— 82 -
Serna
(S podobo.)
Serna (Cervus caprčolus) ima po letu rujavo, po zimi rudečkasto-sivo dlako z belo liso zadaj na stegnih Takisto ima belo liso tudi na vsakej strani gornje ustne, a podbradek je bel. Mladiči so lisasti. Dobodo se tudi vse bele serne, lisaste, in še kar svitlo černe; a to je zel<5 redka prikazen. Sernjak nosi na glavi kratka rogova, navadno s tremi parožiči, ki mu pozno jeseni odpadeta, a po zimi iz nova zrasteta. Trup je, poln ia okrogel, lepo vzrastel in zalit brez repa. Glava je majhena, ima kratek, prisekan gobček in velike, prijazne oči. Noge so tenke in visoke z majhenimi parkljeci. Sernjakov rog nij votel, kakor je na primer ovčji, kozji ali govej rog, nego iz cela je ter stoji na oelnih rož-nicah, in kedar se jame sušiti na kdrenu, tedaj se odlupi in odpade. Tudi starim sernam časi začn<5 rogovi rasti; a to je vendar redkejša prikazen.
Serna je najlepša ter najljubeznjivejša žival naših gozdov. Prijetno jo je gledati, kedar se pase, plaho se ozirajdc na vse kraje. Pri nas prebiva po vseh vecjih gozdih, vendar mnogo rajša po listnatih nego-li po jel6vih; tudi jej gora je milejša od ravnine. Po letu se paseva po višavah, ob velikej zimi pride v nižave. Prederzno skaee preko širokih r6vov in visokih plotov, preplava tudi široko vode in se spretuo speuja po stermem skalovji. Nizki inočvirnati kraji jej ne ugajajo. Najljubšisojej taki svitli gozdje, kodar je slabejša zemlja in raste obilo kopinja, blizu kacega polja.
Serna je vesela, družna žival; navadno yodi semjak svojo rodovino, rekše po dve ali tri serne sfe zadnjimi mladiči. Jeseni se sernjaki mej soboj terdo bojujejo: zaletavajo in terkajo se, kakor kozli. Po letu serna ostavi družbo in poišče si skrovne goščave ter ondu skoti po eno, starejša serna tudi po dvoje ali še po troje sernet. Mladiči so zeM prijetne in ljubke živalce; kmalu skakajo za mateijo, ki je neizrecno ljubi ter na-nje pazi in za-n^e bolj skerbf, nego li za-se. Ob najmanjšej opasnosti (nevarnosti) dž, zaamenje, da se je treba skriti, ce serne še ne more bežati za nj(5. Ako jej človek mladica vzame, gre za njim in žalostno joka po izgubljenem otroku. Ko je serne malo odrastlo, poišče starka zopet družbe, ter vede (pelje) mladiča sernjaku, ki ga je zel<5 vesel.
Serna si na paši izbira inlada iu sočna zeiišča in berstje; rada tudi sol liže, a poleg tega potrebuje eiste vode.
Serne streljajo zaradi dobrega mesa, kože, dlake in rogovja. Tudi volkovi, divje mačke, risi, lisice in še kune je davijo ter kolj<5.
Serneta so zelo krotka, in človeka se tako privadijo, da potem uže ne gred<5 od njega. Spremljajo ga povsod, in tudi sama hodijo v gozd, od kodar 86 zopet vračajo. A sernjak navadno ostane divji, derzovit in potuhnea; napada tndi človeka, posebno ženske in otroke.