Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 40.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	30
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev	24 12410
m	
	9F
Wk
Leto XXXVII. - Štev. 35 (1866)
Gorica - četrtek, 12. septembra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Po desetih letih Papež v Lichtensteinu
Deset let po Osimskem sporazumu Slovenci v Italiji še vedno čakamo, da Italija s primernim globalnim zakonom zaščiti slovensko narodno skupnost v Italiji. Čas beži, leta tečejo in zdi se neverjetno, da je preteklo že deset let od onih dni, ki so tako žalostno razburkali tržaške politične vode, zbudili stare strahove in čez noč zmanjšali moč tradicionalnih političnih strank (predvsem DC) ter priklicali v življenje zloglasno Listo za Trst.
DVOMI IN POMISLEKI
Slovenci, ne glede na politično barvo in prepričanje, smo soglasno obsodili ponovni nacionalistični vzpon desničarjev okrog Liste za Trst, ki je okoli sebe zbrala ves revanšistični, fašistični in nacionalistični Trst. Kljub tej soglasni obsodbi pa nismo bili takrat enotni v presojanju vseh točk Osimskega sporazuma.
Vsi smo se strinjali z dokončno ureditvijo meja in odnosov med sosednima državama. Velike dvome in pomisleke pa smo demokratični Slovenci imeli glede načrtovane industrijske cone na Krasu, ki je hvala Bogu niso uresničili in ki bi skazila etnični sestav ne samo na našem Krasu, ampak tudi na jugoslovanski strani. Saj bi taka cona priklicala z juga obeh držav nič koliko cenene delovne sile.
Dvome in pomisleke pa smo demokratični Slovenci izrazili tudi o 8. členu sporazuma, ki je le na splošno omenjal slovensko in italijansko manjšino in »zaščitno raven«, ki naj bi se ohranila. Čeprav je treba resnici na ljubo zapisati, da je takratni jugoslovanski voditelj Mitja Ribičič neki naši delegaciji tik pred podpisom pogodbe izjavil, »da se bo morala odslej manjšina sama boriti za svoje pravice, vsaka v okviru svoje države«, češ da bo odslej zaščita slovenske oziroma italijanske manjšine notranja zadeva obeh držav.
NAŠA RAZOČARANJA
Danes, po desetih letih, se nam ob vseh teh dejstvih porajajo novi pomisleki. Pomisleki, ki se v nas demokratičnih Slovencih porajajo iz preteklih izkušenj in razočaranj. Ne bomo se na tem mestu spuščali v podrobnosti, tudi zato ne, ker ne bi radi obujali nepotrebnih polemik.
Vendar neizpodbitno dejstvo je, da nas matična domovina Jugoslavija obravnava vse od konca vojne kot drugorazredne Slovence, kot drugorazredno manjšino, skratka kot manjšino v manjšini. Zato ne priznava ne naših ustanov in organizacij ne našega dela.
Zgovoren primer takega gledanja je bil Londonski sporazum, na podlagi katerega smo Slovenci v Trstu prejeli Kulturni dom; podobno se je zgodilo po Osimskem sporazumu, ko so iz »lastnih sredstev« zgradili Kulturni dom v Gorici. Zdaj vemo, da bodo z globalnim zaščitnim zakonom podprli SSG, ki kljub vsem pritiskom še vedno ne moremo reči, da je vseslovenska kulturna ustanova ne po duhu ne po vodstvu ne po programu. Isto velja za druge organizacije in ustanove, kjer imajo določene politične strukture še vedno svoje trdne monopole.
Nihče nikomur ne osporava dejstva, da ima in upravlja nekatere ustanove po svoji uvidevnosti. Vendar, če so te ustanove namenjene celotni slovenski manjšini, kot bi morale biti, in jih podpirata italijanska ali jugoslovanska država, potem morajo biti k njihovemu upravljanju poklicani vsi Slovenci brez razlike ne glede na politično barvo, vero in prepričanje. Žalostna je ugotovitev, da demokratični Slovenci nismo vso povojno dobo prejeli ne materialne ne moralne podpore niti od matične države niti od Italije, katere ustava je sad antifašističnega in antitota-litamega boja.
NE STRINJAMO SE Z VSEM
Zaradi teh pomislekov se ne moremo strinjati z Rafkom Dolharjem, ki je na »Našem prazniku« v Dolini 1. septembra letos izjavil, da »SSk brez pridržkov podpira enotno delegacijo« — prav brez pridržkov gotovo ne! In kateri so ti pridržki, je zdaj jasno. Jasno pa je to gotovo tudi predstavnikom SSk, ki so se v enotni delegaciji krepko borili za razširitev baze in za demokratizacijo nekaterih skupnih slovenskih ustanov (SSG, Glasbena šola, »Primorski dnevnik« in celo nekatere javne ustanove kot radiotelevizija in podobne). Nič se ni spremenilo, da bi svoje pridržke lahko preklicali.
DA enotnost med Slovenci, DA zaščitni zakon — toda ob enakem in pravičnem upoštevanju vseh državljanov. Zakaj italijanska ustava mora ščititi vse državljane. Tako vsaj upamo in v to smo tudi prepričani, dokler živimo v demokratičnem in pluralističnem sistemu. Končno je naša zaščita notranji državni problem, kot nam je izjavil Mitja Ribičič. In od italijanskih oblasti zato želimo globalni zaščitni zakon, ki bo pravično ščitil vse Slovence brez razlike, ne glede na teritorij, kjer živino, ne glede na naše politično prepričanje in ideološko usmeritev.
-j-r-
Zaključek kongresa o zločinstuu
S 'sprejetjem več resolucij se je v Milanu v petek 6. septembra zaključil VII. kongres organizacije Združenih narodov o zločinstvu, ki je trajal dva tedna. Sklepni govor je imel predsednik italijanske republike Cossiga. Dejal je, da so dosežki kongresa pozitivni. Utrdila se je zavest, da kriminal ogroža celotno mednarodno skupnost in da sedanje oblike mednarodnega sodelovanja, sloneče pretežno na dvostranskih dogovorih, niso več učinkovite. Nasloniti se bo treba na večstranska sredstva pregona pod vodstvom in programiranjem OZN. Zločinstvo in nasilje sta po Cossigovem mnenju posledica krize sistemov m vrednot, zlasti pa gospodarske krize. Le če posamezne države lahko računajo na široko mednarodno solidarnost, bodo sposobne reagirati na terorizem, trgovino z mamili, organizirani kriminal in finančne prekrške.
Glede položaja v Italiji je državni predsednik omenil potrebo rešiti »stari, a vedno pereči problem počasnosti v kazenskih postopkih«, se izrekel za nagrajevanje skesancev ne samo iz terorističnih vrst, temveč s primerno previdnostjo tudi za druge zločince in opozoril na nevarnost, da se dolgotrajen pripor spremeni v kršenje člo-
Lichtenstein je majhna kneževina z nekaj desettisoč prebivalci, gospodarsko naslonjena na Švico, saj uporablja švicarski frank, jezikovno pa nemško govoreča. Cerkveno spada pod bližnjo švicarsko škofijo Chur, kjer je bil pred odhodom v Ljubljano dr. A. Šuštar dolgo let za generalnega vikarja.
Leta 1983 v oktobru je bilo skupno romanje vernikov iz Lichtensteina v Rini. Tedaj je knez Franc Jožef II. povabil sv. očeta, da obišče tudi to državico. Papež je vabilo sprejel in ga v nedeljo 8. 'septembra tudi izvedel. Obisk je trajal vsega deset ur. Začel se je dopoldne ob desetih, zaključil pa ob osmih zvečer. Janez Pavel II. ise je do Ziiricha poslužil letala, od tam pa odpotoval v glavno mesto kneževine Vaduz (14.000 prebivalcev) s helikopterjem. Spremljala sta ga državni tajnik Casaroli in njegov namestnik Mar-tinez Somalo.
Ob prihodu na športni stadion Eschen-Mauren sta ga pozdravila knez Franc Jožef II. in njegov sin prestolonaslednik
Hans Adam. Takoj nato se je ob udeležbi 25.000 vernikov pričela sv. maša. 2e ob prvem pozdravu, kakor pri sv. maši in nato pri molitvi angelovega češčenja je papež poudaril pravico do življenja, do zakonske celovitosti in potrebo zdrave družine. Opirajoč se na rojstvo Device Marije, ki ga je Cerkev tisti dan praznovala, je ponovil svoj nauk o dostojanstvu osebe, ki se prične s spočetjem novega bitja.
»Rešite še nerojenega človeka,« je vzkliknil, »od grožnje, ki prihaja od že rojenega, kateri si prisvaja pravico uničiti otrokovo življenje v materinem naročju. In vendar bi morali biti vedno veseli, kadar se v tem naročju oblikuje nov otrok in nato zagleda luč sveta. In četudi bi ta otrok povzročil težave, odpoved in osebne omejitve, mora biti vedno sprejet z radostjo in .zaščiten od ljubezni roditeljev. Otrokovo rojstvo ostaja vedno praznik življenja.«
Te besede niso bile namenjene samo prisotnim na stadionu, ampak tudi mili-
Živeti Evharistij o
vekovih pravic. Je pač težko najti ravnovesje med ščitenjem interesov družbe in spoštovanjem človekovega dostojanstva.
Kardinal Konig je obiskal Poljsko
Dunajski nadškof kardinal Franz Ko-nig je 27. avgusta končal petdnevni obisk na 'Poljskem in nato odpotoval v Rim. Udeležil se je tudi zasedanja poljske škofovske konference. Poljskim škofom je poti dil primernost cerkvenega sklada za podpiranje zasebnega kmetijstva na Poljskem in jim tudi zagotovil pomoč avstrijske škofovske konference pri izpeljavi te zamisli. Poljskim škofom je povedal, da se tudi druge zahodnoevropske škofovske konference zavzemajo za 'takšno pomoč.
Kardinal se je tudi udeležil slovesnosti v Censtohovi. Po službi božji na praznik Marijinega vnebovzetja je v imenu Cerkve v Avstriji pozdravil navzoče vernike: »To, kar vidim tukaj, bi lahko bil zgled za avstrijske katoličane. Jutri bom odpotoval v Rim in sv. očetu poročal, da me je zelo prevzelo poslanstvo, ki ga izpolnjujejo Poljaki.« Poljsko ljudstvo namreč želi ob mnogih napetostih med Vzhodom in Zahodom zgraditi »most sprave, razumevanja in miru«.
