Leto VIL, St. 48 (»Jutro« xiv., št. 277 a) Ljubljana, ponedeljek 27* novembra 1933 L pravuiritvo. Ljubljana, tvnailjev^ ulica 5. — Telelon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v blši dr. Eaum-gartnerja. Ponedelfs&a izdaja Poaedeljska u-oaja »juira* u.ua vrafe ponedeljek zjutraj. — ;Na-roča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznačal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. ; Uredništvo: v Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Ogtasi po tarifu. POPUŠČA NA VSEJ ČRTI Pripravljena je vrniti se v ženevo, preklicati izstop iz Brnštva narodov, sodelovati na razorožitveni konferenci in skleniti s Francijo varnostni pakt I Pariz, 26. novembra, r. Diplomatski razgovori, ki se vrše zadnji teden med Parizom, Londonom, Rimom in Berlinom, so že redili prve uspehe in kažejo, da so v Berlinu prišli do spoznanja, da se kljub vre j razdrapanosti evropske politike; ne da z glavo skozi zid. Po resnih opominih in nasvetih iz Rima in Londona se je nemška vlada odločila za umik in pristala na diplomatska pogajanja, ki naj razčistijo vprašanje razorožitve, a v zvezi s tem tudi vprašanje nadaljnjega sodelovanja v Društvu narodov. Nemški kancelar Hitler je v petek popoldne -prejel francoskega poslanika Poneeta ter mu dal na vsa stavljena vprašanja, nanašajoča se na nemško stališče v pe-reoih mednarodnih problemih, nadvse zadovoljive in pomirljive odgovore. V mednarodnih krogih vidijo v tem znak nemške popustljivosti in prizadevanje, da bi v neposrednih razgovorih prišlo do razčiščenja vseh spornih vprašanj. Ne da se še govoriti o pogajanjih, vendar pa imajo razgovori, ki so v teku, predvsem namen razčistiti vsa ona vprašanja, o katerih naj bi se vršila pogajanja. Nemčija, ki je doslej uporno n minister zahtevala takojšnjo priznanje popolne enakopravnosti v pogledu oborožitve brez vsake poizkusne dobe in mednarodne kontrole, je v tem pogledu dokaj iz-premenila svoje stališče ter zagotavlja, da je voljna dati zlasti loearnski pogodbi in pariškemu sporazumu glede odrekanja vojni kot sredstvu za reševanje sporov tako obeležje in take garancije, da bi mogla biti s tem tudi Francija zadovoljna. Te pogodbe naj bi se izpopolnile še s posebno pogodbo med Nemčijo in Francijo, ki naj bi obojestransko zajamčila popolno varnost. Ta pogodba naj bi se pezneje razširila tudi na vse druge zainteresirane države, zlasti na države v srednji in južnovzhodni Evropi. Ta varnostna pogodba bi tvorila nekak sestavni del sporazuma o razorožitvi, ki naj bi se izvedla po nemškem načrtu istočasno in enakomerno v vseh državah. Le, če bi se po doseženem sporazumu med velesilami male države upirale pristati na tak razorožitveni sporazum, naj bi se uvedla mednarodna kontrola. To vprašanje, ki je docela tehničnega značaja, pa bi se obravnavalo šele po Sin^! je pršspeš v Beograd turška zunanji minister Tevfik Rsždi bej, ki k® danes podpisal prijateljski pakt osd Jugoslavijo in Turčijo Beograd, 25. novembra, p. Nocoj ob 20.45 je prispel v Beograd turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Na kolodvoru mu je bi! prirejen svečan spre-m. Pozdravil ga je osebno zunanji mi-ister g. Jevtič z višjimi uradniki zuna-;ega ministrstva, navzoče pa je bilo tuli vse osobje turškega poslaništva. Turški poslanik g. Hajdarbej se je peljal v spremstvu zastopnika zunanjega ministrstva g. Kojica visokemu gostu nasproti do državne meje. Tevfik Ruždi bej je prispel v Djevdjelijo davi ob 8.10. Tam ga je čakal salonski voz, s katerim je nadaljeval potovanje proti Beogradu. Na meji so ga pozdravili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V salemskem vozu je minister Ruždi bej sprejel večjo skupino novinarjev, ki se mu je peljala naproti ter jim podal kratko izjavo o ciljih svojega potovanja v Beograd. Med drugim je dejal: Že v komunikeju, ki je bil objavljen svoječasno v Ženevi glede sklenitve prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Turčijo, je bilo objavljeno, da bo pakt podpisan v Eeogradu. Prav zaradi tega prihajam sedaj v Beograd. Istočasno pa bova z g. Jevtičem izmenjala misli o vseh onih problemih, ki interesirajo naše države. Mi imamo mnogo skupnih interesov. Po potovanju jugoslovenskega kralja je delo za mir silno pridobilo. Prav posebej moram naglasiti, da je vi- soka iniciativa Nj. Vel. kralja Aleksandra rodila najboljše uspehe pri ojačanju miru in mi v Turčiji imam« najlepše spomine ua to potovanje vašega kralja. V Beogradu moram izraziti tudi velike simpatije svojega šefa Mustafa Kemala paše in vsega turškega naroda za vašega kralja. Moj šef Kemal paša je srečen, da se je sestal z jugoslovenskim kraljem ter ime! priliko ugotoviti, da vlada med obema narodoma iskreno prijateljstvo. Odnošaji, kakršni obstojajo med Jugoslavijo in Turčijo, so najboljša garancija prijateljstva med obema narodoma. Srečen sem, da sem mogel v sodelovanju z vašim zunanjim ministrom g. Jevtičem tudi jaz doprinesli k temu. Glede pomena balkanske konference je g. Ruždi bej izjavil: Kar se tiče dela balkanske konference odnosno sporazuma med štirimi velikimi balkanskimi državami, nimam uradnega pregleda. Glavno pa je, delati na to, da se ojačijo prijateljski odnošaji, kakor že obstojajo med Turčijo in Grčijo na eni ter Jugoslavijo in Rumunijo na drugi strani. To iskreno prijateljstvo se da prav lepo medsebojno združiti in na ta način bo mogoče ustvariti popolno harmonijo na Balkanu. Pakt, ki ga bomo podpisali v Beogradu, je jasen ter služi ojačenju miru. V bistvu predstavlja le registriranje že obstoječega prijateljstva. Včeraj je ves dan nadaljeval posvetovanja m zvečer delinitivno sprejel mandat Pariz, 26. novembra. AA. Po končanih posvetovanjih s parlamentarci je Chau-temps izjavil, da se zanaša na to, da bo mogel že danes sestaviti vlado. Kdo bo v • jezovi vladi, se zaenkrat samo še ugiba. od včeraj je bilo jasno, da bo, ker je ierriot iz zdravstvenih razlogov odklonil mandat, poklican za bodočega predsednika ^ade Chautemps. ena izmed najbolj znanih -ebnosti radikalno socialistične stranke, ki uživa v vseh parlamentarnih krogih simpatije in g'as, da je zelo snreten politik. Chautemps si je pri svojih razgovorih zagotovil predvsem podporo Herriota. Prvotno mu je celo mislil ponuditi resor v svojem ministrstvu, toda Herriot mu je odgovoril, da rajši obdrži predsedništvo zunanjepolitičnega odbora v poslanski zbornici. Vsi listi so si edini v tem, da Chautemps ne bo imel lahke naloge, vendar pa mislijo, da si bo znal dobiti večino iz vrst radikalnih socialistov, levičarskih re. nublikancev in neosoc-ialistcv ter da se bo nato odločno lotil rešitve proračunskega problema Pariz, 2G novembra. AA. Chautemps je davi nadaljeval posvetovanja s politiki. Sprejel je najprej Daladierja, ki uiu je obljubil svojo popolno podporo. V novem ministrstvu bi obdržal vojni resor Nato e Chautemps obiskal Barthouja in sprejel ^eibosa. potem ,;e pa dolgo konferiral z 1 'nnetom m guvernerjem francoske Na-'ne banke. Popoldne je Chautemps na-i .ieval konferenco z Bonnetom in ravna- teljem proračunskega ministrstva. Chautemps hoče že danes ugotoviti v glavnih obrisih finančni načrt, o katerem se bo morala zbornica brez odloga izraziti. V novem kabinetu bo finančni minister ostal dosedanji minister Boninet. Proračunsko ministrstvo bo prevzel Pietri ali pa Que-uilie. Chautemps misli, da bo mogel končati s posvetovanji že drevi. Ob 14.30 je odšel v Elizej in odgovoril predsedniku Lebru-nu. da definitivno sr-re.fme mandat za ee-stavo vlade. Ko je ob 15.10 odhajal iz E!i-zejske palače, je izjavil novinarjem: Sporočil sem predsedniku, kako potekajo moji razgovori, in mu izrazil na-do, da mu bom mogel že drevi prinesti listo svojih sodelavcev. Chambery, 26. novembra. AA. Bivši predsednik vlade Tardieu je imel tu govor, v katerem je ostro napadal finančno, gospodarsko in zunanjo politiko vlad v te. ku sedanje parlamentarne dobe. Govornik se je zavzemal za močno in stabilno vlado. k' naj jo ustvari republikanska unija s protisocialistično tendenco. Povečanje angleške mornarice London, 25. novembra g. Kakor poroča -Daily News«, namerava vlada povišati število v gradbenem načrtu za leto 1934. določenih bojnih ladij. Admiraliteta zahteva pet novih vojnih ladij, ki bi se dogradile do 1 193/ po poteku washingtonskega m ornariškega dc govora. doseženem političnem sporazumu glede jamstva varnosti, in sicer v Ženevi po zopetnem povratku Nemčije v Društvo narodov. Na pobudo iz Londona in Rima naj bi se ta pogajanja tako pospešila, da bi se vsaj do srede januarja dosegel že načelen sporazum, ki bi omogočal nadaljevanje razorožitvene konference ob zopetnem sodelovanju Nemčije. V francoskih diplomatskih krogih so glede teh načrtov za enkrat še dokaj rezervirani, vendar pa ne odklanjajo neposrednih razgovorov in pogajanj z Nemčijo, želeč tudi pri tej priliki pokazati vso miroljubnost francoske zunanje politike. Stališče Francije je zelo olajšano tudi zaradi tega, ker ima Francija obvezno zagotovilo, da bi Angli ja takoj sklenila defenzivno zvezo s Francijo, ako bi se pokazalo, da so pogajanja, ki jih želi Berlin, samo nov manever. V francoskih političnih krogih so z razvojem dogodkov docela zadovoljni, ker znova dokazujejo, da je bilo francosko stališče pravilno ter da so manevri Rima in Berlina zopet enkrat šli preko cilja. Pogreb francoskega ministra Alberta Pariz, 26. novembra. A A. Davi oh 7.25 so v navzočnosti sorodnikov in uglednih političnih osebnosti, zlasti Sarrauta, Chautempsa, Cota. Monzieja in Petrija dvignili krsto umrlega poslanca in bivšega ministra Fraucoisa Alberta ter jo odnesli na. postajo, odkoder s« jo ob 8.15 odpeljali v Beruges, kjer bo pokojnik pokopan. V imeuu vlade se je v Beruges odpeljal davi z letalom Daladier, da se udeleži pogreba. Poljsko-nemško sodelovanje Varšava, 26. novembra. ' Včeraj so v Berlinu podpisali poljsko - nemški dogovor za izvoz rži v Nemčijo. ^Gazeta Poiskan pravi, da bo po tem dogovoru Poljska sodelovala sporazumno z Nemčijo z izvozom rži na skandinavskih, baltskih, belgijskih in holandskih tržiščih. Od enega milijona ton rži, ki se bo na teh tržiščih prodal leta 1934, bo Poljska dobavila 80 odstotkov. Poset rumunske kraljice matere na Dunaju Dunaj, 26. novembra r. Danes je prispela v Modling rumunska kraljica mati Marija na obisk k svoji hčeri princesi Ileani, soprogi bivšega habsburškega nadvojvode Antona. Princesa Ileana je v blagoslovljenem stanju. Velika letalska nesreča Šanghaj, 26. novembra, r. Potniško letalo, ki vzdržuje promet med Šangha-jom in Kantonom, se je včeraj popoldne ponesrečilo kmalu po startu na šan-ghajskem letališču. V letalu je bilo sedem evropskih potnikov, ki so bili vsi več ali manj nevarno ranjeni. Hudo ranjena je bila tudi grofica Carlisle iz Londona. Tragična avtomobilska nesreča Newyork, 26. novembra, č. V bližini Goshena- v državi Newyork se je pripetila tragična avtomobilska nesreča. Štiri dekleta in dva fanta so se peljali z avtomobilom na poroko neke prijateljica. Na nekem ovinku so se zaleteli v nasproti prihajajoč tovorni avto. Vseh šest je ostalo na mestu mrtvih. 