Št. 138 (15.240) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944'do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. __________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/77%600_____ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 J500 LIR POŠ1NMA PLAČANA V GOTOVN SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% GIS ALPINA GKSTIOM investiciiški skladi nz^ll/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJKd tržaška kreditna banka L : j ČETRTEK, 25. MAJA 1995 Nočne more mladih politikov Boštjan Lajovic Staviti si upamo, da bi Zoran Thaler in Borut Pahor, ce bi seveda imela možnost, letošnji maj najrajši preživela Uekje daleC stran od »ponorele« Slovenije. Znašla sta se namreč v vrtincu zunanjepolitičnih razprav in odločitev, ki utegnejo biti Usodne ne samo za državo, ampak tudi za njuni politični karieri. Slovenija se odloča za zaroko z Evropsko Unijo, ta pa brez pristanka Italije ni mogoča. Vprašanje kaj oziroma koliko bomo dali prebrisanim Italijanom je tako postalo osrednja dilema slovenske politike, na njej pa«jahajo« vsi politiki v Sloveniji, ki dajo kaj nase. Dilema zares ni preprosta, saj bo kakršenkoli dogovor z Italijo vsaj en del politike in javnosti označil za nacionalno izdajo. Peterletovo zgodbo iz Ogleja doživlja Zoran Thaler kot nočno moro, zato se je očitno odločil za taktiko presenečenja in nabiranja zaveznikov »pod mizo«. Sodeč po Včerajšnji seji odbora za mednarodne odnose Thalerjeva izbira morda ni najbolj posrečena: poslanci so jedko ugotavljali, da je Thaler hitro pozabil na svoje poslanske čase in da jih ignorira še bolj kot prejšnji minister. Nočne more pa doživlja tudi Borut Pahor, ki se je nekoč javno pridušal, da prek oglejskega praga ne bo prestopil niti za ceno svoje politične kariere. Zdaj, ko Oglej doživlja svoje »re-make«, je v dokaz svoje doslednosti moral napasti Zorana Thalerja. S svojim nastopom je oblikoval nenavadno opozicijsko koalicijo, saj sta ubrano sodelovala celo z Soriškim rojakom Hvalico. Pri tem mu pomaga tudi Zoran Thaler, saj se da poslance ignorirati tudi na bolj eleganten način kot je ta, da si v zadnjih desetih dneh minister in predsedujoči odbora niti telefonirati nista utegnila. Odbor za mednarodne odnose je tako postal še ena fronta, ki si jo je po nepotrebnem odprl zunanji minister, Borut Pahor pa nasprotnik, ki si to ne Zeli biti. I Občutna okrepitev lire, 1 dokaj dobro tudi borza MILAN - Po dveh dneh padanja sta se včeraj okrepili tako lira kot milanska borza. Negativne učinke majskega inflacijskega skoka so trgi očitno že »preboleli«, čeprav jih še vznemirja zaostritev notranjepolitičnih odnosov, medtem ko na liro vpliva tudi nadaljevanje merjenja moči med marko in dolarjem. Italijanski bankovec se je včeraj ovrednotil do vseh glavnih valut, predvsem pa do marke in dolarja. Prvo je pred zaprtjem trgov potisnil na 1.162, dolar pa na 1.673 lir, kar pomeni, da je lira v primerjavi s tečaji ob odprtju trga pridobila 1, 7 odstotka (ali 21 lir) do marke in 1, 9 odstotka (ah 32 Ur) do dolarja. Pozitiven je bil tudi borzni sestanek, vendar je tik pred zaprtjem trga prišlo do tehnične okvare v telematskem sistemu. Na 11. strani ■ lisice na dvoriščih: nevarnost I stekline v zgoniški občini ZGONIK - Zgoniški občani so po- dvoriščih, na cesti, v vrtovih in celo slali oblastem peticijo, v kateri zahte- , v kleti. vajo, naj čimprej ustrezno ukrepajo Domači lovci se hudujejo, ker je proti steklini in prisotnosti lisic na lov na lisico, kljub nevarnosti, ki jo občinskem ozemlju. V zadnjih ted- predstavljajo stekle lisice, v Tržaški nih so namreč opazili več lisic pri pokrajini prepovedan. Opozarjajo pa Bajti, v Saležu in v Zgoniku. Po vsej tudi na brezglavo početje meščanov, verjetnosti gre za živali, okužene s ki prihajajo na Kras, in dovolijo steklino, saj se sicer lisice, razen v psom, da se raztečejo, namesto, da bi izjemnih primerih lakote, otepajo va- jih držah privezane na vrvici, si in človeka. Lisice so opazili na Stran 4 SPOR MED BERLUSCONIJEM IN VLADNIM ZAVEZNIŠTVOM Razkol o televizijskih mrežah Referendumi so neizogibni Spodletelo vladno posredovanje - Obeta se vroča kampanja RIM - 11.junija bomo glasovali tudi o treh referendumih o televizijskem sistemu. Sinoči je namreč prišlo do dokončnega političnega razkola med Berlusconijem in politično koalicijo, ki podpira vlado predsednika Lamberta Dinija (na sliki). Lastnik Fininvesta je do zadnjega trmasto vztrajal na svojih stališčih in v bistvu prisilil vse komponente desničarskega Kartela svoboščin, da so se mu podredih. Po sinočnjem razkolu se je pravzaprav že začela volilna kampanja, ki se obeta vroča in polemična. Razen »čudeža«, ki ga ni videti na ob- VČERAJ V SENATU Agnellijeva o odnosih s Slovenijo zorju, bomo v nedeljo, 11. junija torej na volišču dobili kar enajst glasovnic različnih barv za enako število ljudskih referendumov. To bo povzročilo nedvomno veliko zmedo, kot je pred dnevi priznal sam predsednik ustavnega sodišča, ki je svoj čas prižgalo luč referendumom. Politično gledano so, kot znano, daleč najpomembnejši trije referendumi o televizijskem sistemu. Načelnik poslanske skupine »Forza Italia«, Berlusconijev glasnik Vittorio Dotti je celo predlagal, da bi Berlusconi do odobritve novega državnega zakona o javnih občilih ohranil vse tri dosedanje televizije, od katerih bi lahko le ena oddajala poročila oziroma informativne oddaje. Severna liga je takoj iz protesta zapustila pogajanja, Bossijevim pristašem pa so se kasneje pridružili še vsi predstavniki levosredinske koalicije. Na 2.strani RIM - Ce bo Italija pristopila k pogajanjem s Slovenijo z dobrohotnostjo, se bo njen ugled v Evropi okrepil. Tako je poudarila v senatu italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je v ekspozeju o pripravah na medvladno konferenco za revizijo pogodbe iz Maastrichta vključila tudi odstavek o pogajanjih med Rimom in Ljubljano. Agnellijeva je povedala, da se Italija s tem ne odpoveduje zaščiti lastnih interesov in se obvezala, da bo dala parlamentu v oceno morebitni sporazum s Slovenijo še pred nje- govim podpisom. Na izvajanje zunanje ministrice se je zelo kritično odzval bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Li-vio Caputo, ki je vlado obtožil pretiranega popuščanja Sloveniji in menil, da Rim in Ljubljana snujeta neke vrste ponovitev Osimskega sporazuma. Caputovo razmišljanje ni imelo velikega odmeva. Posredno ga je zavrnil slovenski senator Darko Bratina, ki je poudaril nujnost zaščite pravic slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. (V.T.) Okrogla miza v Rimu: Slovenija danes RIM - V okviru Dnevov Slovenije, ki jih je organizirala ita-lijansko-slovenska gospodarska zbornica, so priredili okroglo mizo, na kateri so podpredsednik vlade in minister za gospodarsko sodelovanje Janko Deželak, tajnik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Kunstelj, predstavnik slovenskega turističnega gospodarstva Boris Bajželj in drugi predstavniki orisali gospodarski potencial Slovenije. Čeprav je Italija drugi gospodarski partner Slovenije, je Slovenija v Srednji Italiji dokaj nepoznana. Zato je bila pre-zentacija potrebna v stvarnosti, ki sosednjo državo pozna bolj kot nepopustljivega pogajalca, ne pa kot državo, ki nudi možnosti gospodarskega sodelovanja. Na 3. strani BALKANSKA VOJNA Fosforni izstrelki na Sarajevo Prepričevalna misija ruskega odposlanca Aleksandra Zatava v Beogradu BEOGRAD, SARAJEVO (Reuter) - Moskva je včeraj v Beograd poslala Aleksandra Zetova, ki naj bi srbskega predsednika Slobodana Miloševiča prepričal, naj prizna Bosno in Hercegovino v zameno za delno ukinitev ukrepov ZN proti ZR Jugoslaviji. Zotov je v Beograd prispel v času, ko so bosanski Srbi izvedli enega najhujših topniških napadov na Sarajevo, v katerem je umrlo pet ljudi, 29 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva francoska pripadnika mirovnih sil ZN. Unprofor zatrjuje, da so Srbi v napadu na civilne objekte uporabili tudi prepovedane fosforne izstrelke. Srbske granate so padale tudi na breg nad židovskim pokopališčem. (Telefoto AR) Danes v Primorskem dnevniku Specogna v zaporu Bivši predsednik družbe Autovie venete Romano Specogna se je po 10 dneh skrivanja sam javil sodnikom in je zdaj v zapom v Tolmeču. 2 Radijska dela tržaških jetnikov »V čakanju na sodbo« je naslov petih krajših radijskih del, ki so jih v celoti pripravili tržaški jetniki. O tem kot tudi o življenju nasploh v ječah je bil govor na srečanju v koronejskih zaporih. Stran 5 Za Gorico več bencina Goriška trgovinska zbornica je včeraj uradno potrdila, da bodo avtomobilisti letos prejeli po 90 litrov bencina proste cone več kot doslej. Stran 9 Ajox evropski prvak Nogometaši Ajaxa so z zmago nad Milanom z 1:0 sinoči na Dunaju zasluženo osvojih evropski naslov. Stran 23 Jadranu TKB prvi finale Jadranovi košarkarji so sinoči na prvi finalni tekmi končnice prvenstva Gl lige premagali Servolano Lat-te Carso z 79:69 (36:38) in tako vodijo z 1:0. V soboto bodo igrali drugo tekmo na igrišču Servolane. Stran 24 NOVICE Scalfaro sprejel Gligorova RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj na Kvirinalu sprejel predsednika Makedonije Kira Gligorova, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji. Srečanja se je udeležil tudi vladni podtajnik v zunanjem ministrstvu Emanuele Scammacca del Murgo. Pogovori DSL - SRD RIM - Tajnik DSL Massimo D’Alema se je včeraj na strankinem sedežu v Ul. delle Botteghe Oscure sestal s podpredsednikom nemške SPD VVolfgangom Thiersejem, ki ga je spremljal nemški veleposlanik v Rimu Dieter Kastrup. Prisoten je bil tudi odgovoren za zunanjo politiko v vodstvu Hrasta Piero Fassino. D’Alema je med srečanjem podčrtal, da vedno vec ljudi v Evropi z zaupanjem gleda na demokratično in moderno levico, kot dokazujejo uspeh Tonvja Blaira v Angliji, Jospinov volilni rezultat v Franciji, volilno napredovanje nemških socialdemokratov, nenazadnje pa tudi izid upravnih volitev v Italiji. Hitrostna omejitev za novopečene voznike RIM - Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino glasov (323 za in 18 vzdržanih) spremenila v zakon odlok o cestnih prevozili. Zakon predvideva nakazilo 20 milijard lir v 10 letih upravam dežel s posebnim statutom za poravnavo primanjkljajev, ki jih imajo podjetja za potniške prevoze, med drugim pa nalaga strogo hitrostno omejitev novopečenim avtomobilistom; prva tri leta po prejemu vozniškega dovoljenja bodo smeli doseči na avtocesti kvečjemu 100 km/h, na drugih cestah pa največ 90 km/h Sodelovanje sindikatov iz Istre, Veneta in FJK TRST - Delegacije sindikatov CGIL, CISL in UIL za Furlanijo-Julijsko krajino in Veneto ter Hrvaške avtonomne sindikalne zveze za Istro so včeraj v Trstu zasnovali statut in sestavo Meddeželnega sindikalnega sveta, kot to odreja Evropska sindikalna konfederacija. Po odobritvi statuta bo prav tako v Trstu skupščina novoustanovljenega sveta, ki bo ščitil interese delovnih ljudi in upokojencev na teh treh območjih. ______PO VČERAJŠNJI PREKINITVI POLITIČNIH POGAJANJ__ Referendumi o televizijah so sedaj najbiž neizbežni Berlusconi noče sprejeti razsodbe ustavnega sodišča o TV mrežah Po 26 let zapora ugrabiteljema malega Farouka Kassama TEMPIO PAUSAMA - Po 14 urah v porotni sobi so sodniki v Tempiu Pausania končno razsodili: oba obtoženca so obsodili na 26 let zapora. Mario Asproni, ki je bil svojčas dolgo na begu, in gozdar Baldassarre Marras, oba iz vasi Lula blizu Nuora, sta bila obtožena, da sta sodelovala v ugrabitvi malega Farouka Kassama. Kot je znano, je bil otrok ugrabljen januarja leta 1992, ko je bil star 7 let, ter je bil šest mesecev v rokah svojih ugrabiteljev, ki so mu tudi odrezali uho. Mah Farouk je tudi pričal na procesu ter pospremil preiskovalce v jamo, kjer je bil jetnik. Skupaj s starši pa je pred kakimi desetimi dnevi zapustil Sardinijo. Zaradi Faroukove ugrabitve pa bodo morah še sodih vodji tolpe Matteu Boe ju, ki je zaprt v Parizu v zaporu največje vamosh. RIM - Samo politični čudež, ki ga vsekakor ni videti na obzorju, lahko prepreči junijske referendume o televizijah. Poskus ministrskega predsednika Lamberta Dinija, ki je predlagal kompromisno rešitev tega vprašanja, je klavrno spodletel, pod večer pa je prišlo še do dokončnega političnega razkola med Berlusconijevo stranko in levosredinsko koalicijo ter Severno ligo, ki podpirata vlado. Takoj zatem se je začel »ping-pong« medsebojnih obtožb o tem, kdo je kriv za propad pogajanj, kar že sodi v volilno kampanjo, ki bo ostra in polemična. Da so referendumi o TV mrežah neizogibni pravzaprav soglašajo vse stranke. Do razkola je prišlo, ko je načelnik poslancev »Forza Italia« in Berlusconijev pogajalec Vittorio Dotti predlagal, da lahko do novega zakona vsakdo (glej Berlusconi) ohrani tri televizije. Le ena od teh, je predlagal Dotti, pa bo lahko oddajala informativne oziroma novinarske oddaje. To pomeni, da »Forza Italia« ne samo, da odklanja referendumska vprašanja, ampak celo sam zakon Marami, ki je trenutno mrtva črka. Leva sredina in Severna liga sta Dottijev predlog odklonili na ceh črti. Zavezništvo, ki podpira Dinijev kabinet, krivi za neuspeh pogajanj bivšega ministrskega predsednika, ki si očitno želi frontalnega spopada o televizijah. Samo tako si namreč lahko razlagamo trmasto vztrajanje na sta- liščih, ki niso stališča Kartela svoboščin, ampak le interesi Fininve-sta. Da si Berlusconi želi referendume se je sprijaznil tudi direktor Unita VValter Veltroni, ki je z voditeljem Fininvesta Fedelejem Confalonie-rijem, skušal skoraj do zadnjega posredovati, da se z uravnovešenim zakonom preprečijo trije najpomembnejši referendumi. Z razkolom v parlamentu se je sinoči v bistvu pričela volilna kampanja. Berlusconijevi interesi so torej prevladali nad splošnimi interesi države, Kartel svoboščin pa se je - kljub raznolikosti stališč med raznimi komponentami - še enkrat popolnoma istovetil z lastnikom Fininvesta. Bogi, Guarino in predsednik Napolitano med včerajšnjimi mrzličnimi pogajanji v posebni komisiji za preprečitev referendumov o televizijskem sistemu (telefoto AR) PORDENON / PODKUPNINE h Romano Specogna se je sam javil sodnikom PORDENON - Bivši predsednik družbe Au-tovie Venete Romano Giuseppe Specogna se je včeraj zjutraj izročil pravici. Proti njemu je pordenonska sodnica za predhodne preiskave Anna Fasan pred kakimi desetimi dnevi izdala zaporni nalog pod obtožbo korupcije in zlorabe javnega položaja, ker naj bi od nekaterih podjetnikov prejel milijonske podkupnine v zameno za zakupe del za njegovo družbo. Spe-cogno, ki je star 68 let, je že včeraj zaslišal javni tožilec Raffaele Tito. Kot rečeno, je pohcija Specogno iskala že kakih deset dni, prav včeraj pa so številni deželni mediji objavili vest, da naj bi se skrival v Sloveniji, in sicer najprej v Lipici in nato v Piranu. Na ukaz pordenon-skega sodišča pa so včeraj v Rimu aredrah Wal-terja Riccardija, 61 let, ki je bil pred časom osebni tajnik bivšega ministra Carla Vizzinija. Riccardi je obtožen, da je prejel kakih 300 milijonov podkupnin od dveh furlanskih podjetnikov. AVTOMOBILIZEM / NOVA FIATOVA MODELA Od septembra na voljo brava in bravo Šest različnih motorjev in 24 verzij - Skupen izhodiščni projekt - Dolga raziskava za izbiro pravšnjih imen TURIN - Od septembra bosta na voljo dva popolnoma nova Fiatova avtomobila, ki so jima nadeli imeni »brava« in »bravo«. Bravo je neke vrste kombi, ki bo dolg malenkost več kot 4 m, širok 1, 75 m, medtem ko bo brava limuzina s kratkim repom in bo dolga 4, 18 m, široka pa 1, 74 m. Kupci bodo lahko izbirali med 24 različnih verzij: poganjalo ju bo 6 različnih motorjev, štirje bencinarji in dva dizla v razponu od 1400 do 2000 kubičnih centimetrov. Obe vozili bosta bistvenega pomena v strategiji razvoja turinske hiše, izhajata iz istega osnovnega projekta, ki se je nekoliko diferenciral po poti, prihajata na trg pičlih 32 mesecev, potem ko so načrtovalci dokončali svoje delo. Design je nedvomno prikupen in je sad dela številnih stihstov, ki so imeli kot cilj predvsem funkcionalnost obeh modelov ter nekatere povsem nove tehnične rešit- ve. Bravo in brava obsegata popol- no pahljačo ponudbe, ki se bo razlikovala v količini opreme, dodelanosti, motorjih. Oba modela spoštujeta seveda vse varnostne norme in predpise ter jamstva za njuno reciklažo ob koncu njunega življenjskega ciklusa. Ime obeh modelov podčrtuje dejstvo, da izhajata iz istega osnovnega projekta. Tovarna je baje hotela s tema imenoma prenesti tudi v Evropo nekatere Fiatove vrednote: italijanski design, tehnološko novost in zmožnost, da zadovolji zahteve odjemalcev. Ime so izbrali na podlagi veC kot 500 dvojic, ki jih je predlagala cela vrsta agencij, istočasno po so izvedli raziskavo o tem, če sta imeni razumljivi v vseh jezikih, da ne bi iz njiju prihajala morda tudi negativna sporočila. Pri gem so ugotovih, da sodita obe besedi že v splošni mednarodni besednjak in da nimata negativnih prizvokov. Na sliki: brava desno in bravo levo. RIM / NA KONGRESU __________________ Tudi predstavnica ZSKD v vsedržavnem svetu ARCI RIM - Od Konfederacije do Federacije združenj: v tem znamenju je potekel v Rimu 3. vsedržavni kongres Konfederacije ARCI, ki se ga je udeležilo 400 delegatov osemnajstih včlanjenih združenj, med katerimi tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Kongres je sklenil skoraj enoletno notranjo preureditev organizacije, ki želi z racionalizacijo lastne strukture postati vedno učinkovitejši družbeni, kulturni in politični dejavnik. S svojo razčlenjeno dejavnostjo na področju kulture, rekreacije, športa, zaščite okolja, mednarodnega sodelovanja, mirovnih pobud, družbene solidarnosti, je ARCI zrasla v eno od pomembnejših stvarnosti tako imenovanega "tretjega področja” oz. področja dejavnosti “no profit”. V ta sklop sodijo nepridobitniške organizacije, socialne zadruge, prostovoljna združenja, ki opravljajo vedno bolj dragoceno delo v kulturnem, socialnem in skrbstvenem pogledu. Gre za področje v stalnem razvoju, ki predstavlja danes tudi vse večji gospodarski potencial. Vloga "tretjega področja” ni v naši državi še deležna dovoljšnje pozornosti in priznanja. To je poudaril v svojem učinkovitem in prodornem posegu tudi minister za družbene zadeve Ossicini, ki se je udeležil jutranjega dela kongresa. Minister je obrazložil, kako se je sedanja vlada lotila tega vprašanja in najavil neka) zelo pomembnih in konkretnih pobud: ustanovljena je bila posebna vladna komisija z nalogo, da v kratkem izdela zakonski predlog za fiskalne olajšave za društva in združenja; julija bo vlada priredila vsedržavni posvet s sindikati, prostovoljnimi organizacijami in združenjem podjetnikov, kjer bo sprejet sporazum za podporo in za razvoj dejavnosti “no profit”; septembra pa bo na vrsti druga Konferenca o voluntariatu. Podporo, ki jo vlada izkazuje tej stvarnosti, je utemeljil z ugotovitvijo, da je vloga nepridobitniških organizacij bistvena pri ključnem vprašanju reforme socialne države in pri vprašanju zaposlovanja. »Ne moremo si predstavljati, da bomo preuredili našo državo samo na načelih tržišča, zato so vprašanja s katerimi se ARCI ukvarja (n.pr. reforma vojaške službe, politika za priseljenstvo, pravice otrok in mladoletnih, pravice do zdravega okolja, pravice manjšin, idr.) hkrati bistvena politična in kulturna vprašanja.