V nedeljo 1. septembra je Cerkev na Slovenskem začela novo pastoralno leto, ki je na poseben način posvečeno sv. Evharistiji. V spomin na drugi vsenarodni evharistični kongres v Ljubljani leta 1935 (torej pred 50 leti), ko so milostno podobo Marije Pomagaj prenesli z Brezij v slovensko prestolnico, je bil v soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra evharistični shod, ki so se ga udeležili vsi trije ljubljanski škofje in več tisoč vernikov iz Slovenije, pa tudi od drugod. Dr. Lenič je maševal in govoril v soboto zvečer, msgr. Kvas opolnoči, nadškof Šuštar v nedeljo dopoldne, novomeški prošt Jože Lap pa isti dan popoldne. V pridigi je dr. Šuštar med drugim dejal:
»Živeti Evharistijo ne pomeni le, da hodimo k maši in prejemamo obhajilo. Živeti Evharistijo pomeni dajati, darovati in deliti z drugimi vse, kar smo in kar imamo. Kako da je Kristus hotel ostati med nami ravno pod podobo kruha? Zakaj ne pod podobo luči? Ali pod podobo križa?
Hotel je ostati pod podobo kruha, da bi se zavedali: tako nam je potreben za duhovno življenje kakor kruh za telesno življenje. Pod podobo kruha je hotel ostati tudi zato, da bi se zavedali, kako moramo' ta kruh deliti z drugimi in ga dajati tudi drugim.
Ko je Jezus napovedal ustanovitev Evharistije, je pomnožil kruh, ga razdelil ■in učencem naročil, naj ga dajejo drugim. In ko je Jezus postavil zakrament sv. Rešnjega telesa, nam sv. pismo poudarja štiri besede: vzel je kruh, ga blagoslovil, razlomil in dal.
V tem je' novo vodilo, nova oblika in novo merilo za življenje Evharistije: sprejeti, kar nam Bog daje, na to klicati božji blagoslov in to deliti z drugimi in dajati drugim, živeti Evharistijo pomeni ne živeti zase, ampak za druge; pomeni ne le sprejemati, ampak hkrati deliti in dajati in obdarovati druge. V tem se mora pokazati resničen premik v evharističnem letu.«
Med šolskim letom bodo samo trije pouka prosti dnevi: 1. november (Vsi sveti), 25. april (obletnica osvoboditve) in
1.	maj (Praznik dela). Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. december, pade letos na nedeljo. Zrelostni izpiti (razne mature) pa se prično 16. junija 1986.
Hujskanje proti krščanstvu
Ko se je libijski diktator Gedafi mudil na obisku v srednjeafriški državi Ruandi, je letos 24. junija v glavnem mestu te države Kigali dejal: »Afrika ni krščanska. Kristjani so golazen in agenti kolonializma. Vi morate začeti sveto vojno proti krščanstvu, kajti prava afriška vera je islam. Tega morate širiti.«
Seveda je ta izjava povzročila v ruandski 'javnosti zadrego in nezadovoljstvo.
V	državi je namreč samo en odstotek muslimanov, medtem ko je katoličanov kar 40%, sedem pa protestantov. Ostali pripadajo prvotnim domačim verstvom.
jonom 'televizijskih gledalcev v Švici, Avstriji in Italiji, katerih televizije so to mašo neposredno prenašale, poleg njih pa vsemu ostalemu svetu. »Jasna beseda Cerkve v prilog otroka, slabotnega in nezaščitenega v materinem 'telesu, ne sme ostati brez odmeva. Ta beseda je istočasno beseda otroka, ki ga je Bog v materi oblikoval. Splav in umor otroka sta odvraten zločin. Vse človeštvo bi se moralo zavzeti za življenje še nerojenega otroka!«
Popoldne se je na gradu mesta Vaduz papež sestal s knezom in prestolonaslednikom, s člani vlade in parlamenta. Ob tej priložnosti je knezov s.in Hans Adam potrdil, da so krščanske vrednote žal 'postale za mnoge vprašljive. Vsemu človeštvu grozi samouničenje, če se bo še dalo voditi od samoljubja. Prav ideologije, iki so obljubljale raj na zemlji in absolutno pravičnost, so se izkazale za zgolj utvaro.
Po tem srečanju se je sv. oče sestal v cerkvi sv. Florina z 'bolniki, ostarelimi in pohabljenimi. Pri tem so bili navzoči duhovniki, bogoslovci, redovniki, redovnice in v apostolatu dejavni laiki.
Zadnje papeževo srečanje je bilo namenjeno mladim, ki so se zbrali na trgu v Schaan Duxu. Njim je govoril o krščanskem zakonu, kd ga je treba braniti, saj je nujno potreben družbi. Mladi morajo gledati na zakon z odgovornim zadržanjem. Predzakonski odnosi ne napravijo izbire pravega zakonskega druga lažje; nasprotno: zelo jo otežkočijo. Naloga bodočih zakoncev je seznaniti se z odgovornim očetovstvom in z metodami, ki jih Cerkev priporoča. Pri tem je treba imeti pogum, iti proti toku. In če pride do krize v zakonu, si je treba medsebojno odpustiti in pokazati razumevanje drug do drugega.
Škof iz Chura, msgr. Vonderach, kamor cerkveno spada Liehtenstein, pa je v priložnostnem pastirskem pismu ob papeževem prihodu omenil besede Janeza Pavla
II.	romarjem te kneževine ob njihovem obisku v Rimu leta 1983: »Naj vas radostna novica o Kristusovem odrešenju znova napolni z veseljem ob zavesti, da pripadate pravi Cerkvi. Bodite povezani z Gospodom v molitvi! Njemu dajte prvo mesto v svojem mišljenju, ravnanju in življenju!«	J.	K.
Družina - verska šola vzgoje
Pričelo se je novo šolsko leto
Ta četrtek 12. septembra se je v Italiji spet začel šolski pouk. Šolsko 'leto bo imelo 215 učnih dni in se bo zaključilo 14. junija 1986. Izjema je Sicilija, kjer se bo pouk po sklepu deželnega sveta začel šele 23. septembra, torej 11 dni kasneje. Zato pa bodo učenci in dijaki na Siciliji imeli krajše božične in velikonočne počitnice: za božič pet dni manj, za veliko noč pa tri. Drugod bodo počitnice trajale od 23. decembra do 6. januarja, velikonočne pa od 27. marca do 2. aprila. Velika noč bo namreč 30. marca, torej precej zgodnja.
Čim večjo izobrazbo, čim več znanja, čim boljše šolanje doma ali v tujini, vse to želi večina staršev dati svojim otrokom za popotnico v življenje. To je edina dota, ki jo lahko dajo in je ne prizadeneta niti inflacija niti nacionalizacija in nobeni sistemi. Pri tem staršem niso odveč napori, noben denar jim ni preveč težko prislužen.
Vse to je prav razumljivo. Toda ali daje le šola vse potrebno znanje in izobražbo? Vemo, kakšno opustošenje in nazadovanje v izobrazbi prinaša današnji šolski sistem, pred katerim smo sicer nemočni, ni pa treba, da ostajamo brezbrižni. Urejena družina, v kateri se vzgajajo otroci, more biti ne le prva, temveč tudi najodličnejša šola otrokove vsestranske vzgoje, h kateri ne spada le pridobivanje znanja in izobrazbe, temveč še toliko drugih za življenje potrebnih stvari, ki jih morejo dobiti otroci izključno doma. Če jih tu ne dobijo, jim jih ne more dati nobena šola.
Šola otroka uči, ničesar pa ga ne nauči. Naučiti se mora doma sam in s pomočjo staršev: v šoli se uči branja, željo po lepem branju, po lepi knjigi, ki bo v življenju njegova zvesta spremljevalka, mu privzgojijo starši; v šoli se uči pisanja, sposobnost izražanja misli in čustev v lepi, pisani besedi mu posreduje le domača vzgoja; prav tako se more le doma naučiti izražanja v tekoče govorjeni besedi; šolski predmeti mu napolnijo glavo z informacijami in podatki, večkrat nepotreb-
nimi, domača vzgoja pa mu izkristalizira poglede na življenjska vprašanja, saj more odgovor nanje dobiti le doma.
Razredna skupnost naj bi navajala otroki in mladino na tovarištvo, ki pa se žal največkrat sprevrže v tekmovanje, nevoščljivost, maščevalnost, sprtost, sebičnost. Tudi staršem niso neznane te lastnosti otrok, toda ob njih ne moremo ostajati brezbrižni ali celo manipulirati z njimi, kot se to dogaja večkrat v šoli. Spet more biti edinole vzgoja v urejeni družini najodličnejša pri oblikovanju mladega človeka. Bolj kot z veroukom more Cerkev pri tem pomagati s svojim delom za družine.
Ob pričetku letošnjega šolskega leta si zato skušajmo starši naložiti večjo odgovornost pri izobraževanju svojih otrok in hkrati pri njihovi duhovni rasti v dobrem. Čeprav naj bi tudi to bila dolžnost šole, se ne izgovarjajmo s tem, ne zanašajmo se nanjo.
Na večer življenja se ljudje radi vračajo nazaj v svoje otroštvo in mladost v domači družini in najdejo v njej tiste korenine, ki so jim dajale duhovno moč za izpopolnjevanje v življenju. Zato je razumljivo, da je starosta slovenskih frančiškanov pater dr. Roman Tominec kljub izobrazbi, pridobljeni iz knjig in šol, mogel zapisati:
Družina je zibelka življenja in je obenem visoka šola vzgoje in notranje rasti mladega človeka.
VANJA KR2AN v »Družini«
Kardinal Joseph Ratzinger o Marijinih prikazovanjih
Marijanski shod na Opčinah
Koprski škof-pomočnik Metod Pirih govori na letošnjem Marijanskem shodu na Opčinah
Nemški kardinal Joseph Ratzinger je sedaj kardinal-prefekt rimske Kongregacije za verski nauk, prelj je pa bil nadškof v Miinchnu. Kot prefekt Kongregacije za verski nauk je za papežem najvišja avtoriteta glede vere in marale v katoliški Cerkvi. Italijanski časnikar Vittorio Mes-sori je imel z njim razgovore o vsakovrstnih vprašanjih sodobne Cerkve. Te je objavil v posebni knjigi z naslovom »Rap-porto sulla fede« (Poročanje o veri). Knjiga je istočasno izšla itudi v več drugih jezikih. V tej knjigi je posehno poglavje, ki govori o Mariji Devici. Časnikar je bil radoveden, kaj misli kardinal o prikazovanjih Matere božje. Enemu izmed štirih oddelkov omenjene kongregacije (in sicer četrtemu, disciplinskemu) je namreč pridržana sodba o Marijinih prikazovanjih.
FATIMSKE SKRIVNOSTI
Vprašam kardinala: »Ali ste brali tako imenovano "tretjo fatimsko skrivnost”, ki jo je s. Lucija, zadnja izmed fatimskih vidcev, poslala v vednost papežu Janezu XXIII.? Papež jo je pregledal in potem iztočil vašemu predniku kardinalu Otta-vianiju in ukazal, naj spis shrani v arhivu sv. Oficija.«
Odgovor je kratek in neposreden: »Da, prebral sem.«
Po svetu krožijo vesti, nadaljujem z razgovorom, ki jih nihče ni zanikal in katere pravijo, da so v tisti "skrivnosti” napovedane vznemirljive, apokaliptične in hude preizkušnje. Zdi se, da je Janez Pavel II. ob svojem obisku v Nemčiji nekako potrdil to mnenje (čeprav le v ožjem krogu ter indirektno). Pred njim je Pavel VI. ob svojem romanju v Fatimo piav tako namignil na apokaliptične dogodke v tej "skrivnosti". Zakaj se Apostolski sedež ni nikoli odločil, da bi to "skrivnost” objavil tudi zaradi tega, da bi se napravilo konec raznim drznim ugibanjem?