5 kubanskih oficirjev so linčsli Iiavana, 26. novembra, č. Snoči so pripeljali v Havano 5 oficirjev bivše kubanske vojske, ki so bih zuani kot pristaši bivšega predsednika Macha-da in toženi zaradi veleizdaje. Tik pred zaporom je eskorto napadla množica, ki je vseh pet oficirjev linčala in na mestu ubila. Lincfrergh otitetel v Ameriko Las Palmas, 26. novembra. AA. Lind. bergh je davi ob 7.40 odletel, ne da ti bil povedal, kam. Izjavil ;e samo to, da se bo javil po radiju. Roosevelt hoče vztrajati WaShington. 25. novembra. AA. Roosevelt je izjavil, da svojega sedanjega programa za finančno obnovo ne !co prav nič izpre-menil. Kakor poročajo, se je ustanovil poseben odbor, v katerem je 44 najodličneiših anie-ršikih gospodarstvenikov, .ki se hoče boriti zoper iniiacijo ter delati za vrnitev kt z'atemu standardu, češ. da je to v interesu obnove javnega zaupanja in gospodarskega življenja. Bivši ne\vyoršfci guverner Smitli je objavil izjavo, v kateri v g'aviiem pravi, da so denarstveni ukrepi Rooseveltove vlade iz-podkopali zaupanje v ameriški javnosti. Smith ie za politiko, ki temelji na izkušnjah preteklosti, ne pa za nove eksperimente. Strašen roparski umor V Vidmu pri Krškem so našli vdovo Marijo Juvaučičevo v njenem stanovanju umorjeno z nožem — Za zločincem še ni sledu Umorjena Marija Juvančič v položaju, kakor so .jo našli. Na sliki je dobro vidna okrvavljena glava, odprta predala, posebno dobro tudi na desni privzdignjen namizni prt s krvavimi madeži, izvirajočim i od morilca, ki si je vanj obrisal okrvavljene roke in nož. Videm pri Krškem, 26. novembra. Niso se še polegle govorice o najdenem ženskem okostnjaku v Strmi rebri pri Krškem in še je vse prebivalstvo pod vtiskom tragične smrti mlade žene, ko se je včeraj z bliskovito naglico razširila vest, da je bila v lastnem stanovanju na strašen način umorjena gospa Marija Juvančičeva, 63 letna vdova po posestniku in gostilničarju, ki je imela sredi Vidma v neposredni bližini cerkve lično hišico in posestvo. Z naglico se razširjajoča vest je imela za posledico, da so se pred hišo začele zbirati množice ljudi, ki so ugibale vse mogoče. O umoru so bili tudi takoj obveščeni orožniki na Senovem. Še v petek popoldne okro? 16. je pokojna Juvančičeva govorila o raznih zadevah, tičočih se njenega gospodarstva. Kramljala ie z vdovo gospo Spilerjevo iz Vidma. K Juvančičevi so delavci pripeljali listje in ga spravTi na odrejeno mesto. Ob tei priliki i? Spilerjeva opazila, da je bilo ok^o še odprto. Istega dne dopoldne je Juvančičeva še sama odnesla neki stranki množino jabolk. V soboto zjutraj so prišli delavci sna-žit dvorišče in odstranjevat listje in so opazili, da je vse zaprto, čemur se pa niso čudili. Pokojnica je namreč običajno pozno vstajala, stanovanje je pa stalno dobro zaklepala. Tudi niso polagali nobene važnosti na to, ko je prišla mlekarica in je našla stanovanje zaprto, pa se tudi na njeno trkanje ni nihče odzval. Povod tej delni brezbrižnosti je bilo to, ker je imela pokojnica namen v soboto dopoldne odpotovati v Brežice in se vrniti šele popoldne. V soboto popoldne se ie vršil pogreb pokojnega majorja Dolšaka. Ker se je pokojnica doslej udeležila še vsakega pogreba in je ni bilo na izpregled, se je prvič pojavila slutnja, da se ji je nemara kaj zlega pripetilo. Zazdelo se jim je, da nekaj ni v redu. V skrbeh za svojo teto je gospa Neža Juvančičeva iz Vidma poslala k njej svojega delavca Franca Lupšina, kateremu se je pridružil še g. Bohor. V hišo nista mogla, zato sta pa vdrla pri oknu v stanovanje. šele tedaj sta opazila, da je bilo drugo okno na zapadni strani odprto in nato samo priprto. V spalnici sta našla staro gospo umorjeno. Za njima sta odšla v stanovanje umor-jenke mrliški oglednik g. Janko Bah in posestnik Anton Topolavšek. Po zaslugi šolskega upravitelja g. Alojzija Voglarja je bilo ukrenjeno vse potrebno, da je bil preprečen vsak dohod na dvorišče in v bližino hiše do prihoda orožnikov. Kmalu nato so se pripeljali z avtobusom orožniki s Senovega. Orožniki so storili vse, da ni bilo v bližino hiše nobenega nepoklicanega, in da so obvarovali pred dotikom zlasti okno, skozi katero je prišel morilec v stanovanje. Skozi vrata, ki držijo z dvorišča, so dospeli na hodnik in nato v predsobo, kjer je bilo že prej omenjeno priprto okno, skozi katero je morilec našel pol. Skopi odprta, kuhinjska vrata so dospeli v kuhinjo, ki je bila vsa razdejana in je takoj potrdila domnevo, da ie tu očividno nekdo stikalna plenom. Prav tako sliko ie pokarala jedilnica, v kateri so bili vsi predali prevrnjeni in prebrskani. Ko so prestopili nrag spalnice, se jim je nudil strašen prizor: Na levi strani spalnice je ob strani pr! oknu v klečečem položaju slonela pokojnica z veliko rano ob levem ušesu in s prerezanim licem na pletenem stolu. Z okrvavljeno levico se je nekako opirala ob tla. Vsa okolica ie bila okrvavljena. Da se je vršila med morilcem in njegovo žrtvijo borba na življenje in smrt, se vidi iz tes.-tej službo božjo ali liturgijo v pravos'avni kapeli na Taboru, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena pravoslavnih in tudi drugih vernikov. Liturgiji so prisostvovali ■ban dr. Marušič, namestu generala g. Čuka vca njegov namestnik general g. Pekič, župan g. dr. Dinko Puc in drugi. Po službi božji ob asistenci treh duhovnikov je imel daljšo pridigo na vernike. Dotaknil se je tudi vzgoje mladine in lepega družinskega življenja ter poveličeval ljubezen do domovine kakor tudi zahteval spoštovanje in vdanost do kralja kot našega najvišjega gospodarja. Ob 13. je bil v Unionu banket, ki ga je priredila pravoslavna občina. Kakor Nj. Vel. kralju tako je bila patrijarhu Varna vi odposlana vdanostna brzojavka. Ob 16.30 je metropolit obiskal rusko kolonijo v šentpeterski vojašnici, kjer so ga Rusi prisrčno sprejeli, ob 17.30 pa mu je ga. dr. Tavčarjeva priredila čajanko Ob 19. je bil v Narodnem domu. kjer so ga pozdravili sokolske staroste s člani, a ob 20. je bil gost prote Budimira. Jutri ob 9. se odpelje v Zagreb. Naši mornarji so zborovali Snoči je v salonu pri Llovdu imela svoj občni zbor mornarska sekcija Jadranske straže. Udeležba je bila prav lepa, zborovanje, ki ga je vodil načelnik sekcije Bav-dek, je poteklo prav živahno. Tajnik Bedrač je izčrpno poroča! o d-?;u odseka in razvil program, ki ga ima pred seboj. Snuje se prireditveni, športni in glasbeni pododsek ter socialni fond, katerega naloga bo, brezposelni™ mornarjem pomagati do dela, v skrajni s;!i pa jim tudi nuditi denarno pomoč. Polovica članarine za sekcijo se bo stekala v tem skladu. Z zadovoljstvom je zbor ugotovil, da so se tudi absolventi pomorske akademije pričeli živahno gibati v sekciji. Pri volitvah je bil z majhnimi izpre-membami izvoljen stari odbor. Oblastni odbor je na skupščini zastopal Kos, krajevni odbor pa prof. Marjanov; 5, ki je imel na zborovalce lep nacionani gevor. Mariborski dogodki Maribor, 26. novembra. V Mariboru danes ni bilo posebnih dogodkov. Dober obisk je imelo v soboto zvečer gledališče, kjer so dali Jurčičevega »Desetega brata« v kombinirani gledališko-kinematografski režiji Ferda Delaka iz Ljubljane. Udruženje jugoslovenskih železničarjev v Mariboru je priredilo sinoči družabni večer na čast železniškim uradnikom, ki poseča-jo ekonomski tečaj pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ter so priredili ekskurzijo v Maribor. Pri večeru sta sodelovala godba »Drave« in pevski zbor istega društva. Gostje so bili tako nad lepoto Maribora in njegove okolice kakor tudi nad bratskim sprejemom prijetno presenečeni. V bolnico so pripeljali 47 letnega hlapca Jakoba Vrbančiča, ki si je pri padcu z voza hudo poškodoval desnico in dobil tudi notranje poškodbe. Enaka nesreča je zadela 53 letnega uradnika Ignaca Šuca, ki si je pri padcu zlomil levo nogo Posestniku Vinku Vauhniku. o katerem smo nedavno poročali, da je izkušal izvršiti samomor na ta način, da je vrgel žico na daljnovod falske elektrarne, so morali sedaj v bolnišnici amputirati desnico. Kljub nevarnim poškodbam je zda i menila že izven smrtne nevarnosti. Zborovanje nčiteljstva slovenjebistriškeffa okraja SI. Bistrica, 25. novembra. Slovenjebistriško učiteljsko društvo^ je zborovalo preteklo soboto ob prav lepi udeležbi v Slovenski Bistrici na deški šoli. Predsednik Miloš Taji k je še oosebej pozdravil navzoče brezposelne tovariše abi-turijente, želeč jim čimprejšnje namestitve, nadalje novodošlo učiteljico Vero Černigojevo in upokojeno učiteljico Feiglo-vo. Po uvodnih besedah je v daljšem referatu »Naša pota in naši cilji« podal predsednik nekaj smernic, katerim naj sledi učiteljstvo, ki je graditelj narodove duše. Poudarjal je poleg šolskega dela predvsem gospodarsko, dalje kulturno m nacijonal-no plat udej>tvownja uč.teljstva med tia rodom. Zelo važna je državljanska vzgoja, ki so ji bili v zadnjem času položeni pravi temelji za sistematično vzgojevanje. Potrebna je skupna borba za povzdigo etičnih in moralnih vrednot poedinca in poglobitev tovarištva. Ž velikim zanimanjem je učiteljstvo nato poslušalo poročilo predsednika o banovinski in glavni skupščini v Ljubljani. Z odobravanjem so se vzeli na znanje predlogi, ki so bili sprejeti na skupščinah, ob: soja pa neparlamentarni nastop na glavni skupščini in poziva vodstvo naše sekcije, da povzame vse, da se v bodoče na naših glavnih, tako važnih skupščinah ne zgodi več kaj takega. Posebno dolga pa je bila debata o naših .vezposekrh tovariših abi-turientih ter so ss iskala p <»a. Kako bi se jim naj pomagalo do skorajšnje nastavitve. Krožku brezposelnih učiteljev v Mariboru dovoli društvo podporo 200 Din in tukajšnjim tovarišem abiturientom, ki so se udeležili tečaja v Ljubljani, 100 Din. Nato je sledil občni