Št. 44 (]5.488) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600	_
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tet 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7500 UR
POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
CISALPINA GESTIONI
KivV
i uvest ki iški skladi
hfi
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SOBOTA, 24. FEBRUARJA 1996
Bogat
jedk
porok
demokracije
Vojmir Tavčar
I Zaskrbljenost Ljubljane I ob hromitvi slovenskih šol
LJUBLJANA - Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spinettija, so sporočili iz zunanjega ministrstva. Golob in Spinetti sta se pogovarjala o sporazumih med državama, pri čemer je Golob vnovič izrazil nezadovoljstvo zaradi ukrepov italijan-
skih šolskih oblasti, s katerimi zmanjšujejo mednarodnopravno pridobljene pravice slovenske manjšine v Italiji. Predstavnik slovenske vlade je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi negativne propagande, ki jo izvaja italijanski tisk v zvezi z osebami, izginulimi na območju Trsta ob koncu druge svetovne vojne.
■ Dini in Santer o skupnem I boju proti brezposelnosti
RIM - Italijanski premier Lam-berto Dini je včeraj sprejel predsednika evropske izvršne komisije Jacquesa Santerja, s katerim je obravnaval vprašanje brezposelnosti. Soglašala sta, da bi morale članice evropske petnajsterice skleniti strogo zavezujoč “pakt za delo”,
drugače nezaposlenosti, ki vse bolj postaja poglavitno vprašanje današnje Evrope, ne bo mogoče zajeziti. Santer se je med kratkim postankom v Rimu - v okviru obiskov v glavnih evropskih prestolnicah -sešel tudi s sindikalnimi predstavniki Cgil, Cisl in Uil.
Na 2. strani
Ko je pred dvema letoma Silvio Berlusconi z desničarskim Kartelom svoboščin zmagal na volitvah, so vsi pripisovali njegov uspeh njegovi sposobnosti komuniciranja in dejstvu, da se je znal pred-* staviti italijanskim volilnem kot nova, z dotedanjo politiko neobremenjena osebnost, medtem ko tedanje zavezništvo progre-sistov tega ni bilo sposobno.
Toda dejstvo, da je Berlusconi kot dober trgovec uspel prodati italijanskim volilcem svojo politično kramo, nima najbrž samo politične razlage, ampak tudi neko kulturno osnovo. Preplašenemu in jezikovno osiromašenemu srednjemu sloju se je približal z njemu razumljivim, enostavnim, revnim jezikom. Kdor ga je volil, ni bil sposoben doumeti, da je njegovo sporočilo prazno in da njegove obljube niso uresničljive.
Na tesno vez med jezikovno in širšo kulturo ter demokracijo so včeraj v Rimu opozorili na srečanju, ki ga je priredilo levičarsko združenje Ra-nuccia Bianchija Baldinel-tija, ki mu predseduje senator DSL Giuseppe Chia-rante. Rdeča nit srečanja in vseh prispevkov v razpravi je bila ugotovitev jezikoslovca Tullia De Mau-ra, da »brez pismenosti ni demokracije, ker nepismenost vodi v nerazvitost«. Vprašanje jezikovne kulture zato ni samo jezikovni in pedagoški problem, ampak kulturni in splošno potitični problem, kajti, kot je dejal Paolo Gonnel-li, siromašnost izražanja je tudi siromašnost percepcije in v jezikovno siromašni družbi ni samo nevarnost izbire desničarske politične opcije. Se večja nevarnost sta opredetitev za majhnost, vrtičkarstvo, partikularizem in intelektualni kvalunkvizem. Bitka za demokracijo je torej tudi bitka za kulturno razgledanost, za široko jezikovno kulturo, za jezikovno bogastvo, ki pomeni tudi sposobnost dojemanja in poglabljanja bistva sporočil.
To velja za italijansko, a tudi za druge družbe, bi vsiljuje se takoj vprašanje: ati niso sedanje težave slovenske manjšine tudi posledica siromašenja jezika? Ati ni njena nesposobnost, da bi izoblikovala kulturno širok in potrebam manjšine ustrezen nacionalni program posledica - poleg vseh političnih problemov - tudi njene jezikovne in bolj na splošno kulturne skromnosti?
RIM /VELIKI PREMIKI V PRVI FAZI VOLILNE KAMPANJE
Dini je sklenil kandidirati v povezavi z levo sredino
Vodil bo novo formacijo - Di Pietro pa ne bo kandidiral
Pomen jezika v današnji družbi
RIM - »Kdor slabo govori, slabo razmišlja in tudi slabo živi.« Tako je v filmu Nannija Morettija »Pa-lombella rossa« protagonist oštel vsiljivo televizijsko novinarko, ki ga je morila s svojimi neumnimi, vsebinsko praznimi, predvsem pa jezikovno šibkimi vprašanji. Ta Morettijev stavek je esejist Beniamino Placido predlagal kot naslov in motto srečanju o problemih jezika, ki ga je včeraj v Rimu priredilo združenje Ranuccia Bianchija Bandinellija in ki mu predseduje senator demokratične stranke levice Giuseppe Chiarante. Osnovna tema srečanja je bil odnos med družbo in njenimi procesi ter jezikovno kulturo.
Simpozija se je udeležil tudi senator Branko brati-na, ki je predvsem opozoril na premajhno pozornost, ki jo je politika namenjala tem vprašanjem.
Na 3. strani
RIM - Lamberto Dini bo na prihodnjih volitvah kandidiral s samostojno sredinsko politično formacijo, ki pa bo sodelovala z levo sredino. Po dolgem dvorjenju z leve in prigovarjanju z desne, naj ostane »super partes«, je predsednik vlade po daljšem premisleku sklenil, da stopi v politično areno, da bi lahko nadaljeval delo, ki ga je njegova vlada začela za sanacijo gospodarstva in za enakopravno sodelovanje Italije v Evropi.
V Dinijevi formaciji, ki bo »sredinska in reformatorska«, bosta tudi dva ministra njegove
vlade, minister za finance Fantozzi in minister za delo Treu.
Voditelj Oljke Romano Prodi je izrazil veliko zadovoljstvo ob Dinijevi odločitvi, češ da se bo tako dopolnilo demokratično zavezništvo, ki naj vodi državo v prihodnji zakonodajni dobi. Na drugi strani pa desnica ni skrivala globokega razočaranja.
Pač pa se je včeraj dokončno odrekel morebitni udeležbi na volitvah bivši sodnik Antonio Di Pietro, ki so ga po četrtkovi oprostilni razsodbi na vso moč snubili, predvsem z desne.
Na 2. strani
V sarajevsko Vogoščo prišli policisti BiH Ganić začasno zamenjal Izetbegoviča
SARAJEVO - Na Vogošči je vče- nekateri med njimi so predstav- zaradi česar utegne zbežati še več raj zaplapolala bela zastava z mo- nikom Visokega komisariata ZN za ljudi. Podpredsednik BiH Ejup Ga-drimi lilijami. Po sedmi uri zjutraj begunce potožili, da se bojijo. Ti- nič je začasno prevzel naloge Alije je namreč v to sarajevsko predme- skovni predstavnik komisariata Kris Izetbegoviča, ki se po trditvah stje v spremstvu pripadnikov Iforja Janowski je policiste federacije ob- zdravnikov sicer bolje počuti, toda prišlo 30 policistov federacije BiH. tožil, da kršijo pravila, saj brez zaradi težav s srcem bo moral ostati Od 17 tisoč prebivalcev jih je na spremstva pripadnikov mednarod- še nekaj časa v sarajevski bolnišnici. VogoSči pričakalo le 2.500 ljudi; nih enot patruljirajo po predmestju,	Na 12. strani
SMUČANJE / SIERRA NEVADA
Alberto Tomba osvojil zlato v veleslalomu
SIERRA NEVADA -Alberto Tomba je pri 29 letih končno osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal. Po vseh zmagah na olimpijskih igrah in v svetovnem pokalu je le osvojil tako željeni naslov svetovnega prvaka. Kljub temu, da letos ni igral vidnejše vloge v veleslalomih svetovne-
ga pokala, je v formo prišel ob pravem času, tako da je brez večjih težav premagal najboljše veleslalomiste sezone Švicarja Urša Kalina in Michaela Von Griinigena ter Norvežana Lasseja Kjusa. Slovenski reprezentant Jure Košir se je uvrstil na 8. mesto.
Na 16. strani
TRST / V TEREZIJANSKI ČETRTI
Piroman zanetil tri požare v podstrešjih
TRST - Za gasilce ni dvoma: na delu je piroman, požari v podstrešjih mestnega središča so bili podtaknjeni!
Gorelo je včeraj popoldne, ko so plameni zajeli podstrešja treh starih trinadstropnih hiš v UL Valdirivo in v UL
Machiavelli, torej le nekaj desetin metrov narazen. Poseglo je kar 30 gasilcev z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ni bilo ranjencev, le nekaj stanovalcev se je moralo izseliti, zaprli pa so manjši penzion.
Na 5. strani
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Igra mačke z miško
»Kaj vse se mora zgoditi, da se del politike in javnega mnenja matične države obrne proti organiziranim oblikam lastne manjšine, ki nezaščitena živi v sosednji državi?« Tako se začenja prispevek, ki ga je Branko Jazbec napisal h knjigi Na obronku, ki bo v kratkem izšla s podnaslovom Ali je Primorska klonila in ki ga zaradi njegove aktualnosti ponati-skujemo.
Pred kratkim je italijanski parlament dokončno odobril zakon proti spolnemu nasilju. S tem je bil odpravljen anahronizem zakonske ureditve, ki je dejanja spolnega nasilja uvrščala med prekrške proti morali. O tem piše Breda Pahor, ki je tudi povprašala za mnenje nekaj tržaških Slovenk.
Pred 120 leti, točneje 8. januarja 1976, se je v Trstu prvič pojavil v slovenski javnosti časopis Edinost s podnaslovom Glasilo slovenskega političnega društva slovenske okolice. Nekaj zanimivih utrinkov iz prvih številk tega zgodovinsko tako pomembnega časopisa je zbral Peter Rustja.
Danes v Primorskem dnevniku
Ohromitev železniškega prometa
Drevi se začne 24-uma stavka železničarjev, ki se jim bo pojutrišnjem pridružilo še osebje informatično-te-lekomunikacijskih oddelkov.
Stran 5
Spet zahteva po kraškem parku
Vsebina novega zakonskega osnutka o kraškem parku, ki so ga včeraj predstavili naravovarstveniki, je za slovensko narodnostno skupnost nesprejemljiva.
Strane
Sodelovanje s Srbijo in Črno goro
V Gorici so včeraj predstaviti vodnik o možnostih sodelovanja s Srbijo in Črno goro
Stran 8
Sanremo že proti koncu
Z določitvijo najboljšega med mladimi upi se zaključuje prvi tekmovalni del letošnjega festivala italijanske popevke, ki privlačuje manj televizijskih gledalcev kot prejšnji.
Stran 10
199 zamejskih smučarjev
Na jutrišnjem 15. zamejskem smučarskem prvenstvu v karnijskem središču Fomi di Sopra bo nastopilo 199 smučarjev iz osmih društev.
Stran 16
RIM / S SAMOSTOJNO FORMACIJO V POVEZAVI Z OLJKO
Dini se je odločil za udeležbo na volitvah
Pač pa med kandidati ne bo Antonia Di Pietra
Antonio Di Pietro ne bo kandidiral na volitvah (foto AP)
NOVICE
Več jamstvenih obvestil zaradi požara teatra Penice
BENETKE - Nenameren požig: to hipotezo prekrška so zaenkrat izdelali beneški preiskovalci in s tem v zvezi številnim naslovnikom poslali jamstvena obvestila. Za to, da je prišlo do takšnega katastrofalnega požara v gledališču Fenice, ki je skoraj do tal pogorelo, je po mnenju preiskovalcev sokriv vrh vodstva gledahšča, se pravi predsednik, beneški župan Cacciari, superintentant Pontel, generalni tajnik Gianeselh, ekonom Franceschini in pa tudi vratar Paggiaro, ki je bil v službi, ko je izbruhnil požar. Danes popoldne se bodo na tožilstvu zglasiti vsi prejemniki jamstvih obvestil in pa prizadeta stranka, ki je v tem primeru beneška občina. Zelo verjetno se bodo odločili za dodatno preiskavo o vzrokih požara.
Afera Enimont: obsojen bivši sodnik Diego Curto
BRESCIA - Štiri leta in mesec dni zapora, na to kazen so sodniki obsoditi bivšega namestnika milanskega civilnega sodišča Diega Curtoja, ki so mu sodili zaradi korupcije v zvezi z afero Enimont. Štiri leta zaporne kazni so dosodili odvetniku Vincenzu Palladinu, ki se je tudi moral zagovarjati zaradi podkupovanja. Curtojevo ženo Antonino Di Pietro so obsoditi na dve leti zapora (soditi so ji zaradi sodelovanja v podkupovanju), medtem ko sta bila obsojena na leto dni zapora odvetnik Pietro DTJrso in njegova žena Antonia Sgarbati. Curtojevega sina Giandomenica so oprostiti, Curto in Palladino pa bosta morala plačati sodne stroške in pa milijardo tir odškodnine pravosodnemu ministrstvu.
Poziv za kandidaturo Silvie Baraldini
FIRENCE - Predsednik odborov, ki si prizadevajo, da bi končno Silvio Baraldini prepustiti italijanskim oblastem, odvetnik Angelo Gracci je levosredinske stranke in politična gibanja pozval, naj Silvio Baraldini uvrstijo med kandidate, ki bodo nastopili na skorajšnjih političnih volitvah. Samo s takšno potezo, pravijo zagovorniki poziva, bi lahko po 14 letih Silvio Baraldini rešiti iz zapora v ZDA.
Nove preiskave v zvezi z afero finančne straže
MILAN - Včeraj so v raznih krajih Lombardije policijski agenti in finančni stražniki izvedli vrsto hišnih preiskav vpletenih v afero podkupovanja funkcionarjev finančne straže. Za takšno potezo sta se odločila člana skupine »čistih rok« Piercamillo Davido in Gherardo Colombo, da bi zbrala dodatno gradivo.
Trije mrtvi v prometni nesreči v Kalabriji
GIOIA TAURO (Reggio Calabria) - V prometni nesreči, ki se je zgodila prejšnjo noč, so umrle tri osebe, dve pa sta bili ranjeni, vsi so biti v istem vozilu. Po prvih preiskavah sodeč se je fiat uno, ki ga je upravljal 40-letni Michele Zerbi, zaradi visoke hitrosti in mokrega cestišča zaletel v parkiran tovornjak Življenje so izgubiti voznik in dva potnika, ostala dva pa sta bila ranjena
RIM - Lamberto Dini se je torej odločil za levi center. Včeraj zvečer je objavil »osebno sporočilo«, v katerem najavlja svojo udeležbo na prihodnjih volitvah na čelu nove politične formacije, ki bo »sredinska, zmerna in reformatorska« in ki bo izhajala iz dela, ki ga je njegova vlada opravila za sanacijo gospodarstva in za polnopravni vstop Italije v Evropo. Pri tem Dini izrecno navaja, da je imela njegova vlada »neprekinjeno podporo kvalificirane politične baze«, s čimer je dal v sicer nekoliko hermetičnem slogu razumeti, da namerava sodelovati z Oljko, čeprav v tem trenutku še ni jasno, ali bo njegova »nova formacija« neposredno vstopila v Oljko ali bo z njo kako drugače sodelovala. Z Dinijem bosta sodelovala tudi dva člana njegove vlade, minister za Finance Augusto Fan-tozzi in minister za delo Tiziano Treu. Vsekakor je Dini v svojem sporočilu zagotovil, da bo njegova vlada v sedanji volilni fazi ostala absolutno nevtralna.
Voditelj Oljke Romano Prodi je izrazil veliko zadovoljstvo ob Dinijevi odločitvi, da stopi v volilno areno, s čimer »se izpolnjuje demokratična koalicija, ki bo, tako želimo, imela odgovornost, da vlada državi v prihodnji zakonodajni dobi.«
V desničarskem taboru, kjer so do zadnjega rotili predsednika vlade, naj ostane »super par-tes« in mu obljubljali ce-
lo predsedstvo republike, ne skrivajo razočaranja. V imenu vseh je tajnik CDU Rocco Butti-glione grenko komentiral, da Dinijev sklep »meče senco na njegovo preteklo delo« in da s tem tudi opravičuje napade, ki jih je bil v zadnjih mesecih deležen z desne.
Pač pa je drugi najbolj snubljeni kandidat, bivši sodnik Antonio Di Pietro, včeraj uradno sporočil, da ne namerava kandidirati, dokler ne bo rešil vseh svojih sodnih problemov. Po četrtkovi oprostitvi se je namreč včeraj začel pravi »lov« na Di Pietra, tako z leve kot z desne. Najdlje je šel Di Pietrov prijatelj, predstavnik Nacionalnega zavezništva Mirko Tremaglia, ki je celo pozval Berlusconija, naj »stori korak nazaj« in s tem omogoči, da se Di Pietro vključi v Pol svoboščin, kateremu da je »s srcem blizu«.
Pol svoboščin je medtem zgubil dva »grmička«: Marc o Pannella in Vittorio Sgarbi sta napovedala, da bosta predstavila svoje liste, ki ne bodo vezane na nobenega od obeh taborov.
RIM / NA SESTANKU Z DINIJEM
Santen Potreben je »pakt za delo«
Naraščajočo brezposelnost v Evropski uniji je mogoče zajeziti samo s skupnimi napori
Včerajšnje srečanje med Jacguesom Santerjem (levo) in lambertom Dinijem (foto AP)
RIM - Evropska unija ima 18 milijonov brezposelnih. Kako iz stiske? Predsednik izvršne komisije petnajsterice Jacques Santer in italijanski premier Lamberto Dini menita, da bo to mogoče edinole s sklenitvijo skupnega “pakta za delo”: vse članice naj se zavežejo, da bodo z usklajeno politiko strogo nadzirale ceno dela in stroške za socialno skrbstvo, uveljavljale
načeli prožnosti in učinkovite organizacije delovnega trga, posvečale večjo skrb vzgoji in poklicnemu usposabljanju ter uvedle sodobne mehemiz-me za množitev delovnih mest.
Z obiskom v Rimu je Santer začel popotovanje po evropskih prestolnicah, ki naj mu pokaže, kakšne so dejanske možnosti za zajezitev nezaposlenosti. Po zahtevni turi
SKP začne danes volilno kampanjo
RIM - S sprevodom od Koloseja do Trga del Popolo ter z množičnim zborovanjem bo Stranka komunistične prenove začela danes svojo volilno kampanjo. Manifestacija bo potekala pod geslom »Z leve za alternativo, demokracijo in socialno pravičnost in za poraz desnice« ter se je bo udeležil tudi tajnik stranke Fausta Bertinotti. Glavni cilj današnjega shoda bo po
njegovih besedah »spet postaviti v ospredje politične razprave vsakodnevne življenjske razmere ljudi«. Bertinotti je potrdil, da je volilni sporazum z Oljko zelo blizu, medtem ko se je negativno izrekel o morebitni kandidaturi Lamberto Dinija z levim centrom. Ce pa bo kandidiral, je dodal, bo SKP vsekakor spoštovala volilne sporazume.
bo 28. in 29. aprila sklical v Bruslju okroglo mizo z glasniki sindikatov in podjetništva, in to kot pripravo na tristransko konferenco (vlade-sin-dikati-industrijci-evro-pska komisija), ki bo junija v Italiji; tej bo sledilo v Firencah medvladno zasedanje, ki bo namenjeno ravno udejanjenju omenjenega pakta.
»Gospodarska rast in zredčenje brezposelnih ne moreta vštric,« je poudaril Santer rekoč, da se ob prizadevanjih za izgradnjo evropske denarne unije mnogo premalo govori o sociali, »to pa ustvarja v javnosti nezaupanje do vladajočih«.
Santer se je sešel seveda z ministrom za delo Tizianom Trenom, a tudi z glasniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil. Ti so s sestankom zmerno zadovoljni.
RIM / PREJŠNJO NOČ
Bombni atentat proti letalstvu
Peklenski stroj povzročit le strah in precejšnjo gmotno škodo
RIM - Eksplozija peklenskega stroja je prejšnjo noč v Rimu poškodovala zid palače generalštaba italijanskega letalstva in uničila transformatorsko kabino rimske distribucijske družbe Acea (na sliki AP). Po prvih ugotovitvah je bilo v peklenskem stroju dva kilograma trotila, tako da se je treba srečnemu naključju in pozni uri zahvaliti, da ni bil nihče
ranjen. Eksplozija je povzročila globoke razpoke v bližnji stražarnici, popokale pa so tudi vse šipe na bližnjih poslopjih, iz katerih so na ulico zbežali preplašeni ljudje, ker je prišlo do izpada električnega toka zaradi uničene transformatorske kabine v vsem okolišu. Odgovornost za atentat je prevzela skupina Nuclei co-munisti combattenti.
NEAPELJ / BOJ MED KLANI
Dva mrtva in dva ranjena v dveh zasedah v Neaplju
NEAPELJ - Včeraj dopoldne sta bili v Neaplju v dveh različnih zasedah ubiti dve osebi, drugi dve pa ranjeni; morilci so zasedi nastavili v dveh bližnjih perifernih četrtih. V Ul. San Rocco v Marianelli sta bila ubita Antonio in Raffaele Ru-sciano, ki naj bi bila po besedah preiskovalcev pajdaša kriminalne organizacije. Po dvojnem umoru so morilci pobegnili in se nato polastili rdečega citroena, na katerem sta se vozila 67-letni Rosario Russo in 49-letni sin Giovanni. Rosario Russo se je s sinom skušala upreti ropu, zaradi česar so roparji nanju streljati, se polastili avtomobila in pobegnili; avtomobil so preiskovalci našli malo za tem v četrti Marianelle. Russa so težko ranili v spodnji del trebuha, zaradi česar je njegovo zdravstveno stanje zelo resno; sin Giovanni pa je bil le lažje
ranjen.
Antonio Rusciano, ki je že imel opravka s pravico, je bil brat Gaetana Rusciana, ki ga je kamora v zasedi ubila leta 1992; Raffaele Rusciano pa še ni bil vpleten v kazniva dejanja, po mnenju preiskovalcev pa naj bi sodeloval s klanom Costantina Sarna, pravega kamori-stičnega veljaka iz mestne četrti Secondigliano, ki je sicer na begu. Prav zaradi tega so preiskovalci mnenja, da zaseda sodi v okvir neizprosnega boja za prevlado med tekmujočimi klani, ki se potegujejo za nadzor protizakonitih dejavnosti v Se-condiglianu. Antonio in Raffaele Rusciano sta se vozila po Ul. San Rocco, ko so se jima morilci približali in ju s streli samokresov in puške smrtno ranili. Nemudoma so pobegniti in se nato polastili rdečega citroena, v katerem sta se vozila Rosario in Giovanni Russo.
RIM - »Kdor slabo govori, slabo razmišlja in tudi slabo živi.« Tako je v filmu Nannija Morettija »Palombella rossa« protagonist oštel vsiljivo televizijsko novinarko, ki ga je morila s svojimi neumnimi, vsebinsko praznimi, predvsem pa jezikovno šibkimi vprašanji. Ta Morettijev stavek je esejist Beniamino Placido predlagal kot naslov in motto srečanju o problemih jezika, ki ga je vCeraj v Rimu priredilo združenje Ranuccia Bianchija Ban-dinellija in ki mu predseduje senator Demokratične stranke levice Giuseppe Chiarante. Osnovna tema srečanja je bil odnos med družbo in njenimi procesi ter jezikovno kulturo.
Kot dokazuje Placidov predlog o naslovu srečanja, je bila rdeCa nit, ki je povezovala razprave vseh diskutantov, spoznanje, ki ga je večkrat podčrtal znani italijanski jezikoslovec Tullio De Mauro: »Brez pismenosti ni demokracije, ker nepismenost vodi samo v nerazvitost«. Združenje Ranuccia Bianchija Bandi-nellija je simpozij, na katerem so sodelovali priznani izvedenci, med katerimi je izstopal Tullio De Mauro, pripravljalo že dalj Časa in ni imelo značaja predvolilne pobude. Vendar je zanimivo, da je o problemih jezika in odnosa med jezikovnim znanjem ter demokratičnostjo družbe levica začela spet poglabljati v Času, ko se bije odločilna volilna bitka in ko so italijanski volilci enkrat že nasedli snubljenju televizijskega mogotca in liderja
Brez pismenosti ni prave demokracije, ker nepismenost vodi samo v nerazvitost