»Če se do sedaj ni še podvzel noben korak v tem smislu, se to ni zgodilo zato, ker bi papeži hoteli prikrivati nekaj hudega,« je odgovoril kardinal.
Vendar vztrajam, v tistem spisu s. Lucije je "nekaj hudega".
»Tudi če bi kaj bilo, odvrne, a pri tem pazi, da ne bi povedal preveč, bi to samo potrdilo tisti del fatimskega sporočila, ki ga že poznamo. S tistega kraja je prišlo strogo opozorilo, nasprotno vladajoči lahkoživosti, opomin k resnosti življenja in zgodovine, opomin na nesreče, ki grozijo človeštvu. Na to opzarja tudi Jezus sam, ki se ne ustraši trditve: "Če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani” (Lik 13, 3). Spreobrnjenje je stalna zahteva krščanskega življenja, -kot potrjuje tudi Fatima. To bi morali vedeti že iz celotnega sv. pisma.«
Torej ne bo nobenih objav, vsaj za sedaj?
»Sv. oče meni, da bi to nič ne dodalo temu, 'kar mora vsak kristjan vedeti že iz razodetja. Pa tudi 'temu, kar že vemo iz raznih Marijinih prikazovanj, ki jih je Cerkev uradno potrdila .in ki potrjujejo potrebo po pokori, spreobrnjenju, odpuščanju, postu. Če bi objavili "tretjo skrivnost”, bi se tudi izpostavili nevarnosti zlorabe njene vsebine.«
Morda tudi političnim zapletom, se drznem pristaviti, kajti zdi se, da je tudi v tretji skrivnosti omenjena Rusija kot v prvih dveh.
Tu pa kardinal da vedeti, da ne želi it: dadrje in odločno odkloni, da bi razkril kake podrobnosti. Na drugi strani pa je malo prej, predno se je vršil najin razgovor, papež obnovil posvetitev sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu (in pri tem posebej omenil vzhodno Evropo), prav 'kakor je želela Marija v Fatimi. Isti Janez Ravel II., hudo ranjen pri atentatu 13. maja, na dan, ko se je prvič prikazala Marija, je ob obletnici atentata nanj poromal v Fatimo, da se zahvali Mariji, »katere roka je čudežno vodila kroglo«. Zdi se, da je pri tem mislil na sporočilo treh otrok vsemu svetu in ki se je tikalo tudi papežev.
MEDJUGORJE
Ostanimo pri istem vprašanju. Znano je, da je že nekaj let neka vas v Jugoslaviji, Medjugorje, v središču svetovne pozornosti, ker se tam ponavljajo Marijina prikazovanja, resnična ali ne, ki so priklicala že milijone romarjev. Istočasno pa so povzročila boleče polemike med frančiškani, ki vodijo župnijo, in krajevnim škofom. Ali je predviden poseg Kongregacije za verski nauk, ki naj zadevo razčisti, saj je ta kongregacija najvišja instanca v takih zadevah, seveda ob pape-
ževi potrditvi, ki je potrebna ob vsakem sličnem dokumentu?
»Na tem področju je bolj 'kot kje drugje potrpljenje temeljno vodilo naše kongregacije. Nobeno prikazanje ni nujno potrebno za vero. Razodetje je zaključeno z Jezusom Kristusom. On sam je Razodetje. Vendar ne moremo Bogu prepovedati, da govori našemu času po preprostih osebah in tudi v izrednih znamenjih, ki naj pričajo o nezadostnosti sedaj vladajočih kultur, prežetih z racionalizmom in pozitivizmom. Prikazovanja, ki jih je Cerkev uradno potrdila, predvsem Lurd in Fatima, imajo svoje določeno mesto v življenju Cerkve v zadnjem stoletju. Dokazujejo med drugim, da razodetje, četudi je samo eno, zaključeno in ga torej ni mogoče dopolnjevati, vendar ni mrtva stvar, temveč živa in življenjska. O iMedjugonju ne morem izreči nobene sodbe, ker je še v preiskavi pri inaši 'kongregaciji. Vendar eno izmed znamenj sedanjega časa je, da se množijo vesti o Marijinih "prikazovanjih” po svetu.«
Vprašujem dalje, na kakšne kriterije se poleg potrpljenja in previdnosti sklicuje vaša kongregacija za svoje sodbe ob dej-dcjstvu, kako se slični pojavi množijo.
»Eden izmed naših kriterijeev, pojasnjuje kardinal, je ta, da ločimo "nadnaravno" dejstvo prikazovanja, naj bo resnično ali ne, od tega, kakšne duhovne sadove rodi. Nekdanja starokrščanska romanja so 'bila usmerjena na kraje, o katerih bi bili moderni "kritiki” zelo skeptični glede "znanstvene resničnosti” o tem, kar trdi izročilo. To pa nič ne odvzame dejstvu, da so ibila tista romanja plodo-nosna, učinkovita in važna za življenje krščanskega ljudstva. Problem ni toliko v pretirani kritičnosti, temveč problem je v presoji o živi in resnični krščanski vernosti, ki se krepi na takih krajih.«
Naša opomba. Kardinal Ratzinger se o verodostojnosti prikazovanj v Medjugor-ju ni izrekel; pravi: Počakajmo. Glede romanj na svete kraje pa je mnenja, da so taka romanja dobra stvar, če le služijo k utrjevanju vere in krščanskega življenja. Mislimo, da za sedaj velja tudi glede Medjugorja isto: Če ta romanja služijo utrjevanju vere in krščanskega življenja pri romarjih, naj ljudje le romajo. Glede aventičnosti prikazovanj pa moramo še počakati. Prav zaradi tega Cerkev ne želi, da bi romanja vodili duhovniki in še manj škofje, da bi ne prejudicirali končne sodbe Apostolskega sedeža o pristnosti prikazovanj. Naj pa obiski v Medjugorju ne bodo želje po novostih, po senzacionalnem, temveč iz pobožnosti, ki krepi krščansko življenje in ljubezen do Matere božje.
★
■	V Madridu je baskovska teroristična organizacija ETA spet opozorila nase. V mestnem središču je eksplodiral avtomobil, poln razstreliva in to v trenutku, ko je mimo privozil miniavtobus španskih orožnikov. Pri tem je 'bilo ranjenih 18 oseb, med njimi težje neki severnoameriški državljan.
V	ponedeljek 9. septembra ob 18,30 naj b: iv občinski dvorani palače Costanzi v Trstu odprli dokumentarno razstavo o bombnih napadih na Trst leta 1944 pod pomenljivim naslovom »Spomin na vojno naj nas spodbuja k miru.« Priredil jo je Odbor za mir od Sv. Jakoba, s Pončane in od Sv. Magdalene. Vsa vabila na razstavo, plakati in podpisi pod fotografijami so bili dvojezični.
In prav to se po mnenju tržaškega župana Riohettija (DC) ne bi smelo zgoditi. Ko je zivedel, da so napisi ne samo italijanski, ampak tudi slovenski, je nemudoma odpovedal uporabo občinske dvorane in to predstavniku omenjenega Odbora za mir utemeljil z nenavadnim razilogom: »Dodelitev dvorane, ki je sestavni del županstva, za dvojezično razstavo bi bila v tem trenutku prehuda provokacija.« Za koga, g. demokrščanski župan'-1
Poletni center na Opčinah
V petek 30. avgusta se je na Opčinah v Prosvetnem domu zaključil letošnji 10-dnevni poletni center, ki so ga skupno organizirali starši prizadetih otrok in Sklad Mitja čuk.
V centru se je zbralo nekaj nad 60 otrok, ki so bili porazdeljeni v skupine od najmlajših do najstarejših. Glede na to, da poteka letos Leto glasbe, so otroci
KARDINAL HUME o Severni Irski
Angleški kardinal Basil Hume, ki je tudi predsednik katoliške škofovske konference za Anglijo in Wales, je obtožil britansko vlado v Londonu, da je odgovorna za večino težav, s katerimi se sooča Severna Irska, tudi Ulster imenovana. »London ravna s Severno Irsko zelo slabo, da ne rečem škandalozno,« je kardinal dejal zbranim časnikarjem.
Kardinal je opozoril tudi na to, da se je sedanja državljanska vojna začela pravzaprav kot spor med Angleži in Severnimi Irci zaradi državljanskih pravic. Vzrok zanjo je bilo grdo ravnanje Angležev s severnoirskimi katoličani. To vprašanje še do danes ni rešeno. Čeprav se je zapostavljanje Severnih Ircev močno zmanjšalo, protestantsko vodstvo še vedno ne priznava v zadostni meri zakonitih pravic katoliškemu prebivalstvu. Treba je zato poiskati takšno politično rešitev, da bodo zagotovljene temeljne zakonite pravice vsem slojem prebivalstva.
Iskati takšne politične rešitve pa ni naloga Cerkve, je poudaril Hume. Cerkev namreč skuša pomiriti med seboj obe verski skupnosti. Čeprav sta katoliška in protestantska Cerkev sami močno vpleteni v spor, je ekumensko gibanje na Severnem Irskem močnejše kot kjerkoli na svetu. Če bi vedel za dokončno rešitev iz sporov, bi jo povedal in skusal tudi uresničiti, itoda nihče nima ta čas pripravljenega odgovora, meni kardinal.
Te besede kardinala Huma in pa intervju kardinala OTiacha z Armagha na Sev. Irskem v angleškem katolškam tedniku »The Unverse« so vzbudili v Ulstru precej nejevolje in razburjenja. Armaghški nadškof se je bil namreč zavzel za postopen umik Vel. Britanije iz Severne Irske in potegnil nekaj vzporednic med koncem britanskega kolonializma v drugih delih sveta in opomnil, da bi bil čas za tak korak tudi na Severnem Irskem.
Maša ob peti obletnici ustanovitve »Solidarnosti«
V	nedeljo 25. avgusta so se zbrali v cerkvi sv. Stanislava Kostke v Varšavi ob peti obletnici ustanovitve neodvisnega sindikata Solidarnost verniki in nekdanji člani tega sedaj prepovedanega združenja k maši za domovino, ki jo je uvedel lani umorjeni duhovnik Jerzy Popielusz-ko in se daruje vsak mesec.
Duhovnik Jožef Zawilowski je množico
15.000	vernikov med mašo spomnil na veliko upanje, ki ga je v Poljakih budil ta sindikat. Zahteval je ponovno vzpostavitev njegovega delovanja, poljski politični vrh pa je opozoril, da je nemogoče graditi trdno domovino na sovraštvu in nasilju.