zbor, na katerem so podali vsi funkcionarji svoja poročila. Društvena članarina ostane tudi v bodoče 15 Dn na mesec. Društvo soglaša s predlogom gospodarskega sveta, da prispeva za vsakega rednega člana za »obrambni sklad« 5 Din ni leto^in s tem v zvezi za pravnega konzulenta. Pri slučajnostih je bilo govj-ra o redukciji z neučitelji dobro poroče nih učite jic. o skrajšanju službene dobe na 32 Ic.t. o avtomatični upokojitvi, o ?a-sedanju izpraznjenih učiteljskih mest v okraju. V šolski vrtnarsk5 krožek so bili izv.Vjeni tovariši Miloš Ta;n'k, KoprNa Avgust 'Vvko Janko. Stngel Anton in Kristan Zmago. Pred zborovanjem se je vršila hospitacija v L razredu. Igralski jubilej pri šentjakobčanih Med drugimi prireditvami, ki so v soboto zvečer pritegnile množico občinstva, je Šentjakobski oder slavil pomemben večer. Prvič so igrali svojo drugo letošnjo novost, zabavno komedijo »Dover—Calais«, obenem s premiero pa je slavila jubilej svojega stotega nastopa gdč Baranova, ena najbolj delavnih, najbolj talentiranih in najbolj prikupnih igralk šenriakobskega odra. Gdč. Baranova je bila tako od občinstva, kakor od svojih tovarišev deležna vsega priznanja in toplega odobravanja za svojo igro in za svoj jubilej. — O novi uprizoritvi bomo še poročali. Zborovanje „Za£čite" Dopoldne se je v njenih poslovnih prostorih v palači »Grafike« vršil redni občni zbor »Zaščite«, zadruge za zaščito upnikov in dolžnikov, ki je pričela s svojim rednim poslovanjem šele 1. novembra, pa je do danes razvila že prav živahno delavnost. Zborovanje je vodil predsednik zadruge dr. Kobe, ravnatelj Abram pa je poročal o organizaciji, ki je v živem razmahu, in o izpremembi pravil. Po novem se članski delež zni/uie od 100 Din na 50 Din. Z vzklikom je bilo izvoljeno novo načelstvo: načelnik dr. Erne«t Kob<\ predstojnik sreskega sodišča, podnačelnik Ivan Jeras. ravnatelj družbe »Sladkor«, odborniki Pavel Dcreani, ravnatelj »Indu-sa«, H. V. Abram, višji pisarniški ravnatelj pri apelacijskem sodišču, Amold Vv-dra. zas. uradnik, Venčeslav Č"esn:k. zas. uradnik, v nadzorstvo pa odvetnik dr. Lojze Čampa. lesni trgovec Franjo Skrbeč in borzni senzal Anton Sumi. Pri slučainostih so govorniki razpravljali o nekaterih pomembnejših posredovanjih. ki jih je doslej zadruga izvedla. Tako je v nekem težkem sporu za užitek, ki se je vlekel celih 10 let in zavoljo katerega je grozila nevarnost, da pojde posestvo na dražbo, dosegla za obe stranki najbolj zadovoljivo rešitev. Enako uspešno je intervenirala v nekem zamotanem sporu med dolžnikom in njegovimi upniki ter še v celi vrsti najtežjih primerov. Da se članstvo za svojo organizacijo v resnici živo zan;ma, je naibolj zgovorno izpričevala živahna udeležba, zlasti z dežele. Objave Današnjega Sloginega večera komorne glasbe v dvorani kina Dvora ob 20. naj nihče ne zamudi. Chopinov in Goldmarkov trio, ki sestavljata spored današnjega komornega koncerta, predstavljata eno najlepši in najučinkovitejših komornih glasbenih del. Ljubljanski komorni trio fgg. Miiller — čelo. Trost — gosli, Svetel — klavir) je preskrbel, da bomo imeli najlepši glasbeni užitek. Nizka vstopnina omogoča vsakomur vstop. Vstopnice cd 2 do 10 Din, ki jih je še dovolj na razpolago, se dobe v prodaji v Matični knjigarni in v Pugljevi trafiki na Miklošičevi cesti (palača Pokoininskega zavoda"). Vstopnice za itovmarski koncert se že dobe v predprodaji v knjigarni Glasb ene Matice na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih pravočasno. Lani jih mnogi niso dobili, ker so bile vse razprodane že er dan pred koncertom. Repertoar V4RMDNBOA n^PDAMftCA V LJUBLJANI ORAM4 Zaeitek ob 20. Ponedeljek. 27.: Pohujšanje v dolini 5-nt florjansk'" C OPERA. Začetek ob 20 Ponedeljek. 27.: Zaprlo. Pismo iz slovenske kolonije ob Vardar in Bistrenica, 30. novembra Po odhodu našega učitelja g. Furlana, ki je preživel v naši naselbini skoro leto dni, se ni nihče več oglasil iz Bistrenice. Pa se zdaj spet oglašamo. Ljudje, ki so nas videli prej in prihajajo spet k nam na ogled, se ne morejo načuditi naglemu napredku vasi same, ki se je v tako kratkem času izpremenila.da je izgubila turško lice in postala slična primorskemu naselju. V nekaj letih se je vrglo na te bregove 150 zdravih, krepkih in odpornih ljudi. Ti ljudje, ki so malone preživeli Golgoto, imajo pred seboj samo en smoter: delo in napredek. Kako se bomo gospodarsko dvignili, pa je treba, da mislimo tudi na prosvetno delo, ki je za našo deco brez dvoma eno najbolj perečih vprašanj. Ako smo prej v domovini onstran mej delali in kljubovali neprijateljem v kulturno-prosvctncm pogledu, zakaj se ne bi danes, ko živimo v svobodni domovini, vsaj v zimskem času v dolg;h večernih urah spet povrnili k delu na prosvetnem poprišču. Bistrenica ima do danes 23 slovenskih družin in 14 fantov, ki gospodarijo na lastno pest. Poleg tega imamo nekaj družin iz orožniške postaje in nekoliko turških obitelji, ki jih pa ne smemo imenovati, ker se bodo v kratkem izselile iz naše vasi. Ako pregledamo vse družine, bi našteli že precejšnje število dece, ki bi bila godna za sokolski naraščaj. Med fanti bi tudi dobili nekaj dobrih delavcev, ki so že prej delovali v raznih sokolskih četah in ki komaj čakajo, da sc v Bistrenici spet pojavijo rdeče srajce! Prosimo slovensko javnost. posebno Primorski akademski klub v Ljubljani, in pa Sokola kraljevine Jugoslavije. da bi nam došli z navodili in s potrebnimi pripomočki, da bi ustanovili sokolsko četo v Bistrenici. Treba je prižgati mladini novo luč in ji priliti novega duha, da čisto zavrže ono kugo, s katero so ji hoteli okužiti mlada srca in duše še pred kratkim doli v domovini onstran mej... Proč, kar je tujega!__ Prtcfjj^; ,'n ostani član Vodnikove družbe! Uboj sredi Ljubljane Zaradi malenkostnega prepira |e nastal pretep, ki je zahteva! smrtno žrtev Ljubljana, 20. novembra. Sobotna in nedeljske noči so pri nas običajno nmne in le redko se pripeti, da morata intervenirati policija ali reševalna postaja. Toda v noči na danes je bila izjema. Davi se je že na vse zgodaj razširila po Ljubljani vest, da je bil ponoči nekdo med prepirom na Rimski cesti ubit. Vest je bila resnična: nesrečna žrtev tega mednega nočnega tepeža je postal črkostavec Karel Kocmur, rojen leta 1902 v Kranju in zaposlen v Učiteljski tiskarni v Ljuoljani. V Kajfcževi gostilni v nebotičniku je bila snoči zbrana večja družba, med njo je bil tudi krojač .Tanez Bremic z Viča, ki je dal za fantovščino. Popili so okrog 7 litrov vina, nekoliko pred polnočjo so pa zapustili ' lokal. Med potjo do kavarne Emone se je družbi, ki je bila pa trezna, pridružil tudi črkostavec Kocmur, ki je b;iš prišel iz nžbZavil je z družbo v klet Emone, k.ier je dal B. za dva litra cvička. Ker se je bližala policijska ura, so nekoliko pred 2. zjutraj zapustili klet. Del družbe se je poslovil pred pošto, večja skuoina, katere člani so bili po večini z Viča, med njimi tudi Kocmur, je pa krenila po šelenburgo-vi ulici skozi Gradišče v Igriško ulico. V GradiSču sta se poslovila še en član družbe in njegova zaročenka, drugi so pa zavili r:a Rimsko cesto. Usoden spopad. Pred Usenikovo gostilno so se okrog 2.30 ustavili. Bremic je stopil čez cesto na nasprotno strpn, ker je videl, da v Novakovi hisi. kjer stanuje neki njegov znanec, še gori iuč. Istočasno so se odprla velika dvoriščna vrata med živčevo in Novakovo gostilno in Izstopil je manjši človek, ki je ?el Bremcu naproti. Nastalo je prerekanje, ki mu je sledil majhen pretep. Z dvorišča sta planila dva moška, oborožena z ročicami. Družba Vičanov se je razkropila. Na licu mesta je pa obležal Kocmur, ki ga je nekdo oplazil z debelim batom po glavi. Vse to se je odigralo tako naglo, da večina sploh ni vedela, za kaj gre. Ko se je družba z Viča spet zbrala, je našla Ko-rmurja vsega okrvavljenega po obrazu, medtem ko so napadalci izginili. Zatekli so se na dvorišče živčevc gostilne, kjer so se zaklenili. Ranjenega Koemurja so pobrali in ga postavili na noge. Na kraj dogodka je prišel tudi stražnik Stane Pirnat, ki je tele-fonično pozval reševalno postajo na pomoč. čez nekaj časa je prispel reševalni avtomobil. Kocmur je sicer tožil, da ga bolita glava v zatilniku in levo lice. ki je bilo tudi močno oteklo, toda v bolnišnico ni hotel, češ, da ni tako hudo. Naposled se je pa dal pregovoriti in je sedel v reševalni avtomobil, ki ga je jadrno prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici se je pa Kocmur-jevo stanje kmalu poslabšalo in ob 7.45 je podlegel poSkodbi. Policija, ki je bila o tem obveščena, je zjutraj aretirala Alojzija Gošteta, rojenega leta 1908 v Kisovcu, občina špitalič pri Kamniku, in zaposlenega kot premogarja pri živcu, dalje leta 1904 rojenega Ferdinanda Ahaca, doma iz Trbovelj, uslužbene-ga kot hlapca pri živcu, leta 1906 rojenega Antona Goriška iz Doba pri Kostanjevici, hlepca pri Useniku, leta 1908 rojenega zidarja Edvarda Gleščiča iz Oseka pri Gorici* in leta 1907 rojenega delavca Josipa Bogataja iz Most. Vsi so bili privedeni na policijo. Prvi je bil zaslišan Ferdinand Ahac, ki je povedal, da je videl, kako je eden iz nasprotne družbe oplazil Gošteta in je ta padel. On in Gorišek sta nato tekla na dvorišče, kjer sta pobrala vsak eno ročico in se tako oborožena vrnila na cesto, da prežene ta napadalce. Ahac ni nikogar udaril, pač pa je Gorišek oplazil nekoga, ki se je zgrudil. Gorišek je priznal, da je res udaril Koemurja. Priskočil da je na pomoč Goštetu, ki so ga tepli in je bil na tleh. Po dejanju je zbežal na dvorišče. Tretji je bil zaslišan Gošte, ki je zatrjeval, da je nasprotna družba pred Usenikovo gostilno izzivala. On da je šel proti njim in ga je nekdo tako močno udaril po obrazu, da je padel. Slično sta izpovedala tudi Edmund Gleščič in Josip Bogataj, ki sta bila menda bolj udeležena kot gledalca. Iz njunih izpovedi sledi, da je prav za prav Gošte izzival družbo Vičanov ter vpil; »Ali mislite, da je vsa Rimska cesta vaša!« Tako so izpovedali aretiranci. Njihove izpovedi se v splošnem krijejo, nasprotno pa izpovedujejo člani viške družbe, ki pravijo, da ni nihče izzival in da so šli popolnoma mirno domov. Pred Usenikovo gostilno so samo čakali, da se vrne Bremic, ki je šel pogledat k Novaku, če je morda ta pokoncu. Pokojni Kocmur se je rodil leta 1902 v Kranju. Bil je oženjen ter zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke, Boženo, Silvo in Janeza, od katerih je najmanjše dete staro komaj osem mesecev. V službi je bil zelo vesten in marljiv. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočustvovanje, zlasti pa sočustvujejo vsi z bridko prizadeto vdovo, ki je ostala s tremi otroci brez sredstev. Pogreb pokojnika bo 28. t. m. ob pol 15. iz splošne bolnišnice. * Okrog 19. je policija zaključila zasliševanje. na podlagi katerega jc prišla do prepričanja, da so preoir in pretep namenoma izzvali Zivčevi hlapci. Ahac in Gorišek sta bila ves večer boino razpoložena in je bil njun namen nekoga napasti. Ko sta cula govorico Vičanov pred Usenikovo gostilno, sta poslala Gošteta namenoma na cesto, da bi jih izzival. Sama sta čakala za vrti z že pripravljenimi ročicam1. Policija je vso družbo izročila sodišču. lepe harmonike bi se bile bolj prilegle. Prijetno presenečenje je bil — po tej radijski godbi — prvi javni nastop Šentjakobskega pevskega društva, ki je zapelo pesmi skladateljev: Adamiča, Jereba, Satt-nerja in Volariča s toliko duše in razumevanja ob dokaj dobrem glasovnem materi-alu% da smemo že za bližnjo bodočnost upati na !iov krepak moški zbor, ki bo lahko uspešno tekmoval v družini tovariških zborov in bo kos tudi težkim nalogam. Društvo vodi tajnik Hubadove župe konserva-torist g. R u p n i k. Vendar to še dolgo ne bi bil pravi večer »Krke«, če ne bi društveni tajnik g. Anton Podbevšek pričel s pomočjo skioptičnih slik prikazovati lepoto solnčne Dolenjske. Pokazal je okoli 120 slik, ki jih je društvo zbralo na svojih izletih po Dolenjski. Zlasti zanimive so slike s Tujsko-prometne razstave Dolenjske, ki se je vršila v Novem mestu, izlet iz Ljubljane proti Kočevski švici in Suhi krajini, planinsko slavje na Gorjancih, razstava dolenjskih vin. tabor >:Krke« na Trški gori, najlepša dolina gradov (šent Rupert) in druge. Predavatelj je žel za svoj živi opis dolenjskih pri-rodnih lepot živahno odobravanje. Le roka pri skioptičnem aparatu naj bo spretnejša! Nedvomno je pa v vsakem pogledu bil umetniški užitek prve vrste nastop gospe Nade Jax-Obereignerjeve pri nas kakor v inozemstvu priznane odlične odrske umetnice, ki je na večeru prebrala dve pravljici pisatelja St. V d o v i č a, in sicer; »Prvi Dolenjci« in »Kravji bogatin«. Težko bi bil pisatelj teh pravljic našel boljšega recitatorja za svoje realistično podane satire, ki jih piše v obliki pravljic. Polne zdravega, domačega humorja so bile poleg svoje nesporne umetniške vrednosti višek večera. Recitatorka. ga. Nada Jax-Obereignerjeva je to s svojimi odličnimi glasovnimi kvalitetami in poglobljena v vsak odtenek pisateljeve zdaj pa zdaj nemalo žgoče satire, zatem spet prijetne domačnosti — v polni meri potrdila. Tako je bil ta prosvetno-družabni večer eden najlepših v letošnjem letu. Predsednik društva g. dr. P e r k o ga je okoli polnoči zaključil. Naj se izpolni njemu in vsem želja, ki jo je izrekel v svojem otvoritvenem in pozdravnem nagovoru, da vzbude v vseh slojih zanimanje za lepo Dolenjsko in preporode našega človeka v smislu intenzivnega vzgojno družabnega dela. R. K. Vplivi finančne krize na splošno gospodarsko stisko Predavanje ravnatelja Pehanija pri ljubljanski „$oči" Zbor gasilskih žup mesta Ljubljane in okolice Ljubljana, 26. novembra. Naši vrli Sočani so komaj dobro pričeli novo sezijo svojih predavanj, pa so že sredi najbolj živahnega gibanja. Posegati v sredo živega življenja, zanimati se za vsa najaktualnejša vprašanja, ki se tičejo vsakogar, je bilo že od nekdaj vodilo njihove ljudske univerze, in tako je v soboto v salonu »Pri levu« predaval naš znani finančnik Otmar P e h a n i o vplivih finančne krize na občo gospodarsko krizo — torej o vprašanaju, ki je prv ta čas v najživah-nejšem razpravljanju. V imenu »Soče« je predavatelja z nekaj toplimi besedami pozdravil g. S f i 1 i g o j, ki je pozdravil obenem tudi navzoče zastopnike naših bojevnikov, »Krke« in »Tabora«. V živih, nazornih izvajanjih je g. predavatelj poslušalcem, ki so napeto sledili njegovi besedi, naslikal današnje razrvane razmere v svetovnem in domačem gospodarstvu in s tem v zvezi položaj našega denarstva. Današnja kriza m v nadpro-dukciji dobrin, kakor se pogosto glasi, temveč v podkonzumu. Vprašanje konzuma pa lahko reši samo vsaka država zase in zato je bolj kakor kakšne svetovne gospodarske konference važna dobra gospodar-i ;ka politika doma. Pogosto se nam vsilju-| je vprašanje, kako neki je mogoča tolikšna j kriza pri nas, ko imamo vendar toliko na-j lavnih bogastev in se povsod javlja tolikima potreba po delu. Približno 40% vzrokov naše krize je gotovo zunanjega izvora (padec izvoza, znižanje cen itd.), vsi ostali vzroki pa so pri nas doma. Tu je predavatelj s številnimi zanimivimi primeri grajal naše javno gospodarstvo. Kmečki doi- Ljubljana, 26. novembra. Po izvršenih izrednih občnih zborih gasilskih žup in društev, kakor jih zahteva novi zakon o gasilskih društvih, se je danes dopoldne vršilo v kletni dvorani hotela >Metropola,< izredno zborovanje ljubljanske, vrhniške, grosupeljske, borovniške, ižanske in savske gasilske župe. — Kmalu po 8. uri so pričeli prihajati delegati žup in društev, ki so veliko kletno dvorano hotela Metropola- napolnili skoro do zadnjega kotička. Od 89 društev, ki ustavljajo omenjenih šest žup. je bilo na zborovanju zastopanih 84 s 168 delegati. Odsotnih je biio potemtakem le pet društev. Zborovanje je okoli pol 10. otvoril namestil starešine g. Zupana, ki je bil zadržan zaradi bolezni, njegov namestnik podstare. šina g. Vrbinc. Po pozdravnem nagovoru, v katerem je posebej omenil delegata ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva, podstarosta Jugoslov. gasilske zveze g. Josipa Turka, je na kratko obrazložil potrebo današnjega izrednega zborovanja glede na novi zakon. Nato je dal besedo tajniku Ljubljanske gasilske župe g. Košu. Zborovalci so sklenili, naj poročila o ljubljanski župi izostanejo, nakar se je tajnik omejil le na poročilo o inventarju ::i članstvu. Po njegovem poročilu imajo lanes omenjene župe 964 rednih, 2720 podpornih in 116 častnih članov. Skupna vrednost inventarja pa znaša okrog 4.19 milijona Din. Sledilo je poročilo blagajnika g. Mikuša. Revizijski odbor je predlagal razrešnieo, ki je bila soglasno sprejeta. S tem so bila poročila izčrpana, želji zborovalcev, naj se takoj preide na volitve novega odbora, je bilo ustreženo. Predsedstvo je zdaj prevzel zvezni odpo-*'anec podstarosta gasilske zveze g. Josip Turk, ki je izrazil svoje veselje nad ta-o številno udeležbo. Povedal je, da odslej ne bo več 6 žup, temveč samo še dve, in sicer: gasilska župa sreza Ljubljane in gasilska župa sreza Ljubljane okolice. _ Zaradi tega je treba voliti dva upravna odbora. Delegati naj zato volijo člane odborov iz sreza, v katerega so pristojni. V gasilsko župo sreza Ljubljane spadajo mesto Ljubljana, Ljubljana severni del, Spod. nja Šiška, Zgornja šiška, tobačna tovarna, Vič, Brdo. štepanja vas, Moste, Rudnik in Pravlje, v gasilsko župo sreza Ljubljane okolice pa pa vsa ostala društva iz vrhniške, borovniške, ižanske, grosupeljske in savske župe. Predsednik g. Josip Tu.rk je za tem predlagal, naj se izvrše volitve najprej za župo ljubljanskega sreza, med tem se pa naj delegati domenijo glede liste za župo sreza Ljubljane okolice. Apeliral je na vse navzoče, naj v glavni odbor izvolijo Ie take, ki so zmožni resnega dela in ki se za napredek res živo zanimajo. Sledila je kratka debata, ali se naj voli z listki ali z vzklikom. Nazadnje je bilo sklenjeno, da se volitve izvrše z listki. Predsednik je predlagal pol ure odmora za sestavo list župe Ljubljane okolice. Volilci iz tega sreza so bili s tem zadovoljni. Zbrali so se odbori žup in se pričeli v prednji sobi posvetovati. Ta čas so pa lelegati sreza Ljubljane izvolili nov odbor in poslali vdanostno brzojavko kralju in Pozdravno ministru za telesno vzgojo dr. Hanžeku. Novi upravni odbor gasilske 2u- govi znašajo pri nas 6 milijard Din, na 11 milijonov kmečkih prebivalcev pomeni to pri današnjih plačilnih običajih po 66 Din na leto in na glavo. V primeri s češkoslovaško, kjer znašajo kmečki dolgovi desetkrat več, so ti naši dolgovi neznatno breme. Toda položaja našega kmeta ni mogoče rešiti z odpisom dolgov. Vzrok njegove bede so predvsem tako nizke cene poljskih pridelkov. V gospodarsko manj razvitih deželah ima velik pomen tudi Količina denarja, ki je v obtoku. Na zrpadu prihaja po 3000 do 4000 Din bankovcev na osebo, pri nas pa je ta relacija znašala - najboljših časih samo po 450 Din, do danes pa se je ta številka skrčila na eno tretjino. Odtod tako silna revščina. — Zatem je predavatelj posebej obravnaval izredne gospodarske ukrepe zadnjega časa pri nas, § 5 in 6 zakona o zaščiti kmetov, ki sta prav te dni doživela svoj konec z novo uredbo itd. Na koncu je kot dve možnosti za rešitev denarnega problema navedel vzorec ameriških bančnih trustov in primer nemške rentne marke. Ob sodelovanju vseh gospodarskih strokovnjakov bi bila rešitev po delnem ameriškem vzorcu mogoča tudi pri nas, rešitev finančne krize pa bi pomenila tudi močno politično okrepitev naše Jugoslavije. Za izredno zanimivo predavanje se je g. ravnatelju vsa dvorana zahvalila z mogočnim aplavzom. Nato pa se je razvila prijetna domača zabava, ki so jo z lepim petjem oživljali pevci »Sloge« pod vodstvom g. Premelča. pe sreza Ljubljane je naslednji: starešina Vrbinc Ivan, namestnik Gostiša Engelbert, tajnik Roš Boris, blagajnik Pristovšek Stanko, odborniki: inž. Hrovatin Ivan, Zupančič Avgust, Gašperin Ivan in Mlakar Rudolf. Nadzorni odbor sestavljajo Bokav-šek Miha, Lulik Avgust, čeme Joža, škof Franc in Zupančič Polde. Kakor veleva novi zakon, je skupščina imenovala za gasilsko župo sreza Ljubljane kot zastopnika pri gasilski zajedniei dravske banovine župnega starešino Vrbinca Ivana, kot namestnika pa Gostišo Engelberta. Delegati iz »reza Ljubljane okolice se niso mogli sporazumeti glede kandidatnih list. K temu se je pridružilo še vprašanje, ali imajo vsi navzočni volilno pravico. Predsednik g. Josip Turk je odredil pregled j poverilnic. Postavljenih je bilo pet kan li-datuih list, od katerih je zmagi'a druga. Upravni odbor gasilske župe sreza Ljubljane okolice sestavljajo: starešina Grad Ivan (Beričevo), namestnik Modic Jakob (Ig), tajnik Presetnik (Šmartno), namestnik Vrhovec (Vrhnika), blagajnik Mikuš (Brezovica), namestnik Drašler (Brez-nica), odborniki: Gliha (Grosupljr), Arhar (št. Vid), Hojan (Vrhnika) in Per-šin (Ježica). Nadzorni odbor sestavljajo: Svete (Podpcč), Dolničar (Stožice), čuk (Grosuplje), Rupnik (št. Vid), Medved (Dolsko). Za zastopnika pr' gasilski zajtd-nici dravske banovine je pa bil lzv->jen Stojan (Vrhnika). Brž ko je bil za starešino izvoljen Grad •Ivan, je starosta g. Josip Tmk pred?! vodstvo zborovanja njem.i. Sledile so le še raznoterosti. Razpravljalo se je o rečeh socialnega značaja. Dobre štiri ure trajajoče zborovanje je predsednik Grad Ivan ob pol 3 4. zaklju-( ' Reorganizacija jugoslovanskega prost« voljnega gasilstva po novem zakonu se bliža svoji dovršitvi. Dne 10. decembra se bo vršil v Ljubljani prvi občni zbor gasilske zajednice dravske banovine, .vi Do v glavnih črtah določil kmernice gasilska in končno dovršil reorganizacijo v 'lavsk' ba-novini. Jubilejna svečanost našega najodličnejšega botanika Naši znanstveniki profesorju Paulinu za njegovo osemdesetletnico Večer pri Dolenjcih Ljubljana, 25. novembra Slovenci se glede družabnosti ne moremo kdo ve kako ponašati, zato je pa bilo že nešteto poskusov, kako omiliti nemalo strahotno individualno plat posameznika, ki ga dela, najsi je kateregakoli stanu, neznosno hladnega in nepristopnega, pogosto vprav odbijajočega. Nemara je to nekakšna psihična lastnost naroda. Ali organizatorji družabnih večerov in izletov iz društva »Krke« so v veliki meri dokazali, da se vse to da omiliti. Treba je pa zato našemu človeku marsikaj nuditi — ne le snovnih, ampak tudi duhovnih vrednot v primerni obliki. To zahtevo našega človeka je društvo »Krka« 3 snočnjim prosvetno-družabnim večerom v kletni dvorani hotela »Metropol« res zelo lepo rešilo tako v pogledu dobre dolenjske kapljice kakor tudi v kulturnem. Sicer radijska godba, ki je dražila živce pred pričetkom in po zaključku prosvetnega večera ,pa tak slovenski večer nič kaj ne pristoja. .številno izbrano občinstvo, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, se z njo ni moglo sprijazniti. Kakšne Ljubljana, 26. novembra. V predavalnici botaničnega instituta na univerzi kralja Aleksandra so se snoči na povabilo prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva zbrali najodličnejši predstavniki naše znanosti in naše družbe, da svečano proslavijo 80 letnico prof. Alfonza Paulina, enega prvih in najznamenitejših pionirjev naše botanične vede. Zaradi rahle bolehnosti se jubilant sam svojega slavja ni udeležil in je kot zastopnika poslal svojega nečaka, univ. prof. dr. Rajka Nahti-gala. Predsednik Muzejskega društva Sbrizaj je najprej s kratkim nagovorom pozdravil slavljenčevega zastopnika in vse številno zbrane častilce velikega znanstvenika, predvsem šefa prosvetne uprave Breznika, pro-rektorja dr. šerka, dekana filozofske fakultete dr. Oštirja, magistratnega direktorja Jančigaja, direktorja Narodnega muzeja dr. Mala, predstavnika botaničnega vrta zagrebške univerze dr. Horvata in prof. Ku-šana, zastopnika profesorskega društva dr. čermelja, zastopnika SPD dr. Tumo. zastopnika SVD. ravnatelja štreklja in Gabra, jubilantovega starega sodelavca dr. Hog-lerja in sedanjega upravitelja botaničnega vrta Juvana. V nadaljnjem je slavnostno zborovanje vodil preds. prirodoznanstvene sekcije dr. Pajnič, ki je otvoril dolgo vrsto najiskrenejših čestitk. V imenu univerze in botaničnega vrta je izpregovoril najprej vodja botaničnega instituta na univerzi docent dr. Horvutič. Prosvetni šef Breznik je slavljencu izrekel zahvalo za nesebično znanstveno delo, ki je z njim pripravljal tla in polagal temelje za našo univerzo. Direktor Jančigaj je v imenu mestne občine izrekel željo, da bi botanični vrt že vendar dobil dostojnejše mesto in da bi prof. Paulin še dolgo živci in delal med pisanimi gredami. Ravnatelj dr. MaJ, dr. Turna, prof. dr. čermelj, ravnatelj štrekelj so v imenu vsak svojega društva, odnosno zavoda poželeli slavljencu še mnogo zdravja in zadovoljnosti v delu. Dekan filozofske fakultete prof. dr. Oštir je slavil prof. Paulina kot prvega ravnatelja univerzitetnega botaničnega vrta in kot predavatelja sistematične botanike na naši univerzi. V imenu botaničnega instituta zagrebške univerze je dr. Horvat med vse-občim odobravanjem izjavil, da bo ime prof. Paulina ostalo sveže, dokler bo v slovenski zemlji cvetelo cvetje. — Univ. prof. dr. Nahtigal se je v imenu zadržanega jubilanta za vse čestitke najiskreneje zahvalil. Zatem je odlični prijatelj in znanstveni sodelavec slavljenčev, načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dr. Dolšak podal kratek referat o znanstvenih delih prof. Paulina, izmed katerih je največje njegovo »Flora Carniolica exicata«, ki jo ima slavljenec pripravljeno za objavo. Prof. Petkovšek pa je v živi besedi prikazal življenje prof. Paulina ir. izvajal med drugim: Prof. Paulin se je rodil dne 14. septembra 1. 1853. kot sin oskrbnika na Turnški graščini pri Krškem. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, višjo gimnazijo pa v Novem mestu, kjer je leta 1873. maturiral. Jeseni istega leta se je vpisal na graško univerzo in študiral poleg prirodopisnih ved tudi matematiko. V gimnaziji je pesebno vplival nanj prof. Konšek in kustos deželnega muzeja Karel Dežman, ki je bil v tem času naš najboljši prirodo-pisec. Na univerzi je bil med njegovimi profesorji tudi prof. dr. Frischauf, po katerem se imenuje dom na Okrešlju. že kot visokošolec je dobil državno štipendijo, da je proučeval morsko favno in floro na zoološki potaji v Trstu in sodeloval kot pomožni asistent pri raziskavanju devonskih tvorb na srednjem štajerskem, čim je leta 1878. napravil izpit za profesorja priodoslovnih ved, je bil ob okupaciji Bosne in Hercegovine vpoklican kot rezervni poročnik in se je pri Bihaču udeležil hudih bojev, pri Bosanskem Petrovcu pa si nakopal hudo pljučno bolezen. Potem ko je po daljšem ^'ehaniu leta 1880. izpopolnil profesorski izpit iz matematike in fizike, je eno leto kot suplent poučeval na ljubljanski realki, od 1. 1881. dalje pa na ljubljanski gimnaziji, kjer je bil 1. 1910. po trideseti- letih službe upokojen. Dasi je bil na šoii s poukom in drugimi deli prav intenzivno zaposlen, pa se je ves ta čas udejstvoval tudi literarno, pedagoško in znanstveno. L. 1898. je izdal prvo izvirno slovensko knjigo za pouk botanike v nižjih razredih srednjih šol, ki je pomenila popoln preobrat v tovrstni literaturi. Njegova knjiga namreč ni golo popisovanje oblik kakor njene predhodnice, temveč nam pisatelj v nji razkriva predvsem življenje rastlin. — Glavni del svojega prostega časa pa je naš slavljenec prebil na botaničnem vrtu med svojimi ljubljenimi rožicami. Botanični vrt je bil ustanovljen 1. 1809. o priliki francoske okupacije. Maršal Marmont je tedaj izročil vodstvo vrta gimnazijskemu prefektu Hladniku. L. 1886. je po odredbi deželne vlade postal predstojnik botaničnega vrta prof. Paulin. Našel ga je v r>r.iv žalostnem stanju. Vsa zbirka je obsegala komt-j 300 vrst rastlin, katerih večino je tvorilo sadno drevje, da je v jeseni po prevzemu dobil nad 50 jerbasov jabolk in hrušk od dreves tega »znanstvenega zavoda *. Dotacija vrta je letno znašala 210 goldinarjev 00 države in 105 goldinarjev od mesta, kar ni zadoščalo niti za vrtnarja in najpotrebnejše izdatke, tako da je moral prof. Paulin ves svoj čas žrtvovati za dela ua vrtu. S kakšno vnemo se je prof. Paulin lotil te prostovoljne tlake, na;n pač najlepše dokazuje dejstvo, da je število rastlinskih vrt«, na botaničnem vrtu v treh 'etih svoje- i pa ae'ovanja skoraj podesetor?!. V -OiOčilu z leta 1912. čitanio. da je rastfo na vrtu 6412 rastlinskih vrst, od katerm je bilo 4365 evropskih in 2047 izven evropskih. Za uspešno delovanje botaničnega vrta je potrebno, da v čim večji meri zamenjuje se- mena in žive rastline z drugimi vrtovi. V ta namen je jubilant izdal d'očnost: :n debatiranja. kar mora biti za v«ako še tako vigrano enajstorico samo poljubno. Po današnjem rezultatu je slika prvenstvene tabele naslednja: Ilirija ČSK Železničar Hermes Rapid Celje Maribor Današnja podsavezna prvenstvena tekma Hermes : Rapid je imela tisto standardno število nogometne publike, ki je ne zadrži nobeno neurje od igrišča. Saj vreme res ni bilo vabljivo. K temu je še med tekmo začelo naletavati kar v kosmih, da že skoraj ni bilo videti, kaj se dogaja na igrišču. Hermes je tudi to tekmo izgubil, po poteku sicer dokaj upravičeno, dasi je imel lepo število prav dobrih šans, iz katerih bi bilo rutiniranejše moštvo izbilo tudi zmago. Sicer pa je potekla tekma kljub težkemu in globokemu terenu brez vsakega resnejšega pripetljaja, v fair stilu in v živahnem prvenstvenem tempu. V naslednjem poročilo: Rapid : Hermes 4:1 (3:1) Rapid: Kosem — Barlovič, Flak, Fučkar, Seiffert, Klippstiidter — Verbnik, Prinčič, Baumel, Pischof, Vidovič. Hermes: Oblak — Klančnik, Pepček — Glavič, Košenina, Čebohin — Kos, Škraj-nar, Zalokar, Mokorel, Kariž. Rapid je s svojo prvo jesensko prvenstveno tekmo dosegel v Ljubljani dvojen uspeh: odnesel je s seboj dve važni točki in napravil je na gledialce najboljši vtis. Ce uporabimo za to tekmo prizanesljivejše, takorekoč podsavezno merilo, lahko rečemo, da je moštvo prav dobro v svoji celoti, ima primeren start in ugaja s svojimi razumnimi kombinacijami. V borb: je moštvo žilavo in vztrajno, in če je na tleh, ki so za obrambo ugodnejša kot za napad, znalo proti moštvu, borečemu se na lastnem igrišču, izbiti takšno razliko v rezultatu, se lahko sklepa, da bi na dobrih tleh lahko doseglo še boljši rezultat. Spočetka je imela obramba nekaj prav šibkih momentov in so domači tedaj izkoristili skoro nemogočo priliko, da so otvorili seore, še več so jih, mnogo bolj prikladnih zamudili. Pozneje pa se je znašla srednja vrsta gostov in razbremenila ožjo obrambo, ki je potem gladko funkcionirala skoraj do konca igre. V obrambi je bil najboljši mož Kosem v golu. ki sicer ni bil preobložen s težkim delom, pa je imel vendar priliko, da se je pokazal z ja-ko dobre strani. Dobro sta ga podpirala branilca, od katerih je bil stari znanec Barlovič mnogo bolj viden od svojega partnerja v dobrem in v slabem, toda oba skupaj sta dala razmeroma dober branil-ski par. V srednji liniji sta zelo koristno v obe smeri igrala Seiffert in Klippstadter, pa tudi Fučkar ni imel s Karižem pretežkega posla. Napad je sprva igral zelo raztrgano, proti sredi prvega polčasa pa je začel napredovati z zelo lepimi in naglimi kombinacijami, ki so hermežansko