« Predsednik Rasimelli je v svojem uvodnem poročilu podčrtal zgodovinsko vrednost stvarnosti ARCI, ki je danes odraz zelo raznolikih in avtonomnih dejavnikov, ki jih pa vežejo globoke skupne vrednote kot so solidarnost ali pravice zadnjih in zapostavljenih. Nova Federacja ARCI bo morala odigrati še učinkovitejšo politično, družbeno in kulturno vlogo kot protiutež desničarskim težnjam. Strateško je soočanje in povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami tudi iz katoliških krogov, ki zasledujejo podobne cilje. Rezultati zadnjih upravnih volitev vlivajo novega zaupanja, zelo pomemben pa bo tudi uspeh na referendumih, še zlasti tistih, ki zadevajo televizijo in vprašanje reforme televizijskega sistema, saj je bila ARCI od vsega začetka med njenimi poglavitnimi pobudniki. Po kratki in jedrnati razpravi so delegati izglasovali statut Federacije (ki vključuje tudi člen o manjšinah), izvolili Toma Benetolla za vsedržavnega predsednika in izvolili 22-članski državni svet, v katerega je bila, kot predstavnica ZSKD, izvoljena tudi Nives Košuta. ITALIJANŠKO-SLOVENSKI ODNOSI / AGNELLIJEVA V SENATU Bilateralna pogajanja se bližajo zaključku Novice o njihovem poteku po so dokaj skope RIM - Pogajanja med Slovenijo in Italijo se bližajo zaključku. To je vtis, ki prevladuje v krogih komentatorjev, čeprav so novice, ki pronicajo skozi zid diplomatske molčečnosti, zelo skope. Vseh razlik pa Se niso premostili, kot dokazuje dejstvo, da posebna pooblaščenca obeh vlad De Franchis in Jančar prejšnji petek nista uspela doseči končnega dogovora in bo potrebno vsaj Se eno srečanje, ki bo v Ljubljani. Vtis, da se pogajanja bližajo zaključku, potrjuje tudi odstavek, ki ga je ita^ bjanska zunanja ministrica Susanna Agnelli namenila včeraj odnosom s Slovenijo v okviru potočila o medvladni konferenci članic Evropske zveze za revizijo pogodbe iz Maastrichta. Podobno kot dan prej v poslanski zbornici je Susanna Agnelli včeraj v senatu ponovila, da se bo Italija lotila »teh problemov z dobrohotnostjo«. Dodala je sicer, da se Rim s tem ne odpoveduje zaščiti lastnih interesov, toda pozitivna rešitev teh odnosov bo okrepila ugled Italije v evropskih krogih. Odpor, ki ga je izzval pred skoraj 20 leti Osimski sporazum med Italijo in tedanjo Jugoslavijo, je očitno izučil italijanske voditelje. Kot že nekajkrat v komisiji je zato tudi Včeraj v senatu voditeljica italijanske diplomacije poudarila, da bo vlada orisala dogovor, »ki naj bi ga - tako vsaj upamo - sklenili s Slovenijo«, parlamentu pred njegovim podpisom. Medtem ko v zbornici po odločnem nastopu Agnellijeve v zunanjepolitični komisiji tako izz-vajanje ni izzvalo ostrih odporov, je v senatu vlado kritiziral senator in bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Livio Caputo, ki je pred enim letom vodil prvi, dokaj neuspešen krog pogajanj med Rimom in Ljubljano. Caputo je posvaril vlado, naj ne popušča Sloveniji in naj ne bo pripravljena na pretirane koncesije. »Ce bo dogovor sklenjen na taki osnovi, kakršno poznam, bo v bistvu neke vrste ponovitev Osimske pogodbe,« je dejal bivši podtajnik. Caputo je kritiziral zunanjo ministrico zaradi poziva k dobrohotnemu odnosu do Slovenije. »Te besede me razburjajo, saj je očitno, da mora biti dobrohotnost obejestranska. Dodal bi še, da Italija nima kaj dokazovati evropskim partnerjem«. Zato je Caputo pozval vlado, naj ne podpise nobenega dogovora z Ljubljano, dokler Slovenija ne bo predstavila predloga za reformo ustave, s katerim bi dokazala voljo, da odpre tudi tujcem svoj nepremičninski trg. To je po njegovem mnenju nujno, ker se bodo le na ta način begunci, »ki jih je tista država izgnala in do katerih tudi Italija ni izkazala vse potrebne pozornosti,« lahko spet pridobili nekdanjo imovino. Caputo je predlagal, da bi v dvostranska pogajanja vključili tudi Evropsko zvezo, da »bo tudi na evropski ravni jasno, kako nihajoče je bilo stališče Slovenije«. Povedati je treba, da Caputova razprava ni imela med senatorji velikega odmeva. Posredno jo je zavrnil senator Darko Bratina, ki je izpostavil problem narodnih manjšin v procesu evropske integracije. Ta proces mora omogočiti zaščito identitete vsake manjšine v okviru politike, ki naj vsem narodnim manjšinam -nudi enake možnosti. Bratina je poudaril, da ni mogoče več gledati na narodnostne skupnosti z logiko 19. stoletja in dejal, da se morajo te optike osvoboditi nacionalne države. Italija lahko odigra v tem okviru pomembno vlogo. Bratina je soglašal z Agnellijevo v njeni oceni odnosa s Slovenijo. »Z veseljem podpišem to, kar je rekla ministrica,« je dejal slovenski senator, obenem pa opozoril tudi na probleme slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Posvaril je, da manjšini ne smeta biti drobiž za barantanje pri sklepanju dogovora. Manjšinsko vprašanje ni samo mednarodni problem. Ukrepi za zaščito identitete so odgovor, ki ga je vsaka država dolžna dati svojim državljanom, ki so različne narodnosti. »Nočem več biti obravnavan kot gost v tej državi, ampak kot njen polnopravni član,« je dejal Bratina in končal s trditvijo, da je prisotnost manjšin kulturno bogastvo, ki ga je treba primerno ovrednotiti. Z izjemo Caputovega posega je bilo tudi v senatu vzdušje dokaj pozitivno in niso ga skalili žaljivi napisi, s katerimi so neznanci popisali pročelje palače, v katerem je sedež slovenskega veleposlaništva v Rimu. Poziv Darka Bratine pa je bil potreben, saj kaže, da je trenutno najtrši oreh v pogajanjih med Rimom in Ljubljano prav manjšinska problematika. Ce so verodostojne novice, ki so pronicni-le skozi zid molčečnosti, je kamen spotike Beneška Slovenija. Vojmir Tavčar Neznanci pomazali slovensko ambasado v Rimu RIM - »Običajni neznanci« so spet na delu. Tokrat v Rimu, kjer so z žaljivimi napisi popi-salji pročelje poslopja, v katerem je sedež slovenskega. veleposlaništva v Rimu. Napisi proti manjšini in proti Sloveniji v obmejnih Jerajih niso redkost in so »spremljevalec« obdobij napetosti. Neobičajni pa so za Rim, kjer manjšinska problematika ni občutena. In nenavadno je dejstvo, da so se napisi pojavili v času, ko je vzdušje med Slovenijo in Italijo veliko bolj tvorno kot pred nekaj meseci, ko je bila napetost precejšnja. Mazači niso imeli težkega dela, saj je palača, v katerem je sedež slovenskega veleposlaništva, lahko dostopno in ni zaščiteno. Napisi tudi kažejo, da so »običajni neznanci« dobro seznanjeni s potekom pogajanj med Rimom in Ljubljano, saj so žalili Slovenijo in jo podili iz Evrope, obene pa »udarili« tudi po zunanji ministrici Susanni Agnelli, ki je obtožena popuščanja Sloveniji. Doseg dogodka je omejen. Podčrtati pa je treba, da so se mazači odločih za provokacijo v trenutku, ko se pogajanja med Rimom in Ljubljano bližajo zaključku in da so vsebinsko zasnovani po kalupu izvajanja tistih italijanskih desničarskih sil, ki nočejo dogovora s Slovenijo in zato napadajo tudi zunanjo ministrico. RIM / POBUDA ITALI J ANSKO-SLO VENSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Celovita predstavitev možnosti, ki jih podjetnikom nudi Slovenija Na okrogli mizi sodeloval tudi podpredsednik vlade Jonko Deželak RIM - Slovenija je prodrla na prve strani italijanskih časopisov v času razpadanja jugoslovanske federacije, nato pa zginila, ker so jo zasenčili drugi dogodki. Vrnila se je spet, ko so bili odnosi med Ljubljano in Rimom na najnižji stopnji. Poudarjanje negativnih eklatantnih novic je ena od značilnosti uredniške politike italijanskih sredstev obveščanja, ki bralca sicer seznanjajo s trenutnimi stališči raznih strani, Slovenija kot država pa je ostala za poprečnega Italijana nepoznana stvarnost. In nepoznana je tudi poprečnemu podjetniku, ki ne pozna potenciala, ki ga lahko nudi slovensko gospodarstvo. K premeščanju tega nepoznavanja je hotela prispevati italijan-sko-slovenska trgovinska zbornica, ki jo vodi Romeo Fattori. Zbornica je pred časom že organizirala simpozija, ki sta bila v glavnem namenjena podjetnikom dežel Severovzhodne Ita- lije, ki so že iz zemljepisnih razlogov bliže Sloveniji in jo nekoliko bolj poznajo. Sedaj pa se je odločila za prezentacijo v Rimu in v sodelovanju z nekaterimi italijanskimi in slovenskimi podjetji organizirala Slovenske dneve v italijanskem glavnem mestu. Dnevi so zasnovani kot dokaj celovita prezentacija Slovenije z razstavo ljudske umetnosti in sodobno oblikovanih industrijskih predmetov, s fotografsko razstavo Fokus: Slovenija in s ponudbo specialitet slovenske kuhinje ob spremljavi tipično slovenske glasbe. Glavna informativna pobuda pa je bila včerajšnja okrogla miza, na kateri so slovenski izvedenci ponudili novinarjem in podjetnikom nekaj informacij in podatkov o slovenskih gospodarski stvarnosti in o možnostih, ki jih ponuja podjetnikom Slovenija. Podpredsednik vlade in minister za gospodarske odnose in razvoj Janko Deželak, tajnik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Kunstelj in predstavnik slo-venkih turističnih organizacij v Italiji Boris Bajželj so skupaj z drugimi predstavniki slovenske države jedrnato, vendar dovolj celovito orisali potencial Slovenije. Izpostavili so dejstvo, da je Italija drugi gospodarski partner Slovenije in da se blagovna menjava med državama razvija. V Italijo gre 13,5 odstotka celotnega slovenskega izvoza, uvoz iz Italije pa je približno 17 odstotkov celotnega slovenskega uvoza. Med državami, ki so nastale na območju bivše Jugoslavije, je Slovenija nedvomno najbolj razvita. Bremeni jo sicer Se nekaj velikih podjetij, ki so bila oblikovana pod prejšnjim režimom, toda z osvoboditvijo je doživela razcvet srednjih in malih obratov, kar je dokaz njenega vključevanja v sodobne gospodarske tokove. Minister Deželak je zasti poudaril, da je proces privatizacije podjetij v Sloveniji sicer nekoliko počasen, vendar pa zato temeljit in uspešen. Od 1.600 družbenih podjetij jih bo letos precej privatiziranih. Prihodnje leto pa bosta s posebnim zakonom privatizirani dve največji slovenski banki, ki sta bili v nekaj letih sanirani. In Slovenija želi, da bi v delniški kapital teh bank pristopili tudi tuji investitorji. Prezentacija je bila potrebna v stvarnosti, ki je doslej spoznala Slovenijo bolj kot trdovratnega in nepopustljivega pogajalca, ne pa kot možnega gospodarskega partnerja. Odziv morda ni bila tak, kot so ga pričakovali pobudniki, je pa bil prvi pomemben korak. Zato je bilo res škoda, da italijanščina na nekaterih zgibankah, ki so prikazovale turistično ponudbo, ni bila najboljša in dovolj tekoča. (VT) GLOSA Pomanjkljivost razstave v Tergesteu Jože Pirjevec O fotografski razstavi, posvečeni maju 1945 v Trstu, ki jo je pod pokroviteljstvom občinske uprave organiziral inštitut za zgodovino odporništva, sem slišal različne sodbe. Najprej sem bral v Primorskem dnevniku o otvoritvi razstave poročilo, ki je priznavalo sicer njenim avtorjem veliko dobre volje, vendar jim je očitalo, da se niso znali povsem znebiti tistega črno-belega gledanja, ki je bilo tako značilno za večino italijanskega zgodovinopisja, ko se je lotilo lokalne tematike. Znanec, ki ga imam za umirjenega in presodnega človeka, mi je tudi potožil, ko mi je pravil o vtisih, ki jih je odnesel z razstave, da ji manjka »par condi-cio«, torej uravnovešenost v prikazovanju italijanske in slovenske interpretacije majskih dogodkov izpred petdesetih let. Kolega Valdevit, ki je bil eden od poglavitnih organizatorjev razstave in s katerim sem po telefonu govoril prav tedaj, ko sem se sam odpravljal, da si jo ogledam, pa mi je s svoje strani zagotovil, da je pobuda, če drugega ne, vsaj spomnila tržaško publiko na etnično kompleksnost našega prostora. Sedaj, ko sem se vrnil iz galerije Terge-steo in skušam zbrati svoje vtise o tem, kar sem videl, bi rekel, da imajo vsi nekako prav. Z ene strani Valdevit, ki mu ni mogoče očitati, da bi ne skušal prikazati večplastnost-ni naše skupne zgodovine, z druge strani pa tudi tisti Slovenci, ki jih moti nekoliko preveč poudarjeni italijanski »patriotizem«, prisoten v nekaterih komentarjih, še bolj pa v nekaterih citatih. Tega sicer Valdevitu in njegovim sodelavcem ne zamerim, kvečjemu to, da tudi slovenskega niso osvetliti na isti način, predvsem pa, da niso poudarili bistvenega sporočila, ki ga je imela slovenska oziroma jugoslovanska prisotnost v štiridesetih tržaških dneh. Preden spregovorim o tem, pa naj povem še naslednje: čeprav sem prepričan, da je bila večina aretiranih in »likvidiranih« v Trstu fašistov in ljudi, ki so se hudo pregrešili proti tukajšnjemu slovenskemu prebivalstvu, mislim, da so »naši« s svojim postopanjem proti njim zgrešili hudo politično in etično napako. Storili so jo, ker so bili pijani zmage, ker so bili še vedno precej »hostniški«, kakor je zapisal Kidrič, predvsem pa zato, ker jih je stalinizem že povlekel v svoj vražji krog. Z druge strani pa le ni mogoče spregledali dejstva, da niso vsevprek pridigali sovraštva proti Italijanom, temveč da so, nasprotno, gradili svojo politično linijo na bazi italijansko-slo-vanskega bratstva. Skratka, »smrt fašizmu«, ne pa »smrt Italijanom«. Te zavestne in načrtne odločitve, ki ni bila samoumevna, saj je zahtevala premostitev. marsikatere upravičene zamere, da ne rečem sovraštva, za katerega je dalo povod fašistično trinoštvo, na razstavi preprosto ni videti. In vendar gre za bistveno, najbolj značilno potezo tistega časa, kakršne ni mogoče zaslediti tako pogosto v zgodovini. Do obračunavanj s političnimi nasprotniki je prišlo v prvih dneh po vojni povsod. Kakor nam poroča Primorski dnevnik v svoji prvi številki, izdani 13. maja 1945, je bilo samo v Milanu po osvoboditvi justificira-nih 406 fašistov. Težko pa bi našli primer, da bi neki narod v trenutku zmage ponujal narodu, ki mu dvajset let ni priznaval niti najosnovnejših človeških pravic, roko sprave in celo govoril o bratstvu. Stvari nočem olepševati. Gotovo so narekovali tako politiko tudi konkretni računi, v upanju, da bo mogoče laže dobiti Trst in morda celo, da se bo iskra socialistične revolucije vžgala tudi v Italiji. Pa vendar, kljub vsemu drži eno: v dneh, ko je vojni zločinec Roatta lahko nemoteno zbežal iz Italije, ko so se v italijanskem tisku pojavili članki, ki so celo britanske časopise spominjali na fašizem, vodilni ljudje znotraj Osvobodilne fronte in KPS niso udarili na nacionalistično struno. Skoda, da jim razstava v galeriji Terge-steo tega priznanja ni dala. SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA LJUDSKO GLASOVANJE 11.JUNIJA Izročilo NOB trdno zasidrano med ljudmi Kritična ocena občinske razstave Zelo malo zanimanja za bližnje referendume Pričakovanja za pogajanja o televizijskem sistemu Tržaški pokrajinski odbor SKGZ je na seji zelo pozitivno ocenil odziv ljudi na številne proslave, ki. so v zadnjih tednih potekale v znamenju 50-letnice osvoboditve. Po oceni pokrajinske SKGZ je vsekakor spodbudno, da je v Doberdobu prišlo do uspele enotne proslavitve te enkratne obletnice, poleg tega pa so tudi številne krajevne in društvene proslave ter srečanja pokazale, kako je izročilo narodnoosvobodilnega boja trdno zasidrano med ljudmi. Ob tem je bilo na seji SKGZ slišati tudi kritične ocene in obžalovanje, da ni bilo enake zavzetosti za osrednje proslavljanje v Sloveniji, kjer so nekatere politične sile izkoristile obletnico,-ki bi morala biti celotnemu narodu v ponos, za strankarsko špe-kuliranje in razdvajanje duhov ob nedopustnem enačenju partizanskega gibanja z domobransko okupatorsko kolaboracijo. Kritično je bila ocenjena tudi razstava o tematiki osvoboditve Trsta, ki jo je organizirala tržaška občinska uprava. Pričakovati je namreč bilo, da bo koncept razstave bolj uravnovešen, kar bi se bilo lahko zgodilo, če bi se pravočasno in korektno vzpostavilo sodelovanje organizatorjev s slovenskimi strokovnjaki in ustanovami. Zato je pokrajinski odbor izrazil potrebo po te- snejšem navezovanju stikov in sodelovanja med manjšinskimi in italijanskimi ustanovami, kajti o osvoboditvi Trsta obstaja ogromno gradiva, ki ga italijansko krajevno -zgodovinopisje ne pozna (in v nekaterih primerih tudi noče poznati). Zaradi tega je prikazovanje, kot je izšlo iz omenjene občinske razstave, neizbežno parcialno ter izkrivljajoče. Pokrajinski odbor SKGZ je ostro obsodil slednjo provokacijo pro-slulega odvetnika Sar-dos-Albertinija (Gombačevega zagovornika), ki se je s predlogom o odstranitvi plošče, posvečene enotam 9. korpusa očitno proslavil na edini način, ki ga je v svoji nestrpnosti sposoben. ****>•""■«T,u **8 "**».■» * bpr^memb m dopjinu s « i Ež? * ■ ****zmm *• * * *. s. K»,., SS8, *i vMuj« deteti* im saaro*« ir*banju oseb pnmanah u oprav jr. •Wo<|». tot ja je rnmmm t as* utnm is. dne 2,1, ta*«« II* 0iVElCž« . IT !W »** ob !3 - N 4M be a« _ W** lawe • bod0ilw»e»*' • 1 : s ta x; 043248,10,50 AOi gg Občina je volilne plakate v slovenščini razobesila tudi v središču Trsta (f.KROMA) DSL O PRIMERU DONAGGIO Zakaj Guerrova vztrajno molči? Očitna kršitev deželnega zakona Deželna svetovalska skupina Demokratične stranke levice se je včeraj spet oglasila v zvezi z nezdružljivostjo položajev, ki jih zaseda Adalberto Do-naggio. Kakor je znano, je bil imenovan za predsednika Trgovinske zbornice, je pa obenem tudi predsednik tukajšnje Zveze trgovcev. »Minil je že teden dni, odkar smo opozorili na vprašanje nezdružljivosti, predsednica deželne vlade Alessandra Guerra pa še ni zavzela čisto nobenega stališča,« piše v tiskovnem sporočilu svetovalcev DSL. O tem, da gre pri vsej zadevi za kršitev deželnih zakonskih predpisov, ni nobenega dvoma, zatrjujejo in dodajajo, da so natančno preverili vrsto podobnih primerov. Zakon določa, da bi bil moral Donaggio zapustiti enega od dveh predsedstev najpozneje 10 dni po imenovanju, v resnici pa je bil za zborničnega predsednika imenovan že 15. februarja. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [STEKLINA / PREPLAH IN PETICIJA OBČANOV ZGONIŠKE OBČINE Pri Bajti, v Saležu in Zgoniku lisice po cestah in dvoriščih Lisice strašijo po zgoniškem Krasu. V zadnjih tednih so se, verjetno stekle, priklatile do vasi: opazili so jih v Zgoniku, v Saležu, pri Bajti. Ponekod na dvoriščih, drugod na cesti, nekje celo v kleti. Povsem razumljivo je, da so domačini zaskrbljeni nad njihovo nezaželje-no prisotnostjo; predvsem zato, ker se zavedajo, da so lisice najbrž okužene z gozdno steklino, sicer bi se ne tako približale človeku. Zgoniški občani so se odločili, da ne bodo neprizadeto sledili lisičjim prihodom v vasi. Napisali so peticijo pristojnim oblastem, v kateri jih opozarjajo o nevarnosti steklih lisic, in zahtevajo, naj čimprej urgentno ukrepajo proti širjenju stekline. Peticijo je v nekaj dneh podpisalo 133 občanov, med njimi tudi županja Tamara Blazina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. V peticiji med drugim piše, da se je 7. maja lisica kar nekajkrat pritihotapila na dvorišče hiše pri Bajti, in da 'so domačini zaprosili za poseg pokrajinskega lovskega čuvaja Petti-rossa. »Tudi našega prostovoljnega lovskega čuvaja Zvezdana ' Doljaka so v zadnjih tednih domačini večkrat poklicali, da bi ga obvestili o prisotnosti lisice pri njih doma,« je včeraj popoldne povedal Ivan Rebula od Bajte. Rebula se na zadevo dobro spozna, saj ima za sabo že tridesetletni lovski staž. Ljudje so nekajkrat telefonirali' tudi njemu, podnevi, a tudi ponoči, vedno z isto prošnjo: "Imamo lisico na dvorišču. Kaj naj storimo? “ »Mi lovci ne moremo storiti ničesar. Tudi prostovoljni lovski čuvaj ne, ker je lov na lisico na Tržaškem prepovedan, razen februarja, ko lahko opravi vsaka lovska družina po en pogon na lisico. Takrat se lovci zberemo, nastavimo se na prej določena mesta, prostovoljci pa začnejo poganjati lisice k njim.« Pogoni spadajo Ze v tradicijo lovske dejavnosti na Krasu, a ne zadostujejo za dovoljšen odstrel lisic. Tudi zato so se lisice tako razpasle. Posledico tolikšne lisičje prisotnosti so na lastni kozi in perju občutili zajci in fazani... Ivanu Rebuli sploh ne gre v račun, zakaj je lov na lisico v tržaški pokrajini prepovedan: »Na Goriškem je dovoljen, kot tudi drugje po Italiji; prav tako v Sloveniji in v Avstriji. Le pri nas ne smemo zadnji dve leti streljati na lisice, pa čeprav je znano, da prenašajo gozdno steklino.« Lisice niso edine, pravi Ivan Rebula. Tudi okuženih kun je mnogo, ki pa niso tako nevarne kot lisice. Kune živijo na omejenem ozemlju, medtem ko je bivanjski teritorij lisic mnogo bolj obsežen. »Ce ima lisica mladiče, lahko preteče v eni noči tudi do 40 kilometrov,« je obrazložil lovec od Bajte. V zadnjem mesecu so pri Bajti, v Saležu in v Zgoniku opazili lisice mnogokje. Ivan Rebula je začel naštevati: »Pred tedni me je poklicala Nevenka Skrij, da ima lisico na dvorišču. Njena hiša je oddaljena le kakih 100 metrov v zračni črti od moje. Ladi Budin je poklical Zvezdana Doljaka, ker je tudi on odkril lisico na dvorišču. Domačin je zjutraj opazil dve lisici, kako sta silili na bližnji vrt. Lisico so opazili tudi v gostilni Grilanc v Saležu, medtem ko je v Zgoniku lisičko zlezla v klet Al da Caha-rije. Pred kakima dvema letoma so odkrili lisico na dvorišču domačije v Zagradcu. Lisica je ugrizla domačega psa. Posegli so orožniki, ki so lisico ustrelili, pri tem pa tudi preluknjali avtomobilsko gumo. Tudi psa so morali ustreliti.« Boris Grilanc, upravitelj gostilne v Saležu, je opazil lisico pred slabim mesecem. »Bilo je pri belem dnevu, ob šestih popoldne; potepala se je po dvorišču za gostilno, verjetno je prišla z bližnjega gozda,« je povedal. V nedeljo, 7. maja, se je z lisico na štiri oči srečala tudi njegova hčerka Elizabeta. Bilo je zvečer na cesti za gostilno, ob robu vasi. Ko je doumela, da ne gre za mačko, je na vso moč stekla v gostilno. »Lisice se ne približajo vasem podnevi, če niso bolne. V skrajni lakoti pridejo na ropanje v nočnih urah,« je v senci košatega cedra pred hišo pri Bajti še obrazložil Ivan Rebula, lovec 18-clanske saleško-samatorške lovske družine. Menda so pred dvema letoma opazili zvitorepko celo na sesljanski plaži... V zadnjih tednih so po zgoniškem Krasu razobesili plakate, ki opozarjajo na nevarnost stekline. Pozornost je obvezna, kar pa ne velja le za domačine, temveč in predvsem za meščane, ki prihajajo konec tedna na Kras. »Tržačani prihajajo k nam s psi, pse spustijo, da se raz-tečejo, ne zavedajo pa se, da je to zelo nevarno. Pse bi morali privezati na vrvico. Ko pes zagleda lisico, se namreč zateče vanjo, zato obstaja nevarnost, da ga stekla lisica ugrizne. Z mačkami je drugače, mačke lisicam zlahka uidejo,« je o nevarni brezskrbnosti Tržačanov povedal lovec Rebula, ki je skupaj s prostovoljnim lovskim čuvajem Zvezdanom Doljakom prvi podpisnik peticije zgoniških občanov oblastem z zahtevo po hitrem ukrepanju proti lisicam in steklini. Malo pred odhodom z njegovega doma se je pri Bajti ustavil avtomobil iz Trsta. Iz njega je izstopila ženska, za njo pa je skočil še kuža. Psiček seveda ni bil privezan na vrvico, pa tudi nagobčnika ni imel; stekel je prosto po travi... Nedaleč od Rebulove hiše ob cesti stoji bela rulotka. Pred ru-lotko so v senci dreves postavljeni lesena miza in stola. Tu se zberejo lovci saleško-samatorške družine, predno odidejo na lov. Lisic, seveda, ne smejo streljati, ker je lov na lisico na Tržaškem prepovedan. ______________Marjan Kemperle Trst se zelo odmakni®' no pripravlja na junijske ljudske referendum®. Majhno zanimanje je treba pripisati dejstvu, da je napovedanih dvanajst referendumov in tore) dvanajst glasovnic odločno preveč in da še ru znano, če bomo 11.junij8 glasovali tudi o treh referendumih, ki zadevajo televizijski sektor. Ce ti referendumi bodo, bo zanimanje javnosti gotovo večje, saj gre za referendumska vprašanja, ki so izrazito politične narave. Tudi na Tržaškem so vsekakor že na delu mestni odbori, ki spremljajo raznd referendume-Tako so Ze pred časom ustanovili odbor, ki p°' živa ljudi, da na referendumih o televizijah glasujejo ”da“. 11. junija bo tudi referendum o vprašanju urnikov trgovskih obratov. Trgovci (med njimi tudi člani SDGZ) vabijo volilce, da zavrnejo tozadevni referendum in da torej glasujejo ”ne“. Tržaški župan Riccar-do Illy je medtem podprl poziv županov skoraj vseh večjih mest, ki vabijo volilce, da na referendumu o sistemu izvolitve županov, glasujejo ”ne“. Pobudniki referenduma namreč predlagajo, da bi tudi v občinah, ki imajo nad 15 tisoč prebivalcev, odpravili drugi krog (balotažo) za izvolitev županov. Za to se potegujejo radikalci in desnica Kartela svoboščin. Volilni poziv za ”ne“ so, med drugi81; podpisali tudi župani Rima, Neaplja, Genove, Benetk in Bologne. Tržaški univerzitetniki sosesešli zGambardello Na gospodarski fakulteti tržaške univerze je v torek predaval študentom mestni menedžer inž. Giovanni Gambar-della, ki je 10 let deloval na raziskovalnem področju, drugih 10 let pa bil poverjeni upravnik Ansalda. Govoril je 0 možnostih za razmah Tržaškega z okrepitvijo pomorskih, trgovskih in raziskovalnih dejavnosti, poudaril, da problema nezaposlenosti ne bo mogoče rešiti le s poživitvijo industrije, in se zavzel za to, da bi mladim rodovom že v soli vcepili smisel za podjetništvo. Srečanje z Gambardel-lo je priredilo mednarodno združenje AIESEC, ki ga sestavljajo študentje ekonomskih fakultet in je prisotno kar v 85 državah; njegovo tržaško podružnico podpirajo zavarovalnica Generali, Hly-caffe, MIB, Lloyd Adria-tico in ERDISU. ZA ŠKEDENJSKO ŽELEZARNO Danes bo usodni dan Uslužbenci TST bodo šli v dopolnilno blagajno PO ALBERTINIJEVIH IZJAVAH Oster protest borčevske organizacije VZPI-ANPI v bran partizanske časti _____V KORONEJSKIH ZAPORIH_ Jetniki pripravili krajše oddaje Morebiti jih bodo oddajali po radiu Generalni direktor ministrstva za delo je včeraj podpisal odloke, s katerimi dovoljuje dopolnilno blagajno za 32 uslužbencev podjetja TST, ki deluje znotraj Skedenjske železarne. Dopolnilna blagajna bo veljala za obdobje od 5. maja 1994 do 30. junija 1995. Odloke bo ministrstvo prihodnji teden izročilo vsedržavnemu vodstvu UNPS, pozneje pa njegovemu pokrajinskemu sedežu v Trstu. S tem je ministrstvo ugodilo prošnji sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki pa hoCejo, da se dopolnilna blagajna prizna še drugim podjetjem, ki so delala po naročilih železarne. Danes opoldne bo I nepreklicno zapadel Giorgioneja obtožujejo umora bivše zaročenke Včerajšnja prva obravnava pred tržaškim porotnim sodiSCem, kjer se je pričel proces proti 25-letnemu Ugu Giorgio-neju iz Gradeza, ki mu sodijo zaradi namernega Umora nekdanje zaročenke Monice Mazzoli-ni, je minila v raznih preliminarnih zahtevah. Tako je Giorgionejev odvetnik zahteval, da obravnavo prekinejo in Ugotovijo, Ce je mladenič sploh v stanju, da se zagovarja. Po mnenju odvetnika namreč njegovo sedanje psihično stanje ni tako, da bi lahko zavestno sledil procesu. Giorgione je skupaj z Mazzolinijevo 1. aprila lani zavozil v vodni ka-lan Fossalon blizu Gra-deža. Dekle je ostalo ukleščeno v vozilu in utonilo, medtem ko je bivši zaročenec splaval iz vode. Po tragičnem dogodku si je Giorgione na tržaškem Krasu, blizu Vejne, skušal vzeti življenje z izpušnimi plini svojega avtomobila, vendar ga je karabinjerska patrulja zadnji trenutek rešila. Giorgionejev zagovornik je trdil, da je ogljikov monoksid poškodoval nekatere možganske funkcije, tako da se danes ne spominja niti dogodkov, ki so se pripetili pred kratkim. Po mnenju glavnega pravdnika Raf-faeleja Mancusa in zagovornika civilne stranke pa bi amnezije morali raje pripisati psihološkemu zadržanju kot morebitni škodi, ki naj bi jo bili utrpeli možgani. Sodni zbor, ki mu predseduje Mario Trampuš, je po izredno dolgem posvetovanju zahtevo obrambe zavrnil. Proces se bo nadaljeval jutri zjutraj, ko naj bi zaželi zasliševati priCe, ki jih je okrog 40. rok za predložitev zadnjih ponudb za odkup tovarne. Ponudbe sprejemata notarja Camillo Giordano in Roberto Comisso. Ce se zasebna podjetniška naveza Alfa Acciai-Pietra-Ori Martin-Finfer (Pitti-ni) ne bo oglasila, bo to pomenilo, da bosta železarno skupaj prevzeli jeklarska grupa Luigija Lucchinija in traderska družba Bolmat, ki jo upravljata Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza. Antonio Gozzi, ki zastopa družbo Bolmat, je še predvčerajšnjim zatrdil, da hoCeta Bolfo in Malacalza kupčijo Cim-prej skleniti, Lucchi-nijev sin je podobno dejal pred tednom dni, Andrea Pittini pa vztrajno molči. Nedopustna izjava predsednika Lege Nazio-nale odv. Paola Sardos Albertini j a o odstranitvi spominske table v repen-tabrski občini, ki priCa o prihodu 30. divizije IX. korpusa NOV na Tržaško, je izzvala najveCje ogorčenje prav v borčevskih vrstah. Predsedstvo pokrajinskega odbora VZPI-ANPI je odločno reagiralo na Albertinijevo izjavo, ki jo označuje kot ponoven sramoten napad na borce za svobodo proti nacističnemu zavojevalcu in njegovim sodelavcem. Omenjena izjava predstavlja za borčevsko organizacijo Cisto enostavno ščuvanje k sovraštvu med tu živečima narodnostnima skupnostima. V njej bi težko prezrli ponoven izbruh šovinizma in skraj- nega nacionalizma, ki je povzročil že toliko gorja v teh krajih, ugotavlja pokrajinski odbor VZPI-ANPI in izraža začudenje, da prihaja zahteva po odstranitvi spominskih obeležij s strani pravnika, ki očitno ne kaže velikega spoštovanja do sodstva, saj bi moral poznati razsodbo sodišča v primeru misov-skega poslanca Parigija, ki je s kladivom oskrunil spominsko plošCo. V poročilu je nadalje reCeno, da so se partizanske edi-nice IX. korpusa borile proti nacifašizmu na strani zaveznikov in bile od njih priznane. VZPI si ob vsem tem pridržuje pravico, da sprejme po dodatni poglobitvi Al-bertinijevih izjav ustrezne ukrepe v obrambo partizanske Časti. OBTOŽEN JE, DA JE UMORIL BABICO V Rimu razveljavili razsodbo S Sandrom Tarsijem se bo odslej ukvarjalo sodišče v Benetkah S Sandrom Tarsijem, ki je bil obsojen na 14 let jeCe, ker je ubil svojo babico, se bo ukvarjalo sodišče iz Benetk. Kasacijsko sodišCe v Rimu, kamor se je je obrnil mladeničev odvetnik Giorgio Borean, je namreč včeraj razveljavilo razsodbo tržaških sodnikov in tako se bo proces pričel znova. Doslej namreč ni bilo povsem pojasnjeno, zakaj je Tarsi umoril babico Mario Bianchi. Razsodba na splošno govori, da je do tragičnega dogodka prišlo v trenutku, ko je bil vnuk pod vplivom alkohola. Fant pa je imel za sabo težko življenje, za smrt matere je krivil prav babico, oCe je večkrat moral v psihiatrično bolnišnico. Izvedenci so prišli do zaključka, da je sam Tarsi delno neprišteven, vendar so prvostopenjski sodniki njihovo mnenje zavrgli, Ceš da mu gre preveč na roko. Poleg tega ne gre pozabiti, da je Tarsi babico napadel, ko mu je bilo 18 let in tri mesece, kar pomeni, da se za same tri mesece z njim niso ukvarjali sodniki za mladoletne, ki so za take osebe verjetno bolj primerni. Poleg tega mu zato, ker je roko stegnil nad prednikom, niso priznali skrajšanega postopka, ki mu bi prinesel za tretjino nižjo kazen. Zdravila se bo 40 dni Ko je 27-letna hrvaška državljanka Dragica SaviC vCeraj zjutraj izven prehoda za pešce prečkala cesto pred izhodom iz starega pristanišča, se je vanjo silovito zaletel avtomobil znamke nissan. Zenska se je precej poškodovala, saj so v katinarski bolnišnici ugotovili, da ji bo za okrevanje potrebnih 40 dni. Izvide nesreče so opravili mestni redarji. »V Čakanju na sodbo«: tako se glasi »minirevija« petih krajših radijskih del (vsako je dolgo od 3 do 5 minut), ki so jih v celoti pripravili zaporniki, od teksta do registracije. Ce bodo pogovori z Rai uspešni, jih bomo lahko poslušali tudi po radiu. O tej zanimivi pobudi, za katero sta se zavzeli družbena zadruga La Collina, ki skupaj z drugimi deluje v kom-prenzoriju pri Sv. Ivanu, ter Velimir Teatro, ki prav tako sodi na zadružniško področje, je bil govor na včerajšnjem srečanju v poslopju koronjskih zaporov. Pobuda, pri kateri je sodelovalo 12 zapornikov (na koncu jih je ostala polovica, ker so nekateri bili izpuščeni, druge so premestili itd., z delom pa so zaceli februarja) sicer ni novost, saj sodi v okvir poskusnega načrta, ki ga podpira Dežela in ga uresničujejo v dogovoru z jet-niškimi oblastmi. Tokrat so se zaporniki lotili svojega vsakdanjega življenja, srečanj s svojimi dragimi, razmišljanju o tem, kaj bo z njimi, ko bodo spet na prostosti, bodo našli zaposlitev, bo njihova družina še taka, kot so jo pustili. Vse so prepletli tudi z ironičnim pristopom, vendar z veliko občutljivostjo, kot je poudarila Angela Bianca, predstavnica La Colline, medtem ko je Velimir Teatro zastopal Duccio Zenna-ro. Vzgojiteljica in koordinatorka v zaporu Rosanna Palci je dodala, da v naCrt sodi tudi gledališče, a v kratkem se bodo lotili še glasbenega teCaja. Podobne programe uresničujejo tudi po drugih zaporih v deželi, v Gorici, Pordenonu. PRIJELI AVTORJA OKROG DVAJSETIH TATVIN Lažni polica za zapahi Gaetano Benedetto ( na sliki - letnik 1948, Ul. Gat-teri 37, po poklicu trgovski pomočnik) je spravil veliko ljudi, zlastih priletnih, na limanice, a naposled se je tudi sam ujel. Izdajal se je policaja, karabinjerja, finančnega stražnika, gradbenega izvedenca, tehnika SIP, občinskega uslužbenca, inšpektorja INPS, zdravnika (neka ženska mu je celo plačala za pregled, a povrhu jo je okradel). Za velik »uspeh« pri svoji dejavnosti se ima očitno zahvaliti svojemu sproščenemu nastopu, saj pri žrtvah ni zbujal nobenega suma. Izmislil si je vse mogoče potegavščine, svoje žrtve je najprej zamotil in jih zatem olajšal za precejšnje vsote denarja, ki so jih običajno hranili kar v pokojninski knjižici. Uspelo mu je tudi, da so mu denar ali dragocene predmete prostovoljno dali v roke: prepričal jih je, da mora preveriti, Ce niso ponarejeni ali sumljivega izvora. To še ni vse. Nekatere je celo dvakrat obiskal: potem ko jih je okradel, jim je telefoniral, naj se zglasijo v policijskem ali karabinjerskem uradu in v njihovi odsotnosti vdrl v stanovanje. Preiskava ni bila lahka. Okradenci so bili večinoma priletni ljudje, s težavo so nudili natančne podatke. V desetih primerih pa so ga nedvoumno prepoznali, a vpleten naj bi bil v okrog dvajset kraj, Čeprav preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je imel tudi »sodelavce« ali da ga je kdo morebiti posnemal. Izdala pa ga je prav njegova prevelika sproščenost. Agenti letečega oddelka so to njegovo lastnost dobro poznali še iz začetka 70. let, ko je v nekaj dneh okradel vrsto oseb, nakar so ga aretirali na Reki. Kdor bi ga na fotografiji morebiti prepoznal kot avtorja kakšne tatvine, naj se javi v uradih letečega oddelka na kvesturi, urad št. 37. Ukradla sta torbico Ko je predsinocnjim 55-letna Maria Cetin hodila po Ul. Rossetti, sta ji z motornim kolesom nasproti privozila mladeniča, ki sta ji s silo izrgala torbico, v kateri je imela 150 tisoč lir. DaleC pa nista prišla. Neki očividec ju je podrobno opisal agentom in kaj kmalu sta se 18-letni Antinoro Christian (Ul. D’Annunzio 52) ter 22-letni Presviteri De Lassis (Ul. Revoltella 2) znašla za zapahi. Prijeli mladi Romki Policijski agent Samuele Zilani je na področju Rojana opazil mladi Romki (kasneje sta povedali, da sta stari 13 let), ki sta se sumljivo vedli. ZaCel jima je slediti, kar bistremu očesu prebrisank ni ušlo in sta pod parkirani avtomobil odvrgli nekaj zlatih predmetov. Odpeljal ju je na kvesturo, kjer so pri njiju našli še dva velika izvijača. Vihtel je z nožem Blizu liceja Dante v Ul. Beccaria so agenti ustavili 72-letnega Paola Palina (Ul. del Bosco 11), ki je bil z nožem v roki namenjen proti skupini študentk. Pri sebi je imel še dva noža in ni zgledal prav prišteven. Že pred Časom so opozorili pristojne oblasti, da se na tistem področju potika oseba, ki se dokaj Čudno vede, zato so odredili posebno kontrolo. Enrico Sbriglia (foto KROMA) Zelo zanimiva so bila izvajanja Enrica Sbrighe, ravnatelja koronejskih zaporov, v katerih so jetniki le začasno, v pričakovanju na razsodbo. To pomeni, da so z mislimi povsem zaposleni s procesom in vsem, kar prinaša, od stikov z odvetniki do morebitne po-voljne rešitve kakšne zahteve in podobno. Med jetniki vlada težnja, da se izolirajo. Velikega pomena je Cas, ki se ga povsem drugače doživlja, kar