Obljuba brazilskega predsednika
Brazilski predsednik Jose Samey, naslednik umrlega Tancreda Nevesa, je kot prvi brazilski predsednik v zadnjih 33 letih obiskal sedež brazilske škofovske konference. Škofom je obljubil, da bo izvedel zemljiško reformo. Do konca tisočletja naj bi zemljo ponovno razdelili med sedem milijonov kmetovalcev. Ta predsednikova namera pa je povzročila ostre proteste pri brazilskih veleposestnikih.
s pomočjo vzgojiteljic poimenovali skupine po raznih instrumentih.
Otroci se v poletnem centru niso dolgočasili, kajti program, ki so si ga vzgojiteljice začrtale, je bil pester in raznolik. Vsak dan so imeli na programu glasbeni tečaj z Orffovimi glasbili, ki ga je vodila prof. Tatjana Mihelčič. Poleg tega so otroci obiskovali tudi tečaj telesne vzgoje, ki ga je vodila Elizabeta Naoinovi. Hodili so tudi na ekskurzije ali sprehode v naravo ter izvajali skupinska dela. Pripravili so tudi piknik v obliki športnih iger, na katerem so se otroci sproščeno zabavali.
Za zaključno prireditev pa so otroci in vzgojiteljice pripravili kratko igrico z naslovom »Potujoči vlakec čičiphu«. Ta vlakec se je namreč naveličal vsakdanjih voženj in si zaželel ogledati svet. Po poti pa je srečal veliko prijateljev — zajčke, mucke, dežek ter Jakca potepuha... V igrici so nastopili prav vsi otroci. Nekateri so sodelovali s petjem, nekateri pa s plesom, medtem ka je dogajanje s pripovedovanjem povezovala ga. Stanka Čuk. Za konec pa so vsi skupaj zapeli še dve pesmi: Mi se imamo radi in Če si srečen.
Otroci se zahvaljujejo vsem vzgojiteljem in spremljevalcem. Posebna zahvala gre Hranilnici in posojilnici na Opčinah za njeno pomoč in prav vsem darovalcem, ki so tudi z darovi za Sklad Mitja Čuk omogočili izvedbo poletnega centra.
Vsako leto na drugo nedeljo v septembru se zbiramo na marijansko slavje na Opčinah. Letos 'je bila ta nedelja ravno praznik Marijinega rojstva. Vrsta praznikov na Opčinah je že dosegla število 37.
K uspehu praznika je tudi pripomoglo izredno lepo vreme. Ko smo prihajali k openski cerkvi, nas je prijetno presenetila množica skavtov in skavtinj, od katerih so mnogi sedeli na obzidju, .ko so čakali na začetek procesije. Procesijo s kipom fatimske Matere božje je vodil koprski škof pomočnik Metod Pirih. Procesija je potekala v najlepšem redu.
Po procesiji smo se zbrali ob oltarju za cerkvijo. Ves prostor je bil skoraj poln. Domači župnik Viljem Žerjal je pozdravil zbrane, še posebej g. škofa, in povabil vernike, naj bi pri maši molili tudi za žrtve hude prometne nesreče, ki je tako močno prizadela opensko skupnost.
Gospod škof se je v svoji pridigi spomnil 1100-stoletnice smrti sv. Metoda in potem poudaril njegovo skrb za sodelavce, za duhovnike. Njegovo prizadevanje je bilo zelo uspešno, saj je Ob svoji smrti zapustil okoli 200 duhovnikov in diakonov. Povabil nas je, naj delamo za duhovne poklice. Čeprav se zdi, da smo naredili vse, kar je mogoče, je še vendar toliko poti. Predvsem je naglasil molitev po družinah in povedal tudi praktičen primer, kako je družinska molitev rodila bogate sadove. Važno je tudi, da znamo biti dosledni v svojem verskem prepričanju in ostat: zvesti verskim in narodnim vrednotam, ki smo jih prejeli od svojih prednikov
Po izpovedi vere so bile na vrsti prošnje vernikov, ki so 'jih oblikovali in napovedali skavti in skavtinje. V svoje prošnje so zajeli vse naše potrebe in probleme. Sv. obhajilo je prejelo izredno veliko ljudi. Slovesnost je spremljalo ubrano petje openskih pevcev in nekaterih drugih, ki so se jim pridružili.
Udeležba pri marijanskem shodu je bila dobra, vseeno morda nekoliko manjša kot lani.
■ Predsednik italijanske države Cossiga sc je v Benetkah v soboto 7. septembra ločeno sestal z bivšim severnoameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem in bivšim zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom, ki sta prišla v Italijo v svojstvu svetovalcev mednarodnih družb. Oba bivša državnika sta Cossigo seznanila s svojimi pogledi na mednarodni položaj. Italijanski predsednik si je poleg tega ogle-flal v Benetkah več umetniških razstav in prisostvoval podelitvi leposlovne nagrade »Campiello«.
■ V Rimu je v teku glavno zasedanje iklaretincev, redovniške družbe, ki jo je v preteklem 'Stoletju ustanovil sv. Anton Maria Claret, Španec po rodu in kasneje nadškof v Santiagu na Kubi. Za novega glavnega predstojnika je bil izvoljen 54-letni Argentinec Gustavo Alonso. Red ima trenutno tri tisoč članov, ki delujejo med 4S narodi na vseh petih celinah, med njimi tudi v Avstraliji in na Daljnem vzhodu (Južna Koreja). V Trstu vadijo v bližini železniške postaje župnijo v ul. Ana-stasio.
■ V Italiji se mudi na uradnem obisku tajski prestolonaslednik princ Vajiralong-kon. Ta teden obiskuje razne pomembne industrijske centre na severu Italije. Takoj po prihodu v Italijo se je sestal s Craxijem in se razgovarjal o izgledih za medsebojno kulturno in gospodarsko izmenjavo. Tajski gost se je Craxiju tudi zahvalil za pomoč, ki jo nudi italijansko
ljudstvo kamboškim beguncem, ki so se zatekli na Tajsko. V soboto 14. t. m. bo princa sprejel tudi papež Janez Pavel II.
E Kamboški princ Sihanuk, ki načeluje vladi demokratične koalicije, katera se bori zoper vietnamske zavojevalce, je prišel na zaseben obisk v Italijo in se v Rimu sestal z zunanjim ministrom Andreottijem. Temu je razložil trenutni položaj v svoji deželi ter izrazil željo, da bi se države Evropske gospodarske skupnosti, zlasti še Italija bolj zavzele za politično rešitev stanja v Kambodži .ter podprle napore njegovega ljudstva, da si bo samo uredilo svojo bodočnost brez zunanjega vmešavanja. Sihanuka je v zasebni avdienci sprejel tudi sv. oče.
■ Srečno se je zaključil incident, ki se je primeril italijanski ladji »Merzario Bri-tannia« na vožnji v Perzijskem zalivu ob obali Saudske Arabije. Pod vodstvom 35-letnega kapitana Furia Gerbca iz Trsta je prevažala zabojnike (kontejnerje) v Kuvajt. Nenadoma sta se pojavila dva iranska helikopterja, ki sta se spustila nad ladjo in jo zasegla. Po natančni peturni preiskavi, ko so Iranci ugotovili, da ne prevaža orožja za Irak, je ladja, ki pripada brodarju Andreju Merzariu iz Milana, lahko nadaljevala sivojo pot. Je najmodernejše izdelave, saj je pred nekaj meseci izšla iz ladjedelnice in ima 20.000 ton ter 22 mož posadke. Svojo plovbo je začela v Seivemem morju.
■ Skrajno levičarska teroristična organizacija »Directe aotion« (Neposredna akcija) je prevzela odgovornost za štiri podtaknjene bombe, ki so eksplodirale v Parizu pred poslopji, v katerih so sedeži francoskih tvrdk, ki trgujejo z Južno Afriko. Pri tem je bilo prizadeto tudi poslopje jugoslovanskega veleposlaništva, ki se nahaja v bližini sedeža francoske premogovne družbe. Na njem so popokale šipe. Iz Južne Afrike uvozi Francija precej premoga, pa tudi živil.
■ Nekaj minut po vzletu z letališča v Mihvaukeeju (država Visconsin, ZDA) je, strmoglavilo letalo ameriške družbe Mid-\vest Express. Na njem je bilo 26 potnikov in pet članov posadke. Vsi so izgubili življenje. Letos je bilo po svetu v celoti že 19 letalskih nesreč, v Sev. Ameriki pa je ta četrta.
■ V Luandi, prestolnici južnozahodne afriške države Angole se je zaključilo zasedanje zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki združuje 101 državo. Sprejeti sta bili dve resoluciji. V politični je zlasti govora o Južni Afriki, ki nadaljuje z rasnim ločevanjem, nadalje o Angoli, ki ima notranjo gverilo, o Nikaragvi, ki da je žrtev severnoameriškega vmešavanja, v gospodarski pa je omenjena velika zadolženost neuvrščenih držav, ki nujno potrebujejo pomoči razvitega Severa. Sklenjeno je tudi bilo, da bo sestanek na vrhu med voditelji teh držav v Harareju, prestolnici južnoafriške države Zimbabve (nekdanja Rodezija) in sicer prihodnje leto.
★
Letošnje vsenarodno poljsko romanje v Čenstohovo
Tradicionalne romarske maše v Čensto-hovi na praznik Marijinega vnebovzetja (daroval jo je ob somaševanju številnih duhovnikov primas Glomp) se je udeležilo dvesto tisoč ljudi. Certkev se je uklonila zahtevam oblasti in ukazala romanje brez političnih prizvokov. Kljub temu pa je bilo med romarji videti lepake prepovedanega sindikata Solidarnost, mnogi verniki pa so tudi nosili pri sebi podobo umorjenega duhovnika Popieluszka. Primas Glemp je v govoru zaželel, da bi Čenstohova na znotraj razklano Poljsko zedinila med seboj.
Bolesten strah pred slovenščino
Strahotna cestna nesreča
Vse Opčine so pod vplivom strahotne nesreče, ki se je v soboto 7. septembra proti 10. uri zvečer pripetila na pokrajinski cesti Opčine-Prosek na mestu, Ikjer se odcepi cesta proti Briščikom. Najbolj tragično pri tem je to, da je bilo v nesrečo zapletenih sedem Slovencev, od katerih so kar štirje izgubili življenje.
Proti domu na Opčinah so se vračali iz smeri Briščikov štirje starejši možje: 69-letni Rudi Vremec, ki je vozilo upravljal, 72-letni Ivan Sosič, 79-letni Vincenc Milič, 77-letn.i Franc Dolenc in. 67 letni Valter Valič. Ko je Vremec zavijal na levo s stranske na prednostno cesto, očitno ni dovoli pazil, kajti v njega je z vso brzin-o udaril drug avtomobil, ki je prihajal od Opčin in v katerem so bili sami mladi: 2i-letni Elvis Hacin in 20-letni Boris Slavec, oba iz Doline ter 15-letni Alan Švara. Za volanom je bil Slavec.