desničarskega Kartela svoboščin Silvia Berlusconija. VzroCno povezanost med jezikovnim znanjem in demokracijo so doslej v glavnem poglabljali samo jezikoslovci. Včerajšnje srečanje kaže, da postajata nanj bolj pozorni kultura in politika. Razmišljanje je bilo namenjeno predvsem italijanskim razmeram, vendar je imelo nedvomno širši doseg zaradi razgledanosti avtorjev pa tudi zaradi prepričanja, kot je poudaril eden od diskutantov, da »nekega avtorja lahko spoznaš samo, Ce njegovo delo bereš v jeziku, v katerem je živel ali živi«. Zato so razmišljanje o odnosu med jezikovnim znanjem in demokracijo dopolnili trije referati o problemu jezikovnih in narodnih manjšin, o od-
nosu do priseljencev iz neevropskih držav in o delu Muzeja ljudske umetnosti in izročil.
Podatki ameriških raziskovalcev kažejo (navedel jih je Benedetto Vertecchi v razpravi o vprašanju šole in novi nepismenosti), da je v ZDA vsaj 44 milijonov ljudi (23% prebivalstva) dejansko nepismenih. To niso ljudje, ki so bili odrinjeni na obrobje družbe, ampak ljudje, ki so vsaj deset let obiskovali šolo. Toda znanje, ki so si ga pridobili, je nezadostno in neustrezno. Seveda znajo napisati nekaj besd ali prebrati Časopis, toda ne znajo dojeti v celoti sporočila, predvsem pa je nihovo izražanje osiromašeno.
V Italiji ni še nihče poskrbel za podobno raziska-
vo in pojav najbrž še ni tako izrazit, nekateri znaki pa so že vidni. Zelo pogosti so primeri otrok, najstnikov in tudi odsraslih (tudi šolanih), ki ne znajo jasno in dovolj izčrpno opisati, kako je prišlo do prometne nesreče, kako je narejen nek predmet, v čem je bistvo nekega poklica. Lahko bi menili, da gre za izrazito jezikovni problem, a ni tako. Široki srednji sloj, ki se izraža v osiromašeni italijanščini, je namreč tisti, ki s svojimi političnimi izbirami in s svojim glasom v precejšnji meri pogojuje usodo državne skupnosti. Vendar politična opredelitev za populistično desnico ni tako nevarna. Bolj nevarni so po oceni Paola Gonnel-lija kulturna siromašnost, partikularizem in vrtičkar-
stvo, intelektualni kva-lunkvizem, ki spremljajo jezikovno siromašnost. Zato je siromašenje jezika in izraznih sposobnosti ljudi kulturni in splošno pohtiCni problem, saj siromašnost izražanja spremlja tudi skromna sposobnost dojemanja sporočil in torej možnosti dojemanja procesov ter izbiranja v družbah, ki temeljijo na medijskem sporočanju.
Italijani (vendar to velja tudi za številne druge evropske družbe) izgubljajo zgodovinski spomin, vezi s tradicijo, saj je vse širši razkorak med današnjo poprečno jezikovno in širšo kulturo ter bogatim italijanskim kulturnim izročilom. Delno je to posledica vse bolj vsiljive prisotnosti medijev, še zlasti pa televizije, ki je res
omogočila, da so Italijani osvojih italijanski jezik ter presegli raven zgolj narečnega izražanja (leta 1954, ko je televizija zaCela oddajati, je samo 18% Italijanov vsak dan uporabljalo italijanščino, leta 1972 jih je bilo 36%, deset let pozneje pa 44%), toda nudila jim je osiromašen in poenostavljen jezik, ki uvaja med odraslimi novo nepismenost. Nihče ni spodbudil širjenja jezikovne kulture, nasprotno namesto gledališča, kinematografa, knjigarne ali knjižnice je postal socializacijski prostor stadion. (Morda ni naključje, da se tudi po vplivom Silvia Berlusconija sedanji politiki v prikazovanju svojih predlogov poslužujejo športnih metafor, medtem ko so še pred nekaj leti politiki
Sen. Bratina opozoril na premajhno občutljivost do vprašanja jezika in manjšin
RIM - »Kaj bi si mislili vi o nas, ko bi s stroji, kot so vaši, prišli v Rim in zaceli rušiti baziliko sv. Petra?« Tako je v filmu Wemerja Herzoga avstralski staroselec zavrnil inženirja, ki je hotel graditi na kraju, »kjer sanjajo zelene mravlje« in ki je bil zaradi tega za staroselce svet. S to prispodobo je Darko Bratina skušal ponazoriti, kolikšna je raznolikost kultur in kako relativen je lahko pogled na določeno stvarnost. Toda ta različnost je bogastvo človeštva in zato je treba to različnost zaščititi.
Prispodoba iz Herzogovega filma je bila uvod v razmišljanje, s katerim je Bratina na srečanju o jeziku kot kulturni dobrini spodbudil levico in demokratične sile, naj ne zapostavljajo probe-ma narodnosti in jezikovne različnosti. »Politična kultura, ki do tega problema doslej ni pokazala prevelike občutljivosti, mora nadoknaditi zamujeno, Ce noCe, da jo bodo tudi na tem področju prehitele druge strukture, na primer sodstvo, ki je z razsodbami ustavnega sodišča dokazalo veliko občutljivost do vprašanja narodnosti in narodnih skupnosti in v utemeljitvi svoje zadnje razsodbe o uporabi slovenskega jezika
na sodišču dobesedno okrcalo politiko, ker je prezrla Črko in duh ustave.
Za probleme narodnosti je v svetu večja občutljivost, ponekod v pozitivnem, drugod v negativnem smislu. Dokaz za to je Darko Bratina videl v dejstvu, da je londonski The Times objavil s poudarkom na prvi strani novico o smrti zadnjega predstavnika nekega indijanskega plemena, s katerim je umrl tudi jezik tistega naroda. »Z njim nismo izgubili samo človeka, izgubili smo tudi nek jezik in s tem je bilo celotno človeštvo osiromašeno,« je poudaril Bratina, ki je opozoril, da je na približno 6.000 jezikov, kolikor so jih evidentirali raziskovalci, približno tretjina ogožena. Tudi v Italiji stanje ni rožnato in nekateri manjšinski jeziko so ogroženi. »Ce bi kateri koli od njih izumrl, bi italijanska drZava izgubila del svojega kulturnega bogastva in nastala bi velika škoda,« je poudaril Bratina.
Slovenski senator je opozoril, da o vprašanjih jezika in narodnosti ni mogoče govoriti abstraktno, ampak ju je treba postaviti v okvir, v katerem sta se razvila. Vprašanje narodnosti se je uveljavilo po francoski revoluciji, ko
so se začele oblikovati nacionalne države in ko so nastali tudi državni jeziki. Dejstvo, da je nacionalna država vsilila jezik večine, je imelo tudi gospodarski in praktični pomen, ker je bilo na ta način sporazumevanje bolj enostavno, zadobilo pa je tudi politično vsebino, saj se pojem enonacional-ne države uveljavlja tudi s pomočjo vsiljevanja večinskega jezika.
Ob prehajanju iz industrijske v postindustrijsko družbo, v kateri postajata terciarni in kvatemami sektor glavna gonilna in razvojna sila in v kateri postaja medijsko sporočanje bistvenega pomena, se je zaCel rušiti tudi pojem enonacionalne države. »Posoda« enonacionalne države pušCa in priča smo pojavom fragmentacije, ki ima ponekod, kot v bivši Jugoslaviji, dramatične aspekte, drugod (na primer v nekdanji Češkoslovaški) pa se narodi razhajajo po mirni poti. Ob tem procesu drobitve pa smo priCa tudi nasprotnemu procesu integracije. Dogajaja se podobno kot na medijske področju, saj živimo vsi v »globalni vasi«, vendar to sporočanje doživljamo vsi v svoji krajevni »vasici« in ob spoprijemanju s krajevnimi vsakodnevnimi problemi.
Prav zaradi obsega teh istočasnih in nasprotnih procesov je nujno razviti tako družbeno politiko, ki bo zaščitila in ovrednotila različnosti, vendar jih ne bo postavila v rezervat, ampak jim nudila možnost življenja in razvoja.
To je pohebno v Italiji, kjer so nekatere družbene sile pokazale obcutijivo-st za ta vprašanja, medtem ko je bila politika doslej precej gluha. In levica mora po oceni Darka Bratine biti tudi v tem pogledu gonilno kolo, sicer se bo odpovedala delu svoje vloge. (VT)
Na sliki pod naslovom: televizija na zatožni klopi; spodaj sen. Darko Bratina (foto KROMA)
uporabljali precej zavit in meglen, a nedvomno veliko bolj bogat jezik). Prav zaradi tega so vsi udeleženci rimskega srečanja soglašali z oceno, da se v obdobju, ko Italija (vendar to velja za marsikatero evropsko družbo) preživlja tako globoko družbeno in politično krizo, tega vprašanja ni mogoče prezreti, saj mora prav zelja po novih idejah spodbuditi tudi družbeno in politično delo. Zato morajo biti vsi, ki jim je demokracija pri srcu, pozorni na povezavo med kulturo, kakovostjo komunikacijskega jezika, političnim in družbenim dogajanjem. Eden od prijemov pa je prav ovrednotenje izročila, kontinuitete in zapolnjevanje vrzeli med sedanjo jezikovno kulturo in bogatim izročilom preteklosti. Kajti barbarsko poenostavljanje vsakega znanja, vključno z •jezikovnim, poglablja družbene in antropološke razlike.
Katero pa je zdravilo, ki lahko pomaga pri preseganju sedanjega stanja? Položaj na televizijskem področju se najbrž ne bo izboljšal, saj bodo s tehnološkim razvojem v kratkem na domove Italijanov vdrli najrazličnejši televizijski programi. Eno od zdravil je lahko samo šola, vendar prevladati mora spet sposobnost prenašanja znanja. »V bistvu je treba samo razviti in poglobiti temeljne naloge šole - učenje branja, pisanja in računanja,« je menil Tullio De Mauro, Čeprav je priznal, da ni lahko. Ovrednotiti pa je treba tudi gledališče, knjigarne, knjižnice kot prostore socializacije, ob tem pa prepričati in spodbuti tiste, ki se ukvarjajo s komunikacijo, da uvedejo večjo samodisciplino. »Morda bi bilo že dovolj, Ce bi stvari povedali preprosto in vsem razumljivo, vendar ne banalno,« je poudaril bivši odgovorni urednik rimskega Časopisa II Mes-saggero Vittorio Emiliani.
Na širino problema je s podčrtovanjem Savaterje-vega paradoksa (kajti izhajala je iz trditve, da samo zakoreninjenost v lastni kulturi lahko omogoči človeku radovedno približevanje tuji kulturi) učinkovito opozorila profesorica Rosalba Conserva: »Za demokracijo morda ne bi bil problem, ce bi v svetu prevladal angleški jezik. Nevarno je, Ce prevlada siromašni jezik, kakršnega na primer govori mogotec informatike Bill Gates, medtem ko bi vse dogaCen doseg imela prevlada Shakespearove angleščine«. Kajti, to je večkrat podčrtal Beniamino Placido, poezija ni samo sposobnost izražanja Čustev, poezija je tudi sposobnost igranja z besedami in zato sposobnost razmišljanja. Danes pa se z besedami igra samo reklama.
Vojmir TavCar
NABORJET / PRIHODNJI PETEK
TRST / IZVRŠNI ODBOR SKGZ
Dan slovenske kulture tudi v Kanalski dolini
V praznovanje sodi tudi izid slovenskega vodiča po Reziji
Volitve bodo za manjšino zelo pomembna preizkušnja
NABORJET - Počastitev Dneva slovenske kulture v Kanalski dolini postaja že tradicija in se uokvirja v razvejano dejavnost kulturnega društva Planika. Letošnja slovesnost bo v petek, 1. marca, v prostorih Beneške palače v Naborje-tu.
Kulturni spored, kot so nam povedali prireditelji, se obeta nadvse bogat, oblikovali ga bodo ugledni gostje in sami domačini.
Vidno mesto na petkovem večeru bodo imeli otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika. Nastopili bodo z recitalom Prešernovih pesmi. Na večeru se bo predstavila tudi ženska skupina Višarski kvintet.
V kulturnem sporedu bo sodeloval še mladinski komorni zbor Jubilate iz Kranjske gore, ki deluje v okviru mladinskega kulturnega društva Josip Lavtižar. Kanalski Slovenci pa bodo ob tej priložnosti imeli v svoji sredi tudi operno pevko Mileno Moračo, letošnjo nagrajenko iz Prešernovega sklada.
Dan slovenske kulture v Naborjetu bo obogatila še gledališka igralka Berta Bojet.
Med februarskimi kulturnimi pobudami gre omeniti večer, ki ga je v Tolminu pripravila tamkajšnja ZKO in na kate-
rem so nastopili tudi beneški ustvarjalci, kar potrjuje tesne vezi sodelovanja in prijateljstva, ki vežejo Nadiške doline in Gornje Posočje.
Ob likovni razstavi in recitalu sta nastopila tudi beneška ustvarjalca Loredana Drecogna in Davide Clodič.
V okvir pobud ob Dnevu slovenske kulture sodi tudi izdaja slovenskega turističnega prospekta Rezije, ki ga je izdal tamkajšnji urad Zveze slovenskih kulturnih društev.
Povedati velja, da je ZSKD že pred leti začela s promocijo Rezije in to povsem uspešno, saj se iz leta v leto veča število obiskov. Lani so našteli več kot dva tisoč obiskov, kar predstavlja velik dosežek za tamkajšnje kulturne delave, ki so si omislili barvno zgibanko v slovenščini, za katero sta poleg ZSKD poskrbela še kulturno društvo Rozajanski dum in krajevna ustanova Pro lo-co.
Zgibanka nudi osnovne informacije o turistični ponudbi, o krajevnih zanimivostih, ob tem prinaša koledar najpomembnejših prireditev v letu, od tradicionalnega rezijanskega pusta do Smarnemiše, ki predstavlja vrhunec poletnih prireditev pod Kaninom.
Rudi Pavšič
TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je v razpravi na zadnji seji namenil pozornost predvolilnemu obdobju, v katerega je pravkar vstopila Italija, potem ko so bile za drugo polovico aprila napovedane parlamentarne volitve. Vodstvo SKGZ je to volilno preizkušnjo ocenilo kot izredno pomembno in zahtevno, kajti v igri je tokrat vprašanje, ali bo italijanska družba sposobna kreniti na pot naprednega in demokratičnega razvoja, ali pa se ta dolgo pričakovani proces utegne zaustaviti pod težo desnice.
Po vsem sodeč bomo Slovenci ob teh volitvah spadali v isto levosredinsko zavezništvo, ali vsaj želeti je tako, je bil mnenja izvršni odbor SKGZ, kajti na desnici ni posluha ne za splošne demokratične vrednote, ne za manjšinsko vprašanje. Tudi manjšina je zato pred zelo pomembno preizkušnjo, pri kateri se seveda obnavlja vprašanje izvolitve slovenskega predstavnika v parlament, obenem pa gre za programsko usmeritev levosredinskega zavezništva, v kateri mora biti jasno postavljeno tudi manjšin-
sko vprašanje. V tem smislu se je izvršni odbor SKGZ zavzel za okrepitev sodelovanja z zavezništvom gibanja Oljke, tako na krajevni, kot na vsedržavni ravni.
Izvršni odbor SKGZ se je v zvezi z volitvami zavzel za iskanje skupnega jezika med različnimi komponentami manjšine na podlagi objektivnih in realističnih kriterijev, kajti izvolitev Slovencev v parlament, bo, tako kot že na minulih parlamentarnih volitvah, zahtevna naloga. Tako kot bodo za Slovence pozneje zahtevne tudi volitve za skupno manjšinsko predstavništvo, ki ga bo mogoče doseči le z iskanjem dogovora med komponentami. Vodstvo SKGZ se je pri tem vprašalo, ali so za dosego tega cilja umestne nekatere posamične pobude, ki lahko v manjšini povzročajo razhajanja in imajo zgolj propagandni značaj. Pripomba je veljala na račun "poštnega referenduma” Slovenske skupnosti, s katerim se ljudi vprašuje za odgovor na vprašanje, o katerem med različnimi komponentami manjšine obstaja splošno soglasje.
Izvršni odbor je glede aprilskih volitev opozoril tudi na vzdušje, ki ga nekateri skrajno desničarski krogi poskušajo obnavljati po starih in preizkušenih vzorcih. Napad na slovenskega dijaka in na njegovega italijanskega prijatelja je nedvomno slab znak, nič dobrega pa ne prinaša tudi povsem strumentalno ponovno brskanje po vprašanju fojb. Gre tudi za publicizacijo dejavnosti nekaterih samozvanih "zgodovinarjev”, ki jim je cilj prikazati partizansko gibanje kot razbojništvo, fašistična in kolaborantska preteklost pa se tako ali drugače prikriva ali opravičuje.
Po »Naših stezicah« na koprski TV še o letošnji Prešernovi proslavi
Nedeljske stezice se bodo spet vrnile k praznovanju dneva slovenske kulture, ki je letos v Trstu imel Se poseben odmev zaradi slavnostnega govora na osrednji proslavi. Letošnji govornik je bila univerzitetna študentka Matejka Grgič in njene misli o današnjem stanju kulture v zamejstvu so v ožjih in širših krogih sprožile več debat in razmišljanj. Vprašanje kulturnega
delovanja in ponudbe naših društev in ustanov je v tem vzdušju postalo še bolj aktualno in pereče. V studio na Televiziji Koper je voditeljica Martina Kafol povabila Matejko Grgič, ki bo še enkrat razložila, katere ideje in pomisleki so jo vodili pri pisanju slavnostnega govora za Prešernovo proslavo; z njo se bo pogovarjal njen univerzitetni kolega, Franc Fabec, ki
se ni povsem strinjal z njenimi vidiki. Na stezicah bosta torej prisotna dva mlada predstavnika zamejskega kulturnega sveta, vabimo pa tudi gledalce starejših generacij, da pokličejo v oddajo in s svojim mnenjem prispevajo k debati. Oddaja bo v živo in se bo začela kot običajno ob 18. uri. Ponovitev bo na TV Sove-nija 1 v petek 1. marca, ob 16.20.
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj smo Slovenci odklonili mesta v svetih šolskih okrajev
V	četrtek, 15. februarja je Primorski dnevnik objavil članek z naslovom »O šolski avtonomiji in racionalizaciji«. O šolski racionalizaciji v članku ni nič novega, razen, da ni obrazložitve, kdo lahko ukinja, premešča ah združuje otroške vrtce, osnovne šole in srednje šole.
Ce je otroški vrtec občinski, šolski skrbnik nima kaj opraviti z njim. Za občinski vrtec v ul. Conti, ki ga v tem šolskem letu ni več, je bila pristojna Tržaška občina. Šolski skrbnik je dolžan ukrepati le v zvezi z državnimi ustanovami na osnovi ministrskih navodil.
Kar me je v članku presenetilo, je bila točka dnevnega reda o prihodnjih voht-vah v okrajne in pokrajinske šolske svete. O teh volitvah je govora vsaka tri leta, ko zapade mandatna doba izvoljenih svetovalcev. Iz članka izhaja, da se je Šolski odbor razšel z nasprotujočimi se mnenji, kar je pravilno zadržanje tega odbora, posebno ko je neko vprašanje prvič na dnevnem redu. Predstavnik vsake prisotne pohtične stranke se mora posvetovati v svojem krogu, preden zavzame stališče. Sklep šolskega odbora, sad pogajanj in usklajevanj, je veljaven samo če pride do soglasja.
Šolski odbor je politični organ za usklajevanje zahtev in nastopov naše skupnosti, kar izhaja tudi iz stare prakse, ki sega v leto 1957. Takrat se je osnoval »Osrednji odbor za slovensko šolo« na pobudo Sindikata salovenske šole v Trstu. Odbor je namreč ugotovil, da so njegovi napori za dosego določenih ciljev zaman, če jih ne podpirajo vse pohtične stranke, ki zastopajo Slovence, in ostale organizacije z intervencijami na krajevni upravni ravni ter v poslanski zbornici oz. v senatu na zakonodajni ravni.
Preseneča me, da sta predstavnika obeh vej Sindikata slovenske šole »izrazila povoljno mnenje o sodelovanju na volitvah, in sicer zato, da bomo imeli po letih bojkota končno svoje predstavnike v teh šolskih organih«.
V	tem citatu je negativna ocena zadržanja naše skupnosti v zadnjih petindvajsetih letih in skomina po nečem, česar se nismo nikoh poslužili.
Za kaj pravzaprav gre?
Italijanska zakonodaja je leta 1974 sprejela nova načela o vodstvu šolstva. Vodstvo šol se je raztegnilo iz rok šolnikov tudi na uporabnike in sicer na študente višjih šol, na starše vseh šol, na proizvajalni, gospodarski, socialni in upravni svet določenega pokrajinskega predela. Smisel ustanovitve šolskih okrajev se je odražal v združitvi vseh stopenj šol od vrtcev do višjih, da bi v tem okviru okrajni svet vzporejal izvenšolske pobude, organiziral, reorganiziral in racionaliziral šolske strukture.
Vprašanje je, zakaj smo Slovenci odklonih mesta v svetih šolskih okrajev. Poglejmo podrobno zakonska določila.
Člen 34 odloka, ki ustanavlja to novo ureditev, nosi naslov, »Zaščita manjšin v tržaški in goriški pokrajini«. Ta člen zagotavlja določena mesta Slovencem v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih. Za točno opredelitev zadržanja Slovencev pred 25 leti moramo razčleniti sestav svetnikov v okrajnem svetu. Ugotavljamo, da je v okrajnem svetu 48 svetovalcev, od teh je 40 izvoljenih in 8 imenovanih. Za slovensko manjšino je določeno, da bodo izvoljeni:
-	ena četrtina mest na skupno 5 predstavnikov učnega osebja, to je 1, 2 deseh-ni osebe;
-	ena petina mest na skupno 7 predstavnikov staršev, to je 1, 4 desetine osebe;
-	ena petina mest na skupno 7 predstavnikov dijakov višjih šol, to je 1, 4 desetine študenta.
Torej vsega skupaj tri osebe. S temi ulomki je bila slovenska manjšina »zaščitena« v svetu šolskega okraja. Trije Slovenci v svetu, ki šteje skupno 48 elanov. V pokrajinskem svetu pa bi bila samo predstavnikaučnega osebja in staršev.
Prof. Bonamore je napisal v razpravi v šolskih okrajih v zvezi s šolami s slovenskim učnim jezikom: »Di tutela dovra dunque trattarsi; diversamente il titolo suonerebbe beffa« (prevod: za zaščito manjšin gre, sicer je naslov burka). In tako »zaščito« smo mi sprejeli kot zasmehovanje, kot burko, kot zafrkacijo. Zahtevah smo svoj okraj, ki bi uresničeval smisel in črko ustanovnega zakona okrajev. Združitev šol vseh vrst in stopenj za razporejanje organizacije iz-venšolskega dela, podpor, delovnih in socialnih dejavnosti za del prebivalstva, ki ima svoje izrazite posebnosti (zak., 477/1973). Za dosego slovenskega okraja so stremela vsa prizadevanja Sindikata slovenske šole, vseh članic Šolskega odbora in Komisije za vprašanja, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom, s takratnim predsednikom (De Rosa). Odk-lanjali smo naše poniževalno zastopstvo v obeh organih. Skupni protesti so delno zalegli. Sama rimska vlada je ugotovila napako in izdala že naslednje leto 1975 zakon št. 1 v katerem je tzv. »Deželna komisija« (zakon Belci-Škerk - 1973) povzdignjena na raven šolskih okrajev.
Okraj ima v glavnem pristojnost izrekanja mnenj in postavljanja predlogov šolskemu skrbništvu, deželnim in krajevnim upravam. Zakon št. 1/1975 določa, da morajo pokrajinski in okrajni sveti vprašah za mnenje Deželno komisijo, če obravnavajo vprašanje, ki zadeva slovenske šole. Žal pa mi sami ne upoštevamo važnosh Deželne komisije, ki nam je bila dana namesto Intendanta. Iz zapisnikov komisije izhaja, da so celo šolniki na Goriškem prezrli pristojnosh komisije in se neposredno dogovarjali s predstavniki šolskega okraja s sedežem v Gorici ali ne-sporedno z goriško pokrajinsko upravo.
Mene, kot predstavnika Deželne komisije z istimi pristojnostmi predsednikov in tajnikov okraja, je doletelo prisostvovati razburljivim sejam predstavnikov treh tržaških okrajev. Morda na Tržaškem so bila vodstva okrajev preveč spolitizirana.
Se nekaj o tržaških okrajih.
Kar grozljivo bi bilo, če bi se slovenske osnovne šole utopile v obstoječe italijanske okraje, med dmgim bi tvegah razkroj didaktičnih ravnateljstev in porazdehtev osnovnih šol med tri okraje (primemo za racionalizacijo - po današnji občinski študiji). Prisotnost Slovencev v okrajih bi bila taka:
v 16. okraju (zapadni okraj) bi imeli samo predstavnika staršev in učnega osebja; v 17. okraju bi imeli tri predstavnike, ker vanj sodijo tudi višje šole. 18. okraj (vzhodni) bi imel tudi samo dva predstavnika. To je dva Slovenca in 46 italijanskih predstavnikov!
Za konec kot član sindikata, želim odgovor članov odbora Sindikata slovenske šole na dve vprašanji:
-	katere ugodne okoliščine so nastale, da lahko slovenski starši, slovensko učno osebje in slovenski študentje sodelujejo na prihodnjih volitvah;
-	sta morda pohlevnost in ubogljivost priporočilo za to, da bi dobile naše slovenske šole avtonomijo, o kateri je govor v istem članku?
Stanko Škrinjar
ŠKOFIJA CELOVEC-KRKA / IZSTOPI LETA 1995
KOROŠKA / LETA 2000 V GRADU V STRASSBURGU V DOLINI KRKE
Cerkev na Koroškem stabilna
Škof Kapellari: Cerkev naj zelo resno obravnava položaj
CELOVEC - V primerjavi z drugimi avstrijskimi škofijami je Cerkev na Koroškem še dokaj stabilna: v nekaterih škofijah so bile leta 1995 namreč znatno hujše »motnje ravnotežja«.
To je razvidno iz zdaj objavljenih statistističnih podatkov, po katerih je v Avstriji v lanskem letu izstopilo iz katoliške Cerkve približno 41.738 katoličanov in katoličank, za skoraj 6.000 več kot v letu 1994.
Krška škofija je v najnovejši statistiki škofija z najmanjšim odstotkom izstopov, za 13, 57 odstotka več kot leta 1994. Največji prirastek pri izstopih so morali zaznati na Štajerskem (škofija Gradec-Seckau) s 35, 18 odstotka napram letu 1994, sledijo pa škofije
Solnograd (+33, 5), Innsbruck (+33, 1), Feldkirch (+29, 1), Linz (+28, 5), Železno (+16, 4) in Dunaj (+14, 6). V statistiki ni upoštevana škofija ultrakon-zervativnega škofa Kurta Krenna St. Polten, ki javnosti ni posredoval stanja v svoji škofiji.
Nadpastir krške škofije Egon Kapellari je ob objavi najnovejših statističnih podatkov dejal, da je položaj Cerkeve v mnogih krajih »zimski«, glede vsebolj glasne kritike na račun uradne Cerkve pa je menil, da je trebe le-to vzeti »zelo resno.« On da bo z vsakim, ki je izstopil iz Cerkve, skušal vzpostaviti stik, odprt pa da je tudi vsaki konstruktivni kritiki, ki izvira iz kroga vernikov.
Razstava o dvatisočletnih evropskih poteh skozi Koroško
CELOVEC - Ustrezno papeževemu pismu »Tertio Mil-lennio Adveniente« se bo tudi krška škofija v treh korakih pripravila na obhajanje Svetega leta 2000. Priprave se bodo začele leta 1997. Tema prvega leta bo Spreobrnjenje, drugega Poglobitev, tretjega pa Poslanstvo.
Leta 2000 je v škofijskem gradu v StraBburgu načrtovana tudi velika razstava, katere pobudnik je sam krški škof Egon Kapellari. Razstava z dragocenimi eksponati bo imela naslov »2000 let evropskih poti skozi Koroško«.
Ko bo grad StraBburg v celoti obnovljen (vsekakor pred letom 2000), bo v njem nad 2000 kvadratnih metrov razstavne površine. Škofija pri tem posebej poudarja, da se grad v StraBburgu ne obnavlja z denarjem iz cerkvenega prispevka, temveč s sredstvi škofijske menze ter podporo dežele Koroške in zveznih ustanov.
Po razstavi leta 2000 bo mogoče grad uporabljati za razne kulturne namene (razstave, koncerte, stalne muzejske zbirke ipd.), je bilo poudarjeno s strani škofijskega urada v Celovcu.
Mogočni grad v Strassburgu bo leta 2000 prizorišče razstave o evropskih poteh skozi Koroško
OGENJ V SREDIŠČU / NA DELU JE PRAVI PIROMAN
V Terezijanski četrti podtaknili tri požare!
Gorelo je v podstrešjih v Ul. Valdirivo 15, v Ul. Machiavelli 13 in 22
V	Terezijanski Četrti je vCeraj popoldne gorelo v podstrešjih treh hiš, ki so le nekaj desetin metrov narazen. Gasilci nimajo dvomov: požare so podtaknili!
Prvič so jih poklicali kmalu po 14. uri, ker je gorelo v zbiralniku za smeti na vogalu med Ul. Macchiavelli in Ul. Trento. Ob 15. uri so opazili gost dim, ki se je valil iz podstrešja hiše v Ul. Valdirivo 15 med Ul. Filzi in Ul. Roma. Niso še dodobra pogasih plamenov - tlelo je do večera - in že so jih klicali zaradi požara, ki je zajel podstrešje hiše v Ul. Machiavelli 13, ki je prav-tako med Ul. Roma in Ul. Filzi. Ko so gasilci bili na strehi, so opazili dim iz podstrešja poslopja na drugi strani ceste, in sicer v Ul. Machiavelli 22 (kjer ima sedež Slovensko dobrodelno društvo).
V	vseh treh primerih so hiše trinadstropne, stare, predvsem pa so vhodna vrata odprta, podstrešja pa dostopna vsakomur. Na sreCo ni bilo niC hudega stanovalcem, pa tudi poslopja niso bila preveč poškodovana. Seveda bo treba obnoviti strehe in podstrešja, pa tudi spodnja stanovanja, kamor je prodrla voda skozi strope. Kljub vsemu ni bilo treba izprazniti doma za ostarele v Ul. Machiavelli 22, na drugi strani ceste pa so marali zapreti penzion
Skupno je poseglo 30 gasilcev, ki so se poslužili 10 vozil, v podstrešja pa so zaradi gostega dima lahko sto-pili samo z dihalnimi aparati. O požarih vodijo preiskavo karabinjerji.
Zaradi požarov je promet zastal po vsem središču.
Prvi požar je zajel poslopje v Ul. Valdirivo (foto KROMA)
INDUSTRIJA / POGAJANJE Z LUCCHINIJEM
V Skednju gre, pri Dolini pa ne
Salda ostala takorekoč brez denarja
Delo je sicer znova steklo, problemi pa ostajajo. Po stavkovnem protestu in nesreči, ki le po naključju ni imela tragičnih posledic, so elani tovarniškega sveta v železarni pod Skednjem ob zaslombi sindikatov obnovili pogajanja z upravo družbe Servola oziroma z glasniki jeklarske grupe Giuseppeja Luc-chinija, a zaenkrat še vse lebdi v zraku. Predvčerajšnjim so se sindikalisti vnovič sešli z odgovornim za sindikalne odnose pri magnatovi družbi Panello, se z njim okvirno porazgovorili o nuji po reorganizaciji dela in raznih notranjih nerešenih vprašanjih ter se nazadnje domenili za novo srečanje v torek, 5. marca.
To nam je povedal sinoči pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Bruno Galante, ki pa ima s kolegi iz vrst sorodnih organizacij Fim-Cisl in Uilm-Uil zdaj opraviti s še eno žgočo zadevo. Gre za finančne težave v obratih Salda Meccanica (kleparska dela na račun Fincantierija) in Salda Caffe (aparati za ekspresno kavo) v dolinski občini, Ul. Josipa Ressla 5, ki sta del
manjšega holdinga s tretjim obratom v TolmeCu (Sermet - ključavničarstvo). Tod je zaposlenih okrog 50 delavcev, ki so že kakšen mesec brez plače zaradi pomanjkanja likvidnosti.
Ob odločilnem posredovanju sindikatov in deželnega odbornika za industrijo Gianfranca Morettona preko družbe Friulia se bodo upravitelji Salde v ponedeljek sešli z zastopniki denarnih ustanov, ki so ji naenkrat zamrznile posojila. Zakaj? Zaradi veC-milijardnega dolga, ki se je nakopičil kljub neprestani množitvi naročil. Letni promet obeh tovarnic se je v obdobju 1991-1995 poveCal s 4 na 25 milijard lir, v tem Času pa je tudi naraslo število zaposlenih. Kaže, da je podjetje ponudilo bankam gotovo jamstvo za celoviti dolg, a ni pomagalo, zato bo skušala družba Friulia doseči od bančnikov podaljšanje vraCilnih rokov. Ce se to ne bo zgodilo, bo vsa delovna sila v hipu na prepihu. Skoda bi bila torej dvojna, socialna in ekonomska, saj se je lokalna industrija s Saldo obogatila šele nedavno.	(dg)
TOVARNI / ŠE 5 MILIJARD LIR
Grupa Alcatel hoče okrepiti vlogo Telettre
Delovne sile pa ne bo okrepila
število se je v zadnjih petih letih zmanjšalo z nekaj več kot 500 na zdajšnjih 329. Terzi in Piacentini sta potrdila, da ekonom-sko-finančno stanje tržaškega podjetja v lanskem letu ni bilo rožnato, od tod nujna potreba po racionalizaciji dela in poslovanja na vsedržavni ravni, ki jo sicer narekuje tudi neizprosna mednarodna konkurenca.
rSTAVKA / OD 21. URE DANES DO JUTRI ZVEČER-i
Na železnici bo pravi kaos
Križi in težave za potnike tudi skoraj ves prihodnji teden
Drevi ob devetih se bo zaCela pred dnevi napovedana 24-urna stavka železničarjev, kar pomeni, da do devetih zveCer pojutrišnjem večina vlakov ne bo vozila". Protest uprizori namreč osebje, ki je včlanjeno v treh naj-veCjih sindikalnih organizacijah Filt- • Cgil, Fit-Cisl in Uilt-Uil ter v avtonomnem sindikatu Fisafs.
Uprava državne železniške družbe s tiskovnim sporočilom obvešča javnost, da bodo zaradi stavke precejšnje spremembe na progah in da bo seveda tudi prišlo do zamud. Hkrati pa zagotavlja prevozno službo na najvažnejših progah s kompozicijami za dolge razdalje, kakor je to predvideno v sklepu ustrezne jamstvene komisije z dne 23. oktobra 1991; družba tudi jamci, da bodo vsi vlaki v trenutku, ko se bo zaCela stavka, nadaljevali
vožnjo do krajev, kamor so namenjeni.
Redno bodo vozili vlaki na sledečih progah: danes - OpCine-Domo-dossola (19.23) in Rim-Trbiž (19.10); jutri Trbiž-Rim (1.03), Turin-Trst
(13.15)	, Trst-Turin (7.50), Rim-Trbiž
(7.15)	in Trbiž-Rim (12.40).
Križem rok pa bo ostalo tudi osebje
informaticnega in telekomunikacijskega oddelka, ki zavrača privatizacijo le-teh brez posvetovanja z uslužbenci. Dne 26., 27. in 29. februarja bodo stavkali zadnji dve uri vsake delovne izmene, 28. februarja pa od 10. do 13. ure. To bo onemogočilo rezervacije vozovnic ter centralizirani nadzor vlakov in prog. Nameščenci dolžijo FS, da spravlja v nevarnost njihova delovna mesta in da ne upošteva njihove profesionalnosti.
Vodstvo tržaške tovarne Alcatel Telettra, ki proizvaja telekomunikacijske aparature in opremo, ne bo letos odslovilo nobenega uslužbenca, ker pac ne predvideva odvečne delovne sile. Ne samo to, “pilotno” vlogo obrata bodo poskusili še nadalje utrditi, in sicer v popolnem skladu z vsedržavno strategijo matične grupe, ki ima sedež v Milanu.
V ta namen bo obrat znotraj industrijske cone (Cesta za Zlati vrh št. 14) deležen dodatne naložbe v višini 5 milijard lir, poleg tega se bo še naprej naslanjal na tukajšnje dobavne tvrdke in delavnice, pod njegovo okrilje pa naj bi tudi preusmerili vse pošiljke, ki so namenjene v vzhodnoevropske države - zdaj jih zadržujejo v lombardijski metropoli zaradi carinskih razlogov. Nazadnje želi grupa Alcatel še Čimbolj ovrednotiti profesionalnost vsega usluzbenega osebja.
Gornje obveze so prišle do izraza na včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, predsednik družbinega mednarodnega oddelka za telekomunikacije Bruno Piacentini in direktor oddelka za osebje za Italijo Carlo Terzi, pa še zastopniki pokrajinskih in deželnih tajništev osrednjih treh sindikalnih organizacij.
Srečanje so izzvali pravzaprav sindikalisti zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjo usodo uslužbencev v Telettri, katerih
- POLITIKA / V OKVIRU OLJKE n
Skupna stališča do manjšine