obrambo često spravile v mučne položaje. Izkazal se je Baumel kot izvrševalec prej nego kot vodja naoada, to vlogo je prevzel Pischof, najboljši tehničar na polju. V ostalem je bila leva stran napada do pav-ze mnogo bolj aktivna od desne, pozneje pa je v svoji prodornosti padla Proti koncu igre je napad zelo popustil. To se je pokazalo tudi v tej tekmi. Moštvo razpolaga z nekim znanjem, toda če ne gre vse. kakor bi bilo treba, kakor po vrvici, se začnejo igralci medseboj prerekati in si med tekmo v celih predavanjih razlagati napake in vrline, kar pride seveda v prid predv^,m nasprotniku. Start je bil v začetku dober in po prvih potezah, ki so spravile Hermesa tako nepričakovano v vodstvo, se je zdelo, da bodo fantje enkrat razumnejše zaigrali. Izdelali so si še nekaj lepih in sigurnih šans, ki jih pa v dati poslušalcem važno vest. Takole: »Pariška varnostna oblastva iščejo nekega Chaifiesa Henryja Ravonna, ki zagreši' trojni umor v vili Hortenziji. Najbrž je na desni roki ranjen... ima dosti tujega denarja ... levičar ... mlad ... rjavih las___« Nina se je zgrozila. Videla je, da spi iskani morilec dva koraka od nje. Popis se je ujemal. Ni mogla odtrgati oči z njegovega obraza. Strah ji je stisnil srce. Zvočnik je umolknil. Kaj naj stori? Ce se izda, da je morilca spoznala, bo njeno življenje v nevarnosti. Samo ena možnost ji ostane: beg! Tiho je krenila k vratom, napravila velik lok okoli pohištva in pridržala sapo. Naposled je otipala pod drhtečimi prsti kljuko, že je mislila, da je rešena, še po-slednjič je pogledala proti naslanjaču ... in prestrašeno kriknila... Neznanca ni bilo več pri kaminu. Stal je tik za njo in cev njegovega revolverja je merila na njena senca. Zasmehljivo "ji je rekel: »Kaj, zapustiti me mislite? Ali ste bili prepričani, da spim? Natanko sem slišal, kaj je povedal ta prekleti radio! In še sam sem vas prosil, da ga vključite! Pa... saj nisem mogel vohati, da se bo gospodom tako zelo mudilo raztrobiti vsemu svetu da so me odkrili! Zdaj tudi veste, zakaj moram imeti vaš avto!« Nina se je zdrznila. Neznanec pa je nadaljeval: ■ »Ce me boste brez besede ubogali, se vam ne bo nič zgodilo. Pokažite mi pot do garaže in nikari ne poskušajte kakega izdajstva!« Nina je nepremično strmela v morilca in poskušala ukrotiti grozo, ki se je je lotevala. Zdelo se ji je, da se bo zadušila. Tedaj se je oglasil telefonski zvonec. Najprej so bili samo kratki signali, potem pa so postali daljši, nestrpnejšl. Zločinec je stopil pred njo, da bi ji zastavil pot do aparata. Tedaj je dejala mlada žena s hladnim, mirnim glasom, ki se je zdel njej sami tuj: »To bi bilo neprevidno! Ce se ne oglasim, bo jel moj mož sumiti, da se mi je morda kaj pripetilo!« »Prav imate! Oglasite se! Toda svetujem vam, da ne izpregovorite neprevidne besede!« Petelin na revolverju je jeknil. Nina je govorila v telefon; »Halo! Da, jaz sem ... ne, ne spim ... čakam te! čez eno uro. Vzemi s seboj zemljevid za najino jutrišnjo vožnjo. Saj veš... Pariz, Orleans, Limoges, issoudin, Chartres, Evreux. Na vse zgodaj se odpeljeva, da... Ne, prav nič me ne zebe! Na svidenje!« Ko je obesila slušalo. Je videla, da jo morilec občudovalno opazuje. »Dobro ste napravili! Vašega moža torej pred eno uro ne bo nazaj?« »Saj ste sami slišali,« je preprosto odgovorila. ■ »Prosil bi vas še za vozni red. Zdaj je najvažnejše, da najdem mirno postajo, ki nI predaleč.« Nina je prinesla knjižico in mu jo izročila brez besed. »Dvajset kilometrov je do Ponta-siiT-Vanne. Cesta pelje naravnost tja... Sami morate uvideti, da zdaj, ko me že poznate, ne morem pričakati vrnitve vašega moža! Vajin avto moram vzeti .. Smehljaje se je dodal: »Spremiti me boste morali... Drugače bi me utegnili izdati... Vzemite kar plašč in čepico s seboj!« Ne da bi se bila upirala, je Nina prinesla iz sosednje sobe oboje. »Zdaj pa pojdite naprej!« je ukazal neznanec. « Toda videti je bilo, da Je v tem trenutku zapustila Nino vsa energija, ki jo je dotlej držala pokoncu. Vzdrhtela je in vsa motoglava se je naslonila na zid. »Nimam več časa!« je nestrpno vzkliknil zločinec. »Na vlak moram priti' Naprej!« ■m« Je odprl vrata ln planil n»- r>va bleščeča »e revolverja sta bil-". nsTmar-feria. nanj. izmeri orožnikov je ukazal-»Dvignite roke, Ravonne!« Okovi s* 3e stisnili, Firminy pa je skočil k svoji ženi, ki se je globoko oddahnila in ga objela. • Tedaj je začula zasmrhljiv grohot. Ravonne se je pred njo globoko priklonil ln dejal: »Zdaj razumem! Naravnost genialno, milosti ji va! Pariz... Orleans... Limoges____ Issoudim ... Chartres ... Evreux... In prve črke: POLICE!... Da, police — policija...« (Prevel B. R.) napadu na obče začudenje niso znali izkoristiti, in ko se je potem nasprotnik zbral, je bilo že davno prepozno! Bitko je izgubil napad, ki ni bil sposoben realizirati niti najboljših stvari, poleg njega pa tudi srednja vrsta, ki je zlasti v prvem polčasu igrala zelo slabo. »Vodil« in prednjačil je s te strani Košenina. ki se je šele v drugem polčasu povzpel do solidnejše igre. Glavic se je ves čas držal na isti liniji, Čebohin pa je dober del prvega polča=a prebil izven igrišča. Tudi po povratku ni prišH preko dobrega defenzivnega dela. V obrambi je imel Oblak zelo Šibek dan. Tretji gol ima sam na duši. za četrtega bi se tudi dalo reči, di ni b;l neubranljiv — prost strel iz preceišnje daljave! Branilca nista v splošnem dosegla svojih partnerjev v nasprotni polovici, vendar sta bila v glavnem preceišnia ovira nasprotnemu n^nadu. Najtežje po<»reške pa ie produci-ral nanad. ki se ves čas ni zna še1 v celoto, temveč so posamezniki igrali bolj vsak na lastno pest. Kako je bila igra? Hermes je prišel v vodstvo iz skoraj nemogoče pozicije po lepo strel'anem kotu z leve strani. Žogo je pobral Mokorel. obrnjen s hrbtom proti golu in io poslal nazaj nedosegljivo za vratarja. Ta uspeh že v prvih potezah je dal moštvu močan impulz in je vzdržno ofenzivo okoli četrt ure. V 16. min. je B;'iumel po lepi kombinaciji na levi strani napada sigurno izenačil. toda po kratki hermežanski ofenzivi je protinapad Ranida po levi strani končni z ostrim Vidovičevim strelom r>od prečko, ki je obsedel. V 22. min. je Barlovič. večni izvrševalec nrostih strelov, ooslol iz prostega strela žogo pred gol. Prinčič ie nodal Baumlu. ki je rah"1 ctrel poslal med Oblakove roke in v mrežo. V renrizi ie moker sr""rt nonolnoma "7-mo"i! tla in se ie sp^va noVazgl kot boljši poznavalec igre na takih tleh. \ 12. min. je preložil sodnik težji fou' na Pi-schofu iz kazenskega prostora na črto in Barlovič je s krepkim zaletom pogodil v mrežo, rezultat je bil postaviien s 4:1 za Rapida. Proti koncu igre ie zonet Hermes malo odločnejše zaigral. Rapidovci so se pa zadovoljili z rezultatom in ga držali. G. Ramovž je napravil sicer nekaj brezpomembnih nanak, v ostalem pa je sodil objektivno in dobro. Reka — jesenski prvak II. razreda Reka : Mars 6:1 (5:1). V drugem razredu je bilo zaključeno prvenstveno tekmovanje s tekmo Reka — Mars, ki jo je prva sigurno odločila v s>vo-jo korist. Igra je bila odprta . Pri zmagovalcu je v 1. polčasu delovalo vse moštvo brezhibno. Po odmoru je zaradi blezure dveh napadalcev mnogo trpela skupnost, kar velja zlasti za napad. Mars uživa sloves tehnične enajstorice, vendar svojemu današnjemu nasprotniku ni bil kos. Zaključno stanje v II. razredu je za jesen naslednje: 1. ReKa 10 (26:3); 2. Jadran 6 (7:10); 3. Grafika 5 (6:11); 1 Korotan 4 (9:10); 5. Mars 3 (8:13) in 6. Slovan 2 točki (6:15). Pokalne tekme rezerv Rezervna moštva naših klubov so povprečno premalo zaposlena. Njihov tekmovalni program je le bolj priložnosten, malo-kateri klub skrbi smotreno za njihov razvoj ali jim izdela zanimiv tekmovalni program. V pozni jeseni je temu nedostatku vsaj nekoliko odpomoglo pokalno tekmovanje rezervnih moštev, ki ga je razpisala SK Ilirija. Neugodno vreme zadnjih tednov sicer ovira potek te konkurence, toda kljub temu pa tekme pridobivajo na zanimivosti. V tabeli vodi SK Slovan, ki je danes igral z Ilirijo B neodločeno 1:1 (1:0) in ima sedaj 7 točk zrazliko 16:1. Sledi Ilirija A, ki je danes porazila Korotanovo rezervo z 12:0 (5:0) s 6 točkami, nato Korotan z 2 točkama (3:13), Ilirija B z 1 točko, končno pa Reka in Grafika, ki sta še brez točk. Ostale nogometne tekme Celje: Laško : Šoštanj 4:1 (1:1). Šoštanj pade s tem na zadnje mesto prvenstvene tabele II. razreda. Sodnik g. Ochs objektiven, toda preveč ležeren. Dunaj: Admira • Austria komfo. : ASK Stokholm 3:0 (0:0), Rapid : Repr. H. lige 8:1 (3:0), Sportklub : Hakoach 2:1 (1:0), Donau : Favoritner SC 2:1 (1:1), Wacker : Libertas 2:1 (1:0). Budimpešta: Hungaria : Szeged 3:2, >11« : III. okraj 3:3, Ferenczvaros : Pho-bus 4:3, Ujpest : Kispest 4:1, Somogy : Nemzeti 3:2, Bocskay : Attila 2:1. Praga: židenice (Brno) : Viktorija žiž-kov 2:1, DFC : DSV Brno 1:1, Slavia : Viktoria (Plzen) 3:0, Teplitzer FC : DSV žatec 1:1. Berlin: Tennis - Borussia : Hertha 3:2. Rim: Florentina : Ambrosiana 4:2, Bo-logna : Casale 2:0, Triestina : Torino 1:1, Juventus : Brescia 5:1. Bruselj: Danska : Belgija 2:2. Službene objave LNP (Seja k. o. dne 23. XI. 1933.) Navzoči gg. dr. Kosti, Logar, dr. Dougan, Galof, Bucik; neupravičeno odsotni gg.: še-tina R., dr. Dolenc. Tomšič. Kaznuje se igralec Sagadin Alojz (Korotan, Ljubljana) po § 13. kaz. prav. s 14-dnevno zabrano igre; kazen mu poteče 6. 12. 1933; ustavi se kazensko postopanje proti igralcu Dekle vi Janku (Ilirija) zaradi pomanjkanja dokazov; zabeleži se izključitev igralca Končana Eda (Atletiki) pri tekmi Maribor r Atletiki dne 15. 10. t. I.; zabeleži se izključitev igralca Prejovška Ivana (Zalog) pri tekmi Svoboda (Vič) : Zalog, dne 5. 11. 1933. Kaznuje se igralec Varšek Milan (Ilirija) po § 20 kaz. prav. z enomesečno zabrano igre, všteje se mu suspenz, kazen mu poteče 28. 