Medtem ko so slednji dobili le lažje poškodbe, so pa v prvem vozilu na licu mesta umrli Vremec, Sosič in Milič, Dolenc pa dan kasneje na posledicah zadob-ljenih poškodb. Pokojnih se je z občutenimi besedami spomnil tudi openski župnik Viljem Žerjal ob popoldanski Marijanski procesiji 8. septembra, ki jo je vodil koprski škof-pomočnik Metod Pirih.
Sožalje
župnik Viljem Žerjal in cerkveni pevski z'oor »Sv. Jernej« z Opčin izrekata globoko in občuteno sožalje svojemu članu in prijatelju dr. Vinku Miliču ter družini
ob tragični smrti očeta Vincenca. Z enakimi čustvi izrekata sožalje svojcem vaščanov Radija Dolenca, Ivana Sosiča in Rudija Vremca, ki šo izgubili življenje v isti tragični prometni nesreči.
* * *
Prof. Vbald Vrabec izraža najgloblje sožalje družini Milič ob težki izgubi očeta.
Cerkev sv. Roka v Nabrežini je ob 190-lelnici svoje zgraditve dobila obnovljeno pročelje
BAZOVSKA KRONIKA
Opasila. Poletje je pri nas posvečeno s kar tremi prazniki, ki jim pravimo opasila, drugje pa žegnanje. 5. julija slava cerkev na Padričah srvoja zavetnika sv. Cirila in Metoda, 22. julija župnijska cerkev v Bazovici farno zavetnico sv. Marijo Magdaleno in to že od leta 1336, dne 16. avgusta pa se Gropajci zberejo v najmanjši cerkvi v župniji in počastijo vaškega zavetnika sv. Roka. Njegovemu varstvu so se Gropajci izročili že v začetku 13. stoletja. Vse tri praznike skušamo obhajati bodisi v cerkvi kakor izven nje. V Bazovici smo v okviru praznovanja farne zavetnice imeli na igrišču Slomškovega doma odličen koncert tržašike salezijanske godbe, ki je nudila žal bolj maloštevilnim domačinom izreden užitek. Ob koncu koncerta, ko se je zmračilo, .je g. Tone Be-denčič prikazal niz diapozitivov s tematiko zgodovine in lepote naše zemlje. Par večerov smo zavrteli film z vzgojno vsebino. Zelo je ugajal film »Dež po suhoparnem poletju«, ki obravnaka težki položaj Mehike po revoluciji in sicer življenje mučenca jezuitskega patra Proja.
V	Gropadi pa smo po srečanju v cerkvi na vaškem igrišču gledali res lepe diapozitive z našega izleta v Bari in o lepotah našega Krasa. Tudi Gropajcem je bil všeč film o p. Proju.
Bridka obletnica. 6. september 1930 je za nas Slovence dan bridkega spomina in resne šole. Vsa povojna leta se na bazoviški gmajni zbiramo, da obnovimo v sebi spomin na žrtve fašističnega nasilja in sklenemo biti zvesti svojemu narodu. Že od leta 1948 se na večer žalostne obletnice zberemo k sv. maši, da molimo za vse žrtve nasilja in prosimo, da bi zmogli sebe in bodoče rodove spodbujati k ljubezni in zvestobi jeziku, zemlji, kulturi. Z velikim zadoščenjem smo opazili
med verniki v cerkvi Merkujevo družino, ki živi v Nemčiji in je te dni na obisku domačije. Lepo bi bilo, ko bi si domačini vzeli bolj k srcu praznovanje teh težkih in odločilnih obletnic.
Marijanska procesija. Odkar je fatimska Marija romala od vasi do vasi (od leta 1948), se naša župnija zbere 8. septembra ob Mariji in jo spremlja po vasi s petjem in prošnjami. Pri letošnjem marijanskem slavju je govoril svetoivanski dušni pastir g. Milan Nemac.
Izleti. V juniju je naša župnijska skupnost priredila tridnevni izlet po Lombardiji. O tem je Katoliški glas lepo poročal. Toda ljudje, ki z nami romajo, si želijo več izletov in sicer po možnosti enodnevnih. Ob koncu avgusta smo se napotili v Istro, najprej na Trsat. En avtobus je dospel v Marijino svetišče, drugi pa ne, ker se je na poti v Reko pripetila prometna nesreča, ki je zaprla pot. Zapustili smo dolgo kolono in se vrnili na Kozino in od tam šli v Hrastovlje, kjer smo občudovali starodavne freske, ki so med najzanimivejšimi v Sloveniji. Odšli smo v Portorož, si ogledali moderno cerkev, ki je res vredna obiska. Po kosilu smo si ogledali turistično mesto in odšli v Strunjan, kjer smo imeli romarsko mašo. Zaključili smo z bežnim ogledom sodobne cerkve v Ankaranu. 3. septembra še zadnji izlet v kraj Motta di Livanza (božja pot »Madonna dei miracoli«), ogled in nakup v trgovskem podjetju Mazzorato blizu Trevisa, dobro kosilo in zaključek v Muranu in Benetkah. Izlet je bil med najbolj uspelimi. Se bi radi kam šli, pa dovolj.
Bliža se jesen, čas sadov. Upamo, da bodo vsa številna srečanja obrodila koristne sadove, zlasti utrdila naše župnijsko občestvo.
Tiskovno poročilo odbornika prof. Lokarja
Na seji tržaškega občinskega odbora 9. septembra je odbornik prof. Aleš Lokar (SSk) takoj na začetku naslovil na župana Richet-tija vprašanje v zvezi z uporabo palače Costanzi za razstavo o bombnih napadih na Trst med drugo svetovno vojno, na kateri naj bi 'bili tudi slovenski napisi, zaradi česar je Richetti razstavo prepovedal.
Ista uprava pa je ob drugih okoliščinah nudila podporo in pokazala pozitiven odnos do pobud, ki naj bi Trst naredile v križišče mednarodnih povezav ter poglobile sodelovanje med narodi, zlasti med tu živečimi kakor so npr. poleg Zavoda združenega sveta v Devinu in razstave kraške kulture v tržaški pomorski postaji tudi sedanja tržaška razstava v Parizu, kamor je bil izvoljen tudi strokovnjak slovenske narodnosti. Spričo vsega tega je odbornik Lokar izrazil svoje globoko začudenje nad tem, kar se je primerilo.
Župan je v imenu večine odbora odvrnil, da ne misli spremeniti svojega stališča, ki pa da ne izhaja iz ikakih nacionalističnih razlogov, saj ne bi imel nič proti temu, da bi bili napisi dvojezični, če bi razstava imela za predmet problem slovenske narodnostne skupnosti, kakor jih ni imel v preteklosti; ima pa pomisleke pri tej pobudi glede vsesplošne uporabe palače Costanzi s strani zasebnih združenj in organizacij. Podobno stališče so izrazili tudi odborniki Trauner in Seri, kateri je še dodal, da Tržačani ljubijo slovensko kulturo, ki da jo občutijo kot del svoje.
Prof. Lokar je odgovoril, da so ta pojasnila neprepričljiva, ker da bi morala biti uporaba jezikov stvar posamezne organizacije, v katero se občinska uprava ne bi smela vtikati. Zaključil je, da bo moral zadevo prenesti pred svojo stranko, ki bo naprej razpravljala in odločala.
Zupan Richetti je nato poročal o seji, ki ijo je imel s prebivalstvom Padrič v zvezi z razširitvijo območja za znanstvene raziskave ter poudaril nujnost, da bo v bodoče uprava morala biti še posebej občutljiva za probleme tamkajšnjega prebivalstva spričo pripravljenosti, ki jo je pokazalo do omenjene razširitve.
Nato je odbornik Lokar takoj predložil zahtevo vzhodnokraškega prebivalstva, ki jo je tržaška občina doslej premalo upoštevala in sicer gradnjo mnogofunkcio-nalnega športnega objekta in razvoj naravnega zaščitenega gozdnega rezervata. Odbor je izjavil, da bo obe vprašanji vzel pozitivno v pretres in ju skušal čimprej rešiti. Potrebno pa je, da odborniki ti zadevi zavzeto spremljajo do njune uresničitve.
Kronika iz Gropade
Praznik sv. Roka ali opasilo. V priložnostnem lističu, ki ga je vsaka družina dobila na svoj dom, nam je g. župnik Marijan Živic, poleg običajnih obvestil, v uvodu zapisal: »Človek potrebuje praznikov. Vesel jih je, ker ga približajo bližnjemu, ker mu prinašajo sprostitev. Zato ima vsak narod, vsaka cerkvena skupnost, vsaka vas svoj praznik. Tako z veseljem slavimo v Gropadi svojega vaškega zavetnika — svoje opasilo — sv. Roka.« To
vabilo so vaščani vzeli zares, se pridno in številni udeležili svetih opravil na dan svetnikovega godu ter na prvo nedeljo za tem. V petek 16. avgusta zvečer smo sledili prikazom diapozitivov' o lepoti Krasa in farnem izletu v Apulijo ob posrečeni glasbeni spremljavi; v soboto 17. avgusta zvečer smo še enkrat uživali ob projekciji zanimivega filma.
Kulturno društvo »Skala«. Po res dolgem kulturnem mrtvilu v naši vasi je gropajska mladina začutila potrebo po oživitvi kulturnega in družabnega življenja. Kot plaz je potegnila za sabo celo vas in od aprila, meseca formalne ustanovitve, pa do danes je organizirala dve sicer skromni, a nadvse uspešni družabni prireditvi: ob kresovanju in ob vaškem opa-silu. Letos se društvo pripravlja na praznovanje svoje stoletnice. Kako to? V vasi je bilo že leta 1885 ustanovljeno prosvetno društvo Skala, ki pa je le od časa do časa zaživelo ter gojilo predvsem petje. Po drugi svetovni vojni pa je vsako kulturno delovanje zamrlo in treba je bilo čakati dolgih štirideset let, da si je društvo pogumno zastavilo cilj proslave same in nato nadaljnjega delovanja. Sedaj je treba počakati na 15. september, ko se bo prvič predstavil pevski zbor, katerega pevci navdušeno vadijo skozi vse poletje. S peščico navdušenih kulturnih delavcev in pevcev lahko upravičeno pričakujemo ponovnega razcveta društvene kulturne dejavnosti tudi v gropajskem kotu slovenskega Krasa.
Blok. Trenutno živi v Gropadi 269 ljudi.
V	nekdaj pretežno kmečki vasi, ko je bilo tu tudi čez 300 glav živine, je od intenzivnega kmetijstva ostalo bolj malo. Ljudje so si poiskali lažjega zaslužka v mestu in le občasno, kot sekundarno dejavnost, opravljajo težka kmečka dela, pa še to s stroji, ki so si jih v ta namen kupili.