Po vsej Italiji teče razprava o Prodijevem predlogu programa Oljke, ki ga je treba prilagoditi krajevnim razmeram. Sredi marca, torej mesec dni pred voUtvami, bodo na osnovi pripomb pripravili dokončni program levosredinskega zavezništva. V tržaškem okviru pripravljajo stališče do slovenske manjšine, ki ga bodo vnesli v vsedržavni politični program. Sami organizatorji tržaškega Prodijevega odbora in drugib strank, ki sodelujejo v zavezništvu, so vCeraj začeli skupno soočanje. Na sedežu gibanja so se sestali med drugimi koordinator tržaške Oljke Maurizio Fanni, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin za Dsl, Livij Valenčič za Slovensko skupnost in Peter Zupan za Ljudsko stranko. Preverjanje bodo nadaljevali v sredo dopoldne, ko naj bi izdelali dokončno besedilo, ki ga bodo preverili na skupščini zavezništva, ki bo prihodnjo nedeljo, 3. marca, torej pravočasno, da tržaški predlog o slovenski manjšini vnesejo v vsedržavni program Oljke.
O tem vprašanju bodo javno spregovorih tudi na srečanju, ki bo v sredo ob 20. uri v gledališču Fr. Prešerna v Boljuncu in ki bo posvečeno prav temi manjšine v evropski dimenziji.
Med prireditvami gibanja Oljke naj omenimo tudi, da bo v ponedeljek, 26. t.m. na sedežu gibanja v Ul. Fo-
scolo 7 ob 17.30 razprava o univerzitetni politiki, v torek, 27. t.m. pa v dvorani hotela Continental v Ul. S. Nicold ob 18. uri okrogla miza o družini in socialni politiki.
Tudi v Trstu je Stranka komunistične prenove prejšnje dni posvetila veliko pozornost organizaciji današnje manifestacije v Rimu, na katero je sinoči odpotovalo z Oberdankovega trga približno 300 somišljenikov. Gre za vsedržavno manifestacijo, s katero Skp namerava poudariti svoje predloge v zvezi z delavsko problematiko, s plačami, z delovnim urnikom in zaposlitvijo. Vodstvo stranke meni, da je treba nastopiti na skorajšnjih volitvah z jasno razpoznavnim levičarskim predznakom, iz katerega naj jasno izhaja, da Skp zastopa interese manj premožnih slojev in predvsem delavcev. Zato je treba na volitvah poraziti desnico, trdijo pri Skp, obenem pa poživiti delavske boje za večji družbeni vpliv in primernejši delež pri porazdelitvi socialnega bogastva.
Ljudska stranka pa bo zaCela danes svojo volilno kampanjo z nastopom vsedržavnega tajnika stranke Gerardom Biancom, ko bo gost javnega srečanja v hotelu Excelsior ob 16.30.
Na desnem bregu pa je pokrajinski odbor stranke CDU predlagal volilni dogovor ostalim strankam tega pola z izjemo Nacionalnega zavezništva.
TRAGEDIJA PRI BAZOVICI
Šlo je za dvojni samomor
Poskus s parafinom pokazal, da sta streljala oba
Mira BaraniC in Livio Novsak sta si sama vzela življenje. V Parmi so izvedenci znanstvenega oddelka karabinjerjev ugotovili, da sta oba nesrečneža streljala. Parafinski poskus je namreč pokazal, da so na rokah obeh bili sledovi strelov pištole in so tako potrdili sum tržaških preiskovalcev, da je šlo za dvojni samomor.
41-letno Miro BaraniC iz Nove Gorice in 47-letnega Livia Novsaka iz Trsta so karabinjerji našli v ponedeljek mrtva v majhni montažni hišici v gozdu, poldrug kilometer od Bazovice blizu ceste za Jezero. Ubita sta bila s strelom v glavo, zraven trupel je bila pištola vrste Smith & VVesson kal. 38 special. Preiskovalci si niso bili takoj na jasnem, Ce je šlo za umor-samomor ali za dvojni samomor, Čeprav sta trupli ležali tako, da je bilo bolj verjetna slednja hipoteza, zato so odredili poskus s parafinom.
Poleti lani je Novsak med večerjo z nožem težko ranil BaraniCevo in jo Cez Cas je pripeljal v bolnišnico, vendar je odsedel vsega skupaj samo mesec dni. Ko so karabinjerji odkrili trupli, je tudi zaradi lanskega krvavega dogodka v javnosti prevladovalo mnenje, da je Novsak najprej ubil BaraniCevo in nato uperil pištolo proti samemu sebi. Danes vemo, da ni bilo tako: kaj pa je pri-
vedlo do dvojnega samomora, to bo verjetno vedno zavito v skrivnost.
Financarji in prevoz živine
Na tovornem postajališču pri Fernetičih so financarji odkrili nenavaden prekršek. Med pregledom je voznik, 54-letni italijanski državljan D. M. izjavil, da je tovornjak namenjen prevozu živine in da so ga primerno razkužili, kot pac predvidevajo zakoni. Pri tem je financarju tudi pokazal zadevno potrdilo o razkuženju vozila. Vendar je bil dokument ponarejen: odkrili so, da ga je zdravstvena služba izdala za drug tovornjak, številka evidenčne tablice pa je bila očitno ponarejena. Voznika so prijavili sodstvu, vozilo pa so zaplenili.
Dvojica prestopnikov
za zapahi
Karabinjerji so v okviru akcije za preprečevanje prestopništva aretirali dva obsojenca, ki morata odsedeti sorazmerno krajše zaporne kazni. Gre za 22-letnega Alessandra Robertija iz Trsta, ki je bil obsojen na poldrugo leto zapora zaradi razpečevanja heroina in hašiša, ter za 28-letnega Oscarja Gui-doneja iz Neaplja, ki je bil obsojen na 7 mesecev zapora zaradi upiranja in žalitve javnega funkcionarja.
TISKOVNA KONFERENCA / NARAVOVARSTVENIKI
Trdo vztrajanje za Kraški park
Zavračanje šestih naravnih rezervatov
AmbientalistiCna združenja iz Furlanije Julijske krajine se nikakor ne strinjajo z vsebino zakonskega osnutka o Kraškem parku, ki ga je deželni skupščini Furlanije Julijske krajine pred nedavnim predložil odbornik Giorgio Mattassi. V dokumentu, ki so ga podpisale WWF, Italia Nostra, Le-gambiente, Lipu, Cai in še druge organizacije in ki ga je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal Dario Predonzan (WWF), zato kritizirajo predlog deželnega odbora, ki predvideva ustanovitev šestih manjših rezervatov na Krasu. Po njihovem mnenju bi s takim ukrepom ne ščitili okolja v zadostni meri, poleg tega pa bi se znižal tudi finančni prispevek, ki ga EU namenja v ta namen.
Novi predlog naravovarstvenikov, ki so ga včeraj orisali, se v bistvu ne razlikuje od dosedanjih, ki so jih neposredno prizadeto prebivalstvo in slovenska narodnostna skupnost že zavrgli. Po njihovi zamisli naj bi Kraški park postal nekakšna gonilna sila za razvoj turizma, pozabljajo pa - ali pa se s tem nočejo sprijazniti - da so gonilna sila za sam obstoj in razvoj Krasa tradicionalne kmetijske dejavnosti, ki jih le obrobno omenjajo in ki se kljub objektivnim težavam na Krasu razvijajo.
V novem predlogu naravovarstvenikov ne prihaja jasno do izraza, kdo bi ta Park upravljal in kakšno vlogo bi pri tem upravljanju imeli domačini, oziroma organizacije, ki jih zastopajo. Znašajo
se tudi nad lovci, ki naj bi bili s svojo »lobby« pravi navdihovale! zakonskega osnutka deželnega odbora; naj pri tem dodamo, da jih je v tržaški pokrajini okrog 300; bili pa naj bi zelo »močni« in vplivni pri politikih. Naravovarstvenikom je zato zelo težko razumeti in obrazložiti - tako sami pravijo -kako korporativni interesi tako majhne skupine oseb prevladujejo nad interesi skupnosti; jasno je, da pri tem mislijo na interese mesta, ne pa na interese skupnosti - v veliki večini slovenske - ki na kraškem teritoriju živi in dela. Zato »opozarjajo« politike, da ambientalistična, alpinistična in jamarska združenja v tržaški pokrajini lahko računajo na na okrog 10 tisoč članov, zaradi česar je treba njihova mnenja tudi upoštevati.
Z novim predlogom naravovarstvenikov naj bi se zaščiteno področje parka raztezalo na 9000 hektarih vzdolž meje s Slovenijo; v naslednji fazi pa naj bi se to področje povezalo s parkom na slovenski strani, ki bo ustanovljen - po besedah naravovarstvenikov - ko se bo zaključil proces včlanjevanja Slovenije v EU.
Zavzemajo pa se tudi za ustanovitev »pred-ur-banega parka«, v katerem naj bi zaščitili kakovost urhanističnega razvoja področij na robu predlaganega parka.
Skratka: večjo vlogo pripisujejo alpinistom, jamarjem in raznim rekreativcem, seveda z namenom, da bi prav oni v bližnji prihodnosti upravljali kraški teritorij.
Prevlada
naturalističnih
pred
človeškimi
aspekti
Zadnji predlog naravovarstvenikov o Kraškem parku nikakor ne zadovoljuje člana Izvršnega sveta stanovske organizacije tržaških kmetov Kmečke zveze dr. Marjana Gregoriča. Ne navdušuje ga predvsem zato, ker se v predlogu sploh ne omenja etnični prostor oziroma slovenska narodnostna skupnost, ki na tem področju živi in dela in ki bi morala imeli glavno besedo pri vseh izbirah, ki se tičejo njenega življenjskega prostora. Ne zadovoljuje ga niti zato, ker se v predlogu ponovno poudarja turistično namembnost tega ozemlja in se pozablja, da so gonilna sila za njegov razvoj razne tradicionalne kmetijske dejavnosti. Jasno ni niti, kdo bo ta park upravljal in kakšno vlogo bodo pri tem imeli domačini. Dr. Marjan Gregorič pri tem poudarja, da bi moralo upravljanje parka prevzeti prav neposredno prizadeto prebivalstvo. Skratka: zakonski predlog prevevajo predvsem naturalistični aspekti; vprašanje lova je le obrobna zadeva, važnejši so alpinisti, jamarji in nedeljski izletniki. O-Citno so prav ti rekreativci tista »skupnost«, ki bi se najbolj veselila Kraškega parka.
SKD BARKOVLJE
Pevski nastop tokrat nekoliko dragače
SKD Barkovlje bo imelo nocoj v gosteh ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hrvatič. Nastop, s katerim se bo barkovljansko društvo vključilo v številne prireditve ob dnevu slovenske kulture, bo v prostorih TPK Sirena v Barkovljah, ker so v društvenih prostorih še vedno v teku obnovitvena dela.
Uvodno besedo bo imel Saša Martelanc, nastop zbora pa bo s predgovorom povezal Robert Mosetti.
Večer, ki se bo začel ob 20.30 in bo potekal pod naslovom ”Z roko v roki zaplešimo kolo ljubezni”, bo prav gotovo prijetno presenečenje za vse, ki ljubijo lepo petje. Na njem se pevke ne bodo predstavile tako, kot smo jih sicer vajeni gledati, temveč v neke
vrste slovenskem ”musica-lu”, kjer bo s pevkami pela in plesala tudi zborovodkinja in kjer se bo vse odvijalo ob izvajanju ne ravno klasičnega, temveč predvsem zabavnega sporeda, vsekakor zelo prijetnega značaja.
Barkovljani, ne zamudite te izredne priložnosti, ki je doživela velik uspeh na proslavi 15-letnice delovanja škedenjskega zbora lani v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Takrat so bili gledalci tako prijetno presenečeni, da se njihovo navdušenje ob tem posebnem nastopu ni poleglo niti potem, ko je bilo predstave že konec.
Obeta se nam torej lep, prijeten večer, povsem drugačen od pevskih večerov, ki smo jih sicer vajeni.
NevaLukeš
Dan slovenske kulture v Zgoniku
Tudi v zgoniški občini so se pripravili na primemo proslavitev dneva slovenske kulture. Danes zvečer, ob 20. uri, prirejata domači društvi, športni krožek Kras ter kulturno društvo Rdeča zvezda, Prešernovo proslavo v športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Na njej bosta sodelovala SKD Tabor Opčine ter SKD Grad Bani z igranim besedilom Zedinil rod slovenšč’ne cele v režiji Olge Lupine. Nastopajoči bodo predstavili sklop prizorov iz Prešernovega življenja in čital-niške dobe nasploh. Na odru bodo prikazali tudi ljudi iz ožjega Prešernovega kroga, kot na primer Smoleta, Čopa, Kastelica, pa tudi Primičevo Julijo in Ano Jelovškovo. Verzi največjega slovenskega pesnika se bodo v dramatiziranem besedilu prepletali z verzi sodobnih slovenskih pesnikov Koviča, Menarta in drugih. Vse skupaj bodo povezovale glasbene točke z rogom, flavto, violino in petjem. Dve izmed pesmi na sporedu je napisal Prešeren sam in sta bili pozneje uglasbeni. Organizatorja pričakujeta, da se bo pomembne in zanimive prireditve udeležilo lepo število domačinov in ljubiteljev kulture.
Bis
PRIMORSKA POJE
Proglasitev najboljših zborov na lanski reviji
Nastop najboljših v Kopru
Ob 25-letnici revije Primorska poje - leta 1994 -so organizatorji sprožili novo pobudo: tekmovanje radijskih posnetkov z revije, ki naj bi - ob ustaljeni seriji spomladanskih nastopov na obeh straneh meje - pomenilo zanimivo novost, zdramilo domišljijo, vneslo novo navdušenje med zbore in vzpodbudilo tekmovalnega duha.
V sodelovanju z Radiom Koper in Radiom Trst A ter Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Trsta je tako Združenje pevskih zborov Primorske že lani -prvič - nagradilo najboljše zbore in skupine. Zdaj pa je v sklepni fazi, saj bo v nedeljo nagradni koncert, drugo tekmovanje radijskih posnetkov z revije Primorska poje.
Konec januarja je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Mitja Gobec, Ivo JelerCič, Ivan Tavčar, Ignacij Ota, Branka Kljun in Klavdij Koloini, ocenila posnetke z lanske revije - posnetke tistih zborov, ki so se prijavih na tekmovanje - in nato objavila rezultate za prva tri mesta v posameznih kategorijah.
Najboljše ocene so torej prejeli med mešanimi zbori zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, »Sv. Stefan« iz Vipave in zbor »Vrtojba«; med moškimi zbori Komorni moški zbor iz Izole, »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in »Provox« iz Nove Gorice; med ženskimi zbori dekliški zbor »Vesna« iz Križa, Komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice ter (z enako oceno) dekliški zbor »Amadeus« iz Pivke in ženski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine;
med komornimi skupinami pa vokalna skupina »Musiča noster amor« iz Trsta, kvintet »Sumus« iz Ajdovščine ter (z enako oceno) nonet »Brda« in oktet »Simon Gregorčič« iz Kobarida. Komisija je podelila še posebno priznanje ženski pevski skupini »Rože majave« z Ravence v Reziji, in sicer za njihovo vrednotenje pristne domače tradicije.
Nagradni koncert drugega tekmovanja radijskih posnetkov z revije Primorska poje bo jutri, 25. februarja ob 18. uri v gledališču v Kopru.
Predstavniki organizatorjev - ZSKD iz Trsta, ZPZP in ZKO v Kopru - ter Radia Trst A in Radia Koper bodo podelili priznanja vsem prej omenjenim zborom, s programom štirih skladb pa bodo nastopili prvonagrajeni zbori iz posameznih kategorij.
Za zborovsko kulturo naše dežele je posebej razveseljivo dejstvo, da bodo - poleg Komornega moškega zbora iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč -nastopili kar štirje zbori oziroma skupine iz naše dežele: »Musiča noster amor« in »Jacobus Gallus«, ki delujeta v okviru Glasbene matice in ju vodi Janko Ban, »Rože majave« iz Rezije (vodi Catia Quaglia) in dekliški zbor »Vesna« iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj.
Koncert bo neposredno prenašal Radio Koper; Radio Trst A ga bo predvajal v nedeljo, 3. marca.
Beneško gledališče jutri gost SKD Tabor
Na lanskem presenetljivo uspešnem 1. zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mav-hinjah, smo imeli priložnost spoznati kako številne so dramske skupine, ki delujejo v naši skupnosti. Torej ljubezen za odrsko udejstvovanje je med nami zelo razširjena in s kulturnega vidika zelo spodbudna.
Ena taka skupina je tudi Beneško gledališče. Deluje že 20 let in ni ga Dneva emigranta, da ne bi s svojo prisotnostjo razveselilo številne emigrante in njihove družine. Je dragocen element naše kulturne prisotnosti na tem koščku zemlje. V njihovih izvirnih odrskih uprizoritvah se ljudje prepoznajo.
Jutri, po dolgih letih odsotnosti, se bo skupina predstavila na Opčinah, gost SKD Tabor. Uprizorila bo komedijo v narečju "Vsak minut je na palanka”. Tekst je napisala domačinka Bruna Dofbolo.
TRGOVINSKA ZBORNICA / PRIREDITEV BO MAJA
MILJE / OB OSMEM MARCU
Obrtniki na trgu
Proti koncu maja bodo na Borznem trgu nastopili obrtniki. Gre za pobudo tržaške Trgovinske zbornice, ki se je povezala z ustano ESA, tržaškim velesejmom in združenji obrtnikov. Prireditev so predstavili včeraj na sedežu Trgovinske zbornice in pri tem poudarili, da želijo predvsem predstaviti in ovrednotiti obrtniško dejavnost na Tržaškem. Pri snovanju letošnje majske prireditve so se navezali na izkušnje iz prvih let ’80, ko so širšemu občinstvu s precejšnjim uspehom predstavili glavne obrtniške dejavnosti pri nas.
Predsednik Trgovinske zbornice Donaggio je še povedal, da se nameravajo poslužiti lesenih hišic-stojnic, ki so jih naročili prav za takšne prireditve, in pa tudi posebnih šotorov. V njih naj bi uredili razstavni prostor za približno 47 obrtniških podjetij, ki delujejo na najrazličnejših področjih (od oblikovanja marmorja do pripravljanja slaščic). Interesenti se lahko za nastop na majskem razstav-no-prodajnem sejmu prijavijo do 15. marca, vse informacije in potrebne obrazce pa lahko dobijo na sedežu Trgovinske zbornice.
Praktični prikaz analizatorjev izpušnih plinov za avtomobile
SDGZ obvešča vse člane avtomehanike in avtoelektričarje, ki so zainteresirani na akcijo »Modri kolek-Bollino blu», da bo danes, v soboto 23. februarja, v prostorih Tržaške velesejemske ustanove praktični prikaz analizatorjev izpušnih plinov za avtomobile, ki ga krovna organizacija naših obrtnikov prireja v sodelovanju s sorodnima italijanskima organizacijama Asso-ciazione degli Artigiani in CNA. Od 9. do 12. mre bodo namreč v paviljonu B na Velesejmu (Trg De Gasperi 1) s svojimi analizatorji prisotni zastopniki najboljših proizvajalcev teh aparatur, in sicer tvrdk BEAR, PROTECH, SIN-CRO-CZ, TECNOTEST in TRONIC TEST. Aparatme bodo obrtniki lahko preizkusili, jih primerjali in obenem izvedeli vse podrobnosti o cenah in pogodbah za vzdrževanje. Udeležba je seveda brezplačna.
Fotografski natečaj za ženske
Tokratna tema natečaja je narava - Rok zapade 5. marca
Ob mednarodnem dnevu žensk krožek UDI-ZZI iz Milj »Osmi-marec« in Koordinacijski odbor upokojenk SPI-CGIL prav tako iz Milj letos že šestič razpisujeta fotografski natečaj. Tokratna tema natečaja, ki je prejšnja leta naletel na lep odziv, je narava. Natečaja, katerega pokrovitelj je miljska občinska uprava, se lahko udeležijo vse ljubiteljske fotografinje iz dežele FJK.
Tudi tokrat je predvidenih več kategorij, saj lahko udeleženke pošljejo črnobele ali barvne fotografije. Za prvo absolutno nagrado bodo prišle v poštev fotografije v obeh tehnikah, ločeno pa bo žirija nagradila še najboljše tri barvne oz. črnobele fotografije. Inte-resentke lahko fotografije organizatorjem pošljejo do 5. marca, za dodatne informacije pa se lahko obrnejo na Miriam
Zecchi (tel. 040/ 273140), Laura Batich (040/638839) in SPI-CGIL (040/271086). Prireditelji bodo tudi organizirali razstavo prejetih del, odprli jo bodo 8. marca ob 10. uri v raz-
stavnih prostorih občinskega centra G. Milio (Trg Republike), medtem ko bo nagrajevanje najboljših del oz. avtoric v nedeljo, 10. marca ob 11. uri.
NA KONCERTU SLOVENSKEGA OKTETA
Tudi Tržaški oktet v Cankarjevem domu
Zbrani vsi na poslovil- ni zadnje in prejšnjih za- kega okteta zapeli poznem koncertu v Cankar- sedb Slovenskega okteta drav slovenski zemlji jevem domu prisotni čla- so skupaj s elani Tržaš- »Oj Triglav moj dom«.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
24.	februarja 1996
SERGEJ
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 23.42.
Ciuch in delavka Marina Persico, delavec Vincenzo Guarino in asistentka Eleo-nora Ambrogio, trgovec Tiziane Castaldo in designer Donatella Tavian, agent javne varnosti Mauro Masser-dotti in uradnica Paola So-domaco.
LEKARNE
Jutri, NEDELJA,
25.	februarja 1996
TARAS
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2 stopinji, zraCni tlak 1014,5 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 56 km na uro, vlaga 43-odstot-na, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Elia Gabriel, Annachiara Gulič, Massimiliano Zetto.
UMRLI SO: 25-letna Tiziana Bertozzi, 71-letna Augusta Rudes, 63-letni Giovanni Gropazzi, 91-letni Remo Belloni, 73-letni Lorenze Mauri, 88-letna Čarobna Micali, 54-letni Cesare Baiz, 60-letni Antonio Bac-ci, 78-letni Natale Giacca, 89-letni Antonio Dolgan, 81-letni Vittorio Florio, 87-letna Giovanna Zadnik.
OKLICI: Solnik Zoran Lupine in uradnica Emanuela Bratos, trgovec Stefane Grimaldi in uradnica Anna Bencich, uradnik Da-rio Cecchini in poklicna bolničarka Fabiana Vittori, profesor violine Antonio Chalvien in grafična operaterka Laura Candotti, uradnik Fabrizio Cutrona in univerzitetna Študentka Valentina Coloni, arhitekt An-drea Crulci in Solnica Cri-stina Cipolla, uradnik Ales-sandro Bonin in uradnica Annalisa Giorgini, inženir C ari o Regalia in pravnica Michela Reddi, eliograf Stefano Jevscek in uradnica Antonia Soranno, Šofer Massimo Garbin in delavka Lucia Soranno, kuhar Paolo Ruzzier in delavka Roberta Bernardi, uradnik Antonel-lo Catanese in uradnica Fulvia Degano, prodajalec Tullio Remualdo in natakarica Flavia Rubessa, šofer Davide Devescovi in uradnica Ariella Ossi, skipper Paolo Rizzi in sodelavka v podjetju Elena Pesle, podjetnik Massimo Santo-relli in prodajalka Francez-ca Concas, uradnik Livio Semec in uradnica Patrizia Fucci, delavec Claudio Tul-liach in Čistilka Antonella Stefani, uradnik Roberto
Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TE LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	14.30,
16.30, 18.35, 20.40, 22.45 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 16.00, 18.45,	21.30 »Strange
Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Two Much - Due di trop-po«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffith.
AMB ASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15,
24.00	»Jumanji«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 1 - 15.30,
17.00,	18.45, 20.30, 22.15,
24.00	»Dracula morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15,
24.00»Vite strozzate«, r. Ricky Tognazzi, i. Sabrina Ferilli.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Pensieri pericolosi«, i. Mi-chelle Pfeiffer.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 15.40, 17.50,
20.00,	22.15 »Corsari«, i. Geena Davis, Matthevv Medine.
CAPITOL - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Paci-no, Robert De Niro, V^l Kil-mer.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»La dea delVamore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino.
LUMIERE - 16.00 »Gašper«, risanka; 18.00, 20.00, 22.15 »Smog«, i. VVilliam Hurt, Harvey Keitel.
Si PRIREDITVE
KD KRAŠKI DOM vabi danes, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik - Repenta-bor, MePZ Repentabor MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD KraSki dom.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja danes, 24. t. m. večer, na katerem bodo profesorica Andreja Duhovnik ter bivša dijaka Matija Ger-golet in Tamara Petaros predstavili ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA V DEVINU. Začetek ob 18.30.
SKD TABOR - Opčine -jutri, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dor-bolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje kuražo z naslo-
vom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spoduden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom.
JUTRI, 25. t. m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopila bo igralska skupina PD Standrež z NuSiCevo veseloigro ŽALUJOČI OSTALI. Lepo vabljeni!
«11
& SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Lutkovno gledališče Papilu
13 RUNDARIJA
Jutri, 25. t. m., ob 11. uri
OTROŠKA MATINEJA !
SK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA
vabita na
PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE NA IGRANO BESEDILO ‘ ZEDINIL ROD SLOVENŠČNE CELE”
v režiji Olge Lupine
Sodelujejo: SKD Tabor OpCine, SKD Grad Bani in MoPZ Rdeča zvezda danes 24. t. m>> ob 20. uri
v športno-kulturni center v Zgonik
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
uabi na predstavitev pesmarice
ZA STARO PRAVDO
ki bo danes, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29.
Pesmarico bo predstavil HUMBERT MAMOLO.
Sodelovali bodo; vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopoli in Tamara Kosič
SKD PRIMOREC
iz Trebe v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljenih in zamejskih študentov
vabi na predstavo igrivih studentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo
MOLIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN
(komedija balet)
danes, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
Mentorstvo prof. Jožica Aubelj in Boris Cavazza
SKD BARKOVLJE
prirejp na sedežu TPK Sirena
danes, 24. t. m., ob 20.30 dan slovenske kulture
Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI
Nastop ZPZ I. Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hrvatic, uvodna misel Sasa Martelanc, napovedovalec Robert Mosetti
Nujno iščemo raznašalca za Sesljan.
Tel. 040/7796699
Uprava
Primorskega dnevnika
Danes praznuje naša draga mama in žena
Lidija
svoj življenjski jubilej.
Se mnogo let v družinskem krogu ji želijo
mož Albert ter sinova David in Igor
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek,
26.	t. m. na predavanje prof. Antona Mlinarja z ljubljanske Teološke fakultete na temo BIOETIKA - kaj z njo? Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s priCekom ob 20.30.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
OpCine - Prosvetni dom. V torek, 27. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta.
B_____________IZLET!
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Forni di Sopra jutri, 25. t. m., ob 6. uri iz Opčin.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse
stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in prilo-ge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30 , tel. 370301.
□ OBVESTILA
KD I. GRBEC vabi svoje elane na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v ponedeljek, 26. t. m., ob 19. uri v SoSCevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČ-
LANJEVANJA.
VAZNO za otroke od 5. do 16. let! SLOKAD za kolonijo v Dragi (morje) in SLOVENSKA VINCENCIJE-VA KONFERENCA za kolo-
nijo v Comegliansu (gore) sporočata: vpisovanje v kolonije je v tržaški občini izključno do 2.marca. Starši naj takoj tel. na št. 3995030 - Ul. Farneto, 3, soba St. 106. med 8.30 in 13. uro, da vam povedo kraj in datum zdravniškega pregleda. K pregledu nesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na Soli. Pojasnila
na tel. St. 431194, 366970 ali 226117.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije -tel. St. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
TAJDA CLUB vabi na spoznavno družabni veCer z živo glasbo v Koper, Hotel Triglav 24. t. m., ob 20. uri vse, ki niste poročeni. Vabljeni! Tel. St. 0038667/21613, 6558459.
DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. St. 228932.
NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. St. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov.
PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november '89. Tel. St. 200783.
PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. St. 251351.
PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik '86 za 2.500.000 lir. Tel. St. 040/220147.
PRODAM psičke pasme nemški ovCar z rodovnikom. Tel. St. 226713 ali
226536.
ZA prenašanje drvi, poljskega orodja in pridelkov iscem lahek, dvokolesni, roCni, kmečki voziček za kmečka opravila. Klicati v zgodaj zjutra ali pozno zvečer na tel. St.
327091.
NUJNO	iscem
pravno/sposobnega odvetnika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem St. 214 Sole F.Milcin-ski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvočno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na St. 228779.
IŠČEMO nujno par srednje starosti za čuvaja vile. Nudimo stanovanje v posebni hiši z vrtom in garažo. Tel. St. 040/212239 med 14. in 15. uro.
UNIVERZITETNA Štu-
dentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. St. 229234.
NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. St. 312935.
SLOVENSKI družini v Trstu nudim varstvo otroka. Poštena in zanesljiva. Tel. St. 51048.
SERVISNO podjetje nujno iSCe uradnika/co. Pismene prošnje poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo 36/1. nadsr., 34132 Trst pod Šifro “Uradnik".
KREPKO zaokrožite vašo plaCo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. St.
040/764055 g. Martin.
STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. St. 420604 v večernih urah.
22. t. m. sta se v okolici Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Kirn. Najditelj na tel. na St. 229213.
PIVNICA HI. Generazione v Boljuncu bo v petek, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni!
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
OSMICO je odprl Igor GrgiC, PadriCe 193. ToCi belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 123.
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
PRISPEVKI
V spomin na Pepija Ci-bica daruje Pia Milkovič
50.000	lir za Godbeno društvo V. Parma.
V	spomin na Pepija Ci-bica daruje Angel Krtižin
50.000	lir ter družina Hrovatin Pino (Trebče) 100.000 lir za Godbo V. Parma -Trebče.
V	spomin na Pepija Ci-bica daruje Kosenka z družino 100.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče.
Namesto cvetja na grob Marija Gabrovca daruje Ida Bortolotti 20.000 lir za SD Sokol.
Ob 60-letnici rojstva pok. Danila Guština darujejo Franko in družina Taucer 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za prosesko cerkev.
Namesto cvetja na grob in v spomin na drago Štefko Lajtovo daruje sorodnica 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Pepija Ci-bic darujeta Liliana in Savina 30.000 lir za Godbo Viktor Parma in 30.000 lir za SKD Primorec.
V	spomin na Pepija Ci-bic in na njegovo sestro Ano darujeta Lucija in Anica 30.000 lir za Godbo Viktor Parma in 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
Zora in Edvard Klavžar darujeta 10.000 lir za SKD Primorec.
Namesto cvetja na grob pokojne Stane Stubelj Budin daruje Marija Doljak (Samatorca) 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
Ob priliki obiska darujeta Edi Sardoč z družino
50.000	lir in družina Vlak
40.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Stano Stubelj darujeta Lidija in Maks Kralj 100.000 lir za SK Kras in 100.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Frido Cesnik Kalin darujejo družine Canciani, Tagliapietra in Repini 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Josipa Pockar daruje Rožica
20.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Zapustila nas je naša draga
Vittoria Cie vd. Zeriali
Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v Boršt.
Žalostno vest sporočajo hčeri Laura in Nadja, vnuki ter ostalo sorodstvo
Trst, 24 .2. 1996
Ob izgubi dragega očeta in brata Emila izreka sožalje Milanu in Franckotu
NK Kras
SPREJEM OSMRTNIC
od
ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
Družba SDAG se pripravlja na moskovski sejem Transrussia
Pri družbi SDAG zelo ugodno ocenjujejo nedavno sodelovanje na speciliziranem sejmu Transpotec v Veroni, kjer so se predstavili z lastnim štandom. Na sejmu so se med drugim dogovorili za obisk francoskih operaterjev na področju prevozne dejavnosti, ki se posebej zanimajo za urejanje in pospeševanje pretoka blaga na osi zahod-vzhod, vzdolž 45. vzporednika. V začetku aprila bo družba SDAG prisotna na moskovskem sejmu Transrussia 96.
Katalog kulturnih in športnih društev v Gorici
V	Uradu za mladinsko problematiko, v Kapucinski ulici 21, je na razpolago katalog kulturnih, športnih, rekreacijskih in drugih društev, ki delujejo v goriški občini. Katalog je na razpolago brezplačno. Urad za mladinsko dejavnost je odprt ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure, ob torkih, Četrtkih in petkih pa od 10.30 do 12.30.
Obisk na celovškem sejmu Gast
Pokrajinsko združenje trgovcev ASCOM bo 12. marca priredilo avtobusni izlet v Celovec z obiskom sejma Gast 96. V sodelovanju z vodstvom sejma bo združenje poskrbelo za brezplačen prevoz in vstop na sejmišče. Prijave sprejemajo do 29. februarja v uradih ASCOM-a v Gorici, ul. 9. avgusta 4 tel. 0481/532499.
Prireditev ob dnevu kulture
Kulturno društvo Andrej Paglavec v Podgori vabi drevi ob 20. uri na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Priložnostni nagovor bo imel senator Darko Bratina, kulturni spored pa bosta oblikovala zbora Andrej Paglavec in Soča iz Nove Gorice. Prireditev bo v prostorih kulturnega društva.
Možne so manjše nevšečnosti glede oskrbe z vodo
Občinsko podjetje obvešča, da bodo v ponedeljek, 26. trn. in v torek, 27. tm. izvajali vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju. Predvidevajo da se bo zato občasno znažal pritisk v ceveh, kar se bo poznalo zlasti v višjih predelih mesta, posebej v LoC-niku in na območju Kraške ulice. Prosijo za razumevanje.
V	pokrajinskem svetu so sprejeli proračun za tekoče leto
Z glasovanjem (trinajst glasov za, sedem proti) so v pokrajinskem svetu ob zaključku četrtkove seje sprejeli finančni načrt Pokrajine za leto 1996. Razprava o finančnem načrtu in drugih s tem aktom povezanih sklepih je bila zelo skromna. S proračunskimi zadevami se te dni ukvarjajo v številnih krajevnih ustanovah. Do nič kaj spodbudnega prerekanja, kratkotrajne prekinitve zasedanja in ostrega spora o (ne)sklepcnosti sveta. Zapletlo se je ob glasovanju za odobritev zapisnika ene prejšnjih sej. Rezultat glasovanja (sedemnajst za, eden proti) je dal vsoto osemnajst, kar pomeni - tako so zadevo postavljali nekateri predstavniki opozicije - da občinski svet ni bil sklepčen. Podatkov o dejanskem stanju pa ni imela niti pozicija.
■

