije, potem bodo še Ie izpuščen. Za njegova brata pa kavcija še ni določena. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 23. julija. Zasedanje parlamenta včeraj zaključeno. London 23. julija. „Times" pišejo, da se bodo na predlog Porte pričela nova pogajanja zastran Egipta. (Brzojavka ta pisana je bila jako nejasno. Uredn.) Dunaj 22. julija. Iz Bruslja in Londona došle vesti zagotavljajo, da se vest o smrti Stanleva doslej še ni potrdila in da je tudi neverjetna. Peterburg 22. julija. Izdal seje ukaz, ki zopet dovoljuje izvažanje konj. — Katkovu se je zdravje zopet /boljšalo. Peterburg 22. julija. (Politische Cor-respondenz). Zapisnik o atganski meji e že podpisan. Ruska in angleška vlada ga bodeta potrdili v osmih dneh. —_ ^_lavfrfei--m^uj—^smj--5 „LJMJmi Z70N" Mtojl (192—87) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tufcl: 22. julija. Pri *iona i Schaupp, Cvrftk, Kafke, Bauob z Dunaja. — Stadler iz Prage. — VVastel, Maver is Gradca. — Kogej iz Zgornjega Tuhinja. — vitez Penkl iz Trsta. — Kumar iz Gorice. — Spada iz Zadra. — Tarosaj iz Kastva. Pri *iwli«lt vVilster iz Nemčije — Oawlitza, Pollak, Schopfer, Kellner, Rombold z Dunaja. — Klein iz Prage. — Beer, Peternel iz Celovca. Pri bavarskem dvoru t Dr. TroSt iz Gradca. — Suty iz Starega trga. — Grainer iz Pulja — Pnrpf iz Beljaka. Pri Južnem kolodvora t Hchanba, Fiocehi iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji: Hargolufi iz Trbiža. Pri Vlrantu: Schober iz Mate. — Langer iz Marn-brega. — Gotzl li Kranja. Umrli so v LJubljani: 20. julija: Rudolf Štrukel, delavčev sin, 3 mesece, Poljanska cesta št. 18, za katarom v črevesu. 22. julija: Viljem Haring, pisarjev sin, 2 meseca, Hradeckega vas St. 1, za božjastjo. V deželne) bolnici: 20. julija: Ana Aman, delavčeva hči, 21/« leta, za j etiko. 22. julijo : Tine Setnič ir, delavec 72 let, za starostjo. Meteorologično poročilo. Caa opazovanja Stanje T barometra L_*i?_.J v m*. Peratur* Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73959 mm. 738 33 mm. 737-31 m. 22-5'C 28 4 C 22 8° C si. sev. si svz. ; brez v. d. jas. jas. ja». 0-00 ss. Srednja temperatura 24*6°, za 50° nad normalom ID^LnSLJslca borza dne 23. julija t. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8140 — gld. 8145 Srebrna renta.....* 8270 — „ 82 85 Zlata renta.......11315 — „ 113 25 5°/0 marčna renta .... „ 96KO — „ 96 60 Akcije narodne banke . . „ 883-— — „ 883-— Kreditne akcije....., 28190 — „ 28230 London........„ 12605 — „ 125 85 Srebro........* —'— — » —"— Napol.......... 9 99 — , 997 C. kr. cekini......„ 594 - a 5-93 Nemške marke......61-92'/, — „ 6176 4°/, državne srečke i« 1. 1854 250 gld. 130 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 163 „ Ogerska zlata renta 4°/,...... 100 , Ogerska papirna renta 6\„.....87 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 */■ "/o z,Mti zaat- liH,i • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 178 Budolfove srečke.....10 „ 20 Akcije anglo-avatr. banke • • 120 M 103 Trammway-drult vel). 1W ffld- * | 937 118 125 Presrčno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem za prijaznost, k»tero so skazovali ranjki IVANI PEĆNIK ves čas njene bolezni, kakor tudi ob njeni smrti Prav toplo se zahvaljujemo darovateljem nsbgo« orojnih krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. (525; Žalujoči ostali. Išče se pod dobrimi pogoji kovač, kateri razume tudi živinozdravuištvo in ima obe skušnji. Oženjem imajo prednost. — Ponudbe vsprejema upravništvo „.Slovenskfga Naroda". ~,ih__3) M JAZ, Ljubljana. ZALOGA (230—15) Bicycles, Tricycles in otročjih velocipeies. Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti o_-njti za mesta, trge in večje župnijske kraje vapr^jino dobri* In Jak<* |»rlljat»l|ena avstrijska dru «1» it. l'r. pri murno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismoia vprašanja pod ,,L. N. 19A7** poslati temu listu. ^70—f><.) pČEVA ESENCA JekarjaPiCCOlija v. Ljubljani. kolo izvrstnost potiju ijo zelo ti«-eni zdravniki in ;i-SOCuro ljudi, ki so jo rabil-; ozdravi)« želodčove in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vr.inične in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, letodenHb in prehajalno m žlico in je najboljše sredstvo zoper gbste pri o rocih. Izdelovatel] pošilja jo v zabojčkih po 12 stekle-t.ic za 1 gl ,. 36 kr. po postnem povzetji. Poštnino trpi p. t. naroi-n ki. V steklenioah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Ploooll, pri angeljt". Dunajska oeita. V steklenioab a 16 kr. v Novem Mestu vv lekarni Rlzzloli la v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri ln Dalmaotjl (6—2) Vozni red Rudolfove železnice, veljaven od 1. juniju 1987. TerTDiž-I-du/tolJan.a Post a J e Osobni vlaki Terbiž........ odh. Rateče-Bela Peč . . . . „ Kranjska Gora..... „ Dovje........ „ Jesenice ....... n Javo mik....... „ Lesce-Bled...... „ Radovljica , m. p.) . . . . n Podnart-Kropa..... „ Sv. Jošt (m. p.)..... n Kranj........ n Loka........ „ Medvode ....... „ Viimarje....... * Ljubljana, Rud. žel. . . . prih. Ljubljana, juž. žel. . . . „ 1. 2. 8. razred ijntrij 4.00 4.16 4.30 4.56 5.16 6.22 5 44 5.50 6.08 6.20 6.27 6.44 7.00 7.12 7.21 7.25 ijutraj 1. 2. 8.11; 2. 3. razred I razred popoludne 1.10 I 1 30 I 1.46 j 2.19 2.42 2.49 I 3.16 3.23 3.43 3.56 4.03 4.20 4.34 4.46 4.55 5.00 popoludne mier 6 20 6.86 6.49 7.14 7.34 7.40 8.07 8.14 8.86 8.49 8.56 9.13 9.28 9 41 9.50 955 nrči-r. Xj}"va."blJeixiSL-Ter-fc>lž: Poataju Ljubljana, juž. žel . . . . odh. Ljubljana, Rud. žel. . . . „ Vižmarje.......„ Medvode ....... „ Loka......... Kranj......... Sv. Joit (m. p.)...... Poduart-Krops.....„ Radovljica m. p.) . . . . „ Leace-Bled......„ Javornik.......„ Jesenice.......„ Dovje........„ Kranjska Gora.....„ Rateče-Rela Peč . . . . „ Terbiž........prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. l. 2. 3. j 1. 2. 8. razred razred 1 razred zjutraj dopoludnt! mltt 6.35 11.40 ! 6.25 6.39 11.45 6.29 6.48 11.55 6.38 6.59 12.07 6.49 7.12 12.21 7 02 7.26 12 37 7.16 7.39 12.43 7.21 7.45 12.56 7.83 8.02 1.14 7.50 8.11 1.24 7.68 8.29 1.46 8.15 8.39 1.67 8.28 8.56 2.18 8.40 9.21 2.48 9.04 9.37 3.03 9.18 9.55 1 3.20 9.33 dopoldne popoludno 1 ntlu. Vozni red c. kr. pri v. južne železnice, veljaven od 1. junija 1887. Oiiiiiijo, v Tr«t. Postaj e Dunaj....... Odhod MUrzzuschlag..... „ Gradec....... » Maribor....... ,, Pragarsko...... ,, Celje........ m Laški Trg...... ,, Zidani Most..... „ Litija........ „ Ljubljanu...... ,, Postoj ina...... „ Št. Peter....... „ Divača....... ,, Nabrežina...... Trst........ Prihod Jadernl vlak 6-45 zvečer 1016 „ 12-14 po noči 1-35 „ 203 „ 301 3- 37 zjutraj 4- 58 „ «•27 , 6- 53 J 7- 22 „ 8'16 „ 3.41 „ Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak 7-— zjutraj 10-25 , 12-55 popol. 