11. t. 1.; zabeleži se izključitev igralca žitnika Luceta (Ilirija) pri tekmi Maribor : Ilirija dne 12. II. t. 1. — Tajnik III. Službene objave GZSP (Seja u. o. dne 2L in seja sm. tehn. odbora dne 20. novembra.) Na predlog sankaškega odseka je ko-optiral u. o. v ta odsek g. Novška Viktorja. Vsem kandidatom sodnikom sporočamo, da se vrši sodniški tečaj v nedeljo 10. decembra ob 14. v hotelu Paar na Jesenicah Kandidati naj si takoj nabavijo sa-vezna in podsavezna pravila, kakor tudi vse tozadevne pravilnike, katere naj takoj naročijo- pri podsavezu proti plačilu 44 dinarjev, katere je treba poslati vnaprej. (Potrebujejo naslednja pravila in pravilnike: savezna in podsavezna pravila, verifi-kacijski pravilnik, pravilnik o smuških učiteljih, pravilnik za tekme v smuku in slalomu, določila o sodnikih, izprememba in dopolnitev tekmovalnega pravilnika, pravilnik za oskrbovanje skakalnic, kakor vse pravilnike, ki jih bo prihodnje dni izdal podsavez. Priporočajo se tudi Fisina pravila.) Izpiti se bodo vršili 17. decembra ob 14. v hotelu Paar. Praktični izpiti za skoke se bodo vršili 11. februarja 1934 na Lescah ter se zaradi tega pozivajo vsi oni kandidati, ki so iani položili teoretični izpit, da se takoj prijavijo. Podsavez name rava prirediti tečaj za slalom, smuk in smuški tek in sicer na Jesenicah. Prijave je poslati na podsavez najkasneje do 10. decembra, prijavnina znaša za tekmovalca 2i> Din. Tečaj se bo vršil predvidoma tri dni pod vodstvom domačih izvežban;h smučarjev in smuških učiteljev. Glede tečaja za skoke smo stopili v stike s save-zom. SPD v Kranjski gori se sporoča, da je u. o. njegovi prošnji izjemoma ugodil ter mu dovolil prirediti mladinski dan 6. januarja 1934, kakor tudi se mu dovoljuje zaprositi za pokrovitelja njihove medkiub-ske tekme na 30 km 11. februarja 1^34. g dr. Kraljeviča. Izvedbo podsavezrie slalom tekme se poveri Alp. S. K. Gorenjec ter ho imenovani klub prejel še tozadevni dopis. Klubi oz. društva, ki prijavijo svoje tekmovalce v verfkacijo na podlagi posebne verifikacijske prijavnice, kitere se dobijo pri podsavezu proti ceni 2 50 D'n. Pristojbina znaša 10 D'n. Prijavnici je treba priložiti eno sliko in zdravn ško potrdilo. da je dotični člap zdrav, šele na podlagi tega bo smel verificirani tekmovalcc nastopiti pri medklubskih tekmah. Legitimacije za polovično vožnjo izdaja šavez. Cena 10 D'p. Priložit; je treba eno sliio. Polovična vožnja velja samo v skupinan 6 oseb ali več. L'verenja se dobijo pri podsavezu. Vsem z:msk'm športnikom posebno t-k movalcem priporočamo zavarovanje >r .i nezgodam pri »Dunav«-. zavarovalna delniška družba, Ljubljana. Poudarjamo, da so zavarovane vse nezgode pri smučanju, sar-kanju in drsanju na ledu. V, zavarovanje je všteti vožnjo po železnici in avtobusih. Priporo-i.-tmo zavarovalno premijo 50 oz. 75 Di.i. ki vsebuje poleg zavarovalne vsote za slučaj smrti 10.000 Din ali t^ijre invalidnosti 20 000 Din še dnevnico 10 O n Pri premiji 75 Din je določen še rešilni prispevek lOCO Din. Točnejši podatki so Vam na razp~>'agc pri tajniku podsa>?;/i g. Činkovicu. Vsi zavarovanci naj se prijavijo z izpolnjeno »ponudbo za zimsko športno zavarovanje proti nezgodam« potom podsaveza. ker tem potom prejmejo gotov popust. Klubi oz. društva naj si takoj nabavijo potrdila v svrlio brezplačnega zdravniškega pregleda. Cena 0 50 Din za komad. G. dr. Marčič na Jesenicah bo pregledoval vsak dan od S. do 9. zjutraj ln od 17. do 18. Klubi, ki ne bodo do 26. t. m. poslali podsavezu svoj program za sezono 1933-34. ne smejo računati na objavo. Opozarjamo nova društva, bodisi športna ali tujsko-prometna, propagandna, ki se nameravajo včlaniti v savez, da se lahko včlanijo pod sledečimi pogoji: Prošnje za pristop na JZSS preko podsaveza v duplo. Priložiti je treba seznam odbora in od oblasti potrjena pravila. Pristojbine so tele: enkratna prijavnina 50 Din in članarina 100 Din. Odbor »Teka ujedinjenja«. Drevi ob 18.30 važna od borova seja v tajništvu, nebotičnik IV., obvezna za vse gg. odbornike. Naproša se zanesljivo in točno! Odbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. sekcija Ljubljana (službeno). Na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. priredi ASK Primorje Tek ujedinjenja«. Ker bomo ta dan proslavili obenem petnajstletnico nagega u eainjenja, se je Primorje odločilo, da priredi letošnji tek, za katerega je bla-osioviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, v velikem obsegu. Pri prireditvi bodo sodelovali razeu domačih tudi inozemski tekači. Zato bo potreben velik kader sodnikov ter je dolžnost vsakega saveznega sodnika, da ta dan sodeluje pri tem teku. V to svrho sklicujem drevi ob 20. v restavraciji Slamič (zadnja soba, poleg kmetske) sestanek celokupne sekcije ter se naprošajo vsi savezni sodniki, da se ga gotovo udeleže. Vsi in točno. Predsednik. SK Ilirija. Gimnastične vaje za smučarke bodo drevi ob 18.15 v garderobi na drsgji-šču. Teh vaj naj se udeležijo tudi atletinje in hazenašice. ŽSK Hermes (table-tenis).. Seja odboja drevi ob 18.30 v gostilni »Frantiopansk-dvor«. Udeležba strogo obvezna. SK Reka. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v Sokolskem domu na Viču. V torek prav tam članski sestanek vseh nogometašev. SK Slavija. Drevi ob 18.30 odborova seja v zadnji sobi restavracije pri Slonu«. Po svetu V bojih za svetovno prvenstvo v nogometu je že nekaj novic. Zmagovalec v skupini Kuba, Hai'fci, Mehiko bo moral odigrati izločilno igro z Ameriko na italijanskih tleh. Švedska je že potrjena kot zmagovalec severne skupine Izločilna tekma v skupini, kjer iigrata Italija in Grška, bo marca 1934 v Italiji. Revanžna tekma med ČSK in Poljsko — prvo so Čehi dobili 2:1 — bo maja 1934. V naši skupini se bo vršila odločilna tekma med nami in Rumuni dne 6. maja v Bukarešti. Če bo Fifa ugodila protestu Švice zaradi neodločne tekme z Rumunijo. se bo morda situacija za nas obrnila na bolje. Za zdaj smo enaki, toda po točke moramo v Bukarešto. Z I.uk sem-burško igra Nemčija 11. marce, Francija pa 15. aprila, obe v Luksembirrgu. ★ Lahkoatletska olimpiada za Evropo leta 1934 je zdaj popolnoma gotova stvar in Italija, ki ji je poverjena izvedba, ie že razposlala razpise.- Tekme bodo od 7. do 9. sent. v turinskem stadionu v vseh disciplinah olimpijskega sporeda, toiej 100. 200. 400. 800. 1500. 5000. 10.000 m. maratonski tek. 3000 m, 110 in 400 m z zaprekami, hoja ra 50 km. 4krat 100. i kxat 400. skoki v daljno, višino in ob palici ter troskok ter meti kopja. klad;va in kregie ter deseto-boj. Vsak narod lahko prijavi po dva atleta za disciplino ali po eno moštvo za štafeto. Prijave moraio dospeti 14 dni pred začetkom: zmagovalci dobiin zlate kolajne. Italija bo dala ob tej priliki 100 inozemskim udeležencem prosto vožnjo in bivanje za največ 8 dni, te »zastonikarje« si bo izbrala sama po rezultatih v nrihodniem poletju, vendar pa ima vsaka država va-vico najmanj do enega »zastonjkarju«. žena v sodobnem svetu Vpliv brezposelnosti na družinsko življenje Nedavno sem srečala znanca, ki sem ga poznala kot uglednega uradnika Na vprašanje, kaj počne, odgovori: »Nič, baraba sem postal.« Torej brezposeln. Pripovedoval je kako strahotno vpliva brezposelnost na človeka, kako z materialno bedo rase tudi duševna propast. »Najbolj strašno je to.« je dejal, »da človek na sebi opazuje, kako propada, a si ne more pomagati. Vajen urejenega življenja se sprva 'lovi za vsako bilko, da bi se vzdržal na površju, toda polagoma se vendarle pogreza neizprosno, brez upanja na rešitev, kakor če zaideš v močvirje« Najhujše za brezposelnega moža je njegovo stališče v družini. Drurna brezposelnega je najboljši d<\kaz, da je materialna osnova t:3ti fundament, od katerega je odvisno vse duševno življenje človeka, vsa njegova duhovna rast ali propast. Dobrota. ljubezen, zadovoljstvo, poštenost, socialni in narodnosti čut — vse je odrejeno po materialnem blagostanju. Zato je v današnjih časih naravnost absurdno, da se neprestano govori m piše o duhovnosti, da se venomer poudarja, da je najvažnejša za ljudstvo duševna vzgoja, ko vendar ves svet in vsak posameznik, posebno tisti, ki so jim take fraze namenjene, mislijo. ker morajo misliti — predvsem na to. kako se bodo gospodarsko vzdržali na površju. Govoriti tistemu, ki gospodarsko propada, o duhovnih dobrinah, se pravi zavestno, zaradi demagoštva ali pa zaradi naivnosti izbegavati realnost. Konkreten primer za to nam nudi, kakor že omenjeno, družina brezposelnega. Imela sem priložnost tako družino sama opazovati, a ;nož je bil dovolj realen, da je znal vzroke iz-prememb sam analizirati. Dokler je imel službo, je vladala v družini naravnost pa-t-iarhalna sreča. Odnos med obema zakoncema vzeren. ljubila sta drug drugega, otroci so se razvijali duševno in telesno. Pa je nrišla redukcija, ki jc zadela tudi njega. Tedaj se je začelo razmerje v dru-ž:ni izpreminjati. Žena mu je dajala nekaj časa pogum, skupaj sta pritiskala kljuke pri vplivnih ljudeh in znancih, ki pa so se siromašnega poznanstva kmalu otresli. Z naraščanjem bede je rasla tudi r.er-voznost. Mož je izgubljal samozavest in zaupanje v samega sebe, kajti kmalu tudi pri ženi ni našel več tiste opore, ki bi mu dajala vsaj nekoliko moralne moči. Kmalu so se začeli prepiri in ko so se selili v siromašnejše stanovanje, ni bilo očitkov ne konca ne kraja. Družinsko življenje mu je postalo kmalu pravi pekel, doma se izogfblje, zlasti kadar nima niti priložnostnega zaslužka. Kdor opazuje takega človeka po enem letu pris lnega brezdelja, se rnyra zgroziti ob spoznanju, kako so materialne nezgode razkrojile njegov značaj, ali če hočete njegovo duhovno življenje. Materialna stiska ni razorala samo njegovega fiz;čnega, temveč tudi njegov duševni obraz. Tisti trenutek, ko so človeku v gospodarskem pogledu spodne-sena tla pod nogami, se izpremeni vse njegovo gledanje na življenje, kajti čuti se zapostavljenega, prikrajšanega za najele-mentnrnej.se pravice. Zavest, da zanj ni mesta pod so'ncem, da morajo njegove sile, te'esne in duševne, prisiljeno počivati, pri tem pa na eni strani prirodni nagon po samoohrani. na drugi strani j a naravnost sirovo pomanjkanje najpotreo-nejših sredstev za samo hrano — ali je čudno, da vse to do dna izpremeni človekovo duševnost, ln če se tem vplivom pridruži še brezbrižnost ali celo br^zsrč-nost srečnejših soljudi, moremo razu n :ti tudi prestopek pri tem človeku: »Po kakšni pravici naj prav jaz stiadam?