Ipl
■
SOVODNJE / PRIMER MORARO
Vtis o uporabi dvojnih meril
O zaprtju upepeljevalnika razprava v občinski komisiji
Zapečatenje upepeljevalnika komunalnih odpadkov pri Moraru in začetek sodne preiskave proti upraviteljem medobčinskega konzorcija in proti predstavnikom podjetja, ki ima obratovanje naprave v zakupu, je v teh dneh povzročilo močan odmev v javnosti.
Vprašanje pa je že povzročilo tudi nekakšno verižno reakcijo v So-vodnjah, kjer so na problematiko vpliva upepeljevalnika na okolje opozorili že pred desetimi in več leti, tudi tako, da je občinska uprava naročila raziskovalnemu centru v Ispri serijo analiz.
O zaprtju upepeljevalnika pri Moraru je v četrtek, kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, razpravljala občinska komisija za okolje v Sovodnjah.
Na seji so najprej pregledali naCrt in dokumentacijo, ki jo je glede ureditve in namestitve Čistilnih naprav za izpušne pline, predstavila družba Kemi-ca, ki ima tovarno v Rupi.
Komisija je, kakor izhaja iz poročila, načrt ocenila pozitivno, saj se bo vpliv emisij v ozračje znatno znižal.
V drugi točki dnevnega reda pa so člani komisije razpravljali o zaprtju upepeljevalnika pri Moraru.
O dogodku je na kratko poročal župan Petejan.
"Člani komisije so izrazili začudenje nad dejstvom, da so oblasti prepovedale delovanje upepeljevalnika, kljub temu, da je razpolagal z napravo za stalno monitoražo plinov, ki so bili tako pod stalno kontrolo. Goriški upe-peljevalnik ne razpolaga s tako napravo”, piše v ti-
V FURLANŠČIN1 IN V ITALIJANSKEM PREVODU
Antologija del Celsa Macorja
Knjigi sta izšli pri založbi Braitan Hansa Kitzmuellerja
PO KONGRESU 16.T.M.
Vodslvo treh odborov VZPI-ANPI
Državna knjižnica v Mamelijevi ulici postaja, po večletnih prenovitvenih delih, eno od kulturnih središč v mestu. V četrtek so v konferenčni dvorani knjižnice pospremili med bralce dve novi knjigi Celsa Macorja, znanega goriškega kulturnega delavca, pesnika in pisatelja, ki piše
v furlanščini.
Pri založbi Braitan je izšla antologija (v dveh delih) I fucs di Belen (Belenpvi ognji), ki zajema zbirke že objavljenih proznih spisov in poezij in tudi zbirko najnovejših (in torej še neo-bljavljenih) pesmi. Pobudo sta v sodelovanju z založbo Braitan, Hansa
Kitzmuellerja, ki posebno pozornost že dobro desetletje namenja avtorjem ob meji (geografski in kulturni) uresničila Državna knjižnica in Institut za mittele-vropska kulturna srečanja. Dogodek je naletel na množičen in izredno topel odziv občinstva. (Foto Bumbaca).
skovnem poročilu. "Vtis komisije je, da se uporabljata dva različna načina za preverjanje delovanja dveh povsem enakih naprav.” Na robu Sovodenj imajo razlog več za zaskrbljenost glede posledic kvarnega vpliva naprave na okolje, oziroma na zdravje občanov. Naprava je namreč v neposredni bližini naselja, deluje pa še zmeraj brez po zakonu predpisanih naprav za stalno monitoražo, kar naj bi bilo, po mnenju komisije, v nasprotju z zakonom.
Na seji komisije so se dogovorili tudi o novih korakih v boju proti z ekološkega vidika sporni napravi in za zaščito zdravja krajanov in drugih občanov.
Doslej so italijanski podjetniki imeli pri go-riškem Informestu na razpolago podrobne podatke o možnosti gospodarskega sodelovanja v trinajstih državah: Albaniji, Belorusiji, Bolgariji, Kitajski, Hrvaški, Mongoliji, Poljski, Češki, Slovaški, Romuniji, Sloveniji, Ukrajini in Madžarski. Sedaj so na voljo tudi podatki o Srbiji in Črni gori. Takoimenovane "Business Guide”, v katerih so podatki o gospodarskem položaju v posameznih državah, so predstavili včeraj v dvorani Goriške trgovinske zbornice. V njenem imenu je
Krožek za družbena in politična vprašanja A. Gregorčič se v mesecu marcu predstavlja z večerom, ki se tokrat nekoliko oddalji od ožjih političnih problemov. Na programu je v zamejstvu sicer neobičajno informativno srečanje o danes posebno aktualnem problemu mamil med mlajšo generacijo. Srečanje bo v petek, 1. marca ob 20.30, v komorni dvorani ob Katoliškem domu. Veliko je sicer besed, ki jih vsak dan poslušamo ali beremo o omenjeni problematiki, pogosti so tudi debatni večeri, v glavnem pa se delamo, kakor da se nas to vprašanje tiče le obrobno.
S premiki, ki so jih doživele sosednje države, se je namreč naše mesto spremenilo od najbolj perifericne-ga centra italijanske
V	Kulturnem domu je bil ob koncu prejšnjega tedna, kakor smo sicer že poročali, kongres elanov treh goriških sekcij VZPI/ANPI. Poleg mestne sekcije, so se skupštine, ki sodi v okvir priprav na pokrajinski kongres, ki bo 23. marca udeležili tudi elani sekcij iz Podgore in Stan-dreža. Na skupštini so izvolili elane treh odborov in določili delegate za pokrajinski kongres. Goriško sekcijo bodo zastopali Silvino Poletto, Pietro Mozettig, Luigi Franco, Erika Pavlin, Luigi Pich in Mirko Vendramin, štandreško in podgorsko pa Stanko Marušič, Stanko Kuštrin, Riccardo Cristiani, Edi Maligoj in Wilma Bregant.
V	odbor mestne sekcije so bili izvoljeni: Silvino Poletto, Milan Furlan, Pietro Mo-
najprej govoril podpredsednik Hadrijan Corsi, zatem sta govorila predsednik Informesta Luigi Guarda in deželni odbornik Oscarre Lepre. Sodelavci Informesta so zatem podrobno obrazložili kakšne podatke lahko posredujejo podjetnikom. Da je zanimanje veliko je dokazala prisotnost v dvorani, zanimivo je, da so bili prisotni predvsem mladi. V "Business Guide” najdemo podrobne podatke o gospodarskem položaju v posamični državi in tudi vse, kar lahko pobliže zanima podjetnika: ceno ener-
države (če se omejimo na problem mamil) v zaskrbljujoča vrata, ki se odpirajo na vzhod in tudi v obratni smeri. Samo tako si lahko razlagamo vse pogostejša kazniva dejanja in tudi primere tragičnih smrti, ki so vezani na omenjeno problematiko. O tej stvarnosti bosta spregovorila psiholog dr. Peter Komac ter psihiater dr. Bernard Špacapan, ki delujeta v SERT-u, in sicer v službi, ki nudi na pokrajinski ravni pomoč alkoholikom ter narkomanom in sta torej v vsakodnevnem stiku z osebami, ki so iz takih ali drugačnih razlogov padli v odvisnost; iz matične domovine pa bomo lahko prisluhnili otroškemu psihiatru in psihoterapevtu dr. Viliju Ščuki, ki deluje v službi za narkomanijo v Novi Gorici.
zettig, Erika Pavlin, Rino Terrida, Damjan Primožič, Frediano Bonutti, Corrado Betti, Anton Bensa, Dušan Mauri, Vito Primožič, Adriano Foschian, Ladi Dornik, Luigi Pich, Mirko Vendramin, Luigi Franco, Boris Pintar, Elso Milocco, Luigi Pillon, Giovanni Culot, Dui-lia Fedele, Franco Canevali in Delka Dornik. Med izvoljenimi je bil tudi Angelo Punteri, ki pa je žal v petek ponoti umrl.
Odbor sekcije v Podgori sestavljajo: Stanko Kuštrin, Ivan Bregant, Riccardo Cristiani, Stanko Maligoj, Wil-ma Bregant, Edi Maligoj in Luciano Pelizzo.
Odbor sekcije v Stan-drežu: Stanko MamšiC, Wil-ma Brajnik, Jožef Zavadlav. Člana razsodišča sta Dino Perazza in Dino Pelizzo.
gije, delovne sile, davčno zakonodajo, privatizacijske postopke, ponudbo, itd. Tujec, ki si želi na Vzhod, bo dobil pravo sliko, za katero so poskrbeli strokovnjaki v posamezni državi. Poleg tega v Informestu nudijo še vrsto drugih servisov. Med temi je tudi zajetni adresar, tudi za nekatere druge države poleg zgoraj omenjenih, malih in srednjih podjetij, s katerimi zainteresirani lahko navežejo stike. Informest deluje v Gorici komaj poltretje leto. Doslej so naredili veliko. Ugotovili pa so tudi, tako predsednik Guarda, da so oni lahko samo posredniki informacij v obe smeri. Kar se tiče italijanskega izvoza oz. drugačne, tudi investicijske prisotnosti, pa so težave na italijanski strani. Banke zamujajo, rimska in deželna vlada tudi. Sedaj, ko se nanovo odpirajo vrata na tržiščih nekdanje Jugoslavije, bi morala dežela poskrbeti za ustanovitev deželne družbe SAGE, ki naj bi zavarovala italijanski izvoz v te države. Sicer tudi drugače Italija zamuja na teh trgih, je bilo rečeno. Takšno možnost je sicer odbornik Lepre zavrnil, rekoC, da na Deželi sedaj preverjajo celotno politiko na finančnem področju. Marsikdo pa je žalostno ugotavljal, da zaradi počasnosti rimske in deželne birokracije izgubljamo vlak.
Marko Waltritsch
POGREBI
0b 9.30, Urbano Picotti, iz splošne bolnišnice; ob 11. uri, Renato Comar, iz splošne bolnišnice; ob 12.30, Giuseppe Zandona, iz splošne bolnišnice; ob 14. uri, Teodora Koshu-ta por. Bensa, iz bolnišnice Janeza od Boga.
□ OBVESTILA
KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo zaCel 1. marca in bo trajal dva meseca. Potekal bo v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043.
SPDG - Rekreacija prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Pojasnila in prijave med vadbo 27. t.m. in 1. in 5. marca ter pri udeležencih, ki redno hodijo na vadbo.
H ČESTITKE
Družino Fon-Milanese je osrečilo rojstvo prvorojenke MARIJE. Mlademu paru iskreno čestitamo, Mariji pa želimo srečno in veselo otroštvo. Znanci.
H ČRPALKE
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste, 22
EP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23
ESSO - Ul. 1. Maggio, 59
EP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich,
21
KRMEN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti proti Marjanu
ROMKE
ERG - Ul. Aguileia
FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
Ob rojstvu malega
Elija
iskreno Čestitamo mamici Marti in očku Martinu
društvo in pevci zbora Hrast
	