velja tudi za paznike, ena ura v jeCi ne odgovarja eni uri na prostosti. Tudi Čuti se nekako spremenijo, je še povedal ravnatelj, oci se navadijo na predmete, ki so v bližini, daleč se ne gleda veC. Dan odmerjajo tudi zvoki, železna vrata, ki se odpirajo in zapirajo, oznanjajo začetek in konec novega dne, uro kosila. Kaznjenca ne smemo nikoli prevarati, je še menil Sbrigha, mu zbujati iluzije, temveč ga moramo odkriti seznaniti z razmerami. A razmere so še slabe, Čeprav upajo, da bo šlo na bolje, zlasti odkar je ječo na lastni koži občutilo na desetine znanih ljudi po vsej Italiji. Tudi zakonodajo treba spremeniti: predvideno je na primer, da so celice svetle in dobro prezračene, nikjer pa ne piše, kako to uresničiti; predvideno je, da kaznjenci lahko imajo prenosni gorilnik, ne pa hladilnika (kot npr. v Sloveniji), čeprav je gorilnik bolj nevaren; vezi na Čevljih ne smejo biti predolge, kot da bi lahko to koga odvrnilo od namere, da naredi samomor, Ce se je zanj trdno odločil; težave imajo zaradi prostora, ki ne zadošča za vse (zaprtih imajo okrog sto oseb, prostora je za polovico). SreCanaj so se udeležili tudi nekateri zaporniki, ki so se pozitivno izrekli o pobudi. NOVICE Strokovni seminar konzorcija Gualicaf Tako kot druge surovine je tudi kava v zadnjih dveh letih doživela izredno podražitev, povrhu pa so njene cene povržene tudi drastičnemu nihanju. To seveda negativno vpliva na mnoga podjetja, ki posredujejo, obdelujejo ali prodajajo kavo in ki nimajo ustreznih sredstev, s katerimi bi se lahko branila pred temu nihanji. Z namenom, da bi razumeli, kako se izraža cenovno tveganje v upravljanju podjetja, in da bi ugotovili, s kakšnimi sredstvi ga je mogoCe ublažiti, je konzorcij Quallcaf v sodelovanju s finančno družbo Finaudit pripravila strokovni seminar, ki bo v ponedeljek, 29. maja ob 14.30 na sedežu tržaškega združenja industrijcev (Trg Skorklja 1). To bo prva javna pobuda tega nedavno ustanovljenega konzorcija podjetij, ki delujejo na področju kave. Konzocij, v katerega je stopilo sedem podjetij, nima dobičkarskih namenov, pri njem pa sodeluje pa tudi deželna finančna družba Friulia. Kritika reforme pokojninskega sistema Tržaško vodstvo sindikata kovinarjev FIOM-CGIL je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem negativno ocenjuje sporazum med Dinijevo vlado in osrednjimi sindikati za reformo skrb-stveno-pokojninskega sistema. Sporazum je sicer odločilnega pomena za uskladitev med tovrstnimi mehanizmi, ki veljajo za delojemalce na zasebnem in javnem področju oziroma za samostojne poklice, meni FIOM, vendar bo negativno vplival na delavce v industriji, ki je podvržena tehnološkim preosnovam. ZSKD / NOVI PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA ODBORA OD 11. JUNIJA NAPREJ V OBČINSKEM MUZEJU REVOLTELLA__ Rinaldo Vremec nasledil Pangerca Bil je med drugim predsednik SKD Tabor James Rosenquist bo razstavljal v Trstu Razstava bo sovpadla s prestižno Beneško bienala Na redni seji pokrajinskega predsedstva ZSKD, ki je bila v torek, 23. maja, so elani odbora obravnavali kot prvo točko dnevnega reda odstop sedanjega predsednika za Tržaško Borisa Pangerca. Kljub pozitivni oceni o skoraj dveletni izkušnji na ZSKD, je namreč Pangerc najavil svoj odstop takoj po izvolitvi za dolinskega župana, ker so nove odgovornosti dejansko prezahtevne, da bi lahko naprej spremljal življenje tržaške društvene kulturne stvarnosti tako od blizu kot doslej. Deželni predsednik Ace Mermolja se je v imenu celotnega odbora iskreno zahvalil za delo, ki ga je Pangerc opravil za Zvezo, hkrati so ga elani vabili, da bi ostal v odboru, saj bo lahko njegov doprinos v luCi novih pristojnosti lahko dragocena izkušnja pri delu Zveze. Nato so odborniki soglasno sprejeli predlog, da bi funkcije predsednika prevzel elan tržaškega odbora Rinaldo Vremec, ki dolgo let aktivno deluje na Ijubiteljsko-kul-turnem področju. Bil je med drugim že predsednik openskega društva Tabor, nekaj let pa je elan pokrajinskega odbora ZSKD. Kot je bilo podčrtano, je danes delo predsednika naporno in ni deležno nobene slave. Prav zaradi tega je potrebna posebna sensibilnost in ljubezen do kulturne ljubiteljske stvarnosti. »Te lastnosti Rinaldo Vremec lepo pooseblja,« je ugotovil Boris Pangerc, ki je nasledniku zaželel veliko uspehov in zadoščenja. Rinaldo Vremec H UMETNOST IN ŠOLA Razstava na šoli »Dante« in natečaj muzeja »Schmidi« Umetniško ustvarjanje in šola se v zadnjem času v Trstu vztrajno povezujeta: danes bodo na posebni tiskovni konferenci predstavili »Prvi mednarodni bienale didaktične umetnosti«, jutri pa bodo nagradili udeležence natečaja, ki ga je razpisal gledališki muzej »C. Schmidi«. Pobudi nista povezani, vendar odražata težnjo po prepletanju dveh svetov, šolskega in umetniškega. Razstavo, na kateri bodo prikazali dela okrog sto ustvarjalcev iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Furla- nije in Trsta, bodo predstavili danes v veliki dvorani šolskega kompleksa »Dante Alighie-ri«, v katerem sta istoimenski nižja srednja šola in klasični licej. Po predstavitvi bo razstava odprta za publiko od jutri popoldne dalje. Jutri dopoldne pa bodo v prostorih muzeja »Schmidi« nagradili najboljše izdelke, ki so jih razne šole odposlale na razpisani natečaj. Udeležile so se ga lahko vse šole, ki so se poslužile didaktične službe o glasbi in Spektaklu, ki jo je nudil muzej, izdelati pa je bilo treba lepak. V Občinskem muzeju Revoltella bodo v nedeljo, 11. junija, odprli razstavo kakšnih tridesetih najnovejših stvaritev Jamesa Rosenquista. Kako izjemen bo ta dogodek za Trst, najbolje ponazarja dejstvo, da spada slikar iz Severne Dakote med naravnost mitične predstavnike ameriškega poparta skupaj z Andy-jem VVarholom in Royem Lichetenstom, da bo prvič na italijanskih tleh predstavil dela iz tega desetletja in da bo razstava sovpadala z beneško bie-nalo, ki jo bodo odprli nekaj dni poprej. Pobudo je sprožila občinska uprava ob sodelovanju podjetja Illycaffe, ki razstavo sponzorizira skupaj z Alitalio, zavarovalnico Generali in Publi-talio grandi eventi iz Fi-ninvestovega sklopa, tako da ne bo Občina potrošila niti lire. »Sicer pa to tudi ne bi bilo umestno,« je priznal na včerajšnji tiskovni konferenci odbornik za kulturo in hkrati podžupan Roberto Da-miani, ob katerem sta sedela poverjeni upravnik kavnega podjetja Andrea Illy in ravnateljica muzeja Revoltella Maria Ma-sau Dan. »To bo tudi izvrstna priložnost za poživitev kulturnega turizma pri nas,« je zatrdil Damiani ob pripombi, da mesto doslej še ni doživelo kulturne prireditve s takšnimi mednarodnimi razsežnostmi, kakor bo ta razstava. Otvoritvene slovesnosti se bo udeležil sam Rosenquist, sicer pa se bo zvrstila v razstavni dvorani evropska in zunaj evropska smetana iz umet- Z leve strani: Andrea llly, Roberto Damiani in Maria Masau Dan (Foto Balbi/KROMA) niških ter mondenih krogov, ki bo prišla iz Benetk. James Rosenquist je bil rojen leta 1933 z izrazito umetniško žilico, ki jo je najprej razvil pri oblikovanju velikih reklamnih panojev za veleposestnike s prostranega ameriškega podeželja, potem pa še za številna new-yorška podjetja. Njegov smisel za detajle, a hkrati za celoto kot skupek fragmentov, zlasti pa nagnjenost k realizmu, sta kaj kmalu botrovala začetku umetniške poti, za katero so bili značilni stalni vzponi. Toda Rosenquist se je venomer vztrajno boril tudi za človeške pravice in ko je med vietnamsko vojno preslikal hišni zid v poziv proti ameriškemu posegu v Aziji, se je Amerika razbila na dva tabora; njegov znameniti murale F-lll še danes primerjajo s Picassovo Guemico. Skratka, znameniti poparto-vec je s petindvajsetletnim delom ustvaril vemo podobo ameriške stvarnosti v dobrem in slabem; z iskrenostjo, vendar brez zasmehujoče ironije, je v slikarstvu dosegel položaj, ki ga zaseda na glasbenem področju Bob Dy-lan. V muzeju Revoltella bodo na ogled olja, kolaži in sadovi mešane tehnike, ki jih je družba As-sicurazioni generali zavarovala za 6 milijard lir. Gre za slike povprečne velikosti 2x2 metra, ena pa je dolga kar 12 metrov. Nič čudnega, ko pa je Rosenquist začel z reklamo. Zanimivo je, da so vsa dela zaenkrat brezimna, ker je moral slikar v Tokio in jih je na vrat na nos izročil svojemu agentu; Maria Masau Dan upa, da bo čimprej preje- la naslove stvaritev po faksu, kako naj sicer pripravijo katalog, za katerega so se obrnili na ameriškega umetnostnega kritika Craiga Adnocka. P° tržaški razstavi bosta sledila antološka pregleda v Franciji in Nemčiji, prod njenim odprtjem pa bo Rosenquist gost televizijske oddaje Maurizio Co-stanzo Show. »Tudi to bo lepa reklama za Trst,« je poudaril Roberto Damiani, ki pa ob tem ni spomnil navzočih, da je bil pred nedavnim v Costan-zovih gosteh tudi Riccar-do Illy. Očitno ni maral spet reklamizirati Illyjeve družine, saj gre morda odločilna zasluga za junijsko razstavo Francescu Illyju, Zupanovemu bra-tu-fotografu. Zbirka kavnih skodelic z znamko H' ly se bo tako obogatila še z Rosenquistovim podpisom. (dg) RAZSTAVA O DRUGI SVETOVNI VOJNI PAPRISKO-GROPAJSKI MALČKI NA REPENTABR§ Uspeh nad pričakovanji Dvodelna dokumentarna in fotografska razstava »Od boja do svobode: Trst 1943-45«, ki je na ogled v občinski galeriji na Trgu Unita in v bližnji galeriji Tergesteo, si je ogledalo več tisoč ljudi. Točnih po- datkov o obiskovalcih še ni, gotovo pa je, da je zanimanje za pobudo doslej preseglo vsa tudi najbolj optimistična pričakovanja. Razstavo, ki bo odprta do srede junija, prireja mestna uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za odporniško gibanje. Ravnatelj Inštituta Ser-gio Zucca je zadovoljen ne samo s številom obiskovalcev, ampak tudi z dejstvom, kako je Trst doslej v glavnem uravnovešeno in brez pretiranih emotivnih nabojev sprejel to pobudo. »Slišati je seveda različna in tudi nasprotujoča si mnenja o razstavljenih dokumentih in fotografijah ter tudi o načinu, kako je bila ta pobuda izvedena. Pomembno pa se mi zdi, da je velik del mesta sprejel to pobudo in se torej sprijaznil z zgodovino mesta, ki jo potem vsakdo lahko tolmači po svoje«, nam je dejal Zucca. Njemu se zdi tudi pomembno, da je Občina izbrala Trg Unita za tako razstavo, potem ko je bila še do pred leti na središčnem trgu uradno prepovedana slovenska beseda. Deželni inštitut za odporniško gibanje je vse- kakor že začel zbirati časopisne članke, recenzije in stališča o tej razstavi, v načrtih pa ima tudi javno soočenje o tej pobudi, ki jo je, kot rečeno, uradno izpeljala Občina oziroma njeno odbomištvo za kulturo. Obiskovalec si lahko o razstavi ustvari različno mnenje, gotovo pa je, da bi bila ta pobuda z županom Staffierijem ah z nacionalističnimi in desničarskimi upravami popolnoma neizvedljiva, saj vsi dobro vemo, kako določeni krogi enostransko ocenjujejo novejšo tržaško zgodovino in predvsem zadnje dneve druge svetovne vojne. Jeseni bo razstava na ogled drugod po deželi Furlaniji-Julijski krajini in najbrž tudi v Istri. Potem bo dobila stalno mesto v Rižarni. Ob 17.uri so razen nedelje, ponedeljka in torka napovedani vodeni obiski razstave. Med "vodiči" je tudi slovenski zgodovinar Aleksander Volk. V galeriji Tergesteo so na ogled zanimive fotografije Otroški vrtec na obisku Po ogledu zanimivosti srečanje z otroci repenskega vrtca Prejeli smo dopis iz padriško-gropaj-skega vrtca, ki ga z veseljem objavljamo. »Otroci, ki obiskujemo otroški vrtec Pa-driče-Gropada sporočamo, da smo se v torek, 16. maja podali v spremstvu naših vzgojiteljic ter nekaterih staršev na celodnevni izlet na Repentabor. Najprej smo si ogledali zanimivo Kraško hišo, kjer nas je prijetno presenetila spalnica z dvema zibelkama. V galeriji Kraške hiše smo si ogledali zanimivo razstavo narod- nih noš. Nato smo se podali peš do ivha Tabra, kjer smo občudovali cerkvico s čudovitim razgledom. Tam smo zasluženo ter z velikim užitkom pojedli naše Sendviče, ki smo jih prinesli s seboj v svojih nahrbtnikih. Popoldne smo se podali na obisk v tamkajšnji vrtec, kjer so nas repentabrski malčki zelo navdušeno sprejeli. Skupaj smo se igrali, risali ter v slovo zapeli nekaj prijetnih pesmic. Bil je res nepozaben izlet...« PADRIČE / OBČNI ZBOR KD SLOVAN Po daljšem premooi z novim zagnom V novem odboru tudi več mlodih sil V torek so se elani Kulturnega društva Slovan s PadriC po nekajletnem premoru zopet zbrali na občnem zboru, ki je potekal v prostorih Gozdne zadruge. Kljub temu, da je vodstvo društva pričakovalo večji odziv vaščanov na vabilo odbora, je bila udeležba na občnem zboru nadvse zadovoljiva. Po uvodnih poročilih predsednika in tajnika je stekla med prisotnimi člani živahna diskusija o načrtih za nadalj-no delovanje društva. Predlogi so za- devali predvsem bližajoče se kresovanje in pobude za prihodnjo sezono. Nekateri člani pa so daljnosežno že omenili stoletnico društva, ki bo leta 1998 sovpadala s stoletnico Gozdne zadruge in vaške cerkvice. Ob koncu je bil izvoljen nov odbor, h kateremu so pristopili tudi štiri predstavniki mladinskega krožka, ki si prizadeva za ohranitev kulturnih dejavnosti v vasi. Matejka Grgič VCERAJ-DANES Danes. ČETRTEK, 25. maja 1995 VNEBOHOD Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 3.19 in zatone ob 16.56. Jutri, PETEK, 26. maja 1995 FILIP VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Folino, Marco Ferlora, Fi-lippo in Leonardo Lunar-delli, Carlotta Paolucci, Marta Saccher, Tereza Budin. UMRLI SO: 91-letna Maria Stoka, 66-letni Franco Boccoli, 85-letna Angela Petri, 66-letna Angela Cehic, 77-letni Giu- seppe Dobrila, 70-letni Adalberto Franco, 90-letni Vladimiro Bastiani, 74-let-ni Rino Colus. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 28. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delPOrologio 6 -začetek Ul. Diaz- (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delPOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- m MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Tarzan F uomo scimmia (ZDA ’32) The Lion Trophy Shovv Film: Gli avventurieri | della citti perduta (’87) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanke: Bojan Dnevnik SLOVENIJA 1 10.20 10.30 10.45 11.15 13.00 13.05 15.40 16.25 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.10 22.05 22.21 22.45 23.00 23.35 I. Zorman: Storžkovo popoldne, 3., zadnji del Pomagajte Kifki, EBU drama Odkrivanje zemlje, ponovitev 2/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domaCe, ponovitev Poročila Oči kritike, ponovitev O. Sulaj - M. Sulik: Vse kar imam rad, ponovitev 1/2 dela slovaške drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 8/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova VeCen sanjač, 20/28 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 19/20 del ameriške nanizanke ST SLOVENIJA 2 13.00 14.15 16.40 Euronevvs Kinoteka: Ciklus filmov Franka Ca-pre: Broadway Bill, ameriški (cb) film V vrtincu 17.25 18.00 18.45 19.15 20.05 21.05 22.15 22.35 Sova, pon. Princ z bel - Aira, 7/24 del ameriške nanizanke Velikih štirideset Mancuso, FBI, 18/20 del ameriške nanizanke NoC živih sledi Ze veste Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Intervju: Tone Partljič Povečava: Vojna in mir & Tito in film Kronika Exodos - a Bitka na Neretvi, jugoslovanski film A KANALA 10.15 11.05 11.55 15.10 16.15 16.55 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.25 20.30 22.10 23.00 23.45 00.35 Luč svetlobe, ponovitev Pariš, ponovitev A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Dance session, ponovitev Na vodnih poteh ZDA, ponovitev Magnetoskop, glasba A -shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 433. del Pred poroto, 44. del Vreme Alžir, ameriška drama Kino, kino, kino Magnetoskop, ponovitev Klasična video glava, ponovitev Spot tedna, A shop, CMT US Koper Euronevvs »Bersaglio«, ponovitev Leteči zdravniki, TV nanizanka Slovenski program: Gradovi - dokumentarna oddaja Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Medicina danes: Laična prva pomoč, 2. del Euronevvs k® »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani - oddaja pripravlja Rosanna Giuri-cin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke, zabavno - glasbena oddaja DMF Avstrija 1 09.10 09.35 11.05 11.50 13.20 14.45 1610 17.25 19.30 19.45 20.00 20.15 22.35 00.25 00.30 22.00 02.25 04.15 05.40 Noetova barka, risanka Brodolomci, norveški pustolovski film Knoff - Hoff - Shovv Naš novi brat, ameriški film Prinčeva nevesta, ameriški film, 1987 Charlie - vsi psi pridejo v nebo, ameriška risanka Podmomiška akademija, ameriška komedija, 1990 NoC sv. Valentina, italijansko - francoska - kriminalka, 1972 Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Robin Hood, kralj tatov, ameriški film,1991 Thunderbolt in Lightfoot, ameriški film,1973 Igrajo: Jeff Bridges, Clint Eastvvood in drugi Režija: Michael Gimino Cas v sliki Sama s strahom, ameriški tv triler, 1992 Igrajo: Loindsay VVagner in drugi Režija: Tony Wharmby Strašno prijazna družina, ponovitev Thunderboldt in Lighfo-ot, ponovitev filma, ameriški triler, 1989 Sama s strahom, ponovitev filma Raji živali EKIP Avstrija 2 Gustav Mahler, Simfonija št. 9 Barčica po morju plava, franc. - it. komedija, 1967 šport Pojoča nuna Dominique, ameriška komedija,1966 Divji lovec iz Srebrnega gozda, nemški domačijski film, 1975 Avstija II Jedi z zgodovino Kristjan v Času Slika Avstrije Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Zveneča Avstrija Dežela planin Cas v sliki 2 Jackie O., skrivnost ameriške princese Angel iz Auschmtza Maria Stromberg Kdo se boji Wirginie Woolf, ameriški film, 1966 Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Radio Most; 8.50 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10,30. 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Aspirin, zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.30-23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.,11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7,35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av- tomarket;16.l0 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Pogovor z M. Kučanom; 18.20 Musič machi-ne; 19.30-24.00 študentski program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progn; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: The Klezmatics; 20.00 Raziskkava: Slov. mladina v Devetdesetih; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. Mira Sardoč, 25.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Univerzitetni 2PZ Elte iz Budimpešte; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šanso-nieji; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30. 