Gropajci imajo veliko zemlje na jugoslovanski strani. Tik za vasjo je bil najprej odprt blok samo za dvolastnike, naknadno pa tudi za imetnike prepustnic. Mislim, da je bil sprehod iz Gropade v Lipico enkraten in slikovit. Sedaj pa je blok za vse zaprt. Le občasno se lahko domačini, ki nameravajo čez mejo sekati drva in jih nato spraviti na dom, obrnejo na finančno poveljstvo na bazov-skem bloku, da j,im pridejo odpret ranto. Vse to je zamudno in nemalokrat pride do nesporazumov in dolgih čakanj v zimskem času. Nekaj so pravili, da bi blok znova odprli, potem ko bi popravili cesto na jugoslovanski strani. Kdaj pa bo to? Od tega bi imeli nedvomno veliko korist domačini, še posebno ker je ta del meje nekontroliran in baje kar se da cvete tihotapska dejavnost, ki predstavlja za nas vse veliko neprijetnost.
Papež bo znova obiskal Francijo
Lyonski nadškof Albert Decoulray je izjavil, da bo papež Janez Pavel II. septembra prihodnje leto znova obiskal Francijo. Tja bo potoval ob 20(hletnici rojstva ar-škega župnika sv. Janeza Vianneya. Obiskal bo Ars, Lyon in predvidoma še An-necy, kjer je pokopan cerkveni učitelj in zavetnik časnikarjev sv. Frančišek Šaleški. Junija 1980 je papež obiskal Pariz iin. Lisieux.
Naj se res vključimo v italijanske stranke?
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Pri okrogli mizi, ki se je odvijala v nedeljo J. septembra letos v domu Mangart v Žabnicah v okviru III. tabora narodnosti, je predstavnik Mladinskega odbora SKGZ izjavil, da «... bi bilo za Slovence v Italiji bolje, če bi se v bodoče vsi vključili v italijanske stranke, ki so nam naklonjene«.
Člani Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, prisotni pri tej okrogli mizi, smo to trditev odločno zavrnili, ker menimo, da je to že pravi defetizem. Začudenje so izrazili tudi prisotni predstavniki Zveze Socialistične Mladine Slovenije.
Prijateljem pri Mladinskem odboru SKGZ želimo povedati naslednje:
1. Vključevanje v italijanske stranke, ki so nam »naklonjene« (najbrž je predstavnik MO SKGZ mislil na PCI in PSI), je po našem mnenju pogubno za slovensko manjšino v Italiji. Slovenska manjšina bi se tako odpovedala edinemu samostojnemu političnemu predstavništvu in doslednemu zagovorniku njenih pravic in interesov — Slovenski skupnosti.
2. Vključevanje v italijanske stranke in ohranjanje le svojih kulturnih, gospodarskih ali športnih organizacij bi pomenilo, da bi postali narod brez politike, ki izgubi svojo identiteto in postane navadna folklora. Menimo, da smo Slovenci v Italiji dovolj številni, samozavestni in sposobni — še bolj po zmagi nad nacifa-šizmom — da aktivno sodelujemo pri oblikovanju svoje usode kot samostojen politični subjekt.
3. Prepričani smo namreč, da Slovenci, ki so vključeni v italijanske stranke, odigravajo v teh povsem podrejeno vlogo. Njihov glas je preveč šibak na vsedržavni ravni in niti na krajevni nima tiste odločilne vloge, ki bi bila potrebna pri reševanju problemov naše narodnostne skupnosti. Naše prepričanje potrjujejo številni primeri, ki segajo od prepovedi tajnika PSI Craxija, da bi slovenski socialisti spregovorili v svojem jeziku na zborovanju na Trgu Unitd v Trstu pred par leti, do dejstva, da na zadnjih občinskih volitvah v Gorici ni bil izvoljen noben Slovenec na listi PCI. Vlada, ki ji predseduje socialist Craxi, še ni rešila naše globalne zaščite. Dejstva nam torej kažejo, kam bi po tej poti prišli.
4. Razmere pri drugih manjšinah v Italiji (npr. nemški na Južnem Tirolskem) in izkušnje naših dosedanjih enotnih nastopov nam dokazujejo, da hi bil prav enoten politični nastop vse manjšine najbolj učinkovit in uspešen v obliki enotne, le na narodnostnih temeljih zasnovane politične stranke, v kateri bi se prepoznavali vsi zamejski Slovenci. Na ta način bi izvolili številne politične predstavnike v upravno-politična telesa, kjer se pravzaprav kroji usoda naše manjšine in se omogoča ali preprečuje njen razvoj.
5. Čudimo se, da lahko pridejo na dan take izjave predstavnika organizacije, ki se ima za nadstrankarsko in to v trenutku, ko smo Slovenci vendarle spoznali važnost enotnega političnega nastopanja.
Trst-Gorica, 3. septembra 1985
Deželni odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti
■	Gverilci v Mozambiku, ki se že več let borijo proti -marksističnemu režimu, so 30. julija odvedli neznanokam 29 oseb. Med njimi sta bila tudi dva italijanska kapucina in 20 portugalskih misijonarjev. Po nekaj dneh so bili spuščeni na svobodo, a vest o izpustitvi je prišla v Italijo šele
pretekli teden.
Illlllllllllllllllllllllllllllll Iltlllllllinilllll  Illlllllllllllllllllll Illlllllllll Illllll Minimumi Illllllllllllll Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll   IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIHIIHNIIIIIIIIIIIIIIIIII fllllllllllllllllll!  minil  mirnimi,mn,.mi.,.,,........................................................................................................................................m,..,
Mnst.kriii
Primerjanje simbolov, ki se jih .poslužujejo razni narodi kaže, da se povečini delijo v dve veliki skupini: od Danske do Tajske, od Rima do Japonske in Gvatemale so si narodi Evrope in Amerike osvojili za simbol češčenja tako ali drugače stilizirano obliko križa. Vsi drugi, tj. azijski narodi, pa tega nimajo. Prisvojili so si drugačne simbole; iz narave npr. sonce, žival, resnično ali izmišljeno, ali tudi cvet.
Vemo, da je križ pred dva tisoč leti veljal za mučilno orodje, kot so giljotino uporabljali v času francoske revolucije tako za navadne zločince kot za kronane glave. Ker je križ pomenil najokrutnejše, najibolj sramotno mučilo, ni moglo nikomur priti na misel, da bi tak model sprejeli za simbol češčenja. Prav talko nezaslišan nesmisel bi bil, če bi kdo za okrasek na verižici okrog vratu nosil majhno giljotino, pa čeprav diamantno ali posuto z biseri.
Tja do 5. stoletja je križ veljal za sramotno znamenje, zato so se kristjani upi-
rali prikazati Kristusa, razpetega na križu. Tekom stoletij pa se je to spremenilo in križ je postal simbol časti pri vseh kulturnih narodih. So ljudje njegovi obliki ali snovi pripisovali morda nekaj vnaprej določenega?
Zgodovina nič ne pove o teh podrobnostih, zato jo pa legenda bogato nadomešča. Saj ni bilo težko sprejeti mnenje, da je bil križ ob vekomaj namenjen, da za vse čase postane pot in znamenje odrešenja. Takole pravi legenda:
Mnogo let pozneje, ko je bil izgnan iz raja, je Adam skozi 432 let prebival v dolini Hebron. Ko je nekoč zalival mlada dievesa, se je utrujen naslonil in se zamislil na gorje, ki bo prizadelo ljudi po njegovi krivdi, žalosten, da je še vedno pr: življenju, pokliče sina Seta: »Sin, mu pravi, pojdi do kerubina, angela, ki z dvoreznim mečem straži vhod k velikemu drevesu življenja. -Povej mu, kako sem naveličan življenja in ga prosi, naj Bog vendar pošlje tolažbo, ki jo je obljubil, Iko -me je izgnal iz raja. Proti vzhodu pojdi, našel boš dolino, ki te pripelje do raja. Gotovo jo boš našel, če boš sledil stopinjam, ki sva jih pustila tvoja mati in jaz, ko sva zapuščala raj. Kamor so nam-
reč stopile najine noge, trava ni več pognala in zemlja je vsled najinega greha postala ožgana.«
Set je odpotoval, našel pot in prišel do angela, ki je stražil rajska vrata. Sredi raja je žuborel studenec, iz katerega so se vile štiri velike reke, ki so pojile zemljo. Blizu izvira je stalo razcepljeno drevo, brez lubja in listja. Bilo je drevo greha njegovih staršev Adama in Eve. Tedaj mu angel reče: »Od tega drevesa bo nekoč tvojemu očetu prišla pomilostitev in odpuščanje, ki mu ga je Bog obljubil. Vendar se to ne bo zgodilo tako kmalu, temveč šele čez 5550 let. Glej, vzemi to zrno, seme tega drevesa in ko bo tvoj oče umrl, mu položi zrno v usta. Vzklilo bo veliko steblo, a minulo bo veliko let, preden bo obrodilo. Ko se bo to zgodilo, tedaj pride odrešenje.«
Set se je žalosten vračal proti domu in. storil, kar mu je angel naročil. Na večer tretjega dne je Adam umrl. Iz njegovega groba je vzklilo steblo. Za časa očaka Abrahama je mladika bila komaj za laket visoka.
Miinilo je tisoče let, judovski narod je šel skozi mnoge preizkušnje in prevrate. Zgubil se je tudi spomin na to pripoved.
V	Judeji pa je raslo pozabljeno tisočletno drevo, pod katerim je David Običajno očiščeval svoje grehe in skladal psalme. To nenavadno drevo je bilo — Adamovo drevo, a tega ni vedel nihče.
Po Davidovi smrti je Salomon dal zgraditi znameniti tempelj. Delo je naglo napredovalo, manjkal je samo lesen steber, ki pa je moral biti tako visok, da ga ni bilo mogoče najti v nobenem gozdu. Odločitev je končno padla na zagonetno -neplodno drevo s prav toliko višino 31 komolcev, torej še komolec več od ostalih stebrov. Ko pa ga je bilo treba namestiti, se je izkazalo, -da je za komolec krajše. Položili so ga na tla, da ga ponovno izmerijo in zopet so ugotovili, da je za komolec daljše od drugih. Še nekajkrat so ga skušali izmeriti, a vsakikrat z drugačnim rezultatom; bilo je ali predolgo ali prekratko, pri zadnjem merjenju je imelo komaj 29 komolcev. Prepričani, da je drevo začarano, so ga delavci jezno odstranili in sklenili, da ga polože čez potok Siloe, da bi pešcem služilo za most.
Ko je kraljica iz Sabe dopotovala s svojim spremstvom, da bi se poklonila Salomonovi modrosti, je morala prečkati most. V tem, ko ga je prečkala, je na
deblu v duhu zagledala pribitega Odrešenika. Skupno s spremstvom se mu je spoštljivo ognila in poklonila. Ob srečanju s Salomonom mu je nejasno pripovedovala o skrivnostnem videnju. Salomon pa je od -vse pripovedi razumel samo eno: da bo zaradi tega drevesa trpel ves judovski narod. Zaskrbljen in da prepreči usodno prerokbo, ukaže, da se deblo odstrani in zakoplje globoko v -zemljo.