gg	IZLETI
SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da bo avtobus za Forni di Sopra jutri, odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj in ob 6.45 iz Gorice (na Komu). Zaradi bolezni je na avtobusu prostih še nekaj mest. Prijave danes po telefonu (Klemše tel. 533382). Tekmovanje se prične že ob 9.30 na progi "Stadio dello slalom”.
KINO
GORICA
CORSO 17.45-20.00-22.00 «Babe - il maialino coraggioso«
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»L’ Ussaro sul tetto«.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri
Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
VODNIK INFORMESTA IN TRG. ZBORNICE
Sodelovanje s Srbijo in Črno goro
Publikacijo so včeraj predstaviti gospodarstvenikom
KROŽEK A. GREGORČIČ
Tokrat poskus pogovora o mamilih v našem okolju
JAVNE FINANCE / PO ZAGOTOVILU VLADE IN KLJUB MONTIJEVEM PREPRIČANJU, DA JE POTREBEN
Korektivnega manevra zaradi volitev ne bo
RIM - Dodatni spomladanski manever za korekcijo javnih financ - da ali ne? Vprašanje je še vedno v razpravi, Čeprav Dinije-va vlada vztraja, da poseg v javne račune v tem trenutku ni potreben. Včeraj je to stališče ponovil finančni minister Fantozzi, za katerega manever ni samo nepotreben, ampak v tem političnem trenutku tudi neoportun. Sploh pa je po njegovih besedah treba najprej počakati na običajno trimesečno državnoblagaj-niško poročilo, ki bo pripravljeno konec marca, saj bo šele na njegovi osnovi mogoCe videti, ali in za koliko se gibanje javnih financ razhaja s potrebami države.
V neobhodnost spomladan-
skega korektivnega manevra pa je še vedno prepričan evropski komisar Mario Monti, čeprav priznava, da »italijanski politični in institucionalni položaj v tem trenutku ni v povsem normalnih razmerah«, medtem ko je za izvedbo manevra potrebna politična podpora. Sicer pa evropski komisar, ki je pristojen za notranji trg Unije, vztraja pri neodložljivosti uresničevanja maastrichtskih kriterijev in zavrača zaheve po njihovi ublažitvi, Italijo pa vabi, naj odločno nadaljuje po poti, ki vodi k skupni valuti. To ni lahka pot, priznava, še posebno za države, kot je Italija, ki so od preteklosti podedovale težke javne dolgove.
Toda, z rastjo prepričljivosti po-litično-ekonomske perspektive neke države raste tudi pozitivni vpliv trgov na padanje obrestnih stopenj, ugotavlja Monti, s tem pa postaja tudi lažje in manj muCno zniževanje državnega primanjkljaja. Evropski komisar priznava italijanskim vladam zadnjih let, da so se zelo intenzivno posvečale reševanju tega problema, zato bi bila velika škoda, Ce bi se prizadevanja za sanacijo javnih računov zmanjšala.
Profesorja Montija skrbi tudi val evroskepse v zadnjem Času, zato opozarja, da bi bilo odlašanje ali spreminjanje kriterijev iz Maastrichtskega spora-
zuma zelo škodljivo. »Sporazum zelo natančno določa datum, kriterije in nekatere, sicer omejene meje prožnosti pri njegovem izvajanju, Evropska komisija pa je prepričana, da bi bilo namesto razmišljanja o olajšanju strogosti monetarnega dela sporazuma bolje razmišljati o okrepitvi nemonetarnih vidikov evropskega gospodarstva,« je dejal Monti, ki se mudi v Rimu ob priložnosti današnjega neformalnega sestanka Evropskega sveta v italijanski prestolnici. Na dnevnem redu ima perspektive proste trgovine v Sredozemlju in analizo vloge notranjega trga v Evropi, ki bo bližja svojim državljanom.
Inflacija naj bi še padala
RM - Observatorij za cene pri zvezi trgovinskih zbornic Unioncamere predvideva, da bo inflacija padala vsaj se do aprila. Februarja naj bi cene v mesečni primerjavi padle za 0,3 odstotka, marca in aprila pa naj bi rasle s komaj 0,1-odstotno stopnjo. Ce bi se napoved uresničila, bi tendenčna inflacijska stopnja padla aprila na 4 odstotke. Največje znižanje cen napoveduje Unioncamere za svinjsko meso, kekse in za nekatere vrste sira.
TEDEN NA TRGIH
Inflacija zasenčila strah pred politiko
Eva Vesel
Nihanja na tržiščih v preteklem tednu prav gotovo niso koristila srčnim bolnikom: kot v risankah so katastrofalnim padcem v globok prepad takoj sledili ponovni napadi na nasprotnika, to je poskusi, da se cene spet dvignejo.
Na svetovnih trgih vlada pričakovanje za nadaljnje znižanje obrestnih stopenj v Združenih državah Amerike, pa Čeprav ne takoj in ne za veliko. Analiza predsednika tamkajšnje centralne banke Federal Reserve, Alana Greenspana o ekonomski situaciji je namreC prinesla več negotovosti kot pojasnil: kljub zagotovilom, da faze rasti ameriškega gospodarstva še ni konec in da zato znižanje obrestnih mer ne bo neob-hodno, so šle reakcije trgov v povsem nasprotno smer. Rast borze in cen državnih vrednostnih papirjev ter nova ošibitev dolarja namreC kažejo, da operaterji še naprej čakajo na znižanje obresti, do katerega naj bi prišlo spomladi.
Prav tako negotov je položaj v Nemčiji, kjer so izjave vodstva Bundes-banke prave uganke. Včerajšnji podatki o januarskem gibanju monetarne mase (M3, ki poleg gotovine v obtoku upošteva
tudi hranilne vloge na vpogled in vezane vloge db štirih let) niso veliko prispevali k razjasnitvi, saj je podatek, po katerem naj bi ta masa v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta narasla za 8,4 odstotka, izjemno visok. Sama Bundesbank pa opozarja, da je treba' pri njem upoštevati zamenjavo statistične računske osnove in da bi bila januarska stopnja rasti M3 po starem načinu izračunavanja komaj 3-odstotna. Analitiki bolj verjamejo drugemu podatku in menijo, da se ni bati preobrata v postopnem nižanju cene denarja v Nemčiji.
Italijanski trgi so se gibali v dve nasprotujoči si smeri: v prvi polovici tedna so bile cene še pod vplivom politike - nadaljeval se je padec prejšnjega tedna, tako da je indeks italijanske borze Mibtel od dneva, ko je mandatar za sestavo vlade Antonio Maccanico odstopil od svojega poskusa, izgubil skoraj 9 odstotkov. Pozitiven podatek o inflaciji, ki so ga objavili v sredo (5,5 odstotka v primerjavi z januarjem 1994) pa je trge nekoliko pomiril. Njihova pozornost se
je od skrajno negotovih političnih razmer preusmerila na temeljne ekonomske kazalce, kot na primer na rekorden primarni državni presežek, na obvladovanje razmerja med državnim dolgom in bruto domačim proizvodom, na stabilnost plač, na zastoj inflacije pri proizvodnih cenah... Morda pa se bo italijanskemu gospodarstvu tudi tokrat uspelo »rešiti« politiki navkljub.
Od srede naprej so torej rasle tako borza kot cene državnih vrednostnih papirjev in tako delno nadomestile izgube iz prejšnjih dni.
Posebnost na borzi so v zadnjem Času delnice nekaterih manjših podjetij (npr. Carraro, hna, Safllo, Pagnossin). Tudi v dneh, ko so bile delnice najvažnejših družb pod močnim pritiskom, so cene teh manjših rasle, kar dokazuje, da se trg bolj zanese na solidne rezultate in perspektive kot pa na včasih nerazumljive finančne manevre velikih grupacij. Pri tem pa je potrebno veliko pozornosti in previdnosti: na dlani je namreC, da so špekulacije pri manjših delnicah lažje in da je v trenutku, ko tisk zbudi pozornost zanje, za poseg na tržišče marsikdaj že prepozno.
CERTIFICATI Dl CREDITO ,	, DEL TESORO
■^CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1996 in zapadlostjo 1. februarja
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,25% bruto obrestmi bo izplačan 1. avgusta 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. februarja in 1. avgusta za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,54%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Bane a dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. februarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. februarjem 1996; ob vplačilu (1. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
		23. FEBRUAR 1996	v URAH	
	£2 S	valuta	nakupni	prodajni
	$ ?	ameriški dolar	1544,00	1592,00
		nemška marka	1069,00	1101,00
	3 ti	francoski frank	310,00	319,00
	gw	holandski gulden	951,00	980,00
	4i ^	belgijski frank	51,50	53,60
	|f	funt šterling	2382,00	2455,00
	55 _0>	irski šterling	2450,00	2525,00
	i ^	danska krona	276,00	284,00
	§! i?	grška drahma	6,40	6,80
		kanadski dolar	1124,00	1158,00
		japonski jen	14,60	15,20
	Es	švicarski frank	1308,00	1348,00
		avstrijski šiling	151,40	166,00
	"cB S n	norveška krona švedska krona	244.00 230.00	251.00 237.00
		portugalski escudo	10,20	10,60
		španska pezeta	12,60	13,20
	§	avstralski dolar	1166,00	1202,00
		madžarski florint	11,00	14,00
	3	slovenski tolar	11,40	11,90
	3	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
23. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1552,00	1582,00
nemška marka	1074,00	1092,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	949,00	974,00
belgijski frank	51,64	53,44
funt šterling	2376,00	2456,00
irski šterling	2443,00	2538,00
danska krona	275,00	285,00
grška drahma	6,33	6,93
kanadski dolar	1121,00	1156,00
švicarski frank	1312,00	1337,00
avstrijski šiling	151,03	155,53
slovenski tolar	11,60	12,00
			
23. FEBRUAR 1996	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1569,570	—
ECU	—	1979,230	—
nemška marka	—	1077,780	—
francoski frank	—	313,760	—
funt šterling	—	2415,250	—
holandski gulden	—	962,450	—
belgijski frank	—	52,393	—
španska pezeta	—	12,799	—
danska krona	—	278,740	—
irski funt	—	2486,980			
grška drahma	—	6,514	—
portugalski escudo	—	10,369	—
kanadski dolar	—	1139,850	—
japonski jen	—	14,924	—
švicarski frank	—	1327,330	—
avstrijski šiling	—	153,220	—
norveška krona	—	247,850	—
švedska krona	—	232,380	—
finska marka	—	347,250	—
avstralski dolar		1185,810	
			