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon,). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Praznična (P. Zunder). 7 NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 25. maja 1995 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 30. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). Festival sodobnih odrskih umetnosti Ufiedeljo, 28. mr A TOVItiA Z' re&a: JOZ^EFjsiSGl Eraqja prij^riSCe: CD, Gallu^iva dvorana Svet Anatomije zveri je moški, vojaški, borilen: tisti, v katerem se izmehjuje kri med lovci in živalmi, v kateremse zdn^eta mo@ norost. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 25. maja, ob 19.30: D. Jovanovič ■ ANTIGONA, za izven. Zadnjikrat v sezoni! V soboto, 27. maja, ob 20. uri: Jacccard-Schelling-Bertinelli - MESEČNIKI, za izven. Gostovanje plesne skupine iz Švice. petek, 26. maja, ob 20. uri: F. Boyer IA? za izven. - AU BOG LA- FESTTVAL PRODUKCIJ GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SOLE pri ZKOS GILS KODUM prikazuje 1995: danes, 25. maja: DVORANA KtNETIKON, Slovenska 53 ob 20. uri: ZGODBE ZA DOBER VEČER (1. letnik, mentorica Anja Stefan); KS AJDOVŠČINA, Stefanova 11 ob 21.30: GIB (2. in 3. letnik, mentor Branko Potočen); MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 25. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma red B in izven. V petek, 26. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca - YERMA, za abonma petek in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 25. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI! SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 25. maja, ob 19. uri: Leoš Janaček - JENIJFA, premiera. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 25. maja, ob 19.30: Jean-Genet - LE BALCON, premiera. Predstava bo Se v soboto, 27. maja, ob 21. uri. LEVI ODER, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 27. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - DESTRUKCIJA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 25. maja, ob 20. uri: V. Mbdemdorfer - HAMLET LN OFELIJA, za izven. Zadnjikrat v sezoni! V petek, 26. maja, ob 19,30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red A in izven. CELJE SLG CELJE, tel: 063/25-332 Danes, 25. maja, ob 11. uri: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma Sr. frizer., tekst, stroj, sole I Celje. V soboto, 27. maja, ob 17. uri: W. Shakespesre - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sobota popoldan in izven. KOPER GLEDALIŠČE KOPER HI. FESTIVAL PLESA IN GLEDALIŠČA V soboto, 27. maja, ob 20. uri: KAJ JE NOVEGA? MO-UERE. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V soboto, 27. maja, Stara dvorana ob 19.30: E. Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V petek, 26. maja, Nova dvorana ob 19.30: G. Verdi TRUBADUR, premiera, za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 25. t.m., ob 20.30 (red prost) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Mo-lierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja je v teku. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ecco mormorar Tonde Danes, 25. t. m., ob 20.30 predstava »La buf- fa beffa del beffardo beffato« v izvedbi gledališke skupine La Piccionaia -1 Carrara. V Četrtek, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort. V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve. GORICA Kulturni dom Slovensko stalno gledališče gostuje danes 25. t. m., ob 10.45 z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. ŠPETER SLOVENOV Dvojezični šolski center Slovensko stalno gledališče gostuje danes 26. t. m,, ob 14. uri z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče); do 1. julija 1995 je ob 20.00 na sporedu muzikal »Cats». Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. Mestno gledališče: Danes, 25. t.m., ob 19.30 -Bertold Brecht »Der unaufhaltsame Aufstieg des Arturo Ui» (Neustavljiv vzpon Artura Uia), drama. SLOVENIJA LJUBLJANA CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes, 25 maja, ob 22. uri: KRATEK STIK Komedija - kabaret avtorja Milana Grgiča KLUB CD, Prešernova 10 Danes, 25. maja, ob 20. uri: DUHOVNOST IN ZABAVA - New age party (Vpogovoru bodo sodelovali vodje slovenskih duhovnih skupin). IC - MODERNA GALERIJA Danes, 25. maja, ob 20. uri: video projekcija s predavanjem HENBY BOND. KD ŠPANSKIH BORCEV, Zaloška 61 Danes, 25. maja, ob 18. uri: javna tribuna - Socialdemokratskega gospodarskega foruma SLOVENIJA KAM? CERKNICA V petek, 26. maja, ob 18. uri: literarni večer - predstavitev pesniške zbirke BENJAMINA ŽNIDARŠIČA -Ritem srca. IZOLA SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA SOLA IZOLA, Primorsldh brigad 7 Danes, 25. maja, ob 18. uri: predavanje VESNE PARADIŽNIK - O vegetarjanski prehrani. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V petek, 26. maja, ob 17. uri: predavanje dr. KSENIJE GRCIC - Zakaj otrok potrebuje bolezen? NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Danes, 25. maja, ob 19. uri: predstavitev knjige ZNAK V PROSTORU. Gosta: Nace Sumi in Marko MuSic. PIRAN Danes, 25. maja, od 15. in do 23. ure prireditev DAN MLADOSTI na Tartinijevem trgu. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE Danes, 25. maja, ob 20. uri: pogovor z zdravnico dr. METKO KLEVIŠAR. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Unita Drugi Trg Guttenberg - Knjižni sejem bo trajal od jutri, 26. t.m., do nedelje, 4. junija 1995. Otvoritveni dan bo posvečen znanstveni literaturi, medtem ko bo v nedeljo, 28. t.m.,dan mladinske knjige. OPČINE Dom Brdina (Proseska ul. 109) v petek, 9. junija, ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison. V četrtek, 25. maja, bo ob 20. uri v Klubu CD v Ljubljani nastopila rock skupina Gibanja za zavest Krišne TRANSCEDENCE ■ % SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/22-815 Danes, 25., in v petek, 26. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za abonma modri lin II. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 25. maja, ob 17.30: koncert IZBRANIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV LJUBLJANE. RDEČA DVORANA IMAGISTRATA V petek, 26. maja, ob 20. uri: večer samospevov. Nastopili bodo udeleženci seminarja INTERPRETACIJA NEMŠKEGA SAMOSPEVA. GRAD SNEŽNIK V petek, 26. maja, ob 20. uri: koncert VOX ME-DICORUM in KOMORNI ZBOR RAKEK. CEUE 21 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL od 25. maja, do 28. maja MENGEŠ V petek, 26. maja, ob 20. uri: koncert mešanega pevskega zbora CANTEMUS in komornega moškega zbora LEK. NOVA GORICA GRAD DOBROVO V petek, 26. maja, ob 20. uri: koncert CAME-RATA SLOVENICA. Nastopajo: Primož Nov-Sak (violina-violino), Vasibjev Meljnikov (violi-na-violino), Mile Kosi (viola), Ciril Škerjanc (violončelo). FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJOVICA V soboto, 27. maja, ob 20. uri: VEČER IZBRANIH NARODNIH IN UMETNIH PESMI. Nastopa TRŽAŠKI OKTET. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V soboto, 27. maja, ob 17. uri: revija godalnih, komornih in pihalnih orkestrov primorskih glasbenih Sol. r VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA V soboto, 27. maja, cerkev sv. Martina, ob 19. uri: koncertna maša mešanega pevskega zbora SANCTA FAMILIA (Nizozemska). RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAMEZ. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava fotografij TOŠA DABACA je na ogled do 25. maja. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. IDCO, Igriška 5 Razstava ANDE KLANČIČ - Zračna čipka je na ogled do 6. junija. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. kd spanski borci, zaloška ei Razstava JOŽETA BARAGHMJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA SOU KAPELICA, Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. KI-CENTER KRIŽANKE Danes, 25. maja, bo ob 12. uri otvoritev razstave PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV IZDELKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 25. maja, bo ob 21. uri otvoritev dokumentarne razstave NISEM MISLIL POSTATI VODJA... JOSIP BROZ TITO V MOSKVI LETA 1937. ZALOŽBA MLADIKA, Šubičeva 10 Razstava MALI MALARJ1 je na ogled do 1. junija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja. JESNICE RAZSTAVNI SALON DOTIK Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KRANJ MESTNA HIŠA Danes, 25. maja, bo ob 19. uri otvoritev retrospektivne razstave MILANA BATISTE z naslovom Jedkanica. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Danes, 25. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave GARYJA BUKOVNIKA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine Ml (Irena Cuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek m Oto Rimale) je na ogled do 1. junija. NOVA GORICA KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI Danes, 25. maja, bo ob 19. uri otvoritev retrospektivne razstave PAVLA MEDVEŠČKA. Razstava bo na ogled do 6. junija. RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (umik: vsak dan 10.00-13.00,16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (umik: vsak dan 7.00-22.00). Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Car-melo Vranich. Umik: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: V ponedeljek, 29. t.m. bo ob 18. uri odprtje antološke razstave slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: jutri, 26. trn., ob 19:00 otvoritev razstave slikarja Toma Vrana. Razstava bo trajala do 4. junija po običajnem umiku. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. REPEN - Kraška hišo Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Umik: 11.00-12.30,15.00-18.00. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30. septembra, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloi-sa Kochla in Bemharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Kordi-ne in Huberta Matta. Kunstfonim(ViUacherstrasse 8/n): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich V četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (UEIisir d’amore). Predprodaja vstopnic in rezervacije od torka, 30. t. m. dalje. Blagajna dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri recital sopranistke Stefanie Donzelli. Vstopnica 5.000 lir. Gledališče Miela Danes, 25. t. m., ob 20.30 koncert, ki ga organizira Združenje Glasbena mladina Italije. Nastopila bosta Fran-cesco Tagliavini (violina) in Andrea Dembech (klavir). V soboto, 27. t. m., ob 21. uri večer posvečen mladim glasbenikom. Nastopili bodo »Jimmy Joe & The Voungs«, »Tam Tam Radio« in »Tran-silvania«. Pivovarna Forst V ponedeljek, 29. t.m. finalno srečanje »Minifestivala tržaške popevke«. Laboratorij P - bivša umobolnica Trst vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. DOBERDOB Občinski park V soboto, 27. t. m., ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra Kras, solistov in DZ Jezero. V nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč, Občinske godbe iz Turjaka in Godbe Rossini iz Castions di Strada. MENJALNIŠKI TEČAJI 24. maja 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,85 81,65 11,30 11,60 6,95 7,35 A banka Koper 80,65 81,65 11,22 11,60 6,90 7,33 A banka Nova Gorica 80,70 81,65 11,28 11,59 6,94 7,34 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 80,95 81,45 11,35 11,60 6,90 7,30 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,70 81,50 11,40 11,60 6,85 7,30 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,93 81,43 11,32 11,58 6,72 7,06 Come 2 us Tel: 061/ 16-92-635. od 8-15, sob od 9-12 81,05 81,30 11,46 11,54 6,85 7,10 Creditanstalt d. d. 80,80 81,40 11,40 11,60 6,70 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,25 81,29 11,49 11,50 7,00 7,04 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,21 81,24 11,48 11,49 6,90 6,94 Kompas Hertz Celje Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15 81,10 81,40 11,44 11,51 6,85 7,05 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13 80,90 81,30 11,42 11,51 6,85 7,05 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,40 11,44 11,54 6,85 7,05 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,30 11,42 11,51 6,85 7,05 Kompas Hertz Bled Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,90 81,30 11,42 11,51 6,85 7,05 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 81,15 81,50 11,44 11,54 6,85 7,05 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,50 81,80 11,35 11,70 6,65 7,35 Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250 80,95 81,40 11,30 11,50 6,73 7,05 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,00 81,45 11,35 11,55 6,80 7,15 Poštna banka Slovenije 79,35 81,40 10,70 11,48 6,38 7,28 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,21 81,24 11,50 11,52 7,01 7,04 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,00 81,50 11,42 11,55 6,85 7,13 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,45 11,47 11,55 6,85 7,40 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,20 81,40 11,47 11,50 6,70 7,15 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,30 81,80 11,30 11,65 6,50 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,00 81,29 11,35 11,52 6,85 7,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,41 11,45 11,58 6,90 7,29 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,00 81,50 11,44 11,55 6,60 7,40 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,50 11,46 11,57 6,80 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,10 81,40 11,40 11,58 6,95 7,15 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,89 81,48 11,31 11,58 6,60 7,30 SKB d.d.,*** 80,92 81,65 11,35 11,73 6,80 7,25 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,90 81,35 11,45 11,50 6,90 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 80,95 81,39 11,40 11,54 6,93 7,18 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,15 81,90 11,36 11,60 6,85 7,30 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,25 81,28 11,49 11,51 6,96 7,02 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 24. MAJ 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1666,00 1735,00 nemška marka 1156,00 1205,00 francoski frank 325,00 338,00 holandski gulden 1035,00 1077,00 belgijski frank 56,30 58,60 funt šterling 2625,00 2732,00 irski šterling 2670,00 2779,00 danska krona 296,00 308,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1223,00 1273,00 japonski jen 19,10 19,90 švicarski frank 1388,00 1445,00 avstrijski šiling 164,60 171,30 norveška krona 260,00 270,00 švedska krona 225,00 234,00 portugalski escudo 11,00 11,50 španska pezeta 13,20 13,70 avstralski dolar 1207,00 1250,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,80 hrvaška kuna 300,00 320,00 24. MAJ 1995 1 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1676,00 1721,00 nemška marka 1166,00 1201,00 francoski frank 326,00 341,00 holandski gulden 1037,00 1065,00 belgijski frank 56,40 57,60 funt šterling 2628,00 2718,00 irski šterling 2672,00 2762,00 danska krona 297,00 305,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1229,00 1274,00 švicarski frank 1398,00 1428,00 avstrijski šiling 164,90 169,90 slovenski tolar 13,80 14,60 J 24, MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 ' Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,80 14,60 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,80 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 - francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira - 0.8365 - švedska krona - 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 25.5.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj za DEM 81.22 81.50 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. v Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-133-33$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 097 z dne 24. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 25. 5. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE - država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni ___ Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 84,3160 1153,1022 394,2826 85,9374 2073,6869 2650,6839 2278,9638 8107,3066 6,9074 134,3300 7245,9053 1819,6039 76,9708 1580,3573 9733,6323 183,9385 117,2154 149,2961 92,4719 84,5697 1156,5719 395,4690 86,1960 2079,9267 2658,6599 2285,8213 8131,7017 50,1726 187,6715 6,9282 2262,3695 134,7342 7267,7084 1825,0791 77,2024 1585,1126 9762,9211 184,4920 117,5681 149,7453 92,7502 84,8234 1160,0416 396,6554 86,4546 2086,1665 2666,6359 slžS ilžlf 6,9490 1589,8679 9792,2099 185,0455 117,9208 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25.5.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) — (A) (B) tolarski del devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj ____ 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 834,241 800,232 1,634,473__ 133 98 1460% 94.1 ^49% 96. 455% 170,000 83,424 80,023 163,447j l .■»e . j, N s«F Tečajnica boiznega trga št.: 94 Datum: 24. 5. 1995 mtUANA sioat ucnAvct. rc Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.daf.(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. iJosrr »i r.».* LEE 796 14.5.93] 12.100 17.5. 11.500 12.090 PRB 1.000 (6.6.94) 15.069 ,96- 24.5. 14,760 14.470 15.990 14.600 18.836 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.159 ,04 24.5. 20.080 20.250 20.2® 20.M0 21.167 SKBR 458 (16.5.94.1 33.514 1,03 24.5. 33.810 33.000 33.990 33.000 29.492 i:{l)W4£M 2SE S3£XX ETTTCSS RS01 8,0 4.(31.12.941 98,0 ,22- 24.5. 98,2 98,0 99,0 97,0 14.886 RS02 9,5 8.(1.10.941 103,1 ,39- 245. 103,2 103,7 103,2 103,1 15.490 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,6 19.5. 83,5 91,5 USU 7,0 4.(15.1.95) 88,5 16.5. RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 97,5A ,71 24.5. 97,2 98,1 97,5 97,5 56 iSLZD 9,5 6.(1.10.94) 100,1A 1,86- 24.5. 100,1 104,0 1®,1 100,1 83 SKBl 10,0 4.|1.11.94) 95,6 ,03 24.5. 94,6 95,7 95,8 95,3 4.277 ■RTCTT* TTSSHT3 sfttRft: BTBR 11.500A 1,10- 23.5. 10.700 11.700 )AD 10.000 (1.6.94.) 127.165' 8,45- 24.5. 125.000 126.450 130.M0 124.200 23.144 FMD (81 15.747 24.5. 15.700 16.080 16.®0 15.480 4.708 KR 21.500 ‘ 17.5. 21.900 MR 15.200 15.5. 15.500 m 218 (30.3.93.) 9.291 ,29 24.5. 9.160 9.330 9.3® 9.160 1.124 NiKR 4.000 (81(10.6.94.) 4.416 1,91- 24.5. 4.340 4.398 4.500 4.300 8.528 im (5) 772,4 Ul- 24.5. 771,0 779,0 779,0 771,0 273 33E ffiTTir TPTtT mr 4000 (23.5.94) 35.513 2,55- 24.5. 34.800 35.000 36.500 35.M0 9.966 ’FNP 34.142 6,88- 24.5. 34.150 34.8® 34S90 34.®0 1.195 TGSP (6) 716,7* 7,80- 24.5. 