Na kraju, kjer so hlod zakopali, je nastalo ono jezero v Betsajdi, znano, iker -so bolniki, ki so se v njem kopali, ozdraveli. To so si razlagali na ta način, ker je v njem ležalo drevo življenja.
Tako je drevo ostalo dolgo časa skrito. Nekoč ga potres zopet vrže na površino jezera. Ko je plavalo, ga ugleda mož, ki je tam okrog nekaj iskal. Bil je rabelj, da si poišče primerno bruno, iz katerega bi bil moral narediti križ. Bilo je .to za časa Tiberijeve vlade leta 785. Veliki duhovniki so Jezusa obsodili na smrt križanja. Rabelj izvleče bruno in ga odnese na grič, kjer so se izvrševale smrtne obsodbe — na Golgoto. To pot je drevo doseglo svojo usojeno mu nalogo: nanj je bil pribit Jezus Kristus.
(Konec prihodnjič)
»Tre. .... izjftftsatmr
Prva seja občinskega sveta
V ponedeljek 9. septembra se je prvič po majskih volitvah sestal goriški občinski svet, da izvoli novega župana in odbor. Po potrditvi svetovalcev je sledila dolga debata, v katero so posegli predstavniki vseh skupin. Za SSk je načelnik skupine dr. Damjan Paulin tudi v slovenskem jeziku pozdravil svetovalce in slovenske volivce.
Sledile so volitve župana in odbora. Za župana je bil izvoljen ponovno dr. Antonio Scarano. Kot odbornik pa je bil za SSk izvoljen dr. Andrej Bratuž. Več bomo poročali v prihodnji številki
Duhovna obnova v Gorici
Dobra in hvalevredna je bila zamisel voditelja goriške Marijine družbe, da je ne samo za družbenice, temveč tudi za žene in matere poskrbel za dan duhovnega oddiha. S kakšnim veseljem in kako številne se temu vabilu leto za letom odzivajo naše žene in matere iz našega mesta in bližnje okolice!
V Zavodu sv. Družine jih je v kapeli pozdravil napis: Bogu hvala! Predavatelj, b.i-Ijenski župnik g. Ljubo Marc, je razložil pomen teh globokih besed. Da, Bogu hvala za vse, zlasti da so v luči in moči vere v življenju naše matere in žene toliko prenesle in ostale zveste Bogu in sveti Cerkvi. Cerkev, kot dobra mati skrbi, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Občestvo svetih je sestavljeno iz posameznikov, zato se mora vsak posebej truditi, da postane živa mladika na trti, ki je Kristus.
Popoldne je bila priprava na spoved ob premišljevanju žalostnega dela rožnega venca. Pot v nebesa gre prek Kalvarije, druge poti ni. Sam Bog je šel pred nami po tej poti, mi moramo za njim, zato recimo še enkrat iz vsega srca: Bogu hvala!
Popoldne so bili udeleženkam na voljo trije spovedniki. Sveta maša in skupno sv. obhajilo sta bila krona lepega dneva molitve in zbranosti.
Predavatelj in spovedniki so poskrbeli za duhovno hrano, požrtvovalne šolske sestre pa so nas po materinsko postregle ter sprejele v svoj dom s krščansko ljubeznijo in bodrilno besedo, da smo občutile, kako lepo je, če žive sestre skupaj. Vsem duhovnim in .telesnim dobrotnikom prav iskren Bog povrni. - Udeleženka
Števerjan
Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra je naša župnija že drugič poromala na Vrhovlje v Goriška Brda, kjer je znana Marijina cerkev. Brici so že od nekdaj dvakrait letno v večjem številu prihajali k vrhuljski Mariji, tj. na belo nedeljo in na Marijino rojstvo. Še nekaj let po vojni so bili tudi stanovski govori, združeni s stanovskimi nedeljami. Lani so cerkvico obnovili in tako ji skušajo dati spet njen pomen.
Lep je bil pogled na skupino Štever-jancev, ki smo šli peš iz Sovencc in ob kramljanju ter pripovedovanju starejših spoznavali ta del Brd, ki je marsikomu mlajših bolj malo znan.
Maševala sta domači duhovnik, ki oskr-
V	ponedeljek 9. septembra so slovenski verniki z Goriškega in Tržaškega množično poromali na Barbano, kot je to že dolgoletna tradicija. Z avtobusi jih je prišlo skoro tisoč, nad dvesto pa z zasebnimi vozili. >Ni manjkal 83-letni Jožef Peric iz Dola, ki se je do Gradeža pripeljal na kolesu, kot to dela že od mladosti.
Letos je koncalebrirano mašo vodil pomožni škof iz Kopra Metod Pirih. Ob njem je somaševalo 20 duhovnikov. Med njimi so bili tudi kanonik Melhior Golob iz Ljubljane, škofov tajnik iz Kopra lic. Lojze Milharčič in župnik iz Minnesote v ZDA Franc Gaber. Petje je bilo ljudsko, ob orglah pa Herman Srebemič.
G. škof je svojo pridigo naslonil na odlomek iz evangelija, ki govori o Mariji, katera s sorodniki obišče Jezusa, pa ji Kristus odgovori, da so njegovi bratje, mati in sestre tisti, ki besedo božjo ne le poslušajo, ampak tudi izpolnijo. Jezus svoje matere gotovo ni zanemarjal, drugače ga ne bi obiskovala. A je dal tistim, ki so mu sporočili, da je prišla k njemu, nauk, da je božja beseda tista, ki nas mora prevzeti in oblikovati. Seveda je bila Marija še posebej z božjo besedo po-
bu je Vrhovlje iz Šmartnega g. Ciril Cej in števerjanski dušni pastir. Peli so pevci iz Vrhovlja in števerjanski. Obisk je bil letos znatno večji kot lani.
Brda v Jugoslaviji imajo 5.455 prebivalcev, tako nam je v pridigi pojasnil g. Ciril Cej s 27 cerkvami. Od teh je 13 župnijskih in 14 podružnic. To pomeni, da v Goriških Brdih pride na 202 prebivalca ena cerkev. To je vsekakor veliko breme za vzdrževanje. Vendar z dobro voljo in ■vero Brici dostojno skrbijo za vse te sakralne objekte in tako ohranjajo iz roda v rod izročilo prednikov.
Brice onstran državne meje in nas, ki živimo na tej strani, povezujejo tri stvari. Najprej to, da smo tudi mi Števerjanci del Brd, potem da smo Slovenci in da smo kristjani. Zato bo tudi naša župnija skušala ohraniti to peš-romanje na Vrhovlje na praznik Marijinega rojstva.
Sovodnje
Po počitniškem obdobju se je občinski svet v četrtek 29. avgusta spet sestal na svoji redni seji. Pri čitanju zapisnika zadnje seje	so	svetovalci B.	Černič in	M.
Češout (od SSk) ter Tomšič (od večine) ugotovili,	da	v zapisniku	zadnje seje	ni
njihovih	interpelacij ter	zahtevali njih
vpis (gl. Katol. glas z dne 29. avgusta!).
Odbor	je	zaprosil deželno upravo	za
prispevek v znesku 87 milijonov lir, s čimer naj bi se uredilo dva cestna odseka (cesta, ki pelje mimo pokopališč za Ru-po in Peč ter na Vrhu od šole do križišča pri hiši št. 37). Odobrena je bila tudi premestitev spomenika k telovadnici v Sovodnjah, za kar je namenjenih skoro 12 milijonov lir. Za ograjni zid pri sovo-denjski osnovni šoli bo potrebnih osem milijonov lir. Pri tem je Čemic ponovno predlagal, naj se za šolo uredi majhen športni center.
Svet je tudi razpravljal o novem izvršilnem načrtu (izdelal ga je domačin Ivo Rojc) za ureditev strehe osnovne šole v Rupi. Predvideva novo betonsko streho, prenovitev stopnišča, zamenjavo oken in dežnih žlebov, ki bodo sedaj iz bakra, prepleskanje pročelja in povezavo h grezničnemu omrežju. Predvideni strošek znaša 73 milijonov lir, ki ga bo občinska uprava krila z najetjem posojila. Z deli se bo pričelo, ko bodo zagotovljena zadevna finančna sredstva.
Odobren je bil tudi strošek za greznično omrežje v Gabrjah: 320 milijonov lir. Od te vsote ima občinska uprava v blagajni samo 107 milijonov lir. Kljub temu naj bi se po mnenju ožjega odbora nadaljevalo z zadevnim delom. B. Černič je bii mnenja, naj se z deli začne le v primeru, če znesek 107 milijonov zadostuje za dela tna območju Gor. Gabrij; drugače je bolje z deli ne začeti.
Svet je v občinsko komisijo za socialno skrbstvo izvolil Vlada Klemšeta, Bernarda Florenina, Rafka Butkoviča in Klaro Fornazarič za večino, Branika Černiča pa za manjšino (SSk).
V	ocenjevalno komisijo za preizkušnjo pomožnega osebja pa so bili imenovani Giovamni Spanghero, sindikalist; Aleksan-
vezana in vedno pripravljena božjo voljo spolnjevati. Bogu se je dala v vsem na voljo, sprejela je ponudeno materinstvo in te pripravljenosti ni več preklicala. Ostala je zvesta dani besedi. V tem nam je v izpraševanje vesti, saj smo tolikokrat in v tolikih rečeh Bogu nezvesti.
Msgr. Pirih je tudi omenil podobnost med Marijo in starši, kar se tiče navidezne izgube svojih otrok. Ti se osamosvojijo, pri čemer dostikrat pozabijo na hvaležnost do staršev. Toda nekaj naravnega je, da otrok odide od hiše. Zato ne ravna prav mati, iki si prizadeva otroka preveč navezati nase. Naj bo raje predvsem navezana na moža. Skupaj z njim naj seje. Morda bosta v tem doživela razočaranje, kajti otroci bodo šli po svoji poti. A vendar, sprejeti je treba tudi to in ostati z njimi povezan.
Po maši so se kot običajno naši romarji razpršili okoli svetišča in zaužili, kar so prinesli s seboj. V razgovoru in prijetnih srečanjih z znanci so dočakali popoldanske pete litanije Matere božje in se ob pesmi »Vse prepeva, se raduje« počasi razšli. . j k
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
der Širok od goriške pokrajine; Stanko Škorjanc kot izvedenec; župan in Marija češčut od manjšine.
SZ Soča in zboru Rupa-Peč, ki sta pripravila letošnji občinski praznik, je bil dodeljen prispevek 2.150.000 lir. Soglasno je bil odobren tudi izredni prispevek dveh milijonov lir Gospodarski zadrugi - Vrh za izgradnjo vaškega kulturno športnega središča. Pri tem je predstavnik SSk ponovno predlagal ožjemu odiboru, naj za te izredne prispevke izdela pravilnik, po katerem naj bi se ravnal.