« Povsem umevno je, da mora tako raz- i položenje. porojeno iz materialne stiske, i že samo po sebi, ne giede na gmotno po-manjkanje, najslabše vplivati na življenje ! v družini. Gotovo je idealna taka druži- | na. kjer vlada med zakoncema neke vrste i enakopravnost, a res je tudi, da do danes ! vidi :"cna v možu močnejšega, trdnejšega | in najbrže skoru vsaki ženski dobro de j zavest, da se more na nekoga nasloniti, ; pri katerem najde oporo in zavetje. Ka-ko razumljivo tedaj, da se ženin odnos i do moža izpremeni, če ona naenkrat spozna. da njen mož ni več to. kar je bil, da se je zamajala opora, čeprav so jo vse življenje vzgajali v tej veri o opori in preskrbi. Res je, da mora človek svojemu bližnjemu stati ob strani ob hudih urah, zlasti pa žena svojemu možu. Go tovo pri večini žen mož tudi najde razumevanje, toda ob prevelikem pomanjkanju in pri večni skrbi za obstanek se najboljša volja razblini in često ostane sama jedkost, ki zastruplja ozračje skupnega življenja. Posebno hudo je v taki družim, kjer je več otrok. Človek bi mislil, da so otroci brezposelnih staršev vsaj pod skrbnim nadzorstvom, ko sta oče in mati brez dela. Toda ti otroci so še na slabšem kakor pa otroci zaposlenih staršev, kajti oba sta navadno zdoma in iščeta dela ali pa podpore, 'i udi za otroke nima več privlačnosti dom, kjer iz vsakega kota gleda beda nasproti. A naj bo mati še tako skrbna, tista ni več za otroke, kakor je bila poprej, četudi njena ljubezen do njih ni prav nič manjša. Neprestana borba z gladom jo napravlja apatično, medtem ko se je poprej trud Ia, da bi otroke lepo m dobro vzgojila, da bi jim napravila topel dom. je zdaj njena edina skrb. kaKo jih bo nasifla, vse drugo je postranska reč.^ Tako so ti otroci prav pogosto prepuščeni ulici in njenim vplivom. Ze zgodaj se navadijo prosjačiti in pohajkovati. Izginja j;m smisel za dostojnost in urejeno življenje. Razmere v družini, zlasti pa odnos med možem in ženo se tudi močno izpremeni, če je on brezposeln, žena pa dobi službo ali sploh delo za zaslužek. Tudi pri nas je precej takih primerov. Tedaj se izpremeni zlasti notranji odnos med obema: žena dobi samozavest, ki je poprej nikdar ni imela. To je povsem naravno, kajti zdaj je ona tista pri hiši. ki vzdržuje druge, čeprav ostane glede dela pogosto vse pri starem: žena še nadalje izvršuje vse delo, ki spada v žensko področje. Zvečer pripravi večerjo, krpa, riba, pere. Marsikateri mož rajši sedi brez posla, kakor bi se ponižal do »ženskega dela.« Toda vedno ni tako, včasih se vlogi menjata na celi črti. Žena hodi na delo, mož pa gospodinji in varuje otroke. Nedavno je neka deklica pravila: »Zdaj smo dobili ata k hiši; kuha in na nas pazi.« Delavke-vdove se je oprijel brezposeln delavec, ki ga je akceptirala s pogojem, da bo gospodinjil m otroke vzgajal. Poprej jih je morala puščati pri sosedi, zdaj pa so doma pri njem in videti je, da je za vse prav. To je prav gotovo narobe svet, toda ljudje si pomagajo, kakor pač vedo in znajo. Take razmere morajo na večino mož gotovo zelo slabo vplivati, kajti vzbujati morajo v njih občutek manjvrednosti. Moža, ki je vajen zapovedovati, če ne drugod, pa vsaj doma, mora taka vloga naravnost potreti. Zavest, da se mora pustiti od žene preživljati, gotovo vpliva na njegov značaj v najslabšem smislu. Poprej je delal, ne samo radi veselja do dela, radi težnje po udejstvovanju in ustvarjanju, temveč ga je k temu silil tudi čut dolžnosti napram otrokom, ki so po njegovi volji na svetu ter mora zanje skrbeti. Enaka odgovornost ga je vezala tudi do žene. čimveč jim je lahko nudil, tembolj ponosen je bil. Zdaj ni nikoT^ur potreben, morda je svoji okolici celo v breme. Ta občutek je gotovo strašen za vsakega človeka, za družinskega očeta pa mora biti naravnost porazen. V takem primeru je možnost vsaj znosnega sožitja v veliki meri odvisna od žene, od njene rahločutnosti in spoznavnosti, kajti v takih razmerah človeka vsako ponižanje kaj hitro zlomi. Vsakdo, kdor zna v življenju gledati z odprtimi očmi, in si upa in hoče videti tako, kakor je v resnici, mora priznati, da družino najbolj razkraja prav brezposelnost, torej gospodarski moment in da tu ne bodo pomagale nobene cnciklike, niti fašistične odredbe za podvig družine. Uspešno delo po kongresu slovanskih žen Ljubljana, 23. novembra. Češki del Edinstva slovanskih žena s predsednico gospo Smolar-Čapkovo na čelu je že v nekatera mesta naše države po svojem obisku poslal pisma, v katerih obuja spomine na lepe sprejeme ter poroča o svojem delovanju. Članice so se takoj po vrnitvi v domovino lotile dela in so že uspešno organizirale »Napoleonski kongres« ter razstavo mest. kopališč in prirodnih lepot slovanskih dežel, 21. t. m. pa so začele s tretjim ciklusom gledaliških predstav slovanskih avtorjev. Prvi večer je bil posvečen jugoslovenski gledališki umetnosti s komedijo Petra Preradoviča ml. »Ali se razumemo?« in s prologom ge Karasovc. Prihodnje leto (S. januarja) priredijo v Pragi »Vseslovensko besedo« pod pokroviteljstvom predsednika republike Masary-ka. častno predsedništvo je prevzela po želji Edinstva slovanskih žen v Pragi gospa Zlata Kovačevič-Lopašičeva. V Trenčinu pa bo letos 1. decembra ustanovljena slovaška sekcija Edinstva slovanskih žena pod vodstvom znane narodne delavke in umetnice gospe Mičatkove. ki si je pridobila velike zasluge s propagando slovanskih narodnih ornamentov in ročnih del. Nova sekcija bo slovesno izročila snominsko darilo 17. češkoslovaškemu polku v Trenčinu, iz katerega so izšli junaškr upom;ki proti Avstriji, ki so storili med okupacijo mučeniško smrt v Kragujevcu. To darilo je prevod Odavičeve drame »Oj. Slaveni«, ki so jo prevedle v slovaški jezik članice Edinstva. Na prvi strani te knj;ge sta sliki ju2»slovenskega vojaka z Dubrovnikom in češkoslovaškega vojaka s Trenčinom v ozadju. Sekcija v Trenčinu bo vodila tudi brezplačne tečaje srbohrvatskega in ruskega jezika ter organizirala potovanje srednješolske mladine v Kragujevac na grob trenčinskih mučenikov. Slovaška mladina bo takrat obiskala tudi Sarajevo. Dubrovnik. Split. Plitvice. Zagreb in Ljubljano. Gospa Mičatkova bo te dni v Trenčinu predavala o Jugoslaviji in se je že obrnil« na prijateljice "pri ženski organizaciji v Zagrebu. da bi ji preskrbele za to predavanje filme ter razne slike naših narodnih noš in običajev. TEDEN DNI FILMA v znamenitem Gogolovem delu >Taras Bulbi«. »Frasquito« se v kratkem prične snemati kot zvočni film. Muzikalno vodstvo tega filma bo poverjeno avtorju operete, komponistu Leharju. Lisztova opereta »Ljubavni san« bo za sezono 1934-35 gotova. Glavni vlogi sta poverjeni Marthi Eggerthovi in Conradu Veitu. Maria Dresslerjeva, slavna ameriški igralka, slavi svoj 62. rojstni dan. Dresslerjeva je najpopularnejša igralka Amerike. Eno njenih najboljših del je »Emaz-dal nekoč sledečo odredbo: »Cenzura naj pazi na to. da ne bosta dve zaljubljeni osebi nikoli stopili S3mi z odra, zmerom ju mora nekdG spremljati.« Dirigent Oskar Fried je povabil lla^a Liebermanna na koncert, pri katerem je izvajal Beethovnovo Deveto simfonijo. Po koncertu je Fried vprašal slavnega slikarja, kako mu je ugajala izvedba simfonije. »Veste,« je dejal Liebermann z nasmehom, »te pa ni mogoče ubiti.« „Tarzan" V kratkem bo Ljubljana gledala eno najlepših del z naravnimi posnetki iz pragozda. Mnogo je že bilo tovrstnih filmov, a vendar lahko trdimo, da je film »Tarza^« v režiji van Dyka edinstveno tovrstno delo. Režiser si je po dolgem iskanju izbral kot glavnega akterja za svoje .delo svetovno znanega šampiona v plavanju Weiss-miillerja, ki se o njem govori, da je ideal moške telesne lepote in moči. Enaka njemu je njegova partnerica Edgar Rice Bur-roughsova. Kdor pozna zgodbe o Tarzanu, se ne bo čudil, da je ta film naletel povsod na priznanje, saj nam podaja divjost narave in človeka v borbi z naravo tako prepričevalno. da je iluzija popolna. Slovanska filmska produkcija V zadnjem času so se tudi Slovani začeli prav močno udejstvovati na poprišču filmske produkcije. Čehi, Rusi in Poljaki imajo filmske proizvode, na katera so lahko ponosni. Osobito nas zanima ruska produkcija. Rusi so bili vedno veliki umetniki in filozofi. Njih dela niso šablonska, kakršna dobimo med drugo svetovno produkcijo. Vsak film zase je umetnina velike tehnične in umetniške vrednosti. V vsakem delu se zrcalijo oni tipični ruski »jaz«, neizmerna širokogrudnost in globina duše. Izven Rusije se danes predvaja več ruskih filmov. Tako »Sama« iz življenja ruske učiteljice, ki je žrtvovala svojo mladost in srečo, samo da zanese kulturo in prosveto v zapuščene ruske kraje. »Tihi Don« je mogočna epopeja slavnih donskih kozakov. »Mrtvi dom« je narejen po Dostojevskega romanu »Zapiski iz mrtvega doma«. >Zemlja žeje« pokazuje ono neizmerno pustinjo med evropsko in azijsko Rusijo. Vsi filmi so zvočni in njih jezik je lahek in lahko razumljiv. Poljska produkcija se ponaša z filmsko dramo »Dzieje Grzechu« po znamenitem romanu žeromskega. Poljsko filmsko podjetje »Sfinks« se trudi, da nam nudi res prvm-rstna dela. češka produkcija se je poslavila z več filmi. Največji med njimi je gotovo »Revizor« po znamenitem Gogoljevem romanu. Ustvarila nam je več otroških filmov, kakor »Rdečo kapico«, »Snegulčico« in še nekaj drugih. Filmski drobiž Fedor šaljapin je izjavil, da bo v kratkem nastopil v novem filmu. Tokrat bo pel Posredujem 1 fii&r na hranilne knjižice velikih denarnih zavod-or. RTi-Vf 7. . r e. L>h':ana. Gledališka 13. 42916-16 Vsak* 50 par; xa ID ] >t> tli I ia. (33) j Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim do vsrke višine vlog. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana 71«. 4?(K7-!6 Orehova jederca v vsa.; a m-noiia: nnfl Se- ver & Komp.. L;-!:b'.'a.nfl, G-oej-oc-veuskfl c t*.u; štev. 5. V?« k a brazda 1 Din: z* lajanje naslora ali ia šifro pa 5 Din. (i.*, Mizarji pozor! Najcenejše v,-za ne plo jče: ielževt- bukove. o knme in v ve- KO/122. 200/12:. »o m.julijih cenah. Tvora ?ko *k'*ka <*e6ta 31. Zlf< & Bukova drva v kolobarjih po 6 D ! *n metka P" 5 Din onfc 91. K rže S^rd. eiAD U. TniTvaki -_«-!- 2 čv4-.m3.-C-- -ji;. Globoko potrti javljamo, da je v 63. letu starosti tragično preminula sestra, teta, gospa V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak 'n zet, gospod V-V 2% OCmilF strojni stavec dne 26. t. m. nenadoma mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 28. novembra 1933 ob uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. novembra 1933. MARIJA KOCMUR, soproga BOŽENA, SILVO, JANEZ, otroci — in ostalo sorodstvo vdova po posestniku In gostilničarju Pogreb blage pokofniee bo v ponedeljek popoldne na domače pokopališče. Videm pri Krškem, 26. novembra £933* Žalujoči ostali. M PRIGODE POREDNEGA (T BOBU A •J.VNKO IN STANKO KRALJ DEBELIH PRIGODE GOSPODA KOZAM URNIKA SKOK, CMOK i IN JOK IGA I SINKO DLBELINKO l, i e ju je Uavoru ttayljen izdaja sa douzorcij »Jutra« Ailou iu oiu^ai Naiuano tiskamo