702,0 850,0 800,0 7®,0 43 UBKP U.300A 2,14 24.5. 10.650 11.3® 11.300 11.3® 6.091 np 40.900 22.5. 40.900 41.1® MS SIKIH •msT SZ* LEK12.0 4.( .11.94) 98,5 23.5. 95,5 IZG 11,0 4.(1195) 89,6 1,05- 24.5. 88,6 95,0 90,0 88,6 1.314 PCE 12,0 6.(1.12.94) 98,7A ,01- 24.5. 98,7 98,7 98,7 217 Pij 12,0 7.(1195) 99,OA ,01 24.5. 99,9 99,0 99,0 3.022 m 10,0 l.(1.6.94) 96.5A ,76 24.5. 95,9 100,0 96,5 96,5 258 SCSI 10,0 1(1.6.94) 43,0 12.5. 31,0 40,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 94/95-24. 5. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. UM tiara m 4.0® 19.4. 2.000 4.0® GRDO 119 (8.3.94.) 32.5® 31.3. 1.000 8.000 mo 2.9MA 24.5. 2.000 3.199 2.900 2.9® 148 m 3.4® 19.5. 3.440 3.5® RDR0 17.400 22.5. 10.100 14.000 RGSR 421,2 15,92- 24.5. 380,0 4®,0 490,0 300,0 455 TT+Ti ŠMT^ifiTi HBP0 3.21A 23.5. 3.026 3.2® OOKBPI 3.300 OPP 30.0® 18.4. 10.000 30.000 IMG 4.987 8,30 24.5, 4.400 5.0® 4.9® 4.820 2.738 TTifa IiIiT753T GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,2A 24.5. 98,1 1®,0 98,2 98,2 30 LOK 10,0 (1.10.94) 86,1 16.5. 86,5 1,0 MLJ0 10,0 (1.4.94) 93,2A ,04 24.5. 93,2 96,0 93,2 93,1 41 OSMO 10,0 (1.10.94) 81,0 17.5. 80,1 3LS0 10,0 81.9.94) 87,2 1,10 24.5. 86,3 90,0 88,0 86,2 6.811 3NM 11,0 (1.8.94) 88,2 18.5. 87,5 90,9 3P0 10,0 6.(1.2.95) 86,0 16.5. 84,6 91,0 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 95,0 99,9 KOdnem (vSUj 90 dnevni (v SIT) |120 dnevni (v SIT) tmiTiTT BNB2bieznaL.l)ona(1.6,95) (1,6.95) 99,7 ,09- 24.5. 99,8 101,4 99,8 99,7 8.975 del nak.bona(vSrr)NBSl 59.000 19.5. 5.910 50.000 |delnak.bona(vSIT)NBS2 17.821 5.44- 24.5. 17,250 17.300 19.3® 17.210 60.110 ■ • rziri ra nri n PnTTrnTO i?w7TTr TSEiTHI 150.000 SITskupaj maj parski del maj 108,6 2.3. devizni del maj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj |deviznidelmaj 24.5.95 preišnii d T d% 1.179,81 1.194,27 -14,46 -1,21 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. maja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni^ Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon iu deviz oz, r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ roseben 1155,6188 2283,9375 8125,0000 6,9225 184,3400 117,4713 noslih je možno odsl doaovor. 1159,4590 2291,5272 8152,0000 6,9455 184,9526 117,8616 ■opanje glede na banka valuta nakupni prodajni^ Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,20 81,18 panje. 81,50 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 25.maia 1995 od 00.00 do 24. >djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD. ATS, UT in CNF so dda veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025-oastotne točke. T do ECU = 30.0CD na dan. Pri večjh prilivih in nak * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je razi sčaji veljajo zc upih se tečaj kupovati in oogoje nakup 81,20 81,25 81,20 81,20 81,25 gi srednjih tečaj netje Banke Slov odkup prilivov i določi v spaazurr rodajati tujo vali a ali prodaje. 81,50 81,40 81,50 81,50 81,50 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz to po objavlja- /© ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D.. LJUBLJANI POD R U 2 N I C A MIL A N 2 P i a z z a A. D i a z 2 Milan” tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 24. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar 1693,900 — ECU 2158,880 nemška marka — 1172,250 — francoski frank — 329,390 — funt šterling holandski gulden — 2661,120 1047,690 belgijski frank 57,005 — španska pezeta 13,378 — danska krona 299,810 — irski funt — 2707,190 — grška drahma — 7,240 — portugalski escudo — 11,135 — kanadski dolar 1241,860 japonski jen — 19,419 — Švicarski frank — 1407,480 — avstrijski šiling — 166,720 — norveška krona — 263,110 — švedska krona 228,400 — finska marka — 383,500 — avstralski dolar — 1219,950 — _ 24. MAJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni^_ ameriški dolar 9,9500 10,4500 kanadski dolar 7,3000 7,7000 funt šterling 15,6500 16,4500 švicarski frank 826,5000 858,5000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 194,5000 202,5000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,1000 716,1000 italijanska lira 0,5850 0,6190 danska krona 176,5000 184,5000 non/eška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 134,7000 141,3000 finska marka 225,5000 235,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,8800 8,3200 japonski jen 11,3500 11,8500 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOGOMET / FINALE EVROPSKE LIGE PRVAKOV NOVICE Mladi Ajax zasluženo na evropskem prestolu Srečanje z Milanom je 5 minut pred koncem odločil Kluivert Ajax - Milan 1:0 (0:0) Strelec: Kluivert v 85. minuti AJAX: Van der Sar, Reizi-ger, Blind, Rijkaard, Davi ds, F.De Boer, Finidi, Seedorf (od 53. min. Kanu), R. De Boer, Litmanen (od 68. min. Kluivert), Overmars. MILAN: Rossi, Panucci, Maldini, Albertini, Costacur-ta, Baresi, Donadoni, Desail-ly, Boban, Massaro, Simone. Sodnik: Ion Craciunescu (Romunija); gledalcev: 50.000 DUNAJ - Nogometaši Ajaxa so od sinoči novi klubski evropski prvaki. V finalu letošnje evropske lige so namreč na dunajskem Pra-terju premagali branilca naslova Milan in tako po sezoni 1972/73 spet osvojil naslov najboljše evropske ekipe. Takrat se je za Criujffov Ajax končalo zlato obdobje, v katerem so bili trikrat zapored evropski prvaki, zdaj pa se zanje morda začenja nov zmagoviti ciklus. Trener Van Gaal namreč razpolaga z zelo mlado in kvalitetno ekipo, ki bo, ko bodo nekateri mladi talenti dozoreli, postala strah in trepet za vse ekipe v Evropi. Moc Ajaxa pa je tudi v tem, da ima za vsa mesta na razpolago vec enakovrednih igralcev. Najboljši dokaz za to trditev predstavlja Kluivert, ki je zamenjal zvezdnika Lit-manena, in z golom v 85. minuti odločil srečanje. Prvi polčas se je začel v znamenju premoči mladega nizozemskega moštva, vendar pa nevarnosti za Rossije-va vrata ni bilo. Toda že po nekaj minutah je Milan, v katerem ni bilo poškodovanega Dejana SaviCeviCa, uredil svoje vrste. Igra je postala enakovredna, v napadu pa so bili celo nekoliko bolj nevarni italijanski igralci. Obe eki- pi sta si v prvem delu ustvarili vsaka po eno priložnost. Ajax bi lahko povedel v 20. minuti, ko je Finidi streljal prvi kot za Nizozemce. Pet metrov od Rossijevih vrat je našel povsem prostega Franka de Boera, ki pa je z glavo streljal preko gola. Milan pa je bil zelo blizu vodečega zadetka v zadnji minuti prvega dela, ko je po hitrem protinapadu Donadoni poslal lep predložek v kazenski prostor Ajaxa, Simone je iz voleja silovito streljal, toda Van der Sar je bil na mestu in je žogo odbil v kot. Drugi polčas je minil v znamenju premoči Ajaxa, medtem ko se je Milan omejil le na osamljene poskuse Simoneja. Gol Kluiver-ta je bil logična posledica velike premoči in uvod v zasluženo slavje po koncu srečanja. George Finidi je bil precej neugoden nasprotnik za Paola Maldinija (telefoto AP) KOLESARSTVO /11. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Žalna dobil etapo, na vrhu nič novega Italijanski kolesar je zmagal po 163 km dolgem begu - Rominger trdno v vodstvu (Avt) +1:16; 15. Alberto Elli (Ita) IL CIOCCO - Eruico Zaina je z zmago v 11. etapi etapi kronal pobeg dolg 163 kilometrov, toda na vrhu ostaja Tony Rominger še naprej trdno v vodstvu, z njim pa se bosta odslej borila, vsaj tako kaže, samo še Pjotr Ugrumov in Evgenij Berzin, saj sta italijanska aduta Francesco Casagrande in Claudio Chiapucci na zadnjem vzponu pred ciljem zaostala. Že 12 kilometrov po Startu je pobegnila dvanajsterica kolesarjev, ki si je ob splošni nezainteresiranosti glavnine, v kateri so bili vsi najboljši, kmalu nabrala dve minuti in pol prednosti. Ko je prednost ubežnikov narasla na preko 4 minute, se je Romingerje-va ekipa Mapei spustila.v zasledovanje in do konca etape se je zao- stanek Romingerja za Zaino in Kolumbijcem Rodriguezom, ki je na koncu edini še držal korak z Italijanom, zmanjšal na 43 sekund. Vrstni red 11. etape (Pietrasanta - II Ciocco, 175 km) : 1. Enrico Zaina (Ita - Carrera) 4ure 37 minut in 36 sekund (poprečna hitrost 37, 824 km na uro); 2. Nelson Rodri-guez (Kol) isti Cas; 3. Gilberto Simoni (Ita) + 22 sekund; 4. Giorgio Furlan (Ita) + 35; 5. Pjotr Ugrumov (Lat) + 43; 6. Tony Rominger (Svi); 7. Evgenij Berzin (Rus); 8. Oliverio Rincon (Kol); 9. Laurent Madouas (Fra) vsi v Času Ugramo-va; 10. Claudio Chiappucci (Ita) + 56; 11. Paolo Lanfranchi (Ita) isti Cas; 12. Francesco Casagrande (Ita) + 1:03; 13. Bruno Cenghialta (Ita) isti Cas; 14. Georg Totschnig +1:18 itd. Skupni vrstni red po 11. etapi (prevoženih 1731 km: 1. Toni Rominger (Svi - Mapei) 44 ur 9 minut in 59 sekund (poprečna hitrost 39, 187 km na uro); 2. Pjotr Ugrumov (Lat) + 3:08; 3. Evgenij Berzin (Rus) + 3:16; 4. Francesco Casagrande (Ita) + 3:20; 5. Claudio Chiappucci (Ita) + 5:12; 6. Enrico Zaina (Ita) + 6:24; 7. Bnmo Cenghialta (Ita) + 6:48; 8. Pavel Tonkov (Rus) + 6:52; 9. Alberto Elli (Ita) +7:02; 10. Davide Rebel-lin (Ita) + 7:12; 11. Heinz Imboden (Svi) + 7:14; 12. Maurizio Fon-driest (Ita) + 7:25; 13. Georg Totschnig (Avt) + 7:56; 14. Jesus Montoya (Spa) + 8:32; 15. Laurent Madouas (Fra) + 8:36 itd. Oriando premagal Indinano ORLANDO - Na prvi polfinalni tekmi Vzhodnega dela NBA prvenstva je Orlando doma tesno premagal Indiano, predvsem po zaslugi Shaquilla 0’Nea-la, medtem ko je Reggie Miller igral izvrstno le v teku prvega polčasa (že 21 točk). Drugo tekmo bodo igrali spet v Orlandu danes ponoči, medtem ko so to noč igrali drugo tekmo v San Antoniu med Spursi in Rocketsi (doslej 1:0 za Houston). Orlando (1) - Indiana (3) 105:101 (1:0 v zmagah. 0’Neal 32, A.Hardaway 20, D.Scott 19, N.Anderson 16; R.Miller 26, B.Scott 18, Smits 17) (VJ) David Robinson MVP v NBA SAN ANTONIO - Center San Antonia David Robinson je bil proglašen za najboljšega igralca letošnje sezone v NBA. Posebna žirija mu je dodelila 901 točk, na drugo mesto se je s 605 točkami uvrstil Shaquille 0’Neal, tretji pa je bil Karl Malone s 532 točkami. Robinson je letos odigral celo sezono na zelo visokem nivoju, o Čemer pričajo tudi njegovi podatki: 27, 6 točk, 10, 8 skokov in 3, 2 blokadi na tekmo, manjkal pa je le na eni od 82 tekem rednega dela sezone. 29-letni temnopolti center je letos kar 36-krat presegel mejo 30 točk, 6-krat pa je dosegel vec kot 40 točk. Robinson je prvi igralec San Antonia, ki je dobil to prestižno priznanje. V lanski sezoni je bil drugi za Olajuvvonom. (VJ) Detroit in Chicago povedla z 2:0 v zmagah NEW YORK (STA/AP) - Na drugih tekmah polfinala zahodne konference severnoameriške profesionalne hokejske lige NHL je moštvo Detroit Red VVings premagalo San Jose Sharkse s 6:2, Chicago Blackhawks pa Vancouver Canucksa z 2:0. Skupni izid v zmagah je trenutno 2:0 v korist Detroita in Chicaga, moštva pa igrajo na štiri zmage. Naslednji tekmi bosta na sporedu jutri. UEFA prepovedala mednarodne tekme na Hrvaškem DUNAJ (STA/AP) - Evropska nogometna zveza (UEFA) je na sestanku Izvršnega odbora na Dunaja prepovedala vse mednarodne nogometne tekme na Hrvaškem. UEFA se je za ta korak odločila zaradi nestabilnih razmer v tej državi. »Razmere v državi niso stabilne. Samo dva dni po kvalifikacijski tekmi ženskih reprezentanc so na Zagreb padale granate. V takih razmerah je prenevarno igranje in gledanje nogometa,« je dejal tajnik UEFA Gerhard Ai-gner in dodal, da bodo natančno spremljali razmere in če se bodo umirile, bodo prepoved preklicali. Hrvaški klubi tako ne bodo smeli doma igrati srečanja pokala Intertoto v poletnih mesecih, prav tako pa bo njihova reprezentanca morala najverjetneje odigrati kvalifikacijsko srečanje z Estonijo 3. septembra na nevtralnem terenu. Pariš Saint Germain bi rad Bergkampa PARIZ - Vodstvi Interja in Pariš Saint Germaina sta se v preteklih dneh večkrat sestali in se pogovarjali o možnosti, da bi se Denis Bergkamp od Interja preselil v Pariz k PSG. Francozi namreč išCejo zamenjavo za Georgea VVeaha, ki je podpisal pogodbo z Milanom. Toda Inter za Bergkampa zahteva 14 milijard lir, toliko pa PSG vsaj za zdaj za Nizozemca ni pripravljen plačati. - FORMULA 1 / V NEDELJO VELIKA NAGRADA MONAKA Damon Hill na lovu na svojo prvo zmago MONTE CARLO (Reuter, dpa) - Anglež Damon Hill se bo konec tedna podal na lov na svojo prvo zmago za veliko nagrado Monaka, na kateri je njegov oce Graham petkrat zmagal; Hill pa bo imel vsaj enega resnega tekmeca manj, saj se je svetovni prvak iz leta 1992 Ni-gel Mansell dokončno razšel s svojim moštvom McLaren-Mer-cedes in po 15 letih končal kariero dirkača formule 1. Hill je ob svojem debutu v Monaku pred dvema letoma zasedel drugo mesto in pri tem takoj spoznal, da bo zelo težko dosegel očetove uspehe v Mon-te Carlu. »Monako je resnično velik izziv. Dirka je skrajnje zahtevna in morebiten uspeh bi mi prinesel veliko zadoščenje. Moj oce je tukaj zmagal nekajkrat in tega dejstva ne morem spregledati. Tekmovanje bo zagotovo Čudovito,« je pred današnjim prvim treningom po ulicah Mont e Carla menil Damon Hill. VVilliamsov voznik, ki po šti- rih dirkah v točkovanju za svetovno prvenstvo za eno točko zaostaja za svetovnim prvakom Michaelom Schumacherjem, pričakuje oster boj s 26-letnim Nemcem in njegovim moštvenim kolegom Johnnyjem Herbertom, ki sta na veliki nagradi Španije zasedla prvo in drugo mesto. Dobri rezultati s testiranj v Barceloni so Hillu povrnili samozaupanje pred nedeljsko dirko, na kateri pa bo moral računati tudi na vse boljšega moštevenega kolega Davida Coultharda in Ferrari jeva voznika Jeana Alesija in Gerharda Bergerja. Coulthard je k Wil-liamsu prišel pred enim letom, ko je zamenjal tragično preminulega Ayrtona Senno, ki je v letih od 1987 do 1993 v Monte Carlu zmagal kar šestkrat in je edini, ki je po zmagah prehitel Grahama Hilla. V sredozemski kneževini tudi tokrat pričakujejo veliko obiskovalcev, ki si bodo v nedeljo na 3328 metrov dolgem dirka- lišču lahko ogledali dirko, na kateri bodo morali dirkači prevoziti 76 krogov. Lani je zmagal Schumacher, kar pa je ostalo v senci hude nesreče Karla VVendlingerja. Avstrijec se je letos vrnil na dirkališča, toda v Monaku ga bo pri Sauberju zamenjal Jean-CLristophe Boul-lion. Petindvajsetletni Francoz je podpisal pogodbo s švicarskim moštvom, VVendlinger pa bo vendarle ostal v ekipi kot testni voznik. »Odločitev ni bila lahka. VVendlingerju sem po okrevanju dal novo priložnost. Potem ko na prvih štirih dirkah ni mogel doseči rezultatov, ki smo jih mi in tudi on sam pričakovali, sem moral ukrepati v korist cele ekipe,« je menil šef moštva Peter Sauber. Jean-Christophe Boullion, ki je opozoril nase kot izvrsten testni voznik pri VVilliamsu, je bil že pred začetkom sezone prva izbira Petra Sauberja. Francoz bo kljub pogodbi s Sauberjem še naprej tudi VVilliamsov testni voznik. TRIUMFALNA VRNITEV EKIPE NEW ZEALANDA Z AMERICAN CUP Velikanska množica pozdravila junake AUCKLAND (dpa) - Pol milijona ljudi je včeraj v Aucklandu pripravilo sprejem za zmagovalce America’s cupa. »Veličastno, fantastično, pravljično, Čudovito,« je vodja moštva Peter Blake (na shki AP) opisal praznovanje v največjem novozelandskem mestu, novem domu najdragocenejše jadralne lovorike na svetu. Novozelanci so šele druga država, ki ji je v 144-letni zgodovini tega tekmovanja uspelo odtrgati zmago Američanom. Slovita »rocka brez dna« bo nadaljnja štiri leta do novega tekmovanja krasila prostore kraljevega jadralnega kluba v aucklandskem pristanišču. Prebivalci mesta, kjer so vsi mahnjeni na jadranje, so svoje junake zasipali s tonami konfetov in dvignili v zrak na tisoče balonov. Mnogi so pet ur in vec Čakali na to, da so lahko za hip videli jadrnico New Zealand, ki so jo na odprtem vozilu peljali po ulici Queen v mestnem središču. »Spremenimo Pokal Amerike v Pokal Nove Zelandije,« je med proslavljanjem na trgu Aotea vzkliknil župan Les Mills. Mnogi so mahali z zastavicami, na ti-soCe pa jih je prišlo z rdečimi nogavicami. Blakeovc rdeCe nogavice, ki prinašajo srečo, so namreč med tekmovanjem v San Diegu postale simbol velikanske podpore Novozelandcev »njihovemu« moštvu. Samo v enem tednu so jih prodali kar 100.000 parov. KOŠARKA / PRVI FINALE KONČNICE C1 LIGE JADRANJE / DP RAZREDA EVROPAh Jadranovci po težkem boju sMi odpor trdožive Servolane Druga tekma bo na sporedu že v soboto ob 7 9.30 na »Muri« A. Bogateč včeraj dobila obe regati S tem je še utrdila vodstvo Jadran TKB - Servolana Latte Carso 79:69 (36:38) JADRAN: Arena 6 (1:4 met za 2, - met za 3, 4:4 pm), Oberdan 15 (4:4, 0:3, 7:9), Pregare 18 (5:7, 2:4, 2:4), M. Emili n.v., Gobbo n.v., Vitez 16 (6:7, 0:1, 4:8), Samec 10 (5:7, -, 0:1), Rauber 12 (3:5, 2:5, -j, Hmeljak 2 ( -, -, 2:4), Grbec n.v., trener Vatovec. Met za 2: 24/34, met za 3: 4/13, skupno 27/47, pm 19:30. SON: 21. PON: Pregare (39); 3T: Rabuer 2, Pregare 2. SERVOLANA : Ažman 2 (0:3, -, 2:2), Černe 11 (5:13, -, 1:1), Tomasini 15 (6:10, -, 3:3), Crasti (-, 0:1, -), Ceper n.v., Adamoli n.v., Radovani 6 (2:6, 0:1, 2:2), Ritossa 12 (1:6, 2:2, 4:4), Poropat 14 (7:10, 0:1, 0:1), Galaverna 9 (3:6, -, 3:5), trener Zovatto. Met za 2: 24/54, met za 3: 2/5, skupno 26/59, pm 15:18. SON: 27. PON : Tomasini (32), Poropat (40), Galaverna (40). 