V	»raznem« je župan svetovalce podrobno seznanil o delovanju prostovoljnih gasilcev na Vrhu. Deželna uprava jim je prek občine že nakazala prispevek 19 milijonov lir, ki ga bodo delno uporabili za nakup že rabljenega vozila za gašenje ognja. Ostalo bo šlo za nakup opreme. K temu prispevku bo morala občina iz svojega dodati še deset odstotkov. Po zakonu bo ■tudi lastnik omenjenega vozila.
Nazadnje je stekel govor o raziskovalnem taboru v Sovodnjah od 1. do 11. septembra, nad čigar potekom je prevzela pokroviteljstvo sovodenjska občinska uprava.
Bralci pišejo
Razvrstitev novic na radiu Trst A
Sem pozoren poslušalec tržaškega radia in marsikdaj sem se mislil oglasiti zaradi lega ali onega problema. Včasih ste oddaje tržaškega radia bolj spremljali. Včasih ste jih kritizirali, včasih hvalili. Pa vse Skupaj, se mi zdi, ni prav nič pomagalo. Zato tudi to pismo ne bo prav nič koristilo, pa ga pišem vseeno. Po toči zvoniti nič ne pomaga. Toda morda koristi moja pripomba za naprej in zato jo zapišem.
V	ponedeljek 9. septembra ob 8. uri sem prisluhnil poročilom tažaškega radia. Hotel sem slišati novico o Marijanskem shodu na Opčinah. Res je radio o tem tudi po-poročal. Presenetil pa me je vrstni red novic. Poročilo o shodu je bilo namreč piecej proti koncu, kot da gre za manj pomembno novico, čeprav se je shoda na Opčinah udeležilo kakih tisoč ljudi in ga je vodil koprski škof pomočnik Metod Pirih ob udeležbi več desetin duhovnikov. Med prvimi novicami pa je radio dal poročilo o planinskem izletu tridesetih Tržačanov, ki so se na Obirju srečali s koroškimi rojaki. Je taka razvrstitev novic naključna ali je namerna? Pravična vsekakor ni.	R-	2.
Tudi Lurdu grozi potrošniški duh
Po Parizu je Lurd mesto v Franciji, ki ima v hotelih največ postelj. Pred 20 leti je Lurd obiskalo letno dva milijona in pol romarjev, sedaj jih je že nad pet milijonov. Število hotelov neprestano raste, z njimi pa tudi medsebojna konkurenca. Nekateri so zato prišli na misel, da organizirajo v svojih prostorih plese in hrupno zabavo.
Lurški škof Henri Donze opozarja: »Obsodbe vredno je, kar se dogaja zadnje čase po nekaterih hotelih: popivanje, plesi in hrup uničujejo vzdušje, ki pristoji romarskemu kraju.« In p. Joseph Bordes, rektor lurškega svetišča, se je potožil: »Na tisoče obiskovalcev Lurda hodi oblečeno po ulicah kot da bi bili na plaži. Če že nočejo spoštovati verskega značaja tega kraja, naj gredo na Sinjo obalo ali v gore!«
DAROVI
Za cerkev v Rlcmanjlh: v počastitev spomina pok. Ivana Hrvatiča so darovali namesto cvetja na grob: žena Pierina, Ric-manje 100.000, cerkvene pevke iz Riomanj
110.000,	nečakinji Ines in Sučana 40.000, Bernarda Kuret, Ricmanje 10.000, družini Žuljan in Romano, Ricmanje za cerkveni pevski zbor 20.000, Vera Turk, Trst za zastavo sv. Cirila in Metoda 10.000, Karmen in Marko Hrvatič, Ricmanje 10.000, družina Cheber, Ricmanje 20.000, družina Žerjal, Trebče 20.000, Zofija Žuljan, Ricmanje 10.000; Bernarda Kuret, Ricmanje v spomin pok. sestre Vide 10.000; Celestina in Erminio Kuret, Ricmanje v spomin na pok. starše 15.000; Marija Tul, Log 15.000; trgovina Jež, Domjo 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: Lojzka Skerla-vaj 20.000 lir.
Za bogoslovce v misijonih: Z. M. 50.000 lir.
Za misijone: Terezija Bemibi 50.000 lir.
Za misijonarja J. Puhana na Madagaskarju: N. N., duhovnik 1.000.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: Anton Brne, Avstralija 13.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 20.000; Marijina družba, Gorica 76.000; O. S. 70.000; J. V. 40.000; F. H. 20.000; M. S. 20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N. 100.000; C. M. 27.000; J. D. 19.000; Jožko Batič, ZDA v spomin sošolca Mirota Cor-sija 100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Meri Melcer, Sovodnje 100.000; Minka Žvokelj, Gorica
20.000 lir.
Ob osmi obletnici smrti dragega Ivana Vetriha daruje družina za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 50.000 lir.
N. N., Gorica: za SZSO 200.000, za cerkev v Trebčah 100.000, za novo ‘telovadnico v Gorici 100.000, za tržaški mešani zbor
50.000,	za sklad Mitja Čuk 50.000 lir.
Ob deveti obletnici smrti dragega moža Alfonza Grudina: žena za lačne po svetu in za misijone po 10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Marija Furst 100.000; Sohart 100.000; N. N. 100.000; Ar-‘turo in Marija Blason 50.000; družina Fer-lat-Kakeš v spomin Eflčija Čuka 50.000; N. N. 50.000; Mario Balanzin 50.000; Patricija Terčič 30.000; Franko Terčon 30.000; Šauli 30.000; M. Birri 20.000; N. N. 20.000; Vittor 10.000; Stepančič 10.000; Pertot 10.000; N. N 5.000; A. F. 5.000; N. N. 5.000; N. N., Sovodnje v spomin Zorana Tavčarja 20.000; Pahor 10.000; Devetak 10.000; M. Gruden 50.000; romarji na Barbano 120.000; skupina iz Zgonika ob romanju na Barbano 100.500 lir.
Za cerkev na Opčinah: Nadja Bellina-Maggini ob blagoslovitvi nove usnjene galanterije 50.000; Armando Škerlavaj v spomin na mamo Marijo ob 80-letnici njenega rojstva 50.000; Terezija Massara-Malalan v spomin na mamo Marijo Gracijo 50.000; Marta Malalan v spomin na moža Leonarda 20.000 in Ivana Milič 15.000; Justina Vatta v čast Materi božji ob Marijanskem shodu 20.000; Ivanka Malalan v spomin na Ivana Miliča 15.000; N. N. 10.000; Angela Škerlavaj 10.000; Morana Sosič ob poroki 10.000; Škerlavaj in Remec v spomin na Marijo Gracijo za popravilo orgel 20.000; razni 10.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Marija in Ivanka Sosič v spomin na bratranca Marija Dolenca 20.000 lir.
Za zbor Vesela pomlad: Pavla Novak-Milič v spomin na moža Ivana 20.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: novopo-ročenci 50.000; N. N., Draga 10.000; Jeri-novi, Gročana 10.000; N. N. 15.000 lir.
Za cerkev na Pesku: novaporočenci iz Trsta 70.000; ob krstu Mateja Grahonja
65.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Zora Gospodova iz ZDA 50.000; Marija Klampinova 50.000; novoporočenca Andrej in Orieita 20.000; Ljudmila Lovretova 15.000; Amalija Pečar 10.000; Marta Mužina 5.000; Kobetovi 5.000; 'Pepi Sosič 5.000 lir.
Za cerkev na Padričah: Ivanka Kureto-va 50.000; Vandjanovi 10.000; N. N. 5.000; Rado Jurkič 5.000 Ilir.
Za cerkev v Bazovici:	Anton Pečar
100.000; Patavina, Padriče 100.000; N. N. 100.000; ob krstu Dominika Andreja Ma-donia 80.000; N. N. 50.000; ob krstu Danijela Franco 50.000; N. N. 50.000; Darinka Leban 40.000; Lojzka Kovačeva 20.000; Zorka Ražem 20.000; ob krstu Marija Čufar 20.000; v spomin moža Angela in brata Vincenca Pierina 20.000; v spomin Antonije in Jakoba Saher 10.000; Ražem-Cač 10.000; N. N. 10.000; Stellia Nejedli 10.000; Lumaca 10.000; izletnice 14.000; Marija Štefanova 10.000; Amalija Mičetova 8.000; Marija Križmančič 5.000; Mirna Gulič 5.000; v spomin Marije Sosič 5.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Stanič, Trst v spomin pok. moža inž. Ivana Staniča 50.000; Mery Tul, Knmenka 15.000 lir.
Za bivšo župnijsko cerkev v Ospu: sorodniki iz Mačkolj namesto cvetja na grob Rina Pečariča 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Letošnje slovensko romanje na Barbano
Ml Mlf
Spored od 15. do 21. septembra 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Rdeča kapica«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Glasbeni magazin.
15.00 Na počitnice. 16.00 V svetu valčka. 16.45 Beležka. 17.00 Šport.
Ponedeljek: 8.10 Fabianijevi iz Kobdilja.
8.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«.
10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.15 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Četrtkova srečanja. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Nacionalno vprašanje Trsta. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 9.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. 10.10 Koncert v cerkvi v Ricma-njih. 10.55 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva.
14.10 Ribe našega morja. 14.30 Mladi mladim. 16.00 Mit in slov. ljudska pesem.
17.10 Klasični album. 18.00 M. Košuta: »Mreža in zvezde«.
Sreda: 8.10 Izbor iz Povejmo v živo. 9.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. 10.10 Koncert v Trbižu. 11.35 Beležka. 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 13.20 Zbor »Consortium musicum« iz Ljubljane.
14.10 Fabianijevi iz Kobdilja. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 C. Saint-Saens: »Samson in Dalila«, 1. in 2. dejanje.
Četrtek: 8.10 Potovanje po Vel. Britaniji.
9.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«.
10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka.
12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Slov. popevke. 14.10 Naša vina. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 C. Saint-Saens: »Samson in Dalila«, 3. dejanje. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 T. Seliškar: »Jadra na robu srveta«. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Primorska poje. 14.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Podoba matere v sodobni slov. pripovedni prozi. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. 1010 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani.
11.35 Beležka. 12.00 Na počitnice. 1410 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri.
16.00 Ena bolha me grize. 17.10 Klasični album. 18.00 J. Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka.
OBVESTILA
Redna seja Zveze slov. katol. prosvete
bo v ponedeljek 16. septembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Dnevni red: Primorski dnevi na Koroškem, Razstava del Toneta Kralja, Cecilijanka 1985, Program delovanja Zveze in društev v sezoni 1985-86, Razno.
Glasbena šola »M. Filej« v Gorici obvešča, da bo vpisovanje v novo šolsko leto v tednu od 15. do 20. septembra vsak popoldan od 17. do 19. ure. Pouk se začne s 1. oktobrom z urnikom, ki bo pravočasno javljen v prostorih šole na Placuti (Riva Piazzutta 18).
Zbor »Lojze Bratuž« obvešča, da bodo v petek 13. septembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma prve redne vaje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407