2-27 „ i 3 53 4-09 ; 4-4i : 5 89 J 614 zvečer 1 7- 55 „ ; 8- 19 „ 8:68 , 1 9-39 „ j 10-05 po noči 8 50 zvečer £•55 po noči I 6-— zjutraj I 8-20 . ! 9— . 10 30 dopol. : 10-46 , 11- 40 l 12- :i3 i 1-29 i 3'37 408 :~ , 4-46 -i 5-54 J 6*30 zvečer popol. 1-20 popol. 5-30 9 20 11-30 1211 1-41 1-57 1 232 3 30 , 5 40 ' 7-50 8-22 I 902 j 10 14 10-50 zvečer po noči zjutraj dopol. 5- 55 zjutraj 1050 dopol. 2*32 popol. 335 „ 6- — zvečer •i 23 „ 711 „ 8-32 „ 10-20 „ 1- 58 po noči 2- 48 „ 3 59 5*40 zjutraj 6-30 „ 5 30 zjutraj 5- 5B 6- 44 „ 8-16 „ 9 46 zj.Prih. Iz Trsta iiel Dunaj. 50 80 9f> 45 50 75 50 25 25 75 76 kr 1_ Postaj o Jadernl vlak 1 Brzovlak Trst........Odhod. Nabrežina...... . Divača....... Št. Peter...... „ PostOiina...... Ljubljina...... Litija.......... Zidani Most..... L:iAki trg...... Celje........ „ Pragarsko...... Maribor....... • Gradec ....... „ MUrzzuschlag..... ., Dunaj.......Prihod 8*30 zvečer 9- 18 „ 1009 po noči 1046 „ 1104 „ 1229 „ 1- 48 ~ „ 2- 22 „ 3- 28 „ 8-55 ,, 5-19 zjutraj 7*27 10- 80 dopol. 7 — 7-34 8 29 904 9 24 10 52 11- 31 12- 40 103 1-20 zjutraj dopol. popoi Poštni vlak 250 11 4-25 „ 6-55 zvečer 110-15 .. 10-— 10-51 ! 11-56 1256 1 21 3.07 3- 57 4- : 9 5- 22 5-42 713 7-51 10-25 ( 1-47 i 6 — dopol. popol. zvečer po uo5i zjutraj 6-3') zvečer 721 ., 8- 3=. „ 9- 30 „ 958 „ 12-43 po noči 1-38 „ 245 „ 3 09 „ 3- 2« „ 5-02 zjutraj 5 52 „ 817 „ 11 47 dopol. 4- — pop-)l. Mešani vlak Osobni vlak 7- 10 zvečer 8- 44 „ 1108 po uoči 12-37 „ 119 B 5-— zjutraj 617 (j 7- 50 „ 8- 25 „ 8- 54 dopol. 11-15 D 1230 popol. 4-40 „ 9- 40 zv. Prih. popol. zvečer 5-45 7 11 8-46 „ 925 950 zv. Prih. Doktorja meiicinae mesto v trgu Smarije pri .lelšuli (8t. Marein bei Erlachstein) na Spodnjem Štajerskem je izpraznjeno. Letne plače dobi 6u0 goldinarjev za lečenje siromašnih ljudi j iz okraja Šmaiijskega, zraven je pa še tudi dovoljno privatnega in sodnijsko lečni-Skega posla, kakor tudi veliko okrožje za stavljenje koz. Služba je stalna. Kdor želi to službo dobiti, mora slovenski in nemški znati, pa svojo lekarnico imeti. Prošnje naj se pošljejo đo 13. avgusta 18>&7 odboru okr. zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje i. t. d. naznaniti. OćLboT okr. zastopa v Šmariji pri Jelšah, (504-2) dne 5. julija 1887. Načelnik: An deri u h. Vozni listi za vožnjo po zelenici io po morji v mg* l &MIRIE0 IT 3^f| Pri c kr. konc. Anchor L Dunaj« I.* K«lowrMtriuK 4. Line, V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani - ,oi o rti tlfia prodajajo Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 300 — 400 izpraznenih sluzeb vseh strok z» gospodo in dame, kakor tiuli mnoge agen-tur • nahajajo se v vsaki Številki v n* Dunaji, III., Lowen-gasse 4 izhajajočem ..lila*'"*- Stellea-Anaelaor** M Avstro Ojfersko in Nemčijo. Jedini solidni organ v Avstro-O^erskej. Naročnina za leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po M kr. v pismenih markah. (*) 4 ► Zobozdravnika Paichel-a I ustni in zobni jrejaratL ► 4 (Ustnovodna esenca in znlmi prašek.) ► i < i 4 4 4 4 4 \ i 31» ■ *e 111 oč U i v e Izvrstna sredst-a za čiščenj h in ohranenje zob, W zabrani j o, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta p> in odpravijo smrdečo sipo. a Posebno utrjujejo otle sobe, ustavila jo krva- r veoje dlesna, zabranjujejo trohnenje »ob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cei steklenici aobovodn« esence 1 a~l.. akateljcl lobnega praska «o kr. (238—31) }> Dobiva se v orUln»ciJ»kem prostoru pri k llradeckega moatu v Kotilerjevi hiši I. nadstropje, T pri lekarji SvoIhmII in trgovci Haringer-jl. P It priporočam razen eksportnean piva q 1. zvezek: Deseti krat. Koman 9. zvezek: 1. Jurij Kozjak, slovenski janičsr. Povest iz 15. stoletja »lomače zgodovine. — II. Spomini Ba deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice is mojega življenja. 9, zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Bovest iz časov lutrovske reformacije. — III. i va prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — I V. (lolidA. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlćvska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš* iz stare zgodovine. 4k svesek: I. Tihotapec. Povest iz domačegi življenja kranjskih Slovencev. — H. Grad Roj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska ?(»vest iz 15. stoletja. — IL Nemški valpet. ovest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. B. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. OI»raz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega ii v ljenja. — VI. Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rt>litičnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. 5 (Jako krepko pivo) (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koslerjev v stekle- a n i ca h po 'Vm litra. (462—15) f T,amte*aJ<» naj še cemiki. F 3 A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. J r Nikakih /olMiik bolečin več, če se rabi avetovnoslavna in pristna o. kr. dvor. zobozdravnika A Anatiierin-ustna voda Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroČilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Prodajajo bo v (79—36) „NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. Zakonito varovani Hotel-Block -Kalender z anoncarscii. Po sklenenih pogodbah s botelierji na Dunaji, V i Brnu, Pragi, Bndapeštl, Draidanih, Vratislavu, Stet-tinu, Hamburgu, Kolinu itd. in v zdraviliščih Baden, Voslau, Karlovi Vari, Frančiskove kapeli ae bodo ti block-kalendri v vseh sobah za tujce vseh hotelov omenjenih mest stalno nalepili pri signalnej pripravi, da je go6t vsekako zagleda. Inserati v teh blouk-kalendrih bodo tedaj zlasti ker bodo v zaprtih prostorih, vsekako imeli uspeh. Prostor za inserate, ker se more v sprejeti le 10 tvrdk, je omejen in konkurenčne tvrdke so izključene. Cene so za prost■ r anonce 4 '/35 Mm. za hotel in leto na gld. 3.50 do gld. 40.— (15 do 20 kr. za sobo in leto) proračnnjene. Naročila naj se pošljejo na Annoncen-Expedition Moritz Stern Wlen, L, WoUzeile Nr. 24, kjer se tudi natančneje izve in uzorci dobe na za-htevanje. §nopp Boljša kako- vsaka druga zobna voda kot praeaer-vativno sredstvo proti vseui bolečinam zob in ust. Preskušena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Vsiika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 60 kr. Uipah j« zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z ualn» t odo in «fr. POPPa zobnim praškom in zobno pasto dobč se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hočo sam zadelavati otle zoba, Čimer se odstrani smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsako vrste in je tudi M$T posebno izvrstno za kopeli. ~W d} ( Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. l. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin sobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravja škodljive primesi, kakor je ana-(342—9) liza pokazala. Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Glavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasae Nr. 2. Dobiva so v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, leksr; na Krilcem: F. Boiuches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; r Metliki: Fr. "VVacha, lekar; r Radovljici: A. Roblok, lekar; v Novem mestu: F. Baika, D. Ri zoli, lekarja; A. (Justin, trgovina z galanterijskim blagem; v Ka»miku: J. Močnik, lekar; p Trebnjem: J Kiiprecht. lekar; v Cmomlji: J. Bla-žek, lekar: r Vipavi: A. Lebau, lekar. 0) 0 plaJite sa vozove v različnih velikostih in raznih baiah, dobč se vedno po nizkih cenah pri ur R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Južne zeleznioe, v Ljubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—11 Tisoee odrezkov in ostankov sukna za jeaenak« in aim«ko potrebo, razpoiilja le proti povzetju ali predposiljatvi zneska, prem»KaJoČ vsako konkiireneo, in sicer: (502—1) 3-10 metrov blajpstt obleko, debelega in trdnega (za moško obleko)......... gld. 4'80 3* 10 metrov Itla^a za obleko, debelega in trdnega, boljšega........... r T> 9P 3 10 metrov blaga /a "obleko, debelega, trd nega, finega...........„ 8 — 2-10 metrov blaga za zimske suknje (dosti za «imSk > suknjo).......... 2 10 metrov blaga za zimske suknje, finega . V 0 metrov lodna (dosti za suknjo) .... 3*25 metrov črnega sukna iz čiste Volne (?.ft celo Ha^onsko obleko)........ 3*25 metrov črnega sukna (za celo salonsko obleko) finega........... neitil plušei in magd en joploe, garauto vano nepremočljiv loden, kakor tudi vsakovrstno sukuo najcenejše. —1 Kolekcija uzorcev vseh vrst pošlje se ra- dovoljno proti povrnitvi poštnine 10 kr. v markah. 0 — ;t -3 35 1 75 10 — suknjar v SoMkowitz>l pri .lit-11 it. I TISKARNI" v J^J nl>lj«.iii so izšle in se dobivajo po aniaanl ceni sledeče knjige: Ivan Kliomar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr* Umik. — Ml. 8", 198 strani). Cena 25 kr., po posti HO kr, Rne% SerelirjBHl« Romali. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, (509 stranij. Cena 70 kr., po pblti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Ualh^j, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Wa\\ dragocenim korertortkv Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksitnov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 atrauy. Stana 20 kr., po pošti 25 kr. Parlse v Ameriki. Roman. Francoski spisal Renč Lefebvre. Poslovenil k * Z Stat nomini* umbra. ML 8", 535 stranij. Stane SO k>:, po pošti 55 kr. Junak na»e§?a časa. Roman. Spisal M. Lemtontov, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 2U4 stranij. Cena 40 kr., pO posti 45 kr. Dulirovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8», 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil Af. Mdlovrh. — Ml. 8*, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Casuikarstva In nafti časniki. Spisal « * * Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 pol. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni v starem Klinu. Govoril prof. Fr. VViestlmler. _ Ženatvo v slovenski narodni peanl. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeaane d* Are, devlen orleanska. Govoril p of. Fr. Šuklje. Ml. 8", 134 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obBega: Stenografa, spisal dr. liibič. — Životopisje, spisal Itajč Boz. — Prešern, Preserln ali Proširen, spisal Fr. I^evstik. — Telečja pečenka, novela, Bpisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novolica, spisal J. Ogrinee. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostntk. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Kdor hoče kupiti po ceni in dobro sukna in blaga iz ovčje volne, obrne naj se z zaupanjem na izza 1867. leta protokolovano firma Josip Brusne* vtfr;ra Krojači in prodajalci lu ilrobuo dube rabat, ako naroce nad 50 gld. Pošilja se pruu povzetju le solidno blago. Ceniki in vzorci zastonj in franko. (500—3) Prestavljenje sejma. Z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade je sejCIll V Žlrell, ki je imel biti na 16. dan marca t. h, za letos prestavljen na 6. avgusta 1.1. Županstvo v Zireli, dne 17. julija 1887. (508—3) J. Kavčič, župan. ii^£Dl& jd.in9HSB*iG3ki 0QJ^ — OOo In hlev aa S konje, kamro, »up* »*» vo*ove In dva proatorn ia »eno se oddn o »v. Jflhell. Natančneje se IsVS »v. 1'etra nasip *t. »». I. nadstropje. (513-3) —I M' *3t Spedicijski bureau za ees. kr. avstrijske državne železnic Nasproti JOSIP STRASSER Nasproti kolodvora. v inlpmku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. NataucneJH iaveatja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbi; za planinsko obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—23 Jtotterdama ] vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parni ki od ces. kr. Amsterdama j avstrijske vlade ioncesijoHovane nizozemsto-amerišto parole dražbe t Novi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. Služba živinozdravnika razpisuje se v trgu ttiiiurije pri JoImmIi (St. Marein bei Erlachstein) na. Spodnjem Štajerskem za okraj Šmarijski. Letne plače dobi 240 gld., za ogled mesa v trgu Šmariji letnih 24 gld., potem za nadgled živinskih sfjuiov v celem okruji od vsakega sejma po 3 gld.; pa je tudi še dovoljno privatnega posla in zaslužka. Kdor želi prositi za to službo, mora prošnji priložiti spričevalo, da je položil prepisane skušnje, zatem da zna dobro slovenski in nemški. Prošnje imajo se predložiti lJ*mi, I\I o>-;tiii t,r«" št. IO, kjer se dobivajo v velikem izbom in prav niski eenl okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in cveki, vezi za ziclov.je, trn verze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena š te«'s«-i metrov lntlijNU«> volna, dvojne fciraBosti| celo obleko . . . ga lol«-, pol zadosti za Kot* Huuibur^keica oksu>rda, 29 V, Duiiftjskega vatla, najboljše bate........g'. 4.50 | I>eHt't uietrov 1». uiovsnegH blu-«», izvrstne baze, (iO centimetrov Ko« NifouM, jako dobre biiže, 80 Dini. 1 vatlov, cel......gl. 5.30 iifijlioljše baze.....„ 6.50 Deaet metrov triu; luika, Jako fcra« Kom Iting Iknnine, .'10 l>uti. vatlov, cel */4, boljši kakor platno gl. 5.80 najboljšo baze, ili . . . . „ 6.50 OoNot metrov bla«gn zn obleke iii ponoćne suknje, 60 cm. Sirokosti, 1 najnoTejsi dessins .... g). 2.(0 .liite-guri>ltura9 (»bsloječa iz 2 po ste'juih odej in prta. okolu in okolu z res oni.......gl. 3.50 Deset metrov volnenega ripe*u9 J v vseh barvah, (K) cm. Sirokosti, za j jod.no obleko.....g\, 3 80 KipN-Knriiitiirn, obstoječa iz 2 po steljuili odej in namiznega prta s 1 ncsft metrov beigi* i« ov^|e | volne, dvojno sirokosti, za celo Ostain.. po.sobne preproge* 10 do 12 metrov dolg, jftko trajna, kra- e i2*y Uzptci in ceniki zastonj in franko, ""^fefg Lastnimi in tisk „Narodne Tiskarne". 37