23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
švicarski frank	122.96	123.06	123.16
belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
francoski frank	28.063	29.123	29.183
danska krona	25.802	25.862	25.922
norveška krona	22.843	22.903	22.963
švedska krona	21.498	21.558	21.618
italijanska lira	0.924	0.928	0.932
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
finska marka	31,115	32.195	32.275
LAHKA GLASBA / SANREMSKI FESTIVAL
Velik blišč očitno ne zadošča več
Prireditvi sledi manj gledalcev kot prej
V četrtek se je v Samemu zaključil prvi del tekmovanja za najboljšo italijansko popevko. Kot so nekateri kritiki dejali, je bil festival tudi letos bolj parada izvajalcev oz. pevcev kot predstavitev pesmi. Raven teh je precej skromen, vsi pa si nadejajo, da bi čim lepše izgledali. Tako so se najboljše odrezali italijanski modni kreatorji, ki so pripravili vabljive modele za skoraj vse nastopajoče. Levji delež pri tem sta imela Versace in Dolce & Gabbana. Versace je pripravil obleke za napovedovalko Val eri o Mazza, skupino Take That in rockerja Bon Jovija, ki bo tudi nastopal v novih Ver-sacejevih reklamah, dvojica Dolce & Gabbana pa je obleka Sabrino Ferilli (ki je dejala, da se po festivalu vrača k svoji »pravi« ljubezni, filmu, češ da ji televizija ne prija preveč), Giorgio in Syrio.
Predvčerajšnjim je nastopilo ostalih deset »bi-gov« in sedem novih upov. Žirije so za najboljši skladbi izbrale Giorgio s pesmijo Strano il mio amore in Al di la di questi anni v izvedbi Marine Rei. Med slavnimi pevci Gior-gi sledijo Ron, ki je s pevko Tosco predstavil lepo Vorrei incontrarti tra cent’anni, lanskoletni zmagovalci med mladimi upi Neri per caso, glasbena novost Federico Salva-tore, mlada Rossella Mar-cone, Emico Ruggeri, Gigi Finizio, Paolo Vallesi, Ric-cardo Fogli in, komaj zadnji, Umberto Bindi in New Trolls.
Trenutna lestvica mladih upov pa je naslednja: Marina Rei, komaj štirinaj-
stletna Adriana Ruocco, Silvia Salemi, skupina O.R.O., Carmen Consoli, Petra Magoni in, kot zadnji, edini včeraj nastopajoči moški izvajalec Maurizio Lauzi.
Včeraj so izbrali zmagovalca v tej kategoriji, o tem pa bomo poročali v nedeljo.
Danes zvečer se bo san-remska avantura zaključila. Pravzaprav bo v Sanre-mu vse živo še jutri in morda v ponedeljek, saj bodo vsi nedeljski televizijski programi na dolgo in široko poročali o zmagovalcih, rezultatih, poslušanosti in o vsem tem, kaj Sanremo pomeni. Redni del pa se bo zaključil danes okoli polnoči, ko bo znan letošnji zmagovalec. Na nocojšnjem večeru bo nastopilo vseh dvajset finalistov v kategoriji priznanih izvajalcev, od Al Bana do Zarrilla. Žirija, ki bo danes številnejša, bo prav gotovo spremenila trenutno stanje na lestvici. Elio e le Storie Teše in Giorgia si ne bosta več delila prvega mesta, izid glasovanja pa bo vseeno zanimiv.
Večer bodo popestrili tudi številni tuji gostje. Nastopila bo mlada ameriška kantavtorka Alanis Morissette, rocker Bon Jo-vi, priljubljena irska skupina Cranberries s pevko Dolores Riordan na čelu, lepotec z nežnim glasom Michael Bolton in kitarist George Benson.
Med številnimi novicami, ki v teh dneh polnijo vse dnevnike, radijske in televizijske oddaje velja omeniti upad števila televizijskih gledalcev Sanre-ma. V povprečju sledi letos festivalu kar tri milijo-
ne ljudi manj kot lani. Sanremo dosega sicer še vedno vsaj polovico gledalcev, danes bo zaključnemu večeru sledilo vsaj petnajst milijonov ljudi, nekaj pa vseeno ne gre. Pippo Baudo je iz dneva v dan bolj avtoritaren, privošči si preveč napak, cela struktura pa ne deluje tako kot bi morala. Kljub vsemu pa bo Sanremo tudi letos prava trinajstica za italijansko glasbeno industrijo. Ta je lani prodala za več kot 600 milijard lir (nekaj več kot leto prej), vseeno pa je daleč za drugimi evropskimi državami. V Angliji prodajo letno plošč in kaset za 2.300 milijard, v Nemčiji za 2.800, v Franciji za 1.900. Razen redkih izjem v San-remu ne nastopajo glasbeniki z najvišjim številom prodanih plošč. Kantav-torji se festivala izogibajo, kljub temu pa njihove plošče prodajo krepko čez ppl milijona izvodov. Ostajajo sicer izjeme, saj so lani Neri per caso in Gianluca Grignani, ki so se širši publiki predstavili prav na festivalu, s prvo ploščo presegli 600.000 prodanih izvodov. Multinacionalke glasbene industrije pa vidijo v Sanremu predvsem odlično odskočno desko in velik promocijski pomen. Zaradi tega je ustanova Rai tako Springsteena kot skupino Take That pridobila za Sanremo skoraj zastonj. Večino stroškov so namreč krile glasbene založbe, saj skoraj ni drugega programa, ki jim zagotavlja 12 do 15 milijonov poslušalcev. Sanremo ostaja vedno Sanremo, boj za glasbeni trg pa se je tu komaj začel.
Aleš VValtritsch
V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU / RAZGALJEN GIOVANNI PASCOLI
Gostovanje Stalnega gledališča iz Turina
Predstava Un anno nella vita di Giovanni Pacoli (Leto v življenju Giovannija Pascolija), s katerim Stalno gledališče iz Turina ta teden gostuje v tržaški dvorani Rossetti, je izsek iz zasebnega življenja genialnega pesnika, navidezno skrajno običajnega človeka, predanega umirjenemu življenu v toplem družinskem krogu, poučevanju in službi pri ministrstvu za šolstvo ter povsem nedolžnim življenskim užitkom za pogrnjeno mizo, tako da je z leti njegova postava postala kar zajetna s polnimi in prav nič pesniško upadlimi lici. V dnu duše pa je podoba povsem drugačna. Očetov umor v otroštvu je občutljivi duši zadala rano, ki se ni nikoli zacelila, potreba po neizživetem otroštvu ga je gnala, da je v zrelih letih ustvaril toplo gnezdo nedolžnega otroštva, v katerem je živel v mlajšima sestrama Ido in Mario, v samozadostni medsebojni ljubezni, do Idine poroke leta 1865. Leto je bilo za Pascolija v marsikaterem pogledu usodno, saj je že dolgo čakal na univerzitetno stolico, ki bi mu z višjimi prejemki omogočila, da bi se z večjo energijo posvetil pesniškemu ustvarjanju in tako dokazal veličino, ki se je je zavedal, čeprav na zunaj ni bila priznana. Sestrino odločitev je pesnik sprejel kot izdajstvo in se z njo ni nikoli sprijaznil. Sicer je tudi sam skušal zaživeti normalno družinsko življenje s poroko, ki so jo narekovali predvsem praktični razlogi, vendar se je raje vrnil v zaprt krog simbioze s sestro Mario, ki mu je ostala ob strani do smrti, vedno ustrežljivo na razpolago.
Gledališko delo šta na podlagi številnih pisem in pričevanj, ki jih je Maria skrbno shranila, čeprav je marsikdaj niso slikala v lepi luči, spisala mlada filmska scenarista Melania G. Maz-zucco in Luigi Guarneri, na oder pa so ga s spoštljivo disk-
retnostjo postavil režiser VValter
Pagliaro brez pretiranega poudarjanja bolenzenske plati odnosov med bratom in sestrama. Giovanni, Maria in Ida živijo v pravljični družinski skupnosti: pesnik je družinski poglavar, ki mu sestri strežeta, obenem pa je njun podložnik; Idi in Mariji je brat, a tudi oče in sin. V tej skupnosti najde vir svoje umetniške ustvarjalnosti; Maria je povsem srečna v takem razmerju, Ida pa hoče zaživeti odraslo življenje. Drama gledalca pritegne zlasti v prvem delu, ko spoznava značaje in čustva nastopajočih likov, v drugem delu skoraj tri ure trajajoče predstave pa postane manj zanimiva in nekako predvidljiva. Vittorio Franceschi je v vlogi Giovannija Pascolija (na sliki) zdaj nežno ljubeč, zdaj dispot-ski, zdaj nadvse velikodušen, potem skrajno sebičen, zdaj zadovoljen veseljak, nato spet obupano nebogljen; ob tej pri-
tlehni človečnosti pa je vendarle slutiti preblisk umetniške veličine. Micaela Esdra je predana sestra Maria, povsem podložna bratovi volji in zadovoljna v njegovi senci. Valentina Sperli je bolj življensko realistična Ida, željna življenja zunaj varnega gnezda. V manjših vlogah nastopata še Valeriano Galli kot Giovanni jev brat Raffaele, ki zadovoljno živi po tedanjih meščanskih konvencijah, ih Giuseppe j Calcagno kot Idin ženin.
Čudovito in učinkovito sceno, ki spodaj v ospredju prikazuje okolje, v katero so postavljeni razni prizori, z velikimi vrati in okni v ozdaju, skozi katera je videti vrtove, ulice in poslopja zunanjega sveta, v prostoru zgoraj pa so zložene klopi in drugi predmeti, ki opozarjajo bodisi na pesnikovo življenje bodisi na gledalčevo doživljanje Pascolija kot prisotnosti iz šolskih let.
(bov)
REVIJE
POEZIJA / ZBIRKA KUGLUF GIAN LUIGIJA FALABRINA
bšta prva letošnja številka Mladike
* „z"* *	**	•<- e-
1 n	ma**®*- e m	- a
■ ■	. .. -f - j. ».-v-	I-' X;
Pred kratkim je izšla prva letošnja številka mesečnika Mladika. Ze naslovnica opozarja na jubilejni dogodek: štiridesetletnico izhajanja, obenem pa kaže na veliko oblikovno razkošnost revije, ki ji je priložen prav tako razkošen separatni odtis predavanja Alojza Rebule leta 1975 v šempetrski cerkvi v Ljubljani z naslovom "Verujem”. Tudi tej številki je priložena revija Rast, ki jo ureja in piše najmlajši rod mladikarjev.
Utrinki iz večjezičnega Trsta
Kugluf - Cronache da una marca di confi-ne. Lahko bi bil povzetek kake etnološke študije ali radijske oddaje ali ne vem še česa. Pa je naslov pesniške zbirke Gian Luigija Fala-brina, ki je izšla pri založbi Viennepierre edi-ziorii. V tej peniški zbirki je tudi del Trsta: tisti del, ki ga razstavljajo slaščičarne, ko vabijo stranke s kuglufi, “putizzami” in “ghibanizza-mi”.
Del tega Trsta je poslikanega v pesniški zbirki Kugluf. Nemško-italijansko-slovenske-ga Trsta (prav tako, v tem vrstem redu) je veliko med Falabrinovimi verzi. Oblikovno je njegova poezija že kar proza v verzih, saj se dolge povedi prepletajo v že skoraj običajno kroniko dogodkov, spominov, namigov iz otroštva. Med te sodi tudi kugluf - ime sladice, kakršno je znala narediti “Giovanna Zon-tar, slovena, nata nell’ Ottocentonovanta, a Trzi c (...) aveva visto morire 1’ impero facen-do la cuoca per una famiglia austriaca, aveva visto venire 1’ Italia, andare il fascismo al po-tere, e lei continuava a servire”. Tako je poznejši pesnik izvedel za slovenski svet. Lahko bi začeli tu dolgo razpravo o tem, kako so za marsikaterega Tržačana Slovenci sinonim za služabnike in dekle. Toda ostaja dejstvo: edine slovenske besede, ki so jih marsikateri so-meščni osvojili, se nanašajo na kulinarične dobrote, ki so jim jih v otroštvu pripravljale slovenske kuharice kmečkega rodu. In redki od teh someščanov se spominjajo danes monologov nekdanjih peric in mlekaric, kot to
počenja avtor zbirke. Po osmem septembru 1943, pravi Falabrino, je nemška radijska postaja oddajala poročila tudi v slovenščini, da bi si pridobila nekdanje podanike; in kuharica Giovanna Zantar se je raznežila ob domačem jeziku, ki ga je slišala po tolikih letih: “E ora xe prima volta che sento mia lingua per radio, diceva Giovanna Zontar piangen-do, perche perfino i tedeschi un’ ingiustizia riparavano dei miei connazionali”.
Toda kuharice, mlekarice in perice so del tržaške tudi iredentistične ikonografije. Redko pa se (predvsem v italijanski poeziji) sreča pet fantov, ki jih ni več med nami: “...cinque fucilati al poligono di tiro di Opi-cina”. Enega od teh je avtorjeva družina tudi osebno poznala, in tako je postal “quel fucila-to, sloveno e antifascista, per me, ragazzo del littorio, un lutto di famiglia.”
Ob branju teh poezij se mi v mislih porodi eno samo, vsiljivo vprašanje: zakaj preseneča taka literatura? Kot bi ne moglo biti nekaj povsem samoumevnega, da postanejo tudi slovenski heroji predmet italijanske (tržaško-italijanske) književnosti. Morda zato, ali vsaj tudi zato, ker je cesar molčal, ko so mu prigovarjali, naj ne obsodi na smrt Guglielma Oberdan(k) a. Tudi o tem piše Gian Luigi Falabrino. O nekem neznanem mladeniču, ki je nehote postal simbol tistega, česar on sam ni predstavljal, ni mogel predstavljati: Trsta, ki je postal “italianissimo”.
Matejka Grgič
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 24. februarja 1996
VESOLJE / NASA Sl NE MORE PRIVOŠČITI BLAMAŽE KOT LETA 1992
Vse pripravljeno za začetek poskusa z italijanskim satelitom na vrvici TSS
Ob izstrelitvi trajekta Columbia nekaj strahu zaradi lažnega prižiga alarmne lučke za motorje
RT CANAVERAL - Za sedemčlansko posadko ameriškega vesoljskega trajekta Columbia je bil včeraj prvi »breztežnostni delovni dan«. Preden se je Columbia predsi-nočnjim »vtirila« v zemeljsko orbito, je zaradi pokvarjene lučke na komandni plošči marsikomu zastal dih. Štiri sekunde po izstrelitvi (na posnetku AP) se je namreč prižgala alarmna luč levega od treh glavnih motorjev, kot da bi izgubljal potisno moč. K sreči se to ni zgodilo, saj so telemetrski podatki navajali, da motorji delujejo brezhibno. Osem minut in 35 sekund kasneje je bil vesoljski trajekt Columbia v orbiti.
V tri ekipe (rdečo, modro in belo) razdeljena posadka je takoj začela s pripravami za uspešno uresničitev 13 dnevne misije. Poldrugo uro po
izstrelitvi je Maurizio Cheli odprl glavna skladiščna vrata trajekta, v katerem sta satelit TSS in naprava za odvijanje in privijanje 20,7 km dolge električno prevodne žice. Po tej operaciji je Cheli s pilotom Ho-rovvitzem in s sonarodnjakom Um-bertom Guidonijem legel k počitku. Trojico čaka namreč v prihodnjih urah zelo zahtevna naloga. Danes naj bi preverili pravilno delovanje naprave za odvijanje in privijanje na satelit pritrjene žice. Nihče si namreč ne more privoščiti neuspeha, kot se je to zgodilo avgusta leta 1992, ko je ameriška naprava za odvijanje in privijanje odpovedala.
Trojica, ki bo poskrbela za uresničitev poizkusa s satelitom na vrvici, ne more računati na nobeno predhodno izkušnjo, ker je to pov-
sem inovativni poskus. Tudi računalniška simulacija je nezanesljiva, tako da bo morebitni uspeh znan šele, ko bo satelit na vrvici lebdel 20 km od Columbie. Da bi bila mera polna, je poleg nepredvidljivosti treba upoštevati tudi psihološki moment. Ameriška vesoljska ustanova Nasa je temu poskusu posvetila kar štiri dni, ker hoče popraviti blamažo iz leta 1992. Nasa se namreč dobro zaveda, da ta italijanski poizkus ni samo akademske narave, temveč bo imel praktične posledice pri osvajanju vesolja. Ker gre žica skozi zemeljsko magnetno polje in nanjo vpliva plazma ionosfere, naj bi po predvidevanjih proizvedla 4 kilovate električne energije. S tem pa bi rešili vprašanje energije na bodočih vesoljskih postajah.
Zadnje misli za ženi
RT CANAVERAL -Predsinočnja izstrelitev ameriškega vesoljskega trajekta Columbia z dvema italijanskima astronavtoma na krovu, ki bo-
sta poskrbela za ponovitev leta 1992 spodletelega poskusa z italijanskim satelitom na vrvici TSS, je povzročila pravo mrzlico v italijanskih znanstvenih
krogih. Upajo namreč, da bo poskus tokrat uspel. Navdušen je bil tudi marsikateri politik, ker je to za Italijo velik dosežek.
Navdušenja, še bolj pa
skrbi seveda ne skrivajo niti svojci obeh astronavtov. Zena »izvedenca za koristni tovor« Mariarita Guidoni bi veliko raje videla, da bi bil mož ostal na varnih tleh kot pred štirimi leti, ko je bil rezerva za Franca Malerbo.
Umberto Guidoni se je pred odhodom spomnil žene in sina z napisom v italijanščini in angleščini »Mariarita in Luča, ljubim vaju«. Pilot Maurizio Cheli pa se je poslovil od svoje žene s srcem, v katerem je bila kratica MC2 (na posnetku AP). Cheli je hotel na čim bolj zgovoren način izpovedati svojo ljubezen do žene Marianne, ki se je odpovedala lastni vesoljski karieri, da bi mu stala ob strani. V Chelijevi rojstni vasi, Zocca pri Mantovi, so predsinočnji izstrelitvi sledili z veselim potrkavanjem zvonov.
ZDA / PO IZJEMNO NIZKIH TEMPERATURAH V PRETEKLIH DNEH
V Teksasu so katastrofalni prerijski požari terjali ogromno gmotno škodo, žrtev pa naj ne bi bilo
Plameni so se razširili zaradi visoke temperature zraka (do 35°), suše in namernih požigov
DALLAS - Gasilcem in vojaškim helikopterjem je uspelo ukrotiti požar, ki je v sredo zajel 16-kilometrsko območje okrožij Parker in Wise v severnem Teksasu. Požar je uničil na tisoče hektarjev prerije severno od Forth VVortha in na desetine domov. Gasilci upajo, da požar ne bo izbruhnil znova, saj so iz državne gozdne uprave sporočili, da se še vedno vnemajo manjši požari, zato so v nenehni pripravljenosti.
Enega najhujših požarov v zgodovini države so povzročile visoke temperature, do 35 stopinj Celzija (pred dobrim tednom je bila temperatura pod ničlo), suha trava, močni vetrovi in domnevni požig mladostnikov. Guverner George Bush mlajši je po ogledu prizadetih območij izjavil, da je položaj v Teksasu izredno vznemirljiv, in obljubil pomoč družinam, ki so ostale brez strehe nad glavo. Predsednika Clintona je zaprosil za dodatno pomoč in ga pozval, naj Teksas razglasi za ogroženo območje.
Približno 50 gasilcev in prebivalcev ima zaradi vdihavanja dima poškodovana dihala ali je v Soku. Smrtnih žrtev naj bi ne bilo, na televiziji pa so prikazovali obupane lastnike domov, ki so žalostno zrli v ostanke hiš ali skušali rešiti, kar ni izgorelo.
Gasilske enote in prostovoljci iz vse države so pohiteti na pomoč najbolj prizadetim območjem, v času, ko se je ogenj najbolj razbohotil (na posnetku AP), pa naj bi vsake pol ure pogoreti 404 hektarji površine.
Obala VValesa bo šele čez deset let spet taka, kot je bila
LONDON - Britanski znanstvenik David Bedborough, ki mu je vlada poverila skrb za sanacijo z naftno onesnažene obale južnega VValesa, je priznal, da se bo prvotno stanje vzpostav-lo šele čez eno desetletje. Iz tankerja Sea Empress se je namreč v morje izlilo več kot 65 tisoč ton surove nafte, ki jo je morje skoraj v celoti potisnilo k obali, ker je bil poseg z razgradilnimi kemikalijami neuspešen.
Valovanje bo odprto obalo samo po sebi očistilo v dveh letih. Povsem drugače pa bo na zavetrni in močvirni nižinski obali, kjer se bo kljub človekovemu posegu nafta razgradila šele čez deset let.
_____BOSNA IN HERCEGOVINA_
Gonič začasno na čelu države
Razmere v Mostarju se počasi umirjajo
SARAJEVO (Reuter, STA) - Podpredsednik BiH Ejup Ganić bo začasno prevzel naloge predsednika Alije IzetbegoviCa, ki okreva v sarajevski bolnišnici, kamor so ga predvčerajšnjim prepeljali zaradi težav s srcem.
SRBI SO ZAPUSTILI SARAJEVSKO PREDMESTJE VOGOŠCO
Modre lilije vzplapolale v mestu duhov
Policisti Federacije BiH so takoj po prevzemu oblasti prekršili dogovor s pripadniki mirovnih sil
VOGOSCA (Reuter) - Dobre pol ure potem, ko so policisti Federacije BiH prevzeli nadzor nad VogoSCo, predmestjem Sarajeva, je novi župan Muhamed Koza-dra, odstranil srbsko zastavo izpred vhoda v mestno hiSo, vzel v roke belo zastavo z modrimi lilijami, jo poljubil in jo ob ploskanju zbranih policistov dvignil.
Eden od zdravnikov, ki skrbijo za zdravstveno stanje IzetbegoviCa, je vCeraj dejal, da se predsednik poCuti nekoliko bolje. Viri blizu vlade so sporočili, da je Ganić vCeraj vodil sejo državnega predsedstva, ki ga vodi Izetbegovid, kar kaže, da je 47-letni Ganić prevzel predsedniške obveznosti. Ameriški obrambni se-
BEOGRAD (STA) -Vprašanje kontinuitete Jugoslavije bo rešeno, ko se bodo vse države naslednice sporazumele o politični kontinuiteti in razdelitvi nasledstva, je dejal francoski veleposlanik v Beogradu Gabriel Keller v intervjuju za včerajšnjo Politiko.
ZRJ in Francija sta predvčerajšnjim vzpostavili diplomatske odnose na ravni izrednih in pooblaščenih veleposlanikov. Keller je za osrednji dnevnik srbske televizije izjavil, da bo Francija pomagala Jugoslaviji pri vrnitvi na njeno mesto v mednarodni skupnosti, v OZN in v druge mednarodne (finančne) organizacije. Pot do tega bo lažja, Ce bo ZRJ uresničila, kar pričakuje od nje mednarodna skupnost, torej Cim prej priznala Makedonijo in nato - recipročno - še ostale republike nekdanje SFRJ.
Na vprašanje, ali je
kretar VVilliam Perry je predvčerajšnjim pozdravil odločitev bosanskih Srbov, da obnovijo stike s pripadniki Nata. »Poročilo (o omenjeni odločitvi) nas je izjemno razveselilo, toda še bolj bi bili zadovoljni, Ce bi namesto besed videli tudi konkretna dejanja,« je dejal Perry. Ameriški poveljniki v Bosni in Hercegovini
Francija pripravljena priznati kontinuiteto Jugoslavije, je Keller odgovoril: »Kontinuiteta Jugoslavije zadeva predvsem tiste, ki so živeli v Jugoslaviji pred razpadom države. To vprašanje bo rešeno, ko se bodo države naslednice sporazumele o rešitvi vprašanja politične kontinuitete in razdelitve nasledstva. Kar zadeva vprašanje nasledstva, menimo, da imajo vse države, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, enako pravico do njegove razdelitve. Kar zadeva politično kontinuiteto, pa obnavljamo naše diplomatske odnose na ravni veleposlanikov, kar pomeni, da za nas obstaja določena oblika kontinuitete med nekdanjo in sedanjo Jugoslavijo. V tem smislu -kar zadeva francosko vlado - ni nujno, da ZRJ kandidira za Članstvo v mednarodnih organizacijah.«
so zaradi domnevnih poročil, da bosanski Srbi načrtujejo ugrabitve predstavnikov Nata, okrepili svoje vojaške patrulje po vsej državi, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Kenneth Bacon. Ameriški Časnik VVashington Times je sklicujoč se na obveščene vire poroCal, da je general Mladič svojim vojakom 14. februarja ukazal, naj ugrabijo vojake Nata in druge pripadnike mirovnih sil v povračilo za januarske aretacije dveh visokih srbskih Častnikov. »Upokojeni« mirovni posrednik Richard Holbrooke je izjavil, da pripadniki Nata vedo za vsaj štiri, morda celo osem oporišč, podobnih oporišCu za urjenje teroristov, ki so ga pripadniki mednarodnih sil za uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma odkrili minuli teden.
Pomočnik evropskega upravitelja v Mostarju Klaus Metscher pa je včeraj dejal, da se razmere v mestu po rimskem sporazumu, umirjajo. Predstavnik Evropske unije je rekel, da v mestu ni veC barikad ter da vedno več ljudi hodi iz enega dela mesta v drugega. Metscher meni, da sta obe strani pripravljeni na nov zaCetek, vendar bo trajalo še nekaj Časa, preden se bodo odnosi povsem normalizirali. Pojasnil je, da je evropski upravitelj Mostarja odločil, da bodo prvih deset dni - zaradi operativnih priprav -skupni policijski obhodi potekali samo v središču mesta, po prvem marcu pa bodo obhode razširili na vse mesto.
Dejanje so z druge strani ceste z mrkim pogledom spremljali Srbi, ki so stali pred avtobusom, s katerim so se odpeljali v Srbijo ali pa na območja BiH pod srbskim nadzorom. Pozivi sarajevskih oblasti, da lahko ostanejo na svojih domovih in da njihova življenja ne bodo ogrožena, so naletela na gluha ušesa - od 17 tisoC prebivalcev VogošCe jih je policiste federacije »pričakalo« le 2.500. Približno 30 muslimanskih in hrvaških policistov so pričakali tudi pripadniki francoskih, irskih, poljskih in kenijskih policijskih enot, ki bodo do 20. marca, ko bo VogošCa skupaj s štiri-
mi drugimi sarajevskimi predmestji prešla pod nadzor federacije BiH, nadzorovali omenjeno območje. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce Kris Janovvski je pripadnike -policijskih enot Federacije BiH obtožil, da ustrahujejo srbske prebivalce, saj patruljirajo po mestu brez spremstva mednarodnih enot, zaradi Cesar utegne po trditvah Janovvskega zbežati še več ljudi. »Vzpostavili so kontrolno točko na cesti med Vogo-šCo in Ilijašom ter ustavljati avtomobile in preverjali dokumente. Ljudje srbske narodnosti so nam povedali, da so prestraše-
ni, Čeprav so biti policisti vljudni,« je dejal Janovvski. Mednarodni posrednik Carl Bildt je °ksodus Srbov iz sarajevskega predmestja označil za tragedijo: »Beg (Srbov) je dokazal, da so prebivalci Bosne še vedno globoko razdvojeni«.
Zupan VogošCe Koza-dra je dejal, da bodo policisti najprej stopiti v stik s tistimi ljudmi, ki so ostali, nato pa bodo preveriti infrastrukturo in hiše, v katere bodo lahko naselili begunce, ki so zbežali po začetku vojne. Srbi so pred odhodom sicer zažgati nekaj hiš, toda bojazen, da bo vse predmestje v ognju, se ni uresničila. Kozadra meni, da Srbov ni bilo mogoče prepričati, da bi ostali. »Pregovor pravi, da se ni ničesar bati, razen strahu samega; morda je šlo prav za to -strah pred neznanim. A
kot kaže bo vse v redu, morda se bo dober glas o tem razširil tudi v druga predmestja«, pravi novi župan VogošCe.
Eden od včerajšnjih prizorov je potrdil njegove besede in osvetlil možnosti za enotno, multikulturno Sarajevo. Neki Srb, ki se je odločil ostati, je med policisti federacije zagledal svojega sošolca. Moža sta med objemanjem v solzah pojasnjevala novinarjem, da sta skupaj preživela mladost in da se nista videla štiri leta. A razpoloženje med Srbi, ki so odhajati, je bilo bolj mraCno. »Tu sem živel tri leta in pol. Proti Muslimanom in Hrvatom smo se boriti za Vogoščo in zmagali,« je med vstopanjem v avtobus proti Palam dejal Elez Vetimir. »Zdaj smo jo s pomočjo mendarodne skupnosti izgubili,« je še dodal.
VELEPOSLANIK KELLER POJASNJUJE
Pariz priznava politično kontinuiteto Jugoslavije
RUSKI PREDSEDNIK JE NAGOVORIL POSLANCE ZVEZNE SKUPŠČINE
Jelcin za vse težave krivi vlado
MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj nastopil pred poslanci zvezne skupščine, ki jo sestavljajo elani ruske dume in sveta federacije. V svojem rednem letnem govoru narodu je predstavil poglede na gospodarski položaj v Rusiji in politiko Kremlja pred junijskimi predsedniškimi volitvami.
Jelcin je največ kritike namenil vladi, kar je jasna napoved, da namerava zaradi pridobivanja točk na lestvici priljubljenosti verjetno že v prihodnjih tednih narediti spremembe v kabinetu premiera Viktorja Cernomirdina. »Vlada mora opraviti svojo dolžnost in zaščititi socialne ter ekonomske pravice ljudstva ali pa bo to delo opravila neka druga vlada,« je dejal predsednik. Cernomirdina je Jelcin zbodel tudi z opazko, da je vlada s tem, ko se je osredotočila na doseganje finančne stabilnosti, pozabila na ljudi, ki morajo živeti od svojih plaC in pokojnin. Po njegovem mnenju država s tem tvega, da bo izbruhnila nestabilnost, kar pa lahko izniči vse dosedanje dosežke reform. Tudi sicer je »kremeljski car« vedno znova govoril o navadnih državljanih, ki se morajo spopadati s trdim ruskim vsakdanom. »Ljudi smo dolgo pozivati, da morajo zategniti pasove - toda njihove potrpežljivosti bo kmalu konec. Naša najpomembnejša naloga je razvijanje tržnega gospodarstva, obenem pa je treba omiliti socialne posledice, ki jih ta razvoj prinaša.
Ko je govoril o volitvah, je poudaril, da bo junija morda zadnja priložnost za pospešitev demokratičnega razvoja družbe. »Prekiniti moramo začaran krog in narediti dokončen korak v smeri demokracije ter normalnega življenja,« je dejal. Ni pozabil niti
Predsednik Jelcin ni skoparil s kritikami (Reuter)
na nasvete morebitnemu nasledniku na predsedniškem stolčku: »Kdorkoli že bo po volitvah prišel na oblast, ne sme pozabiti, da je naloga šefa države utrjevanje svobode in demokracije v Rusiji.« Čečeniji ni namenil veliko besed - politika reševanja kavkaske krize ostaja nespremenjena - zato pa je toliko ostreje kritiziral oborožene sile, saj reforma vojske po njegovem mnenju poteka nesistematično in neučinkovito.
Predstavniki opozicijskih strank so se hitro odzvati na Jelcinov nastop. Vodja komunistov Genadij Zjuganov meni, da predsednik krivdo za težave v Rusiji vati na vse druge predstavnike oblasti, sam pa noCe prevzeti odgovornosti. »Najprej je izdal komunistično partijo, kateri se je pridružil samo zaradi vzpona na oblast, nato je razbil Sovjetsko zvezo, da je lahko postal predsednik, potem je nagnal liberalce, zdaj pa hoče odstaviti še vlado,« je bil kritičen Zjuganov. Grigorij Javlinski, vodja liberalnega Ja-bloka, je podvomil o uresničljivosti predsednikovih obljub, saj naj bi bile predvsem predvolilna retorika, podobno pa meni meni tudi nacionalist Vladimir Žirinovski. »To je bil govor z geslom: ‘Dol s kapitalističnimi ministri in komunističnimi poslanci!
' Ce bo izpolnil program, bo imel na volitvah večje možnosti ati pa bo vsaj olajašal delo svojemu nasledniku,« je govor komentiral razvpiti Žirinovski, ki je tudi predsedniški kandidat.
NOVICE
Sporno dogovarjanje s Slovenci
BEOGRAD - Kosta MihajloviC, gospodarski svetovalec Slobodana Miloševiča in predsednik jugoslovanske komisije za sukcesijo, je ponudil odstop. Razlog za to naj bi bilo »vtikanje guvernerja Narodne banke Dragoslava Avramoviča v razpravo o nasledstvu nekdanje SFRJ«. Gre namreč za Avramovičevo zamisel, da bi se s slovenskim kolegom Arharjem dogovoril o razdelitvi dela premoženja nekdanje države. Ker pa se je guverner NBJ po najnovejših informacijah odrekel »sestanku s Slovenci«, naj bi tudi MihajloviC že umaknil ponudbo o odstopu. (M. M.)
Sarajevo dobilo Avstrijski trg
SARAJEVO - Avstrijski zunanji minister VVolfgang Schiissel je včeraj v središču Sarajeva uradno odprl novo avstrijsko veleposlaništvo. Poslopju so hkrati nadeli nov naslov - Avstrijski trg 7 -, nahaja pa se nedaleč od mostu, kjer je leta 1914 Srb Gavrilo Princip ustrelil prestolonaslednika Ferdinanda. Prvi avstrijski veleposlanik v BiH je postal koroški Slovenec Zdravko hizko. Schiissel in obrambni minister Fasslabend sta se med obiskom v BiH pomudila tudi pri avstrijskih vojakih, nastanjenih v Visokem. (I. L.)
Rusi streljali na čečenske begunce
GROZNI (Reuter) - Čečenski civili, ki so pobegniti iz Novogroznenska, so obtožiti ruske vojake, da so med petdnevnim napadom na oporišče upornikov vseprek streljati po vasi in ubiti številne civile, ki so skušati pobegniti na varno. Rusko poveljstvo je sicer poročalo, da so civilom omogočili varen umik iz vasi, toda pričevanja temu nasprotujejo. »Vaški glavarji so nam pred napadom povedali, da so se z Rusi dogovoriti in da nam ni treba bežati iz vasi,« je povedala neka ranjena Čečenka. »Kmalu za tem so zaCele na vas padati granate.«
SVET
Sobota, 24. februarja 1996
FRANCIJI SE OBETAJO REVOLUCIONARNE SPREMEMBE
Vojska brez nabornikov in večine jedrskih raket
Noto se je no Chirocovo odločitev odzvol zodržono
PARIZ (dpa) - Medtem ko je predsednik Chirac francoske vojaške sile pozval, da naj podprejo reformo, Id jo je napovedal v četrtek zvečer, se je zveza Nato zadržano odzvala na Chiracovo odločitev, ki med drugim predvideva tudi odpravo vojaške obveznosti in uvedbo poklicne vojske do leta 2001. »Vsaka članica Nata ima pravico, da svojo vojsko preoblikuje po lastnih predstavah. Najbolj pomembno je, da tudi v prihodnje izpolnjuje obveznosti, Id jih ima do zveze,« je izjavil predstavnik Nata.
Chirac je v četrtek zvečer poleg tega napovedal, da se
bo Francija v prihodnje odpovedala jedrskim raketam
V OSPREDJU
Zveza Nato spoznava prednosti poklicne vojske
HAMBURG (dpa) - Francija, ki se je pred nedavnim odločila za tesnejše sodelovanje v vojaških strukturah Severnoatlantske zveze, sledi razvoju držav članic Nata, ki se v čedalje večjem številu odločajo za uvedbo poklicne vojske. V zadnjem času sta tudi Belgija in Nizozemska storili prve korake v tej smeri. Pregled:
CLANICE NATA S POKLICNO VOJSKO:
-	ZDA: poldrugi milijon vojakov, med njimi 190 tisoč žensk, je pripadnikov poklicne vojske. Ko se je leta 1973 za Američane končala vietnamska vojna, so odpravili vojaško obveznost.
-	Velika Britanija: država ima poklicno vojsko s 226 tisoč vojaki. Za obrambo države služi tudi sistem milic, ki delujejo na prostovoljni bazi. Do leta 2000 namerava Velika Britanija število vojakov zmanjšati za približno 19 tisoč mož.
-	Kanada: poklicna vojska s približno 73 tisoč vojaki.
-	Nizozemska: na Nizozemskem je pod orožjem približno 71 tisoč vojakov. Od novega leta ni več vpoklica vojaških obveznikov, ki so morati prej odslužiti devetmesečni vojaški rok.
-	Belgija: poklicna vojska ima 45 tisoč vojakov. Vojaško obveznost so odpraviti marca 1995.
-	Luksemburg: ta majhna država ima 700 poklicnih vojakov.
-	Francija: bodoča poklicna vojska naj bi imela 350 tisoč mož, vojaška obveznost naj bi se iztekla leta 2001. Trenutno je vojaških obveznikov 200 tisoč od skupno 500 tisoč pripadnikov francoske vojske. Vojaška obveznost traja deset mesecev, za oporečnike obstaja civilno služenje vojaškega roka, ki traja dvajset mesecev.
CLANICE NATA Z VOJAŠKO OBVEZNOSTJO:
-	Nemčija: v mirnodobnih časih ima nemška vojska 340 tisoč vojakov. Vojaška obveznost od januarja letos traja deset mesecev. Poleg 180 tisoč poklicnih in pogodbenih vojakov je v nemških kasarnah še 160 tisoč vojaških obveznikov. Civilno služenje vojaškega roka traja trinajst mesecev. Skoraj trideset odstokov vsake generacije vojaških obveznikov vlaga prošnjo za civilno služenje vojaškega roka.
-	Turčija: s 630 tisoč vojaki, od tega 420 tisoč vojaškimi obvezniki, ima Turčija drugo največjo vojsko med državami članicami Nata. Vojaška obveznost traja osemnajst mesecev. Poleg tega ima Turčija od 150 do 200 tisoč paravojakov. V Turčiji ni možnosti civilnega služenja vojaškega roka.
-	Italija: skoraj dve tretjini od skupno 321 tisoč vojakov so vojaški obvezniki, ki glede na posamezne vojaške rode služijo od deset do dvanajst mesecev. Poleg tega ima Italija 115 tisoč paravojakov. Oporečniki opravljajo civilno služenje 15 mesecev.
-	Španija: od 204 tisoč španskih vojakov je približno 130 tisoč vojaških obveznikov, ki služijo devetmesečni vojaški rok. Poleg tega ima Španija še 72 tisoč paravojakov. Civilno služenje traja trinajst mesecev.
-	Grčija: od 178 tisoč vojakov je približno 115 tisoč vojaških obveznikov, ki služijo v vojski od 15 do 21 mesecev. Oporečniki prav tako služijo svoj vojaški rok v vojski, toda brez orožja. V tem primeru je vojaški rok enkrat daljši od navadnega. V kratkem bodo poskusno uvedli civilno služenje vojaškega roka.
-	Portugalska: poklicnih vojakov, vojaških obveznikov in paravojakov je skupno približno 97 tisoč. Vojaški obvezniki služijo štiri mesece, oporečniki pa sedem.
-	Norveška: norveška vojska ima 34 tisoč vojakov, od tega devet tisoč vojaških obveznikov. Odvisno od roda vojske služijo od devet do dvanajst mesecev.
-	Danska: danska vojska ima skupno 25 tisoč poklicnih in pogodbenih vojakov ter vojaških obveznikov. Vojaški rok uradno traja od štiri do dvanajst mesevec, ponavadi pa traja od devet do deset mesecev. Tako dolgo traja tudi nadomestno ali civilno služenje vojaškega roka.
zemlja-zemlja. Jedrsko orožje bo odslej nameščeno le še na podmornicah in letalih, glavno oporišče raket zemlja-zemlja Plateau d’Al-bion, ki leži na jugu Francije, pa bodo opustih. Z zvezi z reformami v vojaški industriji je Chirac poudaril, da bo imela Francija v prihodnosti »eno najboljših vojaških industrij na svetu«.
V taboru francoske vlade je Chiracova odločitev naletela večinoma na odobravanje, toda kljub temu je bilo tudi veliko kritik na račun odločitve o uvedbi poklicne vojske. S tem se bo namreč število francoskih vojakov s pol milijona zmanjšalo na 350 tisoč. Od 124 regimentov jih bo ostalo le še 83 do 85. Nova francoska armada naj bi bila po Chiracovih besedah v prihodnje sposobna, da po potrebi hitro in učinkovito na katerikoli konec sveta premesti 50 do 60 tisoč vojakov in njihovo opremo.
Nekdanji francoski obrambni minister Francois Leotard, ki je zdaj predsednik Republikanske stranke, je v četrtek zvečer v televizijskem intervjuju izrazil obžalovanje zaradi odprave vojaške obveznosti, ker je ta po njegovem mnenju »tudi instrument integracije francoske družbe.« Generalni sekretar vladajočih neogoh-stov Jean-Francois Mancel pa je govoril o odločitvi, ki »zagotavlja prihodnost naše varnosti in neodvisnosti.« Vodja opozicijskih socialistov Lionel Jospin pa je izrazil presenečenje nad tem, da Chirac svojo odločitev utemeljuje predvsem z mednarodnimi mirovnimi posredovanji. To se mu zdi »čudno«, saj bi morala imeti obramba lastne države prednost pred mednarodni-
mi posredovanji.
Predstavniki Nata so v zvezi s Chiracovo odločitvijo opozoriti na to, da Francija že od lani uvajaja politiko vnovične integracije Francije v vojaške strukture zveze Nato. Tako naj bi francoski obrambni minister prvič po letu 1966 spet sodeloval na ministrskih svetih. »Zdaj bomo počakati, ali nam bo Francija uradno posredovala svoje načrte in ati žeti, da ji bodo naši vojaški strokovnjaki pomagali,« je dejal predstavnik Nata.
Francoski predsednik namerava vojsko z reformami pripraviti na izzive 21. stoletja (Reuter)
ANALIZA
Zbogom vojaška suknja
PARIZ - To, da je francoski predsednik v četrtek zvečer napovedal odpravo vojaške obveznosti, ni bilo popolno presenečenje. Pred 203 leti (23. avgusta 1793) so jo kot prvi na svetu uvedli Francozi. Cez šest let pa vojaške obveznosti v Franciji ne bo več.
Chirac je to odločitev znova obrazložil s potrebo po profesionalni učinkovitosti in z dejstvom, da množične mobilizacije nimajo več nikakršne prihodnosti. »To je revolucija,« je komentiral regionalni francoski časnik Le Midi Libre, toda večina francoskih časopisov se sploh ni razburila. Pretežni del ocen četrtkove napovedi francoskega predsednika Chiraca se je včeraj glasil podobno, kot je zapisal časnik Le Parisien: »Vojaška obveznost je zastarela in ni več primerna sedanji družbi.« Vojska po mnenju komentatorjev ne more več biti šola nacije in za izredno moderne sisteme orožja ni več dovolj, da vojaki strumno stojijo v vrsti.
To, da so veliko vlogo pri njegovi odločitvi igrale tudi prazne državne blagajne, Chirac omenja le ob strani. Pri reformi vojske in prestrukturiranju francoske vojaške industrije, ki je v hudi krizi, igra največjo vlogo vprašanje učinkovitosti. Konservativec Chirac ima tudi sam izkušnje z vojsko: bil je vojaški obveznik v, konjenici in v letih 1956/57 je kot poročnik sodeloval v alžirski vojni.
Chirac, ki je devet mesecev po svojem prihodu v Elizejsko palačo začel eno najpomembnejših reform, je še enkrat spomnil na težave, ki nastanejo, ko je treba biti hitro in učinkovito navzoč na območjih, ki so daleč stran do Francije. Primer britanskih sosedov, ki pri svoji vojski že dolgo stavijo na profesionalce, je za Francoze hkrati model in spodbuda. Chirac je izrecno poudaril, da je položaj v Nemčiji zaradi drugačne tradicije drugačen, četudi je »več kot polovica vojaških obveznikov oporečnikov«. Tega, da svojega kolega Kohla s tem spravlja v zadrego,
Chirac ni prezrl: »Tu obstaja majhna težavica, da je treba veliko državo, kot je Francija, opazovati pri prehodu k poklicni vojski.« Poleg tega se bo v naslednjih šestih letih poslovila tudi večina od 18.214 francoskih vojakov, ki so še nameščeni v Nemčiji.
Chirac se čuti na varnih tleh s svojo odločitvijo, ki jo je objavil kot državni poglavar in vrhovni poveljnik vojske. Po jedrskih poskusih v južnem Tihem oceanu, s katerimi je lani izzval ogorčenje celotne svetovne javnosti, je po njegovem mnenju zagotovljeno odvračanje vsakršnega napada na Francijo. Zato lahko (kot je bilo pričakovati) tudi brez težav opusti zadnje oporišče jedrskih raket zemlja-zemlja v Provansi (ki v najboljšem primeru dosežejo le nekdanjo vzhodno Nemčijo) in celo zapre tovarno v Pierrelattu, kjer izdelujejo polnitev za jedrske konice. Tudi po koncu njegovega sedemletnega predsedniškega mandata leta 2002 bo namreč še dovolj zalog jedrskega streliva.
Norbert Hoyer / dpa
\A/_a^JiJ_n_g_t_o_n_s_k_[ u f r / n /c ;
z f W'Si(ninu kj/Hičimii
Otroci so - nekateri s solzami v očeh - odvrgli svoje plastične pištole in nože v zabojnik, ki stoji pred baptistično cerkvijo v Wa-shingtonu. »Vse bolj spoznavamo, kako grozljivo sporočilo mladini posredujejo nasilne igrače,« pravi Mary VVilson, direktorica programa proti nasilnim igračam s primernim naslovom Kar je preveč, je preveč. »Upamo, da bo prav ta program starše in otroke spodbudil k predaji njihovih vojnih igrač in postavil zgled tudi drugim.«
O vplivu nasilnih igrač na otroke ni bilo izdelanih veliko analiz. Profesor psihologije na univerzi v Michiganu Leonard Eron meni, da imajo igrače usodnejše posledice za otroke kot televizija, saj je gledanje televizije pasivno - otrok je zasut z vizualnimi efekti. Z nasilnimi igračami pa otrok postane dejaven udeleženec nasilja. Zbiranje igrač pred baptistično cerkvijo v Wa-
shingtonu ni prva akcija, ki bo otrokom in staršem pomagala pri »odmetavanju« nasilnih igrač. Decembra lani se je v akciji za zamenjavo nasilnih igrač za nenasilne v sosednji državi Mary-land zbralo sto družin. Starši in otroci so v zameno za pištole, nože in podobe iz akcijskih filmov dobiti kupone, ki so jim nuditi popust pri nakupu nenasilnih igrač. Podobno akcijo načrtujejo tudi prihodnji mesec.
Nasilne značilnosti igrač, filmi in televizijske oddaje z nasiljem so v ZDA pogosta tarča protestov. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da ameriški otrok do petega leta kar 6000 ur preživi pred televizorjem. Kljub dolgoletnim klicem k spremembam pa je šele v zadnjim letih prišlo do konkretnih dejanj. O pereči problematiki sta razpravljala predsednik Clinton in voditelj republikancev v senatu Bob Dole; Clinton je za konec meseca sklical »vr-
hunski« sestanek o televizijski industriji. Nedavno objavljeni izsledki triletne raziskave odbora nacionalne televizije za nasilje so
Piše: Rachel Richardson
pokazati, da je na televiziji največ prav nasilnih oddaj, ki usodno vplivajo na duševnost. Avtorji študije pri tem opozarjajo na »izredno navarnost posledic, ki so plod gledanja nasilja«. Mednje sodijo »učenje nasilnega vedenja, postopno zanikanje uničujočih posledic
nasilja in vse večji strah pred napadom«. Ali sploh potrebujemo študijo, da nam predoči takšne podatke? Saj vendar vemo, da oglaševanje na televiziji »obrodi sadove«. Vemo namreč, da ljudje pogosto vidijo izdelke na televiziji, potem pa odidejo v trgovino in jih kupijo. Zakaj nam potem noče biti jasno, da nasilje, ki ga ljudje - zlasti otroci - vidijo na televiziji, utegne vplivati nanje na enak način kot reklame?
Kongres je pred nedavnim sprejel pomemben zakon, ki od televizijskih dražb zahteva uvedbo tako imenovanega V-čipa; ta bo staršem Cez dve leti omogočil »blokado« nasilnih programov na večini televizijskih mrež. Napravo bodo imeti vgrajeno vsi novejši televizorji. Nova tehnologija bo tako omejila programe, polne nasilja, spolnosti in druge sporne vsebine. Do leta 1998 pa bodo morati starši sami nastopati kot
V-čip in preprečiti otrokom neomejeno gledanje televizijskih oddaj. Na ameriškem trgu se med razgretimi pogovora o nasilju pojavljajo nove, še bolj zaskrbljujoče težnje. Gre za »metanje nasilja v skupni koš z zabavnimi programi. Televizijski producenti, ki nasprotujejo omejevanju nasilja v njihovih oddajah - še zlasti med osmo in deseto uro zvečer - so predlagati omejitev zabavnega programa, ki je prav tako prežet z nasiljem in spolnostjo. Televizijski producenti so v razgretih pogovorih pokazali izjemno mero domišljije, ki pa niti najmanj ne omejuje njihovih uničujočih namenov, ampak le povečuje gledanost nasilnih oddaj. V-Cipi bodo morda otroke res zaščititi pred nasiljem na televiziji, a vprašanje je, kdo nas bo varoval pred pomanjkanjem ustvarjalnosti v ameriški televizijski industriji.
< = O 5» a* a* iu </> O
i“§
Slovenija še vedno nima odlagališča
Z radioaktivnimi odpadki je treba ravnati previdno
LJUBLJANA - Radioaktivno sevanje je del našega življenja, saj se z njim vsakodnevno srečujemo, pa vendar že sama beseda radioaktivnost v ljudeh izzove negativna in odklonilna staliSCa. Razvoj znanosti, novih tehnologij, izdelkov in materialov omogoča koristno izrabo radioaktivnega sevanja, seveda pa pri tem nastajajo stranski proizvodi, odpadki, za katere je treba ustrezno poskrbeti.
Radioaktivne odpadke glede na stopnjo aktivnosti in sproščanje toplote, pa tudi glede na življenjsko dobo, delimo v tri skupine: nizko, srednje in visoko radioaktivne odpadke. Največ je nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so večinoma kratkoživi, kar pomeni, da njihova aktivnost znatno upade v obdobju nekaj sto let. Med prve sodijo zaščitne obleke, kontaminirana orodja in podobno ter jih lahko skladiščimo direktno brez dodatne zaščite, srednje radioaktivne odpadke pa predstavljajo medicinski in terapevtski izvori ter filtri in strdki, ki nastajajo v jedrskih elektrarnah. Te odpadke je treba pred skladiščenjem dodatno obdelati in zaščititi. Veliko večjo nevarnost predstavljajo visoko radioaktivni odpadki,
pri katerih je navzoCe znatno sproščanje toplote, in predstavljajo potencialno nevarnost za okolje nekaj 10 tisoč let. Med te odpadke sodi izrabljeno jedrsko gorivo in ostanki njegove predelave.
Nizko in srednje radioaktivne podatke lahko skladiščimo v navadnih betonskih zgradbah, medtem ko je visoko radioaktivne odpadke treba sprva skladiščiti v hladilnih bazenih, kasneje pa v posebnih vsebnikih, vsebinskih bunkerjih ali moduliranih skladiščnih objektih. Skladiščenje predstavlja le vmesno stopnjo, končno rešitev odstranjevanja odpadkov je namreč odlagališče, ki mora biti pripravljeno tako, da zagotavlja dolgoročno varnost, pri nizko in srednje radioaktivnih odpadkih za nekaj sto let, pri visoko radioaktivnih
pa nekaj tisoč let. Odlagališča morajo biti načrtovana tako, da po odložitvi odpadkov navzočnost ljudi ni veC potrebna, kar pomeni, da odlagališče samo zagotavlja dolgoročno zaščito. Nadzor nad odlagališčem po zaprtju tako izvajajo ustrezne nadzorne službe prek monitorjev.
V Sloveniji imamo za radioaktivne odpadke le dve skladišči, medtem ko odlagališča za zdaj še nimamo.
Eno skladišče je ob Jedrski elektrarni Krško, kjer so uskladiščeni odpadki, ki nastajajo pri obratovanju elektrarne. Drugo prehodno skadišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pa je skladišče v Podgorici, kjer se odlagajo odpadki vseh drugih proizvajalcev v Sloveniji, to so predvsem odpadki iz raziskovalne dejavnosti, izvori iz medicine in izrabljeni industrijski izvori. Zaradi'
Odlagališča naj ne bi ogrožala življenja ljudi
omejenega skladiščnega prostora, in ker še nimamo skladišča, v Jedrski elektrarni Krško poteka tudi predelava nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, tako da se je količina odpadkov v zadnjih letih zmanjšala za polovico.
Jedrsko gorivo nastaja pri nas v Jedrski elektrarni Krško in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark 11 v Reaktorskem centru Inštituta Jožef Stefan v Podgorici, izrabljeno gorivo pa je na teh dveh lokacijah v bazenih tudi uskladiščeno.
Izpolnjevanje pogojev za skladiščenje, transport in odlaganje nadzorujejo posebne ustanove in mednarodne organizacije, saj morajo biti, če želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti, vsi postopki stokovno opravljeni. Nadzor nad skladišči v naši državi opravljata Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost ,in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, za gradnjo odlagališča pa je zadolžena Agencija za radioaktivne odpadke.
Maja Grgič
IZJAVA ŽUPANOV SLOVENSKIH MEST
LJUBLJANA - Glede na zaplete v Mariboru in Kranju med županoma in državnimi službami so župani mestnih občin oblikovali skupno izjavo, ki jo je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil Dimitrij Rupel Zupani ugotavljajo, da je skrajni Cas za ureditev odnosov med državo in občinami, ki bi morale poleg odgovornosti imeti tudi več pristojnosti, predvsem takrat, ko gre za urejanje prostora, za javni red in mir, za obratovalni Cas trgovin in lokalov, za cene komunalnih storitev ter za premoženjska in stanovanjska vprašanja
Nekatere občine naj bi te naloge slabše opravljale predvsem zaradi nerazumevanja upravnih enot in slovenske vlade, zato vidijo Zupani mestnih občin rešitev v tem, da se odpravijo vse nejasnosti in da vlada podpre predlog zakona o mestnih občinah ter poišče rešitve tudi za druge občine, v katerih delujejo upravne enote.
Glede financiranja občin župani v izjavi ugotavljajo, da sedanje razmere občinam ne zagotavljajo možnosti za uresničevanje z zakonom predpisanih nalog. Predlagajo tudi prerazporeditev deleža javne porabe v korist občin, kar bi poleg financiranja tekočih nalog občinam omogočilo tudi uresničevanje razvojnih potreb zlasti na
področju naložb v družbenih dejavnostih in komunalni infrastrukturi. Te potrebe pa so najbolj očitne v mestnih in dragih občinah, kjer so sedeži upravnih enot, menijo župani mestnih občin. Glede na navedeno v izjavi od vlade pričakujejo, da bo »nemudoma pristopila k ustrezni reviziji oziroma dopolnitvi meril za financiranje zakonskih obveznosti občin in za sofinanciranje naložb na njihovih območjih iz državnega proračuna in da bo pri tem zagotovila diferenciran pristop, skladno s statutom občin in njihovimi dejanskimi obremenitvami«. Po Ruplovih besedah namen skupne izjave ni ustvarjanje novih sporov,
ampak bi radi nakopičene težave reševali drugače, kot se je to zgodilo v Kranju ah Maribora. Ljubljanski župan je zanikal izjave nekaterih medijev, češ da osebno podpira župana Grosa, in dodal, da se mu tak način reševanja težav ne zdi primeren. O dogodkih v Mari-
bora je menil, da nima dovolj podatkov, da bi jih lahko komentiral, da pa je zagotovo mariborski župan zaradi gospodarskih težav v posebej težkem položaju. »Kljub temu pa se ne morem strinjati z vsako njegovo izjavo,« je še dodal Rupel.
Tanja Urdih
Po mnenju mariborskega župana Alojza Križmana je za težave v odnosih med občinami in državo kriv slabo pripravljen zakon o lokalni samoupravi. Zato naj bi nekatere pristojnosti uredili z zakonom o mestni občini, katerega predlog je že v parlamentarni proceduri. »Prepričan sem, da bo okrog tega zakona veliko političnih govorov in iger, saj gre za zakon, ki je uperjen proti centralizaciji države,« je povedal Križman in dodal, da bodo župani, če občinam ne bo uspelo pridobiti nekaterih pristojnosti, pri Svetu Evrope sprožE postopek za preverjanje zakona o lokalni samoupravi in zakona o državni upravi. (M. P.)
SKD je zanikala kadrovsko trgovanje
LJUBLJANA - Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Hilda TovSak je na včerajšnji redni tiskovni konferenci komentirala odnose v vladajoči koaliciji. SKD naj bi pri izbiri novih državnih sekretarjev dajala prednost njihovemu strokovnemu znanju.
Po zatrjevanju Tovšakove naj bi pozicijski stranki pri urejanju koalicijskih razmerij večino energije posvetih določitvi prednostnih nalog vlade v času do vohtev. Strankama SKD in LDS naj bi do zdaj uspelo oblikovati besedilo vladnih nalog, ki pa še vedno čaka na podpis. Krščanski demokrati so pripraviti tudi osnutek dopotoha h koalicijski pogodbi, ki prepoveduje koalicijskima partnerkama iskanje dtiavnozborskih zavezništev zunaj vladajoče koalicije pred uskladitvijo koalicijskih stališč. Glavna tajnica SKD je prepričana, da bi podpis predlaganega dopolnila povečal disciplino poslancev obeh strank pri glasovanjih v državnem zbora. Zaostritev koaticijske discipline pa naj bi bila nujna za preživetje dvojne koalicije. V ponedeljek se je sešla koalicijska komisija za zunanjo pohtiko - navzoč je bil tudi zunanji minister Zoran Thaler. Komisija ni sprejela nobenih stališč, SKD pa naj bi še naprej vztrajala pri sklenitvi koalicijskega dogovora o zrmanji politiki. Glavna tajnica je poudarila povezanost uspešne sklenitve dogovora z odločanjem SKD o interpelaciji Thalerju in Jožef Školču. Koalicijski partnerki naj bi že uskladili predlog sprememb volilne zakonodaje in ga bosta poslati opozicijskim strankam.	Bojan Šuštar
SDSS / POBUDA ZA ZDRUŽITEV STRANK SLOVENSKE POMLADI
Janševi socialdemokrati si združeni s SLS in SKD obetajo zmago na prihodnjih volitvah
LJUBLJANA - Podpredsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Miha Brejc je včeraj predstavil predlog sporazuma o skupnem nastopu na jesenskih državnozborskih volitvah, ki ga je stranka prefekti teden poslala Slovenski ljudski stranki in Slovenskim krščanskim demokratom.
Brejc je pojasnil, da so sporazum poslali SLS in SKD, ker sta stranki naslednici Demosa, vendar pa se po njegovih besedah podpisu sporazuma lahko pridružijo tudi druge stranke, ki želijo sodelovati v tej programski koaliciji. SDSS žeti, da bi sporazum podpisali čim prej, zato so ga posredovali že devet mesecev pred volitvami, v tem času pa želijo uskladiti predvolilne dejavnosti, prevsem pa se izogniti nepotrebnim medstrankarskim prerekanjem in spopadom, ki v predvolilnem času
ne bodo redkost.
Brejc je optimistično napovedal zmago združenja na volitvah, skušal pa je demantirati tudi nekatere trditve, da so takšne koalicije »neevropske«. Do pobude se je pozitivno opredelil predsednik SLS Marjan Podobnik, od SKD pa za zdaj še niso dobili nobenega konkretnega odgovora.
Vodja poslanske skupine SDSS Ivo Hvalica in snovalec spornega poročila o dosedanjih izsledkih parlamentarne preiskave o domnevnih zlorabah javnih poobla-
stil pri poslovanju novogoriškega Hita pa je včeraj med drugim napovedal, da se bo v prihodnje »boril, da bo zloglasni dokument postal javna listina«, saj so v omenjenem dokumentu po njegovih besedah omenjena zanimiva imena, ob katerih bo slovenska javnost osupnila. Skupaj z Marjanom Lipovcem, tajnikom strankinega sindikalnega foruma, je Hvalica kot »farso brez primere« zavrnil nedavno predstavljeno analizo obdavčitve slovenskih igralnic v primerjavi s tremi sosednjimi državami, ki jo je na zahtevo državnega zbora ob sprejemu nove igralniške zakonodaje pripravila sveto-valno-revizijska hiša Delloit-te and Touche.
Vesna Vukovič
■'	Z, '
Dolanc, na pomoč!
Peter Božic
Zmeraj se dogaja kaj novega in svežega.
Pred Časom so poročali o slavnem TV-reporte-rju Bornu, ki je s svojimi reportažami zalagal evropski TV-trg oziroma nekaj najmočnejših TV-informativnih medijev. Poročevalci so pri tem ugotovili, da je vse svoje reportaže naredil na domačem dvorišču, v najetem stanovanju ali pa kar v bližnjem gozdu s pomočjo prijateljev ali najetih naturSčikov. In tako je pet let snemal in prodajal take reportaže, kot denimo napad plemena Zulu v južni Afriki na naselje belcev, Kukluksklanove orgije nemških nacistov v Zvezni republiki Nemčiji in kar je za naSo TV Se posebej zanimivo, reportažo o delovanju ruske mafije ter kako nemške in nizozemske bande napadajo, ropajo in ustrahujejo vzhodnonemške stanovalce na njihovih domovih. Ko bi Bom poznal nase razmere, bi zanesljivo na dvorišču kluba Nova revija zraven Opera bara posnel početje udbomafije in Tajnikarja v Tamu, v kopalnici bi posnel vojno v Piranskem zalivu, v bližnjem gozdu pa Janeza Kopača in Mitjo Gasparija, kako v vrečah odnašata zlate palice, ki sta jih dobila od Danila Kovačiča za prigoljufane igralniške žetone. V Kanalu pa bi si poleg politične Akademije SKD, ki jo ima tam Edvard Stanič, lahko potem Ivo Hvalica odprl atelje in TV-servis za snemanje takih »dokumentarcev«. In bržkone bi vse skupaj na koncu zgledalo kot tista fotografija dveh prič o Hitu, ki z njim nikoli niso imele v življenju nobenega opravka, pa tudi hiša ni bila prava, ker v resnici stoji povsem drugje.
Ko bi tudi Ivo Hvalica vedel za Borna, se ne bi ukvarjal s poročilom preiskovalne parlamentarne komisije o Hitu, saj je bilo njeno delo trdo, dolgo in naporno. Potem mu ne bi bilo treba s stisnjenimi zobmi čakati na rezultate vmesnega poročila, ob katerem se mu ni uspelo znebiti preostalih dveh članov delovne skupine Pucka in Peršaka, ki sta skupaj z njim pripravila osnutek poročila, ki ga je na koncu označil za popolnoma neuporabnega. Očitno pa je bil neuporaben tudi za agitpropovske namene SDSS in zato sprejet najprej v odboru potem pa še v državnem zboru. Prav zato se je kar sam odločil naslednje dokončno poročilo pripraviti v obliki osnutka. Seveda se Pucko in Peršak z njim nista strinjala in sta se zato od njega distancirala. Popolnoma razumljivo, saj je Hvalica ves drugi del poročila brez najmanjših dokazov spisal kot obtožnico vseh tistih oseb, za katere smo slišali v javnosti.
Največji prekršek, ki ga je pri tem zagrešil, pa je, da je poleg edinega preiskovanca v tej preiskavi, Janeza SirSeta, imenoval Se vrsto drugih imen, ki jih po poslovniku kratkomalo ne bi smel. V osnutkih in poročilu se namreč lahko navaja le imena preiskovancev, ne pa prič in izvedencev. Od tu naprej pa je pritlehna politična tehnika že tako utirjena, da je poročilo z navedbo vseh prič kot osumljencev prišlo s slikami vred na Dnevnik, še preden bi človek utegnil izustiti »keks«. Opisani način dela komisije seveda ni samo stvar Iva Hvalice, temveč tudi stvar dr. Cirila Ribičiča, ki je predsednik parlamentarne komisije za poslovnik in s tem v zvezi za zdaj Se ni ukrenil ničesar. Problem je tudi stvar predsednice Polone Dobrajc in članov te komisije. Kratkomalo, če zaradi tega zopet trpi pravni sistem države, potem v tem primeru vsaj vemo, kdo je tisti, ki taksno stanje povzroča. Skoraj dva milijona Slovencev, navadnih državljanov, kot sem jaz, nima v primerjavi s tem niti najmanjše možnosti, da bi podobno kršili pravne norme, ne da bi jim takoj kdo stopil na prste.
Naj mi, prosim, odgovorni povejo, ali poslovnik krši Ivo Hvalica ali morda jaz, moja mama, moja prijateljica v skupnem gospodinjstvu, moj poštar, moj mesar ali denimo moj čevljar?
S tem je povedano približno vse, kar zadeva pravno državo. Komisije pa naj le še bodo, saj se na njihov račun vsaj prijetno zabavamo. Ko je prišel na sejo ene od komisij Stane Dolanc, je njenim članom kot Solarčkom v osnovni šoli dal najprej poduk o tem, kje delajo napake, potem pa jim še razdelil naloge za naslednje leto.
Čeprav je Stane Dolanc v pokoju, pa verjamem, da vendarle nima toliko časa, da bi kar naprej letal v Ljubljano reševati še preostali ugled parlamenta.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sobota, 24. februarja 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Otroška matineja: SSG vabi jutri, 25. t. m., ob 11. uri na lutkovno predstavo »Brundarija« -Lutkovnega gledališča Papilu.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 24. t.m., ob 17. uri (red S) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sanne« - »Ge que 1’amour me dit«, koreografija Maurice Bejart.
Ponovitve: jutri, 25.2., 16.00 (red D); torek, 27.2., 20.00 (red E); sreda, 28.2., 20.00 (red F); Četrtek, 29.2., 20.00 (red H); petek, 1.3., 20.00 (red L); sobota, 2.3., 17.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave.
Gledališče Rossetti
Danes, 24. t. m., ob 20.30 (red prva sobota); Stalno gledališče iz Turina - »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli«. Režija Walter Pa-
gliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen.
Spazio Rossetti: danes, 24. t. m., ob 16. uri Internet; ob 17.30 Video. Vstop prost.
Zadnja ponovitev jutri, 25. t. m., ob 16. uri. Jutri, 25. t. m., ob 11. uri »Odrasli in malčki v gledališču« - potovanje po Čarobnih poteh gledališča z Mauriziom Solda in Robertom Cuppone. Vstop prost.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cognate« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 24. t. m., ob 16.30 in 20.30 ponovitev predstave za abonente: »II compagno di viag-gio« v izvedbi Stalnega gledališča La Contrada. Režija Francesco Macedonio.
Zadnja ponovitev jutri, v nedeljo, 25. t. m., ob 11.00 in ob 16.30.Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 24. t.m., ob 19.30 -R. Strauss »Salome« - glasbena drama. Jutri, 25. t.m., ob 15.00 O. von Horvath »Kasimir und Karoline«.
Pri Joklnu: v Četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; v petek, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden-schaft«; v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu.
OBIRSKO
Pri KovaCu: Danes, 24. t.m., ob 19.30 - Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka«.
TINJE
V Domu bo danes, 24. t. m., ob 19.30 Dan Čebelarjev: predavata Janez Jelenc in Marko Debevec.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana: V Četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 24. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom
Jutri, 25. t. m., ob 17. uri gostovanje Beneškega gledališča z narečno komedijo Brune Dorbolo »Vsak minut je na palanka«, ki so jo predstavili na letošnjem Dnevu emigranta.
GLASBA
,:W.'


TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina;
18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 - Nastop Tria K.L.R. (Kalichstein, Laredo, Robinson). Na programu Hayden, Dvorak, Mendelssohn.
Gledališče Miela
V	soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca«
v spomin na Franca Vallisnerija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giam-paola Bandinija in Mattea Mela. Na programu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giu-liani in Piazzolla;
21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V petek, 1.3., ob 20.30 nastop skupine Ma-dredeus.
RAZSTAVE

TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Danes, 24. t. m., ob 10.30 in ob 17.30 vodena obiska razstave z dr. Mauriziom Lorberjem in dr. Alessandro Sella.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna
Do 24. marca je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Na ogled je razstava »17. november 1869,
dan ko so otvorili sueški prekop«. Danes, 24.
t. m., ob 17.30 voden obisk razstave z dr. Su-
sanno Gregorat
Galerija »ISIS« (Ul. Corti 3/a)
Do 28. t. m. razstavljata Ferruccio Bernini in Nevio Perez.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka Kastelica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki® - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-Semislavce: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliano tel: 061/221-511
Sofokles: FILOKTET Sreda, 28. februarja, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN.
Prvi del dvojnega projekta.
Četrtek, 29. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO!
Petek, 1. marca, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta.
Sobota, 2. marca, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN.
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA Danes, 24. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Torek, 27. februarja, ob 20. uri:
D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiSa Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Sreda, 28. februarja, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
Danes, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
J.	Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061 /210-852
Danes, 24. februarja, ob 19.30:
Harold Pinter: PREVARA, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja
A. Jarry: KRALJ UBU Ponedeljek, 26. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Sreda, 28. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 29. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Torek, 27. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Sreda, 6. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
J. Genet: SLUŽKINJI
Četrtek, 29. februarja, ob 22. uri.
PREMIERA.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
Danes, 24. februarja,
ob 11. uri in 17.30: S. Makarovič:
SAPRAMISKA, za IZVEN.
Ponovitev: 29. februarja ob 17. uri. Jutri, 25. februarja, ob 16. in 18. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej.
Sobota, 2. marca, ob 11. in 17. uri:
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU,
za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana tel: 061/332-288. 210491
Danes, 24. februarja, ob 17. uri; Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice: TRIJE SNEŽAKI. _ Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej.
Danes, 24. februarja, ob 20. uri:
Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE Sreda, 28. februarja, ob 19.30. ZAKLJUČENO!
Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30, za IZVEN.
Petek, 1. marca, ob 19. uri:
Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA, Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Jutri, 25. februarja, ob 16. uri, za abonma red NEDELJSKI POPOLDANSKI in IZVEN.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN.
Sreda, 28. februarja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061 /216-390
Četrtek, 29. februarja, ob 22. uri: ARABELA. Neizmerno zabaven kavarniški musical ob 90. obletnici Grand hotela Union.
Petek, 1. marca, ob 22. uri:
Zijah A. Sokolović:
CABAres, CABArei.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Danes, 24. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT. Danes, 24. februarja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 25. februarja, ob 18. uri, za rede OPERA, ABONENTI in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
B. Gregoric-J. Sitar: PORCELANASTA MUCA Jutri, 25. februarja, ob 11. uri, za otroke od petega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Danes, 24. februarja, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN.
CANKARJEV DOM || RAZSTAVE
Gledališče
Danes, 24. februarja, ob 20. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ. RAZPRODANO. GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vebih: ALMA.
Jubi, 25. februarja, ob 19. uri.
RAZPRODANO.
Glasba
Četrtek, 29. februarja, in petek, 1. marca, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II:
Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov. Solista: Igor Ozim, violina; Rainer Mo-og, viola.
Program: W. A. Mozart,
D. Šostakovič.
Film
Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvoCno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti
Soče Andreja Zdravica. Danes, 24. februarja, ob 20. uri:
ELEMENTARNE
ENERGIJE
(VVaterbed, Vsi sveti,-Phenix, Sunhopsoon,-New York Studies, Breath)
Razstave
Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca).
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca (foto).
GLASBA
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Nedelja, 3. marca:
THE COWS. Novi hrupni blues rock iz Minneapoli-sa, ZDA. Predskupina REBECCA iz Istre. KULTURNI DOM NOVA GORICA FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA
Torek, 27. februarja:
Glasba z vrtov sv. Frančiška: Mirjam Kalin, alt; Nataša Valant, klavir.
METELKOVA
Teater Gromki predstavlja v ponedeljek, 26. februarja, ob 21. uri v Walhalli na Metelkovi solo koncert Tomija Lorberja.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Četrtek, 29. februarja, ob 20. uri: koncert puljskih rokerjev KUD IDIOTI. Predskupina: REBECCA.
Petek, 1. marca, ob 23.30: hrvaški bend MAMOJE-BAC s posebnim klubskim glasbenim in scenskim nastopom.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana
V	galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE:
Strange Ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
POP TEATER Ljubljanska 3. Celie
STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA.
Razstava bo na ogled do 31. marca.
MUZEJ
NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V	muzeju je
do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA,-TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti.
GALERIJA ARS Čevljarska 2.
Ljubljana
V	galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK
iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca.
ŠPORT
■Sobota, 24. februarja 1996
NOVICE
ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM V SIERRI NEVADI
Danes AH star Game
RDvl - V rimski dvorani Paiaeur bo danes košarkarski Ali Star game, srečanje med italijansko državno reprezentanco in najboljšimi tujci italijanskega prvenstva. V selekciji tujcev so DjordjeviC in Gay (Teamsystem), VVilliams (Benetton), Komazec, Bormer in VVoolridge (Buclder), Daniels (Scavoli-ni), Bodiroga (Sefanel), luzzolino (Mash), Edwards (Cagiva), Stokes (Turboair), Mitchell (Reggio Emi-lia), Turner (Cx) in Henson (Nuova Tirrena). Tekma se bo pričela ob 16. uri, prenos po Raitre od 17.10 dalje.
Predstavili odbojkarski »final four«
BOLOGNA - »To bo vrhunski spektakel. Moč italijanskih moštev je znana, toda nemški Dachau predvaja izredno atraktivno odbojko, v ekipi Vojvodine pa je dosti nadarjenih odbojkarjev. Nam ni uspelo osvojiti prvega mesta v skupini, zato smo v polfinalu prisiljeni igrati s Sisleyjem. Verjetno so oni favoriti, ker mi ne bomo mogli računati na Can-tagallija,« je na včerajšnji predstavitvi finalnega Cet-veroboja za odbojkarsji pokal prvakov, ki bo 1. in 2. marca v Bologni, dejal športni vodja modenske Daytone, nekdanji reprezentant in dobitnik bronastega olimpijskega odličja Franco Bertoli. V prvem petkovem polfinalu se bosta ob 15. uri pomerila Dachau in novosadska Vojvodina, italijanski derbi pa bo ob 20. uri. V soboto se bo tekma za 3. mesto pričela ob 13.30, finale pa ob 16. uri. Italijanska odbojka računa na osvojitev petega zaporednega naslova po treh zmagah Ravenne in lanski uspeh Si-sleya. Zenski »final four«, na katerem bo nastopal tudi italijanski prvak Parmalat Latte Rugiada Matera, bo 9. in 10. marca na Dunaju.
Schumacher, le pet krogov
ESTORIL - Michael Schumacher je na včerajšnjem treningu v portugalskem Estorilu s svojim novim ferrarijem F310 opravil samo pet krogov (najboljši Cas 1:23, 23), nakar se je pokvarila Črpalka za dovod goriva. Kanadčan Jacques Villenueve je z Wil-liamsom-Renault s Časom 1:19, 85 izboljšal najboljši Cas na letošnjih treningih Finca Mike Hakki-nena. Benettonova dirkača Aleši in Berger sta pokvarila menjalnik med simulacijo dirke.
Superpokal bo 28. februarja
AMSTERDAM - Nogometni klub Ajax Amsterdam je sporočil, da bo povratna tekma superpokala med Ajaxom in Realom Zaragozo 28. februarja. Na prvi tekmi v Zaragozi sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom 1:1.
Umrl je »mož s čepico«
VVIESBADEN - Nekdanji trener nemške nogometne reprezentance Helmut Schoen je po težki in dolgotrajni bolezni v 80 letu umrl v VViesbadnu. Schoen, po rodu Sas, je bil zaradi znamenite kape znan tudi kot »mož s Čepico«. Nemški zvezni trener je bil od leta 1964 do 1978, svojo ekipo pa je leta 1974 pripeljal do naslova svetovnega prvaka, leta 1972 pa do evropskega naslova. Poleg tega je bila kot najuspešnejši trener na svetu leta 1966 na SP drugi, 1970 na SP tretji in leta 1976 na EP drugi. Kot igralec je od 1937 do 1941 odigral 16 tekem za reprezentanco in dosegel 17 golov. Z ekipo Dresnder SC je bil leta 1943 in 1944 nemški prvak.
Tomba končno zmagal tudi na svetovnem prvenstvu
Srebro osvojil Urs Kalin, bron pa Michael Von Grunigen - Košir osmi
S1ERRA NEVADA - Tomba je pri 29 letih končno osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal. Po vseh zmagah na olimpijskih igrah (3) in v svetovnem pokalu (47) je le osvojil tako željeni naslov svetovnega prvaka. Kljub temu, da letos ni igral vidnejše vloge v veleslalomih svetovnega pokala, je v formo prišel ob pravem času, tako da je brez večjih težav premagal najboljše veleslalomiste letošnje sezone Švicarja Urša Kalina in Michaela Von Griinigena ter Norvežana Lasseja Kjusa. Včeraj se je Italijanu vse izšlo. Odlično pripravljena proga, postavitev, dolžina, štartna številka, sončno vreme, prav vse mu je odgovarjalo. Proti Tom-bi so bili le številni španski gledalci, ki so ga, zaradi izjav o Španiji, Sierri Nevadi in organizaciji prvenstva, pričakali z žvižgi. To pa seveda šampiona ni motilo, najverjetneje ga je samo še bolj vzpodbudilo k napadalni vožnji.Tomba je imel v prvi vožnji številko ena, kar je bila vsekakor rahla prednost. 2e takoj po Startu se je pognal kot »lev« in tako je bilo njegovo smučanje vse do konca. »2e po petih, šestih vratih sem vedel, da bo Tomba zmagal,« je dejal Jure Košir. V prvi vožnji se je Italijanu najbolj približal Norvežan Kjus, zaostajal je le tri stotinke sekunde. Švicarji Von Griini-gen, Kalin, Locher, očitno ne-navajeni počasnejših prog, so se uvrstil na tretje, četrto, peto mesto. Slovenci so v prvi vožnji nastopili sila povprečno. Jure Košir se je uvrstil na 11. mesto. »Prav po Startu sem vozil premalo agresivno, v drugem delu pa se zaostanka ni dalo vec nadoknaditi,« je dejal Mojstrančan. Premalo agresiven je bil tudi Mitja Kunc, ki je bil šele 20. Za eno mesto ga je prehitel tudi Jernej Koblar, medtem ko se je sla-
lomskemu specialistu An- ba,« je veleslalomsko tekmo dreju Miklavcu prva vožnja ocenil Košir, povsem ponesrečila, uvrstil se je na 27. mesto.
Tudi druga vožnja, ki jo je postavil slovenski trener Pavel Grašič, je bila podobna prvi.
Zahtevala je napadalno smučanje od začetka do konca. Tako kot na prvi, je bilo tudi na drugi veliko odstopov, od Slovencev pa je moral v sneg Koblar. Zelo blizu odstopa je bil tudi Tomba, ki je tudi v drugo tvegal vse. Ze v zgornjem delu je zdrsnil podobno kot v Četrtek Švicarka Sonja Nef, vendar se je v zanj značilnem slogu ujel ter smučal naprej, kot da se ni nic zgodilo. Dosegel je drugi Cas druge vožnje in obdržal 44 stotink sekunde naskoka. V drugem nastopu se je pričakoval napad Švicarjev, kar se je tudi zgodilo. Urs Kalin, ki že ima srebrno medaljo iz svetovnih prvenstev, je bil najhitrejši, tako da se je s Četrtega mesta prebil na drugo. Zmagovalec petih letošnjih veleslalomov Von Griinigen je ostal na tretjem, Kjus pa je padel na Četrto mesto. V drugi vožnji so mnogo bolje nastopili slovenski tekmovalci, ki jih je glasno spodbujalo okoli 100 slovenskih navijačev, med katerimi so z glasnostjo prednjačili stalni gostje največjih smučarskih prireditev, ptujski kurenti. Jure Košir se je prebil na osmo mesto, Mitja Kunc na 14., Jernej Koblar pa na 17. mesto.
»Se sam nisem bil prepričan, da bom letos osvojil zlato kolajno v tej disciplini. V veleslalomu sem bil boljši lani. O napaki v zgornjem delu proge sploh nisem imel Časa, da hi razmišljal. ZaCetek pa je bil zelo strm,« je dejal Tomba.
Jure Košir je bil prav tako zadovoljen: »Osmo mesto je zame lep uspeh. Vsekakor je bila to zelo težka tekma. Zadovoljen sem, da je zmagal Tom-
Tomba na cilju po zmagi (AR)
Izidi: 1. Tomba (Ita) 1:58.63 (57.54, 1:01.09), 2. Kalin (Svi) 1:59.07 (58.19, 1:00.88), 3. Von Grunigen (Svi) 1:59.45 (58.01, 1:01.44), 4. Kjus (Nor) 1:59.51 (57.57,1:01.94), 5. Locher (Svi) 2:00.62 (58.37, 1:02.25), 6. Mayer (Avt) 2:01.11 (58.85,1:02.26), 7. Ny-berg (Sve) 2:01.30 (59.26, 1:02.04), 8. Košir (Slo) 2:01.91 (59.50, 1:02.41), 9. Piccard (Fra) 2:02.12 (59.68, 1:02.44), 10. Strand Nilsen (Nor) 2:02.22 (59.55, 1:02.67), 11. Aamodt (Nor) 2:02.26 (59.66, 1:02.60), 12. Mader (Avt) 2:02.36 (59.37, 1:02.99), 13. Accola (Svi) 2:02.46 (59.56, 1:03.46), 14. Kunc (Slo) 2:04.23 (1:00.27, 1:03.96), 15. Piccard (Fra) 2:04.58 (1:00.44, 1:04.14) ... 17. Miklavc (Slo) 2:04.76	+6.13	(1:01.07,
1:03.69).
SMUČANJE / JUTRI 15. ZAMEJSKO PRVENSTVO
199 smučarjev, 8 klubov
Za nastop na jutrišnjem 15. zamejskem smučarskem prvenstvu v karnijskem središču Fomi di Sopra se je prijavilo 199 smučarjev iz osmih slovenskih društev. Nastopili bodo predstavniki SK Devin, SK Brdina, SPDT, Mladine in SPDG, prvič pa tudi Cerovelj, Sloge in goriške 01ympie, medtem ko letos ne bo nobenega smučarja SD Breg.
»S številom prijavljenih smo zadovoljni. Tiste, ki se želijo bolje pripraviti na jutrišnjo tekmo pa vabim, da že danes preizkusijo progo. Na razpolago tekmovalcem bo od 10.30 do 15. ure,« nam je povedal predsednik SK Brdina Rado Suber. Opensko društvo bo že drugič organiziralo najbolj priljubljeno smučarsko tekmovanje pri nas. V Fomi di Sopra je zapadlo trideset centimetrov svežega snega, tako da bi morala biti proga Stadio dello slalom idealana za
tekmo. Start bo ob 9.30, proga pa bo ista za vse kategorije. Drugi spust bo slalom, na njem pa se bo pomerilo samo 15 najboljših na absolutni moški oziroma ženski lestvid. Isto velja tudi za najboljših sedem v mladinskem sektorju. Nagrajevanje bo okrog 15.30 na ciljnem prosto-m.
Za majhno razočaranje je poskrbel Boris Strel. Nekdanji slovenski smučarski šampion, M bi moral biti na zamejskem prvenstvu predtekmovalec, je namreč sporodl, da ne more priti v For-ni zaradi obveznosti v Nemčiji. To vsekakor v ničemer ne bo zmanjšalo zanimanja zaboj za naslov najboljšega zamejskega smučarja. Jutri bomo vedeti kdo bo nasledil nosilce naslovov, članska prvaka Francesco Rapotec in Roberta Renčelja oziroma mladinska prvaka Mateja KrižmandCa in Fjono Mezgec.
NAMIZNI TENIS / JUTRI V 2ENSKI A LIGI_
Okrnjenim krasovkam bo trda predla
VVangovo boli rama, Katjo Milič bo zamenjata Stubljeva - Danes v Zgoniku ženska B liga
Krasove prvoligašice Adria Caravan se bodo jutri popoldne pomerile v petem prvenstvenem krogu namiznoteniške A lige z nevarno ekipo Angere. Čeprav so bile že doma blizu remija, so po zelo izenačeni borbi in navkljub dobri igri izgubile z izidom 4:6. Krasovke so v Zgoniku igrale v polni formi, sedaj pa je pod vprašajem tudi ponovitev prvega rezultata. Wang Xue Lan (na sliki), Krasova nezgrešljiva moč, si je na treningu poškodovala ramo, zato ne bo mogla igrati sproščeno proti Angerini tujki Gordani Perkucin, ki je po zadnjih meritvah jakosti napredovala za dva razreda, in s štev. 7 v Italiji Sabrino Moretti. Z gripo je obležala doma še Katja Milic, ki je v Zgoniku v dvojicah z Wang osvojila točko. Katjo bo nadomestila kapetanka drugo-ligaške ekipe, tretjekategornica Ivana Stubelj. Za Angero nastopa tudi Alessandra Busnardo, katere obrambna igra predstavlja dodatno oviro za naše igralke druge jakostne skupine, to je za Vanjo Milic in Ivano
Stubelj. Ana Bersan bo morala meriti moči z Morettijevo in Perkucinovo, ki sta močnejši od naše najboljše domače igralke. Potem sta tu še sestri Crespi. S Francesco sta morali tako Vanja kot Katja odigrati dodatni niz, le Vanja Milic je dosegla z njo zmago. Po zagotovilu trenerke Krasovega tabora Sonje Milic bodo naša dekleta v gosteh dala vse od sebe, vendar na nove prvenstvene točke z Angero ne morejo računati.
Zenska B liga
Se zadnjo prvenstveno tekmo v drugoligaškem prvenstvu bo odigrala postava Krasa Corium z Edero Forli, ki ji bomo prisostvovali v Zgoniku drevi ob 18. uri. V bistvu se bo za Kras Corium prvenstvo zaključilo z današnjo tekmo, ker ima v naslednjem krogu počitek po koledarju. Barve Krasa Corium bosta zastopali zelo mladi naraščajnici 14-letna Nina Milič iz 13-letna Daša Bresciani, brez Ivane Stubelj, ki je vskočila v prvo ekipo. Glede na jakost nasprotnikove ekipe (dmgokategomica Valja Stojanova in članice Celletti in Ragazzini) bodo gostje odnesle prvenstveno točko domov, tako da si bosta tretji Kras Corium in Četrti Forli zamenjala mesto na lestvici. Naša dekleta so v začetnem delu izgubile s 3:2. Ponoven poraz ne predstavlja nobene tragedije za Krasovo ekipo, ki je izpolnila vsa pričakovanja, zacrtana ob začetku prvenstva. Počivalo bo tudi moštvo Krasa Acti-va v moški C-l figi zaradi diskvalifikacije tržaške Pellicane.
OJ.)
Danes pivi letošnji nastop mladih Poletovih kotalkaric
S pokrajinsko fazo za »začetnice« se bo tudi pri nas zaCela sezona v umetnostnem kotalkanju. Na Tržaškem bo tekmovanje danes in jutri na kotalkališču društva PAT v ulici Costalunga. Na tekmovanju bo nastopilo tudi pet poletovk, ki seveda računajo na dobre uvrstitve. Za Matejo Milic in Matejo Piccini bo drevišnji nastop krstni v tej kategoriji, Daša Hrovatin. Chiara Pasi-na in Francesca Močnik pa so že prave veteranke. Na sporedu bo tudi tekmovanje v deželni A kategoriji, v kateri bo Poletove barve letos branila Maja Berzi.
Pomanjkanje vadbenega prostora hromi delovanje Zarjinih lokostrelcev
Letošnja zimska sezona za lokostrelce bazovske Zarje ni bila najbolj uspešna. Normo za nastop na državnem prvenstvu v Genovi je dosegla samo Katja Ražem, ki pa se preizkušnje ni udeležila. Blizu norme je bil med elani tudi Moreno Granzotto, ki je v Gorici z rezultatom 566 dosegel svoj rekord na razdalji 25 metrov, vendar je bilo za nastop v Genovi potrebno doseči normo dvakrat, Granzotto pa se je prav v vrhuncu forme zaradi prometne nesreče poškodoval ramo. Mladi elan Zarje se lahko vsekakor ponaša z lepim zadoščenjem, s prvo zmago v kategoriji članov (in prvo zmago med elani za Zarjo sploh), ki jo je dosegel na tekmovanju v Tržiču. Slabi pa so biti ekipni rezultati, ki jih ni mogoCe primerjati z lanskimi. Porblem je v tem, da je Zarja letos malo nastopala, ker v bistvu nima nobenega pokritega in ogretega prostora za treniranje. To pa je težava, ki zelo hromi delovanje lokostrelskega odseka.
Za Domove dečke Ardita premočna
Dom Sprintauto - Ardita 35:94 (16:37)
DOM:	Gravner 8,
Abrescia, Klanjšček 2, Gergolet, Bensa, Radikon 4, Parasthos, Cuzuccoli 13, Žuljan 2, Figelj, Spacal 6. SON: 17.
Domovi dečki so odigrali svojo doslej naj-slabšo tekmo in tako visoko izgubili proti res močni ekipi Ardite, ki je v resnici selekcija najboljših goriških dečkov. ZaCetek srečanja je bil vsekakor nadvse spodbuden za belo-rdeCe, ki so v prvi Četrtini zares dobro zaigrali in zaostajali za samo 4 točke (17:13).
V nadaljevanju so naši nerazumljivo povsem popustili tako, da so gostje brez večjih težav prestregli številne žoge in z lahkoto zaključevati! protinapade. Upajmo, da bodo domovci znali uspešno reagirati že na jutrišnji zahtevni tekmi proti Italmonfalconeju iz Tržiča. (Semolič)
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota, 24. februarja 1996
MOŠKA B2 LIGA / IMSA DREVI V ŠTANDRE2U
ŽENSKA C1 LIGA
domači šport
Cavriagu se je treba oddolžiti
V postavo se vrača Luca Populini
Bor Mercantile upa, da bo spet prišel do zmage
Proti Cordenonsu ne bo lahko Koimpex okrnjen v Huminu?
»Proti Cavriagu smo odigrali naSo najslabšo tekmo prvega dela prvenstva,« pravi športni vodja OK Val Ivan Plesničar. Zelja po maščevanju je torej pri Goričanih precejšnja, še večja pa je želja, da bi po današnjem domačem nastopu ohranili sedanji zelo dober položaj na lestvici.
Cavriago prihaja v Standrež zelo motiviran in s trdnim namenom, da še drugič premaga Imso. »S potekom prvenstvo smo zelo zadovoljni, Naš cilj je bil namreč uvrstitev med petim in osmim mestom. Zdaj smo se mu približali. Zal pa vse kar gradimo doma, rušimo na gostovanjih (zmagali so samo v Collecchiu, op. ur.). Menda velja isto za Goričane. Želimo torej doseči prvo prestižno zmago v gosteh. Za nas bi pomenila začetek nekega novega uspešnejšega obdobja. Nedavna nastopa s Pordeno-nom in modenskim Cu-som sta pokazala, da doživljamo vrhunec forme. Prepričani smo, da lahko tokrat uspemo,« je bojevita izjava športnega direktorja moštva iz pokrajine Reggio Emilia Al-da Brunedija. Cavriago je v zadnjih štirih tekmah trikrat zmagal. Nosilni igralec Cavriaga je bivši elan Cariparma, štirindvajsetletni tolkaC Piergiorgio Bricoli (195), iz vrst prvligaša iz Parme, točneje iz njegove mladinske ekipe, pa prihaja tudi dvajsetletni center Roberto Malpeli.
Trener Imse Zamo na drevišnjem srečanju ne
Simon Černič od 1. minute
bo mogel računati na Paolettija (rama) in Mateja Černiča (roka). Cerni se intenzivno zdravi in
bo verjetno že prihodnji teden spet pričel trenirati. V začetno postavo se bo vsekakor lahko vrnil najbolj učinkovit tolkaC moštva Gianluca Populini (povprečno 31 točk in menjav na tekmo), ki je tem tednu treniral s polno paro.
V letošnji sezoni bo na klopi za rezerve debi-tiral veteran Fabrizio Marchesini, sicer trener Cetrtoligaša Espega, ki je v zadnjih dveh tednih opravil nekaj treningov s člansko postavo. Ker je podajaC Rigonat odpotoval na tritedenski študijski teCaj v Španijo, bo Marchesini rezerva Simona Černiča, ki ima enkratno priložnost, da s stalnim igranjem pridobi veliko novi izkušenj in doseže lep napredek.
Huminska šesterka Porcella Bianca zaseda na lestvici Cl lige predzadnje mesto z osmimi točkami, toda za odbojkarice Koimpexa v tem povratnem delu prvenstva bržkone lahkih gostovanj ne bo in današnje v Huminu ne predstavlja izjeme. Pritisk, ki ga Čuti vsako vodilno moštvo, želja nasprotnikov, da dosežejo prestižno zmago, sta elementa, ki slogašicam narekujejo najveCje previdnost. Da ne bo nesporazumov: Ce Koimpexova dekleta igrajo tako kot zmorejo, jih Gemona nikakor ne more premagati, toda vedno tudi ni mogoCe igrati na višku svojih moči in v popolni postavi. Konkretno: v tem tednu Fabrizijeva
zaradi službe in Srichia zaradi pretegnjene stegenske mišice skoraj nista trenirali in je njun nastop celo pod vprašajem, zato je treba biti nadvse previdni. Ze v prvi tekmi na Opčinah Koimpexu ni šlo najlažje. Gemono je nadigral samo v zadjem četrtem setu, v prvih treh pa si je moral vsako točko pošteno prigarati. Vsekakor z optimizmom navdaja podatek, da ni doslej Gemona premagala niti ene ekipe z zgornje polovice lestvice.
Kako pa je na drugem bregu? Po treh zaporednih porazih v Borovem taboru upajo v zmago, njihova naloga pa ne bo lahka, saj jim v goste prihaja neugodni Corde-nons, ki je na petem mestu lestvice (18 točk). Zadnji nastop v Cone-glianu je pokazal, da so najhujši Časi mimo in da so plave spet sposobne premagovati tudi boljše ekipe v ligi. Zato v Borovem taboru prevladuje zdrav optimizem. »Mislim, da se Cordenons da premagati, Čeprav igra v obrambi zelo zagrizeno in učinkovito. Elena Maver prihaja v formo, tudi jaz se zdaj počutim dobro, samo Martina Flego je prehlajena, a tudi nanjo računamo,« pravi kapetanka Paola Gregori, ki je v Coneglianu prvič normalno igrala po precej dolgem Času. Cordenons je na domačih tleh nepremagan in si je privoščil tudi Battaglino in Conegliano, na gostovanjih pa kaže povsem drugačno lice - doslej je namreč zmagal samo proti Fontanam.
______MOŠKA Cl LIGA / V MOGUANU_____
Koimpex čaka »big-match«
Direkten spopad za obstanek Soče Sobema v Noventi Radovani
V moški Cl ligi bo danes big-match v Mo-glianu Venetu, kjer bo gostoval Koimpex proti prvouvršCeni ekipi. Tekma bo za slogaše izredno težka, saj je Mogliano neporažen že od Četrtega kola, na domačem igrišču pa še ni izgubil. V prvem delu na Opčinah je zmagal Koimpex po izredno napeti in izenačeni tekmi, danes pa bo za slogaše še težje, saj so imeli do sedaj v gosteh precej večje težave. Pomožni trener De VValderstein se tega zaveda: »Mogliano je prvi na lestvici, v prvem delu pa smo zmagali že zgubljeno tekmo. Skušali bomo omejiti njihovega najboljšega igralca Rossatta, ki igra v napadu 80% žog. Bomo videli, kako bodo igralci reagirali.«
Moglianov odbornik Bellio pravi, da njegova ekipa odločno cilja na napredovanje, zato bo današnja tekma ena odločilnih: »Že dva tedna nam sicer manjka en standardni igralec, vendar smo zmagali tudi brez njega. V primerjavi s tekmo na Opčinah, ko nismo
bili še dovolj uigrani, nismo več toliko odvisni od Rossatta, tako da je naša igra bolj raznolika. Proti Slogi nismo še zmagali v štirih tekmah (dve tekmi lani v prvenstvu, ena prijateljska in letošnja v prvem delu), upam, da jih premagamo tokrat.«
SoCa Sobema igra danes tudi v gosteh in sicer proti konkurentu za obstanek v ligi Novi Gens, ki ima na lestvici dve točki manj od socanov in je v zadnjih petih tekmah vedno izgubil. SoCin trener Jakopič ni bil zadovoljen z delom med tednom: »Cel teden nismo mogli iz raznih razlogov trenirati v popolni postavi. Sem vsekakor optimist, saj tako slabo kot prejšnji teden proti S. Giustini ne moremo igrati. Upam, da bodo fantje reagirali in razumeli, da je treba vsako tekmo igrati maksimalno. Naš cilj je vsekakor zmaga,« je dejal Jakopič, ki bo po daljšem Času imel na klopi tudi Mudca, medtem ko bo odsoten Braini. (A.M.)
DEŽELNE LIGE / BOR FORTRDAE DOMA PROTI TORRIANI, OLVMPIA CDR PA PROTI PRATI
Oba naša tretjeligaša računata tokrat na zmago
Zelo težko gostovanje Sokola v Gradišču - Olympia K2 sport v Fiume Venetu - Spet derbi v ženski D ligi
V moški C2 ligi igrata oba naša predstavnika na domačih tleh proti slabšim nasprotnikom, tako da si lahko obetamo dvojni uspeh. 01ympia CDR igra proti zadnjeuvršCeni Prati, ki ima na lestvici le dve točki. Za Terpina in ostale torej zmaga ne bi smela biti vprašljiva, tako da bi lahko Cimprej pozabih grdo tekmo z Nati-sonio, Čeprav je vrh lestvice verjetno že predaleč.
Bor Fortrade zasleduje svojo Četrto zaporedno zmago prod Torriani, ki ima na lestvici dve točki manj od borovcev in se torej še otepa pred izpadom. Čehovi varovanci, ki so Torriano premagali že v prvem delu, prav v teh tednih dokazujejo, da so boljši od ekip, ki jim sledijo na lestvici in da z obstankom ne bi smelo biti težav. Z zmago na lažjih tekmah pa si lahko priborijo zadostno prednost, da lahko mirneje pričakujejo težje nastope.
Težka naloga caka Sokol, ki gostuje v Gradišču proti vodilni Torriani. Ta je namreč v odhCni formi. Doživela je le dva poraza v tretjem in Četrtem kolu, ko je bil poškodovan center, ki je lani igral z B-Me-tersom, potem pa je dosegla deset zaporednih zmag. Pri Sokolu sta bili med tednom bolni Martina Kosmina in Lara Masten, tako da sta njuna nastopa še vprašljiva. Vseeno pa bodo Nabrežinke poskusile iztržiti v GradišCu CimveC.
01ympia K2 šport gostuje v Fiume Ve-
netu pri neugodnem nasprotniku. Fiume Veneto je sicer zaCel prvenstvo s štirimi porazi, tudi trenerka 01ympie Kristančičeva pravi, da je bila najslabša ekipa v ligi, kar jih je videla v prvem delu. Toda v nadaljevanju prvenstva je bila ekipa dosti uspešnejša, najveCje presenečenje pa je pripravila v zadnjem kolu prvega dela, ko je v gosteh premagala Tarcento. Zdaj ima Fiume Veneto dvanajst točk in je na dobri za obstanek v ligi. 01ympia bi morala nastopiti v kompletni postavi. S treningi je začela tudi Zottijeva, ki pa ne more še nuditi običajnega doprinosa.
V	ženski D ligi je v središču pozornosti derbi med Valom Zadružno kreditno banko in Slogo. Favorit je vsekakor goriška ekipa, ki noCe izgubiti stika z vodilnim Gonarsom. Sloga vsekakor kaže vsako kolo boljšo igro, saj se ji je v prejšnjem kolu za las izmuznila zmaga proti Al turi. Zanimivo bo videti, kakšen odpor bo nudila Je-roncicevim dekletom. Koimpeoc igra danes z Virtusom, ki ima dve točki veC od brežank. Vsekakor je težko dajati napovedi, saj doživlja Koimpex očitno krizo.
V	moški D ligi bi moral doseči novo zmago Espego proti skromnemu San Ser-giu, medtem ko bo imel Korting precej več težav proti izkušenemu Rozzolu. Vseeno upamo, da bo Drasiceva ekipa pokazala pravo reakcijo po porazu v Ronkah, saj je zanjo situacija vse bolj kritična. (A.M.)
Sobotna napoved: Denis Uršič
Denis Uršič (letnik ’73) je z odbojko začel pri 12 letih pri Našem Praporju, kjer je igral dve leti, potem pa je odšel k.
Valu, kjer je ostal do danes.
Pri osemnajstih letih je igral v C2 ligi, eno leto je potem nastopal tudi v B2 ligi, nakar se je preselil v Espego. Na mladinskem področju je bil deželni podprvak under 18, s šolo Trinko pa je osvojil drugo mesto v Italiji.
V A ligi navijam za: Alpi-tour Cuneo. Najboljši igralec: Bernardi. Najboljša moška slovenska goriška šesterka: M. Cemic, A. Feri, S. Teipin, Lutman, S. Černič, M. Feri.. Najboljša igralka pri nas: Viviana Zotti. Se boste
uvrstili v p!ay-ofl? Mislim, da ja.
Sobotna napoved
Imsa - Cavriago	3:1
Mogliano . Koimpex (M)	3:1
Nova Gens - Soča Sobema	1:3
Bor Mercantile - Cordenons	1:3
Gemona - Koimpex (2)	0:3
Bor Fortrade - f orriana	3:2
01ympia CDR - Prata	3:0
Tomana - Sokol	3:1
Fiume Veneto - 01ympia K2 sport 1:3 Korting - Rozzol	2:3
Espego - San Sergio	3:1
Val Zadružna kreditna banka - Sloga 3:0 Virtus - Breg	2:3
Danes
Sobota, 24. februarja 1996 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Standrežu: Imsa - Me Cart Cavriago RE MOŠKA Cl LIGA
20.00	v Noventi Padovani: Nova Gens - SoCa Sobema; 20.30 v Moglianu Veneto: Caneval - Koimpex ZENSKA Cl LIGA
18.00	v Trstu, 1. maj: Bor Mercantile - Ottica Toma-sini Cordenons; 20.30 v Huminu: La Porcellana Bianca - Koimpex
MOŠKA C2UGA
20.30	v Gorici, Slovenski športni centi: 01ympia CDR - Prata; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Fortrade -Leyland Tomana
ZENSKA C2 LIGA
18.00	v GradišCu: Torriana - Sokol; 20.30 v Fiume Venetu: Savitians - 01ympia K2 sport
MOŠKA DUGA
17.30	v Standrežu: espego - San Sergio; 20.30 na Opčinah: Korting - Rozzol
ŽENSKA DUGA
20.00	v Sovodnjah: Val Zadružna kredtina banka -Sloga; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Koimpex
1. ZENSKA DIVIZIJA
17.30	v Ronkah: Adi - Val; 20.00 v Trstu, Sola Ca-prin; Kihjoy - Bor Friulexport
DEČKI
15.00	v Trstu, 1. maj: Korting - Volley 80 NARASCAJNICE
16.00	v Nabrežini: Sokol - Ricreatori; 16.00 v Trstu, Ul. deha Valle: Ricreatori - Kontovel B
NAMIZNI TENIS
ZENSKA BUGA
18.00	v Zgoniku: Kras Corium - Edera Forli
TENIS
ZENSKA C LIGA
15.00	na Opčinah: TC Obelisco - Gaja
NOGOMET
MLADINCI
14.30	v Standrežu: Juventina - Staranzano, 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Bearzicolugna, 16.00 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco, 15.00 na Opčinah, Vili. del Fandullo: S. Andrea - Vesna NAJMLAJSI
15.30	v Tržiču: Fincantieri - Sovodnje ZAČETNIKI
15.30	na Opčinah, Ul.Carsia: CGS - Primorje Tehtal KOŠARKA
MOŠKA DUGA
18.30	pri Brišddh, dom »Ervatti«: Kontovel - Gori-ziana, 21.00 v Ronkah: Adi Ronchi - Dom Agorest PROMOCIJSKA UGA
17.30	v Dolini: Breg - San Vito; 20.30 pri Brišddh, dom »Ervatti«: Polet Metra - Conca D’ Oro
Jutri
Nedelja, 25. februarja 1996 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Aiello, 15.00 v Standrežu: Juventina - Manzano
1.	AMATERSKA UGA
15.00 na Proseku: Primorje - Basaldella, 15.00 v Križu: Vesna - Pradamano, 15.00 v Medeuzzi: Me-deuzza - Zarja
2.	AMATERSKA UGA
15.00 pri Domju: Domio - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
15.00	v Foljanu: Fogliano - Mladost, 15.00 v Dolini: Dolina - Vermegliano, 15.00 v Repnu: Kras -Union, 15.00 v Tržiču: Romana - Gaja, 15.00 na Opčinah, Viha Carsia: Mont. Don Bosco - Breg NARAŠČAJNIKI
10.30	v Foljanu: Real Isonzo - Sovodnje NAJMLAJSI
10.30	v Bazovici: Gaja - San Luigi KOŠARKA
MOŠKA C2 UGA
18.15	v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Pom Tržič MOŠKA D UGA
16.00	v Trstu, »1. maj«: Cicibona Helvetius - Inter ODBOJKA
1.	ZENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, licej Galilei: Prevenire - Kontovel;
11.00	v Trstu: Pallavolo Trieste - Breg
2.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dobni: Breg - Al tura; 11.30 v Trstu, Ul. Pe-tiacco: Virtus A - Sokol
NARASCAJNICE
11.15	v Trstu, Ul. San Pasquale; Orna B - Sloga B NAMIZNI TENIS
ZENSKA A UGA
17.00	v Angeri: Tennistavolo Angera - Kras Adria Caravan
Obvestilo
KK ADRIA
vabi v ponedeljek, 26. t.m., ob 20. uri na sejo v društvene prostore v Lonjerju za organizacijo amaterske kolesarske dirke za 20. Trofejo ZSSDI, ki bo v nedeljo, 3. marca.
SKI1RDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Fomi di Sopra jutri, 25. t.m. ob 6. uri iz Opčin.
MK PRIMOTOR
vabi vse dane, prijatelje in simpatizerje na družabni večer in vdanjevanje, ki bo v gostilni »Pri Danilotu« v Bazovici v sredo, 28. t. m., od 20.30 dalje.
| |
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3.- 20.4.: Življenjskemu sopotniku se boste posvetili s pozornostjo, kakršne že dolgo ni bil deležen. V vzdušju vzajemnega zaupanja bosta razmišljala o nujnih spremembah in želenih novostih.
BIK 21.4.-20.5.: Razvajeni boste kot otročiček, ki mu vseskozi nekaj manjka. Vrnitev v občutje rosne mladosti vas bo osvežilo in vam pomagalo, da enkrat za vselej odpišete neuresničljive želje.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Svoji veliki naložbi boste dodali še naložbo v področje umskega horizonta. Pravilno, kajti samo s pomočjo pravilnega znanja vam bo uspelo uresničiti postavljene cilje.
RAK 22.6. - 22.7,; Odpravili boste vzrok tesnobe in se razbremenjenega srca zazrli v lepoto, imenovano življenje. Na lepem se vam nobena težava ne bo zdela nerešljiva in nobena želja neuresničljiva.
LEV 23.7. - 23.8.: Odprli za vse, kar bo dišalo p novostih, ne boste omahovali, ko vam bo nekdo predlagal sodelovanje v novem projektu. Pazite le, da vas ne bodo znova opeharili.
DEVICA 24 8. - 22,9.: Trezno se boste odrekli podvigu, ki ga niste dovolj pretehtali, in se zadovoljili s skromnejšimi, a bolj gotovimi koraki. Ko se boste izmojstrili v malem, boste lahko nadaljevali z velikim.
TEHTNICA 23.9.-22. TO.: Ko se boste poslavljali, ne pozabite na ustrezno zahvalo, kajti sicer se vam zna zgoditi, da ne boste nikdar vec povabljeni, vaši dolgoročni načrti pa bodo skupaj z vami splavali po vodi.
ŠKORPIJON 23. TO,-22. TL; Ne podajajte se v svetove, ki jim niste kos. Spočijte se in potisnite načrte ob stran, da do konca dozorijo, medtem pa pridobivate čut za pravo mero in pravo hitrost
STREHO 23. Tl. -2T. 12,: Odkrili boste radost ukvarjanja s temačnimi platmi življenja. Če boste nanje gledali s priprtimi očmi in jih jemali po kosih, jih boste reševali z lahkoto, sicer se bode marali soočati z gdoto.
KOZOROG 22.12.-20. l.:Iz globin vašega uma se bo oglasil Črviček dvoma in začel načenjati vašo gotovost o pravilnosti izbrane poti. Ne pričakujte stoodstotne gotovosti, saj niC na tem svetu ni zanesljivo.
VODNAR 21. T. -19. 2.: Pravočasno se boste odzvali na partnerjev izziv, zato lahko pričakujete poglobitev odnosa. Izkoristite vzdušje in načnite temo, M jo prelagate zaradi bojazni pred osamljenostjo.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Obveznosti tega dne boste opravljali z lahkoto mojstra, ki z levo roko pometa s starim, z desno pa odstrinja novo. Nič čudnega torej, če boste zveCer utrujeni in hkrati optimistični.
_________KULINARIKA_____
Nizkokalorično kitajsko zelje
Pripravljamo ga kot samostojno jed v omaki...
Kitajsko zelje, ki ga na Kitajskem gojijo že več kot 1500 let je visoko cenjeno zaradi svoje prehrambene vrednosti in je poleg riža pomembno živilo v kitajski kuhinji. Ob robovih nagubani listi svetlo zelene barve so sladkega okusa in polni vitaminov, mineralov in dietnih vlaken. Debela bela stebla pa so, če jih uživamo surova, sočna in hrustljava, pri kuhanju pa se zmehčajo. Odlično se prilegajo juham, enolončnicam in solatam. Lahko pa jih pripravimo tudi kot samostojno zelenjavno jed. Kitajci vse vrste zelja in listnate zelenjave imenujejo »cai«.
Na Kitajskem ga gojijo več kot 1500 let
Prehrambena
vrednost
Kitajsko zelje ima zelo nizko kalorično vrednost, saj daje 100 g zelja le 27 kalorij. Največ zdravih snovi, vitaminov in mineralov se ohrani, če ga jemo surovega, saj je v listih približno 2 g belja-
kovin, 4 g ogljikovih hidratov in le sledovi maščob.
Poleg tega vsebujejo vitamin B, ki ureja delovanje živčnega in prebavnega sistema, izgorevanje ogljikovih hidratov in izločanje nekaterih hormonov, vitamin C, kalcij in kalij, ki z natri-
jem nadzira ravnovesje vode v telesu.
Nasveti za pripravo kitajskega zelja
e Kuhane in narezane liste podušimo ali v ponvi kratko pocvremo na maslu. Začinimo s soljo, sveže zmletim črnim poprom in kapljico sojine omake.
e Iz kitajskega zelja in rakcev lahko hitro in enostavno pripravimo odlično juho. Za štiri osebe segrejemo dve čajni žlički olja, na katerem pocvremo eno drobno sesekljano čebulo, očiščen in narezan čili in eno čajno žličko drobno sesekljanega svežega ingverja. Prilijemo kozarec suhega Serija in približno dva litra piščančje juhe. Zavremo in pet minut počasi kuhamo. Dodamo narezane liste pol glave kitajskega zelja, 75 g stročjega fižola in 75 g olupljenih rakcev in kuhamo, dokler se listi ne zmehčajo. Začinimo s soljo, sveže zmletim črnim poprom in eno čajno žličko sojine omake.
• Solata iz kitajskega zelja se prileže k pikantnim jedem. Drobno narezane liste kitajskega zelja z narezano bučko, kumaro in čebulo začinimo s koriandrovim kisom. Za preliv zmešamo eno čajno žličko belega vinskega kisa, štiri čajne žličke sončničnega olja, eno čajno žličko gorčice, sol, sveže mleti črni poper in eno čajno žličko grobo sesekljanega svežega koriandra.
e Zeljnato solato pripravimo iz drobno naribanih listov polovice zeljnate glave, dodamo eno očiščeno nastrgano jabolko z limoninim sokom, dva nastrgana korenčka in eno majhno nastr-
gano čebulo. Dodamo tri čajne žličke majoneze in tri čajne žličke kisa, dobro premešamo in ponudimo okrašeno z grobo narezanim peteršiljem.
• Za preprosto večerjo na žaru spečemo slanik brez kožice, ki ga ponudimo na narezanih in na maslu popečenih listih kitajskega zelja, ki jim dodamo drobno sesekljan koper.
e Kitajsko zelje se odlično obnese tudi v piščančji juhi. Po dolžini prerežemo liste četrtine zeljnate glave in jih deset minut kuhamo v piščančji juhi. Odcedimo, preostalo tekočino pa lahko uporabimo za pripravo juhe ali omake. Začinimo s sveže zmletim črnim poprom in pokrijemo s sto-
pljenim maslom.
e Pikanten vegetarijanski obrok za štiri osebe: segrejemo dve žlički olja in eno drobno sesekljano čebulo, dva stroka mletega česna, eno Cajno žličko svežega ingverja in en očiščen in narezan čili. Kuhamo, dokler se ne zmehča. Dodamo eno čajno žličko tajskega curryja in malo pokuhamo, pridamo na koleščke narezane kose listov ene majhne zeljnate glave, prilijemo 150 ml zelenjavne juhe in zavremo. Dodamo štiri čajne žličke kokosovega mleka in malo sveže iztisnjenega limoninega soka. Deset minut počasi kuhamo, dokler se listi ne zmehčajo. Začinimo in ponudimo.
Začinjena svinjina v zeljnatih listih
Sestavine za štiri osebe: 2 čajni žlički olja, polovica drobno sesekljane čebule, 2 stroka stisnjenega česna, 450 g mlete svinjine, 2 čajni žlički sladke paprike, 150 ml svinjske ali piščančje juhe, sol in sveže zmleti črni poper, 8 čajnih žličk belega vinskega Msa, 4 čajne žličke sladkorja v prahu, 2 čajni žlički vode, 2 rdeča očiščena in sesekljana čilija, 1 čajna žlička drobno sesekljanega svežega peteršilja, 8 zeljnatih listov, sesekljana krebuljica za okras
Najprej pripravimo nadev iz svinjskega mesa. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepražimo čebulo in česen, dodamo mleto meso in premešamo. Potresemo s sladko papriko in prilijemo juho, začinimo s soljo in poprom in pustimo, da tekočina povre. Shranimo na toplem.
Za čilijevo omako v ponev zlijemo kis, sladkor in vodo. Kuhamo na majhnem ognju, da se sladkor raztopi, dodamo čilije in žarnem o. Med kuhanjem mešamo, da se zgosti, umaknemo z ognja in ohladimo. Vmešamo peteršilj.
Zeljnate liste za 30 sekund pomočimo v vrelo vodo in posušimo. Meso porazdelimo po listih in zavijemo. Takoj ponudimo na ogretih krožnikih s čilijevo omako in okrašene s krebuljico.
Kitajsko zelje v omaki iz ostrig
Sestavine za štiri osebe: 2 čajni žlički olja, 1 grobo sesekljana čebula, 1 velik strok drobno narezanega česna, 2 čajni žlički drobno narezanega svežega ingverja, na večje kose narezani listi polovice zeljnate glave, 3 čajne žličke omake iz ostrig, 3 čajne žličke suhega Serija, sol in sveže zmleti črni poper
V posodi segrejemo olje in pocvremo čebulo, česen in ingver, dokler se ne zmehčajo. Dodamo zelje, cvremo dve minuti, prelijemo z omako iz ostrig in Seri. Mešamo, da zavre, začinimo s soljo in veliko sveže zmletega črnega popra. Takoj ponudimo.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
>x	SINTEZA ORGANSKIH SNOVI	ZDRAVILO PROTI MIKROORGANIZMOM	SL. PESNICA (META)	KRAJ PRI OPATIJI	-X	FR. MARŠAL (ADOLPHE)	SRBSKI DRŽAVNIK PETRONUEVIC	KOSITER	INDIJSKI VERSKI SPISI	ETIOPSKI GOSPOD	PTICA PEVKA	NAROČNIK	AVTOR: BRANKO KOZULIC	VRSTA BOMBAŽNE TKANINE	PODOBA GOLEGA TELESA	RUTENIJ	SL. PISAT. VASTE	IT. NARAVOSLOVEC (EVANGELISTA)	DEL ARHAIKA	GRŠKI OTOK
IT. PRISTANIŠČE V JADRANU					PRIPRAVA ZA LOV								KRŠČANSKA HUMAN.ORG.							
					TINA TURNER								VIKTOR CAR							
PRIKRITA ‘UBERKULOZA																				
SPECIALIST ZA USESA								IGRA Z • ŽOGO								KEMIČNI ELEMENT (CRI				
								STARONORDIJ SKAPOVFST								DRAGICA TURNŠEK				
BOG MESECA PRI SUMERCIH				PARADIŽ	LASTNINA PODLOŽNIK V FEVDALIZMU					SOKRATOV TOŽILEC					TUJEM. IME					
										AM.DRSALKA 7AYAK					PEVKA WEISS					
FRANCOSKI SKUDATEU (JACOUES)						MOŠKO IME					FILOZOFSKI POJEM						NEZNANKA V MATEMATIKI			
						UTVRDBA V TEKSASU					LATOVŠČINA						2IVUENSKA TEKOČINA			
INDIJSKI PISATEU (TRIPATH SURVKANT)							KAVALIR REKREACIJ. DEJAVNOST						NIKEU			KLAUS CLUSIOS MAKEDONSKO M. IME			OSTRIVEC	KRATEK MOŠKI SUKNJIČ
TORINO			LUKANA KRIMU						BUCHWALD				SKOPJE	FR. PISATEU (JEANI FURUNKEL						
			TRINITRO- TOLUOL						MESTO NA MADŽARSKE!/											
NEMŠKI ORGANIST (KASPAR)				IZREDNA LEPOTA				WHIG				IZVAJALKA KAZNIVEGA DEJANJA RFNFTKF								
				SUMER. BOG. PLODNOSTI				LITIJ												
HRVAŠKA OPERNA PEVKA																	ČEBULA			
RED PALICASTIH BAKTERIJ													JEEROV KANADI				IAP. DRŽAVNIK (HIROBUMI)			
■
‘on
‘avti
'ai3DMONLLW
‘xm
‘ONTDi AONVTM VXNIZ
"vtnraois
‘OIA
‘HVO
‘j.T.a
‘svaaojM
THV
‘Vlivi
‘01
‘0)1
‘IN
‘NVTVO
‘VTVtUN
‘SNI
TSON3
‘3HVJM
Taaai
‘oiava
‘UNV
‘1SV1
‘MS
‘PODI
‘13PI000N
‘mimo
‘VZOTfDI
-tmamvNAicivM
'svirav)!
‘VAV1SVN
‘rava
lOUABIOpOA
;A3US3H
TV SPORED
Sobota, 24. februarja 1996
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
7.00
9.00
9.55
10.25
10.55
12.25
12.35
13.25
13.30
14.00
15.20
16.05
16.30
17.55
18.00 18.15
18.30
19.35
20.35 20.50
0.25
0.45
2.25
3.45
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzuro Dok.: Velike razstave Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: Golia contro il Ca-valiere mascherato (pust, It. '63, i. M. Palmara, Ettore Manni, J. Greci) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in tri minute... Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani piu belli Sedem dni v Parlamentu Risanke: Gorogyles Variete: Dinsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan - Nedeljski evangelij Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Glasba: 46. festival italijanske popevke (vodijo Pippo Baudo, Sabrina Ferilli, Valeria Mazza), vmes dnevnik Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Film: Quattro figli uniči (dram., It. ’92, r. F. Wetzl, i. Roberto Citran, Mariella Valentini) Variete: Su e giu (’68, vodita Corrado, Raimondo Vianello, 8. oddaja)
Dok.: Odoardo Spadaro
RAI 2
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Q Evropski dnevi, TGR v H Evropi, Potrebujem te M Variete: V družini M Dnevnik, športna odd. I Dribbling
6.55
14.00
14.55
15.00
15.35
18.05
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
Aktualno: Od besed k dejanju, 14.05 glasb. odd. Mio capitano Izžrebanje lota Tvoj bližnji
Film: Le coppie (kom., It. ’70, r. M. Momicelli, A. Sordi, i. Monica Vitti) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Dietro la porta
22.30
1.35
2.05
(dram., ZDA ’91, r. D. Jackson, i. J. Bateman, Adam Baldvvin)
Proza: I msteghi (C. Goldoni, i. G. Giachetti), vmes (23.55) dnevnik Tedednski pregled televizijskih programov Variete: Separš
RAI 3
6.30 6.45
9.25
10.30 11.00 12.00
12.15 12.55 14.00 14.50
15.15
18.50
19.35
20.00
20.30
22.30
22.55
23.55 0.05 1.10
Pregled tiska, Drobci Film: Malombra (dram.. It. ’42, i. Isa Miranda)
SP v smučanju Sport: SP v dresuri Oddaja o kmetijstvu Dnevnik
Ribici pripovedujejo SP v smučanju Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Šport: SP v dresuri, odbojka, rubrika Dopo sci, 17.25 atletika, 17.55 košarka
Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Film: Good morning, Vietnam (kom., ZDA '87, r. B. Levinson, i. R. Wil-liams, F. VVhitaker) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Proces Andreottiju Dnevnik in vreme Sport: SP v dresuri Variete: Fuori orario, vmes filmVaneura Sam-posma (Jap. ’76), itd.
RETE 4
8.00
12.30
13.30
14.00
16.00
17.30
19.30 20.00
20.30
22.50
1.10
1.20
3.10
Nad.; Valeria in Massi-miliano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Medicine a confronto Nan.: Burk, 17.00 Jeffersonov!
TV film: Grosso guaio a Cartagena (pust.," ZDA '87, i. Franco Nero) Dnevnik in vreme Nan.: Scorch
Film: I leoni della guerra (dram., ZDA ’77, i. C. Bronson, M. Balsam) Film: Holocaust 2000 (fant., It.-VB *78, i. W. Berger, Tina Aumont, vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Mannbc
IS CANALE 5
Na prvi strani Nan.: Arnold
(M Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Un papa di prima pagina - (i. D. Coleman) Aktualno: Anteprima (vodi F. Pierobon), 11.30 Televizijsko sodišče - Forum (vodita R. Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici - Prijatelji (vodi M. De Filippi) Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
21.00
23.40
23.45
Variete: Scherzi a parte shovv (vodijo Teo Teoco-li, Massimo Lopez, Simona Ventura)
Dnevnik
Film:	L’ articolo 2
2.00
2.15
(dram., It. *93, r. M. Zac-caro, i. Mohamed Miftah, R. Ben Abdallah), vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
ITALIA 1
6.30
10.20
12.25
13.00
14.30
15.00
16.00
16.45
17.55
18.30
19.05
20.30
22.45
23.45
0.55
1.50
3.00
4.00
Otroški variete Film: La farfalla fatata (fant., Kan. *92, r. P. Bre-tislaw, i. L. Navratil) Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete, vmes Ciao ciao parade in De-prex
Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jammin’ Variete: La scuola in di-retta, 16.30 aktualna odd. CD-rom Parade Nan.: Beverly Hills - Poletna nevihta Variete: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch (i. P. Anderson), 20.00 II principe di Bel Air
Film: Karate Ki d 2 (pust., ZDA *84, i. R, Macchio, N. McCarthy)
Film: La zona morta (fant., ZDA *83, r. D. Cro-nenberg, i. C. VValken) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Glasb, odd.: Jammin’ Nan.: Baywateh Film: Chiari di luna (kom., It. *89, r.-i. Lello Arena, T. D’Aquino)
S TELE 4
13.30
14.55
16.00
18.15
20.30
22.30
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: Armonie di gio-ventu (’39, i. J. McCrea) Nan.: Shaft
Film: Luci sfolgoranti (dram., i. D. Hopper) Športna oddaja
(•) MONTECARLO
13.00
9.00
14.00
16.00
18.30
20.30
23.40
20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Šport 12.30 SP v smučanju Film: Nel fango della pe-riferia (dram., ZDA *56) Variete: Tappeto volante Nan.: Free Spirits Film: Un uomo per tutte le stagioni (dram., VB *66, i. O. VVelles)
Film: Un colpevole senza volto (dram., ZDA '75, i. T. Hovvard, M. York)
{T Slovenija 1
■	Videostrani
m	Otroški program Radovedni TaCek: Albin
13	Kljukceve dogodivščine, 7. del serije
il.il	Pod klobukom
	Zgodbe iz školjke
ji	Učimo se tujih jezikov: Angleščina, 8. del
	Pripovedka, avstralski film
	Veliki dosežki slovenske kirurgije, pon. 5. oddaje
	Interpreti Veneziani, 2. del
	Poročila
	Hugo, pon. tv igrice
	Svet narave, 8. del
	Tednik, pon.
	Cfiristy, 3. del serije
	Magična moc živali, 1. del dok. serije
	TV dnevnik 1
	Otroški program: Razjarnikovi v prometu, 5. del tv nadaljevanke
	Slovenski magazin
	Ozare
	Hugo, tv igrica
j®	Včeraj, danes, jutri
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Presodite
	Križarske vojne, 2, del angleške dokumentarne serije
	Turistična oddaja
	Včeraj, danes, jutri
	TV dnevnik 3, vreme
S	Roseanna, švedski film
	Poročila
fr* Slovenija 2
	Euronevvs
	SP v alpskem smučanju,
	slalom (Z), prenos
Ujm	Poglej in zadeni, pon.
IHiTiI	Euronevvs
	SP v alpskem smučanju, slalom (Z), prenos iz Si-erra Nevade
	Dopisnik iz tujine, ameriški film
	Včeraj, danes, jutri
	Košarka NBA, posnetek
	Sierra Nevada '96
	Podarim dobim, pon.
	Portret športnika
	Karaoke
	Na vrtu
	Športna informativna oddaja
	Mikrokozmos, am. film
	Sobotna noč San Remo '96, posn.
HB Koper
SP v alpskem smučanju, slalom (2), prenos iz Sier-ra Nevade
SP v alpskem smučanju, slalom (2). 2. tek Euronevvs Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi
Family album, tečaj angleškega jezika Slovenski program Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika Nikar
TV dnevnik
Jutri je nedelja, verska oddaja
Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja Vzgoja srca, 3. del serije »Azzurro quotidiano« Vsedanes Histria Jazz:
Tiziana Ghiglioni Achtung Baby! oddaja o kulturi
OfO Hrvaška 1
m	TV koledar
KR	Poročila
	Slanko, 15. del
	Cvekalnica
	Primo baby, ameriški film
Km	Dnevnik
	Prizma
RK	Pogovor s teologom
	Briljantina
	Vsi poročevalci sveta
	Poročila
	Televizija o televiziji
	Sinovi viharjev
	Turbo Limach Shovv
	Na začetku je bila beseda
	Dnevnik
	Nizkotni nameni, ameriški film
	Hollywoodske žanske, 1. del dok. serije
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Polnočna premiera: Cadfael, ameriška nadaljevanka
Z"

Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 v živo; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,6,00,6.30,7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11,00 Moped Shovv; 13.40 Obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Glasbene želje; 19.00 Šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe;
\15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna
glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus;
19.30	Opera; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav;
8.15	Modri val v Štanjelu in Branici; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.30 Hit dneva; 9.45 Du jes!, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Power play;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19,30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12,30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.00, 9.30 Izbirali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma;
11.00	Med vrsticami; 11.15 Dorothy in Aliče;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah;
13.40	Bella bellissima; 14.50Sigla singel; 14.45 Teen redakcija; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Fish eye; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15,00 Duh časa in čar odra;
15.40	Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Povest o dobrih ljudeh (Z. Tavčar, r. J. Peterlin (1. del); 18.35 Soft mušic; Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,	17.10 Poročila;10.00
Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500LIT-60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sobota, 24. februarja 1996
VREME - ZANIMIVOSTI
SREDISCE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
e		h	6	66\	$6	SS	HES	Jt	g	Z?		A	X	\	C	A
VREMENSKA SLIKA
Nad Alpami se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. K nam priteka s severovzhodnimi vetrovi hladen in postopno bolj suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
C ^
990
980
6
1000
1010
1020
—LONP'ONo ----
OSL° STOCKHOLM -16/-7 O	.17/-8 O
K0BENHAVM -iay ° —
BERLIN -6/-4
o
c PARIZ -2/0 -1/2
ŽENEVA-7/-2
° MILANO
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.51 in zašlo ob 17.40. Dan bo dolg 10 ur in 49 minut.
rLUNINE MENE
£ Luna bo vzšla ob 9. 37. Prvi krajec bo 26. februarja, ob 6. uri in 52 minut

o KIJEV
BEOGRAD -3/-2	/
° 1010
SPLIT 2/6
rim
°SOFIJA -1 /O
1020
ONESNAŽENOST ZRAKA
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Hrastnik Maribor
23.2
povprečna 6.00-7.00 25 51
350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/ m3
Jutranji mraz lahko občutljivim ljudem povzroči težave, sicer pa bo vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi podnevi ugoden, zvečer in ponoči pa obtežilen, zato bo spanje moteno.
S
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	180
Zatmik	120
Vogel	180
Krvavec	120
Kranjska gora 80 do 100 Kanin	do 370
Cerkno	150
S----------------------
Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Voglu je odprt tudi Žagarjev graben, na Kaninu pa je smučišče Veliki graben zaprto zaradi nevarnosti plazov. Nočna smuka je mogoča na Straži na Bledu, Ivarčko-Ošvenu ter na Mariborskem Pohorju. Tekaške pro^e so urejene na
Rog-Ćrmošnjicah m Sodražici. Zimska oprema je potrebna za cesti na Mariborsko in Ribniško Ponoria, Zelenico, verige pa priporočajo na ce-sti do Pokljuke.	_______________
TEMPERATURE IN
VISINE SNEGA V GORAH		
500 m	°C -3	
1000 m	-9	150 cm
1500 m	-10	do 180 cm
2000 m	-12	
2500 m	-14	280-380 cm
2864 m	-15	
Tveganje pred snežnimi plazovi je splošno in stalno. V visokogorju Juhj-skih Alj
i sesedal. Veter je napi mete in opasti, ki so še zelo nestabilne in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je menka in se globoko predira, tako da je tudi gibanje v gorah močno oteženo.
DANES
GRADEC
-10/-1
TRBIŽ

CELOVEC
o -10/-2
M. SOBOTA O -12/-4
CEDAI
O
KRANJSKA GORA ^
-18/-4 O
TRŽIČ -10/-2

O
S. GRADEC -11/-1
MARIBOR
O -10/-1
O PTUJ

O
KRANJ
CELJE
O -8/-2	*
OVIDEM -3/5
—^N. GORICA GORICA ri 3/4 -2/0 °

LJUBLJANA
-6/0
N. MESTO
o -7/-1
ZAGREB
-5/1
O
Slovenija: Danes bo pretežno jasno, ponekod v notranjosti sprva še spremenljivo oblačno s posameznimi snežnimi plohami. Naj-višie dnevne temperature bodo bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3° C.
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo prevladovalo mrzlo in povečini sončno vreme.
JUTRI
CELOVEC O -10/-2
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -12/-2
GRADEC
-10/-1
§
M. SOBOTA O -12/-4
9 GRADEC -11/-1
MARIBOR O -10/-1
-IBM
O
KRANJ
OVIDEM
‘3/5	—*N. GORICA
GORICA 0 .3/4 -2/5 °
CEUE
o -9/-2	*
N. MESTO
o -8/-1
KOČEVJE
O	CRNOMEU

ZAGREB .5/1 O
REKA 0/7
V Sloveniji: V nedeljo bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Obeti: Tudi v ponedeljek Se ne bo spremembe vremena.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Pravica tudi za nezveste zakonce
MANILA - Filipinsko vrhovno sodišče meni, da imajo tudi nezvesti možje pravico do skrivanja ljubezenskih pisem svojih ljubic pred prežečimi očmi svojih žena. V nedavnem ločitvenem postopku je namreč zavrnilo pisma, ki jih je sodišču predočila Cecilia Zulueta kot dokaz za moževo prešuštvo. Zuluetova naj bi marca 1982 zasegla moževa ljubezenska pisma, dnevnike, vnovčene čeke in fotografije. Ker je sodnik po dolgem procesu odločil, da dokaznega gradiva ne more uporabiti, se je Zuluetova obrnila na vrhovno sodišče, ki je presodilo, da zakonski partnerji kljub intimnosti nimajo pravice brskati po tujih predalih, sklenitev zakonske zveze pa ne pomeni ukinitve pravice do zasebnosti posameznika.
Pisma kneginje Grace
NEW YORK - New York Post poroča, da monaška aristokratska družina dobiva lažna pisma, ki naj bi jih pisala pokojna kneginja Grace. Pisma, ki vsebujejo podrobne informacije o Rainierjevi družini, podpis na njih pa je zelo podoben kneginjenemu, zdaj preučuje nek newyorški zasebni detektiv. Knez Rainier IH., ki se sprva zanje ni zmenil, je začel ukrepati, ko je njihova vsebina postala nesramna.
LONDON - V petek zjutraj so neznanci ukrad-b avtomobil, v katerem je bilo dvajset varnostnih kartic in trije ključi, ki odpirajo vrata vvindsorskega gradu, kjer kraljica Elizabeta preživi večino prostega časa. Kraja vozila, last enega od članov skupine, ki skrbi za zaščito kraljevske družine, je sprožila preplah v varnostnih službah; iz glavne policijske postaje pa so sporočili, da kartic in ključev zaradi trenutnih razmer ne bi smeh puščati v avtomobilu. Varnostni ukrepi okrog kraljevske družine so se namreč v zadnjem času, po prekinitvi 17-mesečne-ga premirja z Irsko repu-
blikansko armado, poostrili. V avtomobilu, ki je bil parkiran blizu vvindsorskega gradu, 25 km zahodno od Londona, so bili tudi policijska uniforma, zapis o nekem prihodnjem dogodku v kraljevski družini in interni telefonski imenik Buckinghamske palače. Časnik Sun poroča, da bodo v gradu zamenjali ključavnice. Koliko bo to stalo britanske davkoplačevalce niso sporočili, prav tako kot ne morebitnega disciplnskega ukrepa za neprevidnega varnostnika.
Na sliki (telefoto AP):
policija pred vvindsor-skim gradom.
WELLINGTON - Čeprav je britanski raziskovalec James Cook umrl pred več kot dvesto leti, je po prepričanju nekega novozelandskega dijaka član sedanje vlade. To je pokazala anketa, na katero je odgovarjalo 411 dijakov, rezultate pa je včeraj objavila revija Rider’s Digest. Celo južnoafriški predsednik Nelson Mandela naj bi bil v novozelandski vladi! Le trije odstotki vprašanih dijakov vedo, da je Cook priplul do Nove Zelandije leta 1769, čeprav je njegov prihod eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini države. Le slaba polovica dijakov pa ve, da se je druga svetovna vojna končala leta 1945.
SYDNEY - Skoraj tretjina avstraljskih lezbijk ima materinska nagnjenja. Do te ugotovitve je privedla raziskava med bralkami neke revije za lezbijke. Iz podatkov izhaja, da 19 odstotkov lezbijk že ima otroke, 12,4 odstotka pa jih načrtuje zanositev v prihodnjih petih letih, seveda z umetno oploditvijo. Anketa je tudi ugotovila, da imajo lezbijke višjo izobrazbo kot homoseksualci in da so bolje plačane od svojih heteroseksualnih kolegic. O njihovem položaju na delovnem mestu pa priča podatek, da kar 41,1 odstotka vprašanih ne skriva svojih spolnih nagnjenj na delovnem mestu.

"mmir ir—1
i.	JSs-1«**«*^ -riMMirrnirifr
,, - .................................
USPE*!*'-- '

1

Vedno več ruskih novopečenih bogatašev se odloča za letovanje na Tajskem. Do kdaj bodo s seboj jemali vso družino, kot tale Rus s fotoaparatom v Patayi, pa je težko napovedati. (Telefoto AP)