3T: Ritossa 2. SODNIKA: Turbati (Livorno) in Passalcqua (Arezzo). Pred nabito polno dvorano »Ervatti« pri Brisckih je Jadran TKB sinoči dobil prvo finalno tekmo končnice prvenstva Gl lige. Moral pa se je pošteno potruditi, preden je strl odpor tdoživih košarkarjev Servolane Latte Carso, ki so se povsem neakovredno upirali našim košarkarjem še dve minuti do konca tekme: jadranovci so tedaj vodili le s 3 točkami prednosti. V zadnjih in odločilnih potezah pa je prišla na dan večja izkušenost NOVICE Igor Sedmak na drugem nastopu uspešnejši ~ Drugi letošnji nastop v troskoku - tokrat na sobotnem deželnem ekipnem prvenstvu v Majanu - se je Igorju Sedmaku, novemu elanu KD Devin, veliko bolje posrečil kot pred tednom prvi. Čeprav je za 5 cm izgubil dvoboj z najnevarnejšim konkurentom Tornado iz Vidma, njegov tokratni rezultat 15, 17 m napoveduje zanesljivejše in daljše skoke. Tokrat je zaškripalo predvsem pri zanesljivosti izvedbe, sicer bi šlo bistveno dlje. A ve se: konkurenci bo treba vrniti dolg z obrestmi! Pri Atletskem društvu Bor začenjajo s treningi Pomanjkanje atletov je glavna težava, s katero se spopadajo pri Atletskem društvu Bor. Da bi okrepili svoje vrste, so se odločili za novo pobudo - trening odprte vrste.Od ponedeljka dalje se bo namreč na atletskem stadionu na Kolonji začela vadba, ki je namenjena vsem tistim, ki bi se želeli preizkusiti v »kraljici športa«. Zelja društva je, da bi prišlo CimveC mladih, posebno tistih, rojenih v letih 1979 in 1980, toda vrat ne zapirajo niti rekreativcem. Treningi bodo vsak dan, od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure, vodil pa jih bo Duško Švab. predvsem Borisa Viteza in Davida Pregarca, ki sta ob dobri »organizaciji igre« Deana Oberdana uspešno izpeljala tekmo do konca in Jadran je tako zanesljivo zmagal. Sinočnje srečanje je bilo na začetku dokaj izenačeno, naposled pa so si jadranovci v 9. min. priigrali 6 toCk prednosti (17:11) in v 14. min. še vodili s 26:21. Naši košarkarji so predvsem odlično igrali v obrambi, saj so povsem onemogočili Černeta, Radova-nija, Ažmana in Ritosso, ki so v tem delu dali vsak le po 2 točki. Po drugi strani pa so »pozabili« na Tomasinija, ki je v prvem polčasu dal kar 15 točk, Poropata (8) in Galavemo (7). Ce k temu dodamo še slab odstotek pri prostih metih jadranovcev, potem je vodstvo gostov dveh toCk ob polčasu tudi zasluženo. V drugem polčasu so jadranovci zelo poboljšati svojo igro predvsem v napadu, kjer sta se razigrala predvsem Vitez in Pregare. Samec je bil učinkovit pod košema, Rauber je bil zelo uspešen pri skoku (kar 12), Oberdan je sijajno asistiral soigralce in zmaga je bila tu. Jadran je v ključnih trenutkih spet pokazal, da je izkušenejša ekipa od Servolane, ki pa se ni predala do konca, tako da je v soboto na drugi tekmi pričakovati nov in ogorčen boj. Druga tekma med tema tekmecema ne bo, kot je bilo napovedano, v nedeljo, temveč že v soboto, in sicer ob 19.30 v telovadnici na »Alturi«. Vanja Jogan David Pregare je dosegel odločilno trojko (Foto Balbi/Kroma) BENETKE - Tretji dan državnega prvenstva v olimpijskih jadralnih razredih je bil za našo predstavnico Arianno Bogateč zelo uspešen. Si-renina jadralka je namreč včeraj na obeh regatah od treh predvidenih, ki so ju zaradi pomanjkanja vetra izpeljati, zanesljivo zmagala in je tudi suvereno na prvem mestu skupne lestvice razreda Evropa. BogatCeva je tako le korak od osvojitve državnega naslova in s tem do nastopa na olimpijskih igrah. Zucchinettijeva, ki je najnevarnejša tekmica naši jadralki za končno prvo mesto, se včeraj ni najbolje odrezala in je trenutno na 4. mestu skupne razvrstitve. Za ugodno presenečenje pa je vCeraj spet poskrbela Alessandra Croce, ki je ohranila 2. mesto na skupni lestvici. Ce bo danes veter le bolj naklonjen jadralcem in jadralkam v Benetkah, bi morali izpeljati tri regate in ze danes bo najverjetneje, vsaj za razred Evropa, glede končnega prvega mesta vse odločeno. Arianna bi morala ohraniti prvo mesto in se vrniti domov z državnim naslovom v žepu. Glede ostalih razredov naj omenimo, da je v »solingu« posadka Maria Gelona doslej zmagala na vseh regatah in tudi v »mistralu« se nadaljuje premoč Alessandre Sensini iz Grosseta. KOŠARKA / DREVI OB 20.30 V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI Prijateljska tekma v dobrodelne namene Pomerila se bosta domači lllycaffe in reprezentanca Bosne in Hercegovine TRST - Drevi ob 20.30 bo v tržaški športni palači prijateljska košarkarska tekma med domačim prvoligašem Illycaffejem in reprezentanco Bosne in Hercegovine. Srečanje, ki bo v dobrodelne namene (prihodek drevišnjega inkasa bodo v celoti namenili otrokom ali njihovim družinam, ki jih je prizadela vojna), prireja tržaški Leo Club in je pod pokroviteljstvom Občine Trst. Danes ob 17.30 bodo košarkarji BiH imeti sprejem pri tržaškemu županu Illyju, po tekmi pa bodo imeti tiskovno konferenco, ki se je bo udeležila tudi tehnični vodja reprezentance, gospa Mira Poljo. Poleg humanitarne s vrh e tega srečanja bodo tržaški privrženci košarke in športa sploh gotovo priča tudi lepi in kakovostni košarkarski predstavi, saj reprezentanco BiH se- stavljajo odlični posamezniki, ki skoraj vsi seveda igrajo v tujini. Na mestu zunanjih igralcev so tu zelo izkušeni Emir Mutapcič, ki igra pri berlinski Albi; Adis Beciragič (igra v Turčiji) in Gordan Firič, ki je daleč najboljši posameznik pri turin-skemu Francorossu in eden najboljših strelcev A2 lige sploh. Kot »beka« pa lahko trener Sabit Hadžič uvrsti tudi Nonada Markoviča, ki pri Juventudu iz Badalone običajno igra kot krilo. Reprezentanca BiH je dokaj močna na krilnih pozicijah, kjer izstopata Mario Primorac, ki igra v hrvaškem prvenstvu pri Rijeki, in Sabhudin BilaloviC, ki si služi »košarkarski kruh« pri švicarskem Luganu. Tu so še: Samir AvdiC (Malaga), Samir LeriC (Slovan Ljubljana) in Admir Bukva (Bosna Sarajevo). Kot centra igrata Dževan Alihodžič (Gibona Zagreb) in Sead Bukva (Ulker Turčija), ki sta precej »kotirana« na evropski sceni. Naj omenimo, da je selektor BiH Mirza Deli-bašiC, ki je bil pred leti med najboljšimi košarkarji v Evropi sploh. Po drevišnjem srečanju s tržaškim moštvom se bo BiH 31. t.m. na prijateljski tekmi v Sofiji pomerila z Bolgarijo. Nato pa jo čakajo kvalifikacije s Srbijo, Turčijo in Estonijo za evropsko prvenstvo v Atenah. Za Hlycaffe bosta drevi igrala tudi Graziano Cavazzon, Tržačan po rodu, in German Scarone, ki sta sicer last Reggiane oz. Benettona iz Trevi-sa. Oba košarkarja sta pri tržaškem klubu opravila že več treningov in če bosta zadovoljila tudi na prijateljskih tekmah, ni izključno, da ju bo Hlycaffe tudi najel. NOGOMET / ZAČETNIKI NOGOMET / TURNIR ZA NARAŠČAJNIKE IN NAJMLAJŠE, Tržaški odbojkarski pokal Derbi združeni ekipi Sloga - Bor 3:0 (15:8,15:3,15:9) SLOGA: Šušteršič (2+4), Drasic (4+3), Smotlak (3+3), Peterlin (2+0), Ritossa (9+4), Milic (4+2), Stopar (0+0). BOR: Mauri 2+2, Pečar 0+0, Bosari 2+0, Mikolj 3+5, Pussini 0+2, Savarin 5+7, Lunazzi 0+0, Kr-mec 0+0. Trajanje setov: 11, 17, 16 minut Tržaški slovenski derbi na Opčinah je še drugič potrdil premoč združene ekipe Sloga-Bor, ki je na stala letos s sodelovanjem pri ekipi mladincev. Premoč je bila vidna v vseh elementih, čeprav so se »nasprotniki«, ki so pokazati lep napredek od prvega dela prvenstva, dobro upirati. Najbolj so se izkazati Mikolj, Bosari in Mauri. Ne gre pa prezreti mladega PeCarja, ki je prišel na vsako žogo in je svojo nalogo opravil brezhibno. Pri združenih močeh pa je Drasič ponovno dokazal, da pri »plasiranih« žogah uporablja glavo. Sicer se pri združeni ekipi opaža timsko delo, ki je pogoj za še boljše uspehe. (Marij) Odbojka: Naš prapor danes v finalu Goriškega pokala Odbojkarji Našega prapora se bodo danes ob 21. uri v prvi finalni tekmi za »Goriški pokal« pomeriti z ekipo VBL Cormons. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, igralci Našdega prapora pa napovedujejo odločno igro na Čimbolj gladko zmago; ki naj bi jim zagotavljala mimo pot na povratno srečanje, ki bo v sredo, 31. maja v Krminu. Prosečani na obeh tekmah stalno v premoči, kljub temu pa bodo igrali le v finalu za 3. mesto Začetniki Primorja Interland so na turnirju v Ogleju na lastni koži spoznati, kako lahko sodniki odločajo o zmagovalcu. Naši nogometaši so bili namreč na tem turnirju na obeh srečanjih odločno boljši od svojih tekmecev Al ture Muggesane in Aquileie, na obeh tekmah pa so igrali le neodločeno in tako so se morali sprijazniti z dejstvom, da bodo danes igrali le na finalu za 3. mesto. Ob 19.30 se bodo pomerili ati s Sangiorgino ati s San Giovannijem. Za 1. mesto pa bo igrala Aquileia. Primorje tnterlmid - Altura Muggesana 0:0 Že dejstvo, da je naše moštvo dovolilo nasprotnikom le nekajkrat, da so se podati cez sredino igrišča, dovolj nazorno kaže, da je bila premoč naših predstavnikov več kot očitna. Sodnik pa je stalno prekrnjal igro in seveda tako v najveeji meri oškodoval ProseCane, ki so poleg tega tudi zadeli vratnico. Aquileia - Primorje Interland 1:1 (0:1) STRELEC ZA PRIMORJE: Tomizza. Tudi proti domačemu moštvu so biti PorseCani stalno v premoči, to še posebno v prvem polčasu, ko so povsem zasluženo povedli s Tomizzo, poleg tega pa so zamuditi še veliko število ugodnih priložnosti za gol. Sodnik pa je dopuščal gostiteljem grobo igro, poleg tega je spregledal očiten zadetek Prosečanov (žoga je bila krepko čez gol Črto). Aquileia - Altura Muggesana 1:0 VRSTNI RED: Aquileia 3, Primorje Interland 2, Altura Muggesana 1. Primorje je igralo v naslednji postavi: Furlan, Antonini, L Križmancič, Tomizza, Švara, Puzzer, V. KrižmanCič, Kante, Pavletič, Merlak, Strajn; Privileggi, Stoka, Suc. Zarja Adriaimpex v malem finalu, Bor Farco izločen V Ogleju naši ekipi nista prikazali najboljše igre Na nogometnem turnirju v Ogleju, kjer nastopata združeni ekipi najmlajših Bora Farco in naraščajnikov Zarje Adriaimpex, sta naši ekipi zabeležili poprečne rezultate, pa tudi s prikazano igro niso bili zadovoljni. Samo naraščajniki Zarje so si priborili pot do malega finala. Upali smo na kaj več, toda tokrat jim je tudi sreča obrnila hrbet. Tudi igranje v večernih urah našim nogometašem ni najbolj ustrezalo, kljub temu pa so narščajniki proti domači Aquileii igrali 2:2 z goloma Šušteršiča in Lorenzija. Se najbolj vroče je bilo na tekmi proti A. Muggesani, saj so bili vse skozi boljši in vodili z zelo lepim golom Lorenzija, potem pa so jih Miljčani ujeli in na koncu so si naši fantje še nerodno zapravili 11-metrovko. Čeprav so bili za razred boljši od nasprotnika, pa so dosegli le neodločen izidi,. kar pa je bilo premalo za nastop v velikem finalu. Res škoda, saj bi igrali prav gotovo proti zelo dobremu tekmecu, kot je Triestina. Najmlajši Bora Farco pa so potegnili krajši konec, potem ko so že v prvi tekmi nerodno z 2:0 izgubili proti domači Aquileii, medtem ko so proti A. Muggesani igrali neodločeno 1:1 z lepim golom Ber-ceta v zadnjih minutah tekme. Miljčani so edini zadetek dosegli že v prvem polčasu z edinim resnim strelom. Tudi ta remi ni zadostovati da bi igrali v malem fi' nalu, kar je za našo ekipo neuspeh. Naj omenimo, da bo Zarja Adriaimpex že jutri ob 21. uri stopil3 na igrišče v malem tl j nalu najverejtneje proti ekipi S. Giovanni iz Trsta. IZIDI Najmlajši Aquileia - A. Mugge' sana 2:1 Aquileia - Bor Farco 2:0 Bor Farco - A. Muggesana 1:1 Naraščajniki Aquileia - A. Muggesana 1:2 Aquileia - Zarja Adriaimpex 2:2 Zarja Adriaimpex A. Muggesana 1:1 (Darko Grgič) KARATE / USPEŽEN SEMINAR NA ROGU S POSREDOVANJEM SH1NKAI KARATE KLUBA NOVICE Mojster Hiroši Širai (8. dan) gost slovenskih karateistov Zanimanje za seminar je bilo izredno veliko Uspešen nastop najmlajših šinkajevcev Mesec, ki se skoraj zaključuje, je bil za elane Shinkai karate kluba zelo razgiban. Trener Sergij Stoka je bil prvi teden v maju med glavnimi pobudniki seminarja svetovnega karate mojstra Hiroši Si-raja v Sloveniji. Srečanje je potekalo v športno-turističnem centru na Rogli (1571 m). Sirai je eden od najbolj priznanih svetovnih karate mojstrov, saj je dosegel 8. stopnjo Črnega pasu. Ze vec let živi in dela v Italiji, v Milanu, kjer ima tudi družino. Na vsedržavni ravni velja Siraj za najboljšega karate mojstra. Izvežbal je že številne prvake v tej športni panogi. Že od začetka letošnjega leta si je tehnični vodja Shinkai karate kluba prizadeval za organizacijo prvega Sirajevega obiska v Slovenijo. Potrebnih je bilo veliko pogovorov in stikov med slovensko in italijansko federacijo karateja. Seminarja v Rogli se je udeležilo približno 200 atletov z višjimi pasovi. Sploh pa je Sirai v Sloveniji naletel na zelo prijazen sprejem in je vzbudil veliko zanimanje med ljubitelji karateja. Mojstra sta spremljala še Dino Contarelli (6. dan Črnega pasu) in Ofelio Michelan (5. dan Črnega pasu). Serij Stoka je imel na srečanju tudi vlogo prevajalca. Člani Shinkai karate kluba so v začetku maja sodelovali na štafeti v okviru proslav zgo-niške občine ob 50-letnici osvoboditve. Sodelovali so s športniki Krasa. V nedeljo, 14. t.m., pa so mlajši sinkajevci tekmovali na karate turnirju v Gorici, ki je potekal v telovadnici združenja Unione Ginnastica Goriziana. Prisotni so bili športniki iz Treh BeneCij. Andrea Hrovatin je v kategoriji rjavih in plavih pasov zasedel prvo mesto, Fabiana Piano pa je bila druga v kategoriji oranžnih in zelenih pasov. Otroci bodo ta mesec tudi zaključili treninge, saj bodo v kratkem že izpiti. Odrasli pa bodo imeli izpite za napredovanje v začetku junija. Na slikah: mojster Hiroši Siraj (zgoraj) in Sergij Stoka ter Željko pogaCnik med bojem. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET n Na Krokar in Krempo V skrajno jugovzhodnem delu Slovenije, v bližini Kočevske Reke, se dviga podolgovat gorski hrbet imenovan Borovška gora, katere glavne konice so Cerk, 1192 m, Krokar, 1122 m in Krempa, 942 m. Ta del slovenske zemlje je eden od najlepših in zanesljivo najmanj znanih gozdnih predelov ob robu pragozda Krokar. Na sedlu med Krokarjem in Krempo, odkoder se nudi edinstven razgled, je najjužnejše rastišče narciz v Evropi. To je v glavnih obrisih kar bomo tržaški planinci videli v nedeljo, 28. maja, ob priliki avtomobilskega izleta. Vožnja bo sicer nekoliko dolga, vendar so kraji zelo privlačni in nedotaknjeni, saj so bili do nedavnega zaprto območje. Z avtomobili se bomo podali na avtocesto pri Razdrtem in vozili do izhoda za Unec. Nadaljevali bomo mimo Cerknice do Ribnice in dalje mimo Dolenje vasi, Grčaric, Gotenice, Kočevske Reke do Borovca, kjer si bomo nadeli nahrbtnike in se podali proti našemu cilju. Naj spomnimo na glavne znamenitosti krajev ob naši vožnji in sicer, da je pri Cerknici znano presihajoče jezero, da je v Ribnici središče suhorobarjev in da v Kočevski Reki raste naj debelejši oreh na Slovenskem. Poleg tega je v bližini Kočevske Reke tudi 2, 5 km dolgo jezero, ki je nastalo po zajezitvi potoka. Planinska pot, po kateri se bomo povzpeli in odkoder se nam bo nudil pogled na presenetljiv svet ob zgornjem toku reke Kolpe, ni preveč zahtevna. V glavnem gre po rahlo vzpenjajočem se pobočju in je primerna za vse, ki želijo spoznati nekaj novega, ki ljubijo hojo, naravo in vse kar je lepega. Pot je mogoče prehoditi v slabih treh urah in sicer iz doline na greben in povratek do izhodišča. Odšli bomo torej v nedeljo, 28. maja, ob 7. uri z Oberdankovega trga in ob 7.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet v priredbi SPDT vodi Franc Armani, ki je na voljo za morebitna pojasnila in odgovarja na telefon 51360. (F.A.) Planinci SPDT v Idriji Sredi cvetočih narcis Tudi potovanje z vlakom ima svoje Čare in povedati je treba, da je skupina 24 tržaških planincev SPDT prejšnjo nedeljo kar uživala med vožnjo proti cvetoCi Gorenjski, najprej po Soški dolini ob Soči, nato po slikoviti ozki dolini Bače s pogledom na zasneženi Rodico in Cmo Prst, mimo Kneže in Planinci SPDT v Idriji (Foto Zvonko Vidau) Podbrda, tja na gorenjsko stran ob Savi Bohinjki mimo Bleda do Jesenic. Veselo družbo je na Jesenicah počakal znanec in planinec Stefan Nemec, ki je potem tržaške planince pospremil po cesti do Jeseniških Rovt in Doma Pristava ter spotoma pripovedoval o zgodovini železarstva v teh krajih od Časov, ko so tod kopah železno rudo na gorskih in gozdnih posestvih znamenitega slovenskega mecena Žige Zoisa, do nastanka velike železarne. Vreme sicer ni obetalo nic dobrega, a razen nekaj kapljic dežja med hojo ni bilo hujšega. Potem pa se je pred izletniki odprl pogled na od narcis razcvetena pobočja in travnike, ki je vzbudil prekipevajoče občudovanje in nežno zamaknjenost. Kamor je segal pogled, vsepovsod bele zaplate cvetočih narcis, ki jih je znameniti gornik Kugy označil kot zadnji sneg. Na Domu Pristava so se tržaški planinci (foto L. Abram, zgoraj) okrepčali in se potem razhodili po obsežnem in lepo urejenem parku, mimo lepih jezerc, tja visoko skoraj do Španovega vrha in ves čas uživah prelest-nost cvetoče narave. SreCali so se z goriškimi planinci, ki so bili istega dne na Golici, nakar so se sredi popoldneva odpravili na Jesenice na vlak, in se srečni in zadovoljni vračali v Novo Gorico. V nedeljo na Višarje Stavka italijanskih železničarjev in razmeroma neugodno vreme sta zakrivili od- ložitev izleta na Višarje za osnovnošolsko mladino, ki ga je v sodelovanju s Športno solo Trst organiziral Mladinski odsek SPDT. Izlet so zato prireditelji prenesli za teden dni, zato se bodo slovenski šolarji peljali na izlet na Višarje v nedeljo, 28. maja. Veljajo isti urniki in isti pogoji. Vsekakor sta Maksi Kralj (tel. 229463) in Robert Devetak (tel. 55180) na voljo za morebitna dodatna pojasnila. (L.A.) Golica nas je sprejela s snežno odejo - vendar je bilo kljub vsemu lepo Kljub muhastemu vremenu smo se v nedeljo, 21. t.m. odpeljali na izlet na Golico. Kljub ne ravno spodbudnim napovedim smo se sredi dopoldneva namenili peš iz planine pod Golico, kjer nas je odložil šofer Branko, proti Črnemu vrhu. Močilo ni, toplo tudi ni bilo, prav pri smučarskem domu pod Črnim vrhom pa so nas pozdravile kar goste snežinke. Res prav nic pomladansko. Gobca, Belšica, Stol in drugi vrhovi so bili precej nizko prekriti z novozapadlim snegom. Oblaki, ki so se podih preko grebenov pa so prepricah tudi najbolj trmaste, da se niso podah na vrh v normalnih pogojih sicer nezahtevne gore. Za razliko od lanskega leta ko nas je na Pristavi sprejela prava množica obiskovalcev, je bilo tokrat drugače. Kdor je mogel, je poiskal zavetje pred nadležnimi sunki vetra v domu, kjer smo med druščino našli tudi Tržačane, ki so se na Jesenice pripeljali z vlakom. V družbi s prijateljem Janezom (Košnikom), vodičkama Ančko in Silvo ter drugimi jeseniškimi planinci, se je ozračje kmalu segrelo in že še je bilo treha vkrcati na avtobus. Izlet smo elani SPD Gorica zaključili z obiskom muzeja v Škofji Loki in z vožnjo po Poljanski dolini. (Udeleženec) Še nekaj mest za planinsko turistični izlet na Koroško Za planinsko-turistiCni izlet na Koroško -izlet bo v nedeljo, 4. junija - je na razpolago še nekaj mest. Udeleženci si bodo ogledali muzej v Borovljah, Sele, dolino Poden in še katero od znanih točk v tem delu južne Koroške. Ljubitelji peš hoje pa se bodo podali na ogled naravne znamenitosh Čepe (tesen, ki jo je v tisočletjih zdolbla voda) in se nato, po gozdnih poteh odpravili v dolino Poden, kamor se bodo za avtobusom pripeljali "izletniki”. Pohod skozi Cepo do Podnarja traja približno tri ure. Društvo naproša vse, ki so se že vpisali, naj poskrbijo tudi za vplačilo potnine, interesente pa, ki bi se radi udeležili izleta, naj se takoj odločijo, kajti prijave se zaključijo do konca tedna. Minibasket TURNIR ZINI , Azzurra - Bor 24:86 BOR: Kralj 2, Floridan 17, Kemperle 9, Peric 12, Rebula 12, Jevnikar 2, Dolhar, L. Požar 16, Baruca 6, Madonia 10; vaditelj S. Corbatti. Borovi fantje so ponovno zmagali in tako zaključili turnir le z enim porazom (prah Don Boscu). Plavi so tekmo pričeli koncentrirano in dopadljivo brez podcenjevanja in končni rezultat spravili na varno že po prvi Četrtini. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so naši fantje prikazali odlično skupinsko igro, tako v obrambi kot v napadu, Čeprav je bil odsoten Diego Požar, eden stebrov Corbattijevih fantov. Zaključna prireditev tega turnirja je predvidena za ponedeljek, 5. junija. PRVI KOSI Suvich - Bor 28:34 BOR: RusiC 6, Kneipp 10, Furlani 4, Černigoj 2, Sarma, Udovič 9, Ferluga S. 2, Celano, Ferluga M., Filanino, Nadhšek 1; vaditelj Jogan M. Po lepi in za to kategorijo zanimivi tekmi so Borovi košarkarji zasluženo dobih svetoivanski derbi s Su-vichem. Tekma je bila vseskozi izenačena, naši fantje pa so bili stalno v minimalnem vodstvu (16:12 po drugi četrtini in 27:22 po tretji četrtini). Naj omenimo, da je za Suvich igral tudi Danko De-libašič, katerega pa je z odlično obrambo povsem onesposobil Denis Kneipp, ki je odigral eno boljših tekem sploh. Poleg njega pa vsi borovci zaslužijo pohvalo, predvsem za igro v obrambi. (M. Jogan) Nogomet: ena zmaga in dva poraza Bregovih cicibanov Prvenstvo CSI - cicibani Fulgor - Breg 7:5 Strelci: Keber 3, Sancin 1, Klun 1. Prvenstvo Colibri CSI - Breg 4:0, San Sergio A - Breg 0:3 Strelca lozza in Otta 2 krat, V preteklih dnes so imeli mladi Brežani na sporedu več tekem. Zaradi nesporazumov med organizatorji prvenstev (CSI in društvu) pa sta bili dve srečanji Opicina - Breg in Breg - Monuzza) odloženi. V ostalih treh pa so varovanci trenerja Lovrečiča enkrat zmagah, dvakrat pa izgubili. Posebno razburljiva je bila tekma proti Fulgorju. Domačini so v tretji tretjini že vodih s 7:2, nato so plavi odločno reagirali, dosegli kar tri zadetke, kaj več pa niso zmogli. Tekma proti CGS je bila po besedah trenerja Lovrečiča daleč najslabša letošnja predstava. Zaradi tega je bil visok poraz neizbežen. Proti San Sergiu pa so mladi Brežani zaigrali zelo učinkovito v napadu in pazljivo v obrambi, tako da so spravili na kolena nasprotnike. Trener Lovrečič je v teh tekmah poslal na teren sledeče igralce: Bemetič, Ota, Santin, Franko, Klun, Milic, lozza, Czervvenka, Slavec, Ghezzo, Keber in Merlak. (E.B.) Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita na srečanje mladih na Vremščici, 28. 5. 1995. Prijave sprejemamo na tel. 226283 (Viktor) ali 200782 (Francko) PR1MOTOR KLUB organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugel-lo dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej/18.00-20.00). SK BRDINA prireja JUTRI, 26. t. m., ob 20. uri v Domu Brdina sestanek s starsi in simpatizerji za pripravo naslednje sezone 95/96. Vabljeni vsi, ki so zainteresirani. SK BRDINA sporoča, da bo 4. Kraški bike slalom in vzporedni slalom v nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 10. uri. Za informacije tel. na St. 212859, 226271 in 299573. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseški ul. na Opčinah 25. in 26. t. m. od 20. do 21. ure. SD PRIMOREC vabi člane in simpatizerje na 29. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo JUTRI, 26. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SK DEVIN vabi vse člane na družabni večer, ki bo v soboto, 27. t.m., ob 19. uri na sedežu v Cerovljah. Na programu bo tudi nagrajevanje tekmovalcev minule sezone. Zaradi organizacijskih razlogov prosimo, da se zainteresirani prijavijo do četrtka, 25. t.m. na tel. 220423 -Any. SK DEVIN IN SD MLADINA priredita zaključni večer in podelitev priznanj atletom smučarske selekcije ZSSDI, ki bo v soboto, 27. t.m. na sedežu v Cerovljah ob 19. uri. Vabljeni so tudi predstavniki ostalih društev smučarske komisije ZSSDI. SD MLADINA vabi člane na 4. Kraški bike slalom v priredbi SK Brdina, ki bo v nedeljo, 28. t.m., v Repnu. Vpisovanje do petka, 26. trn., na tel.st. 213518. SD MLADINA smučarski odsek prireja DANES, 25. t.m., ob 19. uri v Domu A. Sirk srečanje s člani ob zaključku smučarske sezone. Ob priliki bo govora o nadaljnjem delovanju.Vabljeni vsi zainteresirani! TURISTIČNE AGENCIJE IN VI POČITNICE Pogodba, pogodbi, pogodbe Kaj vse morate vedeti preden odpotujete Ponudba agencij Reke, gore, zdravilišča Ko se odpravljate na počitnice s turistično agencijo, verjetno ne pomislite na to, da ste z njo sklenili pogodbo o potovanju. Večina tudi spregleda dejstvo, da veljajo za presojo pravic in obveznosti splošni pogoji o potovanju. Vendar pa številne pritožbe zaradi slabe izvedbe, sprememb ali celo odpovedi programa opozarjajo, da morata obe pogodbeni stranki poznati temeljne pravice in obveznosti. Predpis, ki ureja področje odnosov turističnih agencij in njihovih strank, je zakon o obligacijskih razmerjih. V okviru GZS je združenje turističnih agencij, sprejelo splošne pogoje za potovanje, ki jih je večina agencij v celoti prevzela. To so vnaprej določeni pogodbeni pogoji. Potrošnik na tako določene pogoje nima vpliva, ima le možnost, da jih sprejme ali ne. Zato je pomembno, da jih pred prijavo in plačilom potovanja pozorno prebere in se tako seznani, kakšne so njegove pravice in obveznosti. Zakon določa, da že prijava potnika, ki jo turistična agencija sprejeme, pomeni sklenitev pogodbe. Običajno turistična agencija ob polnem vplačilu izda potniku potrdilo o potovanju , ni pa to. nujno. V primeru, da ga ne izda, pa je potniku odgovorna za škodo, Ce zaradi neizdaje ne more dokazati, da je določeno storitev plačal. Agencija mora potniku nuditi storitve, ki jih je navedla v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja, in skrbeti za interese potnika v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. To je pomembno predvsem zato, ker agencija sama ne izvaja vseh storitev in je dolžna, da tudi od svojih partnerjev zahteva skrbno izvedbo obljubljenega programa. Za to je tudi odškodninsko odgovorna. Zakon dovoljuje zvišanje dogovorjene cene po sklenitvi pogodbe le, Ce pride do sprememb v menjalnem tečaju ali v tarifah prevoznikov, splošni pogoji pa omogočajo zvišanje cen v primerih, Ce pride do zvišanja cen posameznih storitev. Po zakonu ima potnik pravico, da razdre pogodbo, ne da bi moral povrniti škodo, Ce pride do zvišanja cen za veC kot deset odstotkov. Zaradi zavarovanja potnikovih interesov je v zakonu tudi določeno, kdaj so dovoljene spremembe v programih potovanja. To je v primerih, ko jih povzročijo izredne okoliščine, na katere agencija ne more vplivati. Breme stroškov spremenjenega programa nosi agencija, Ce pa se stroški zaradi spremembe znižajo, gre znižanje v prid potniku. Ce se program bistveno spremeni brez utemeljenega razloga, lahko potnik odpove potovanje in'ima pravico do povrnitve celotnega vplačila. Zaradi možnosti zlorab položaja močnejše pogodbene stranke zakon še posebej določa, da se dogovorjena namestitev lahko zamenja le z namestitvijo iste ah boljše kategorije (v breme agencije). Potnik ima pravico kadarkoli odstopiti od pogodbe, ker pa odpoved za agencijo pomeni strošek, mora potnik te shoške povrniti. Zakon doloCa za primer pravočasnega odstopa (Ce ima agencija še možnost najti zamenjavo za potnika) le dolžnost potnika, da povrne administrativne stroške. Dejanske stroške agencije v primeru odpovedi je težko določiti, zato imajo agencije v takem primeru določen odstotek dogovorjene cene, pri Čemer morajo upoštevati Cas odpovedi in ekonomsko primernost. Večina agencij nudi v splošnih pogojih tudi možnost zavarovanja odpovedi. Zakon doloCa potniku pravico, da zahteva sorazmerno znižanje cene, Ce so bile storitve opravljene nepopolno ali nekakovostno. Storitve pa mora reklamirati v'osmih dneh po končanem potovanju, sicer jih agencija ne obravnava. Poleg zahteve za znižanje cene lahko potnik uveljavlja tudi odškodninski zahtevek, ce je utrpel dodatno škodo. Povzeto po brošuri Zveze potrošnikov Slovenije Potrošnik in pogodbe Prejšnji Četrtek smo vam prikazali ponudbo nekaterih turističnih agencij v obmorskih krajih, tokrat pa preberite, kje lahko preživite počitnice v Sloveniji, Ce vam morski zrak poleti ne ugaja. V poletnem Času so v Sloveniji poleg obmorskih krajev Čedalje bolj priljubljena druga turistična območja. Počitnice lahko preživite ob Soči in združite oddih na svežem gorskem zraku z divjimi spusti z rafti ah kajaki po reki SoCi. V Kompasovi ponudbi boste našli sedemdnevni polpenzion v dvoposteljni sobi z balkonom v hotelu Matajur v Kobaridu za 336 nemških mark, podobno ceno ima turistična agencija Stop, v hotelu Km v Tolminu pa za 294 pri Kompasu oziroma za 285 pri Globtouru. Kompas nudi bivanje tudi v hotelu v Mostu na SoCi za 336 mark. V Bovcu lahko teden dni s polpenzioni v hotelih Kanin in Alp z Globtourom preživite za 385 mark v juliju oziroma za 480 mark v avgustu, najamete pa lahko tudi apartmaje Bovec in Kaninska vas. Najcenejša agencija za turistično ponudbo na jezerih Bled in Bohinj je Globtour, pri kateri bo treba za sedemdnevni polpenzion v hotelu Golf (kategorija A) plačati 630 oziorma 700 nemških mark - odvisno od tega, ali želite pogled na jezero ali park - v hotelu Park pa nekaj manj - 588 oziroma 658 mark. Posebno ugodna je Kompasova ponudba tedenskih polpenzionov v hotelih Krim in Lovec (kategorija B) za 308 mark. Cenejši je hotel Jezero (kategorija A) v Bohinju, najcenejSe pri Globtouru pa je sedemdnevno bivanje s polpenzionom v hotelu Ski Vogel za 290 mark. Tudi v Kranjski Gori boste najceneje letovali v organizaciji Globtoura, in sicer v hotelu Kompas (kategorija A) za 546 mark. Najugodnejši je tedenski paket s polpenzioni v hotelu Prisank za 295 mark, lahko pa najamete tudi apartma Razor, ki bo stal 700 mark. Sicer pa lahko v Kranjski Gori ceneje najamete veC zasebnih apartmajev. Najugodnejša ponudnika počitnic v rekreacijsko-turi-stiCnem centru Rogla sta Kompas in Globtour, ki poleg sedemdnevnih polpenzionov v hotelu Planja za 370 mark ponujata tudi posebne pakete (treking, senior, družinski in tenis paket). Svežih moči si lahko naberete v slovenskih zdraviliščih. Ta se lahko pohvalijo z visokokakovostno ponudbo, kjer ne nudijo zgolj zdravilnih voda. Terme Čatež lahko obiščete v organizaciji Vabilo bralcem Spoštovane bralke, spoštovani bralci naše nove rubrike Nakupujte z nami - sporočite nam vaša mnenja in predloge, da bomo skupaj dosegli namen te rubrike, ki naj bi prispevala k Cim bolj racionalni po-rabiVaših denarnih sredstev in časa, ki ga namenjate nakupovanju. Sodelavci naše rubrike bodo poskušali odgovoriti tudi na vaša vprašanja, ki jih pošljite na naslov: Uredništvo Časopisa Republika, »za rubriko Nakapajte z nami«, 61000 Ljubljana, Slovenska 54. Kompasa, Slovenijaturista in agencije Stop. Za tedenski polpenzion s Slovenijaturi-stom v hotelu Terme bo treba odšteti 539 mark, za najem dvoposteljnega bungalova s polpenzionom pa 342 mark. V hotelu Smarjeta (visoka kategorija B) v Šmarjeških Toplicah bo tedenski penzion s Slovenijaturistom stal 623 mark, nakaj manj v hotelu Krka, v Dolenjskih Toplicah pa bo v visoki sezoni sicer nekaj ugodnejša Kompasova ponudba, izven sezone pa Slovenijaturisto-va. Poleg tega imajo v Dolenjskih Toplicah upokojenci 10-odstotni popust. V hotelu Kopališki dom (visoka kategorija B) bodo upokojenci poln penzion dobili že za 466 mark. V Moravskih Toplicah boste v hotelu Ajda (kategorija A) še najceneje preživeti s Stopom, in sicer za 662 mark. Zdraviliških krajev je v Sloveniji še veliko, omenimo le še najcenejšo možnost, ki smo jo našli v ponudbi Kompasa, in sicer v Rimskih Toplicah, kjer lahko preživite sedem dni s polpenzionom v zasebnem penzionu Terma (kategirija B) za približno 300 mark. Ce ste se odločili poletje preživeti na kmetiji, lahko poiščete turistično kmetijo pri agenciji Kompas ali pa Vas, ki je specializirana za kmečki turizem. Turistične kmetije so razpršene po vsej Sloveniji, največ pa jih je na Gorenjskem in Štajerskem. Najamete lahko apartmaje ati sobe oziroma se odločite za pol- in polne penzione z domačo kuhinjo. Tako boste lahko spoznali življenje na kmetijah, saj vam bodo na nakaterih omogočiti, da boste tudi pomagali pri različnih opravilih. Večina od njih pa vam nudi tudi možnost športnih aktivnosti, kot so jahanje, kopanje v rekah, jezerih, tenis, planinarjenje in podobno. Pri agenciji Vas so določene cene za polpenzion v dvo- do Štirn posteljnih sobah prve kategorije (s kopalnico in WC) za sedem dni 231 mark, za sobe druge kategorije pa 203 marke. Najem apartmaja s Štirimi leZišCi bo stal 560 mark. Posamezne, predvsem že uveljavljene kmetije imajo tudi višje cene. Najugodnejšo kmetijo je težko izbrati le glede na ceno, saj imajo posamezne kmetije zelo različno ponudbo, pomembna pa je tudi okolica, . v kateri se nahajajo. Pri odločitvi vam bodo s slikovnim gradivom in priporočiti pomagati v agencijah. Kompas in Vas imata posebno ponudbo počitnic za otroke. Tako lahko otroci preživijo ragibane počitnice na ranCu Kaja in Grom na stari kmetiji med Vrhniko in Logatcem, kjer bodo pod strokovnim vodstvom spoznavati življenje v naravi, si ogledali okoliške arheološke ostanke, podzemne jame, se učili jahanja, lokostrelstva, kuhanja, tkanja in Se kaj. Arheološki teden na tej kmetiji bo za otroke stal 45 tisoč tolarjev,' raziskovalni pa 38 tisoč. Za 30.800 tolarjev lahko otroci skozi igro spoznajo kmečko življenje tudi na kmetiji Urška, Kompas pa otrokom nudi še otroške teniške kampe v Kranjski Gori in Martuljku, kjer se poleg tenisa lahko naučijo tudi lokostrelstva, risanja na blago, oblikovanja gline, fotografiranja in podobno. Rubriko je pripravila Sabrina Slak SKANDINAVSKA KRIŽANKA 275 ŠUMENJE LISTJA STAŽIST LETOVIŠKI KRAJNA PLANOTI POD KRIMOM OČKA, ATI IBSENOVA DRAMA JURIJ SOUČEK GR. JONSKI OTOK (ODISEJ) VLAKNATA RASTLIN. SNOV VRANIČNI PRISAD AVTOR: MARKO BOKALIČ TVARINA, GRADIVO PRIKAZ RODBIN. ZVEZ STAR RIMSKI POZDRAV ŽAGANA LETEV S KVADRAT. PREREZOM EMILE ZOLA ZICNIK ŠIRNA TRAVNATA RAVAN (ŠPAN.) SLOV. HOKEJIST (IVO) JUZNOAM. INDIJANCI ZAJEM ZRAKA VPUUCA INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA ALBERT CAMUS DROBCENA ŠPRANJA DEKLE, KI JI JE RADO NERODNO GRŠKI GEOGRAF IN MATEMATIK PREBIVALEC OTOŠKE ' DRŽAVE V OCEANIJI SLADKA ŽGANA ■ PIJAČA NIZEK ZENSKI GLAS DVIGNJEN PROSTOR ZANIMANJE BANČNIK NEKD.SVIC. SMUKAČ MELI STARO MESTECE PRI ZADRU PRIPO- VEDNO PESNIŠTVO GORIVO PRVIBOLG. KRALJ KRAJ PRI DOMŽALAH KARMEN LUŠNIC GL. MESTO KANADE RIBJA KOŠCICA KLADA ZA SEKANJE DRV RAD. NAPOV. (AJDA) DOLOČILO 0 OPOROKI ZAR, RAZENJ (ANG.). NEKD.EST. PEVEC (GEORGU) LITIJ SVETLOBNI NEVIHTNI POJAV RADIOAKT. ELEMENT AGAVIPOD. RASTLINA TRDA, TEŽKO TALJIVA KOVINA OSMINA KROGA DEDALOV SIN LJUBLJANA VODENA NABREKLINA JURČEK FILOZOF. SREDIŠČE V JUZ. ITAL. AM. FILM. IGRALKA (LINDA) ZAPUSTITEV DOMA POGORELIC NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA) SVET. REKOR. V TEKU NASOOm (SEBASTIAN) DANSKI OTOK NICK NOLTE GR. POLOTOK Z ATENAMI DVOJNA ŠAH.POTEZA GOZDNA ZVER CINK HRABROSLAV VOLARIČ LAURENCE OLIVIER MESTO NA MORAVSKEM ROMUNSKI DENAR NEKDANJI SMUČAR IZ LIECHTEN. (ANDREAS) ' MORSKA ZAČIMBA RAVNIK, POLUTNIK ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA RUDNIŠKO RAZSTRE- LIVO OBŽALO- VANJE ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Četrtek, 25. maja 1995 27 Katera pot je prava? ŠAH Kustrle - Milunovič / Portorož 1995 V skandinavski obrambi je Črni medlo odigral otvoritev in beli je za ceno kmeta dobil odločilno razvojno prednost figur. Posebno na liniji e se je v neugodnem položaju znašel črni kralj. Beli, ki je na potezi, je z lepo akcijo v središču hitro uveljavil prednost in zmagal. Poglejmo zaključni razplet te miniaturne partije! Rešitev naloge Da bi še povečal pritisk na polje e7, beli žrtvuje lovca l.Ld5:!, vendar ga Črni ne sprejme /l...cd5 2.Sd7: z odločilnim napadom na polje e7 in Črnega kralja !/ in igra l...Sdf6, nakar sledi: 2.Le7: Se7: 3.Lb3. Beli že pripravlja napad na beli diagonali a2 g8. 3...Dc7 4.Tadl Kf8? Se zadnja napaka v brezupnem položaju. 5.Dc4 Sg6 6.Sb5! in Cmi je brez dobre obram-Opravičujemo se za neljubo pomoto. Ur. be, zato se je vdal! Silvo KovaC KRIŽANKA Vodoravno: 1. turistično mesto ob Črnogorski obali, 6. kraj pri Grosupljem, ki tvori enotno naselje s Šmarjem, 9. pristanišče na Hokaidu, 10. makedonsko kolo, 11. parjenje srnjadi, 12. beljakovina v koruznih zrnih, 13. etiopski knez, 14. izrastki na glavi, 15. različni Črki, 16. kraj severovzhodno od Reke na Hrvaškem, 17. moška figura, ki podpira konzolo, 19. roževinast izrastek na konici prsta, 20. sinjska viteška igra, 24. mladic kralja živali, 26. pojav pri nevihti, 29. kemijski znak za radij, 30. srbsko moško ime, 31. ime nemškega slikarja Zimmermanna, 32. obrok, 33. eden od staršev, 34. vzdevek Dvvighta Eisenhovverja, 35. rimski vojskovodja, ki je premagal Tevtone in Kimbre, 36. vrsta bresta, 37. najdrobnejša frakcija v prsti. Navpično: 1. prebivalec najpomembnejšega slovenskega obmorskega mesta, 2. mesto na jugu Italije, po katerem se imenujejo vrata v Jadran, 3. tiskovna agencija nekdanje Sovjetske zveze, 4. rimsko mitološko podzemlje, 5. kemijski znak za rutenij, 6. mesto pri Utrechtu, 7. operni spev, 8. plitva posoda za peCenje, 12. državni simbol, 14, industrijska rastlina, 16. rod tropskih drevesnih orhidej, 18. različni Črki, 21. začetnici slovenskega fizika Čermelja, 22. roževina, 23. grm iz družine mimozovk, 25. ime slovenske mladinske pisateljice Peroci, 26. zvezda v ozvezdju Velikega psa, 27. delo podložnikov v fevdalizmu, 28. trajanje tonov v glasbi, 31. oaza in mesto v Turkmeniji, 33. slovenski zgodovinar (Josip), 35. kemijski znak za magnezij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ■eupS ‘tnel ‘hiejAi ‘8>1I ‘RBra ‘b)bj ‘oepj ‘bIiji ‘ey ‘ey9i)s ‘e^ju TB0U ‘tirepe ‘AB}se;>[ ‘uo ‘a(s -ej ‘ser ‘uraz ‘>[Sid ‘oio ‘nje)Q ‘deg ‘iojojj :ouAeropo/v Aaiisra ( : \ Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4,: Spoznali boste, da se notranjemu tiranu nima smisla upirati, vsaj dokler imate moč, da se z njim spopadete, in dovolj modrosti, da veste, kako. Imate oboje. BIK 21.4,- 20.5.: Potihem si boste dali prav, naglas pa si boste nasprotovali kot hud sovražnik. Nadaljujte, saj vam v resnici nasprotuje nekdo, ki ste ga ponotranjili v rosnih letih. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Neka malenkost vas bo ujezila tako močno, kot da bi slo za najhujšo krivico. Ohladili se boste, preden boste dosegli točko eksplozije. RAK 22. 6. - 22. 7.: Obeta se možnost samostojnega napredovanja. Mar ne bi bilo lepo, ce bi sami odločali o vrsti in količini svojega dela? Ampak znova boste vrgli puško v koruzo. LEV 23.7. - 23.8.: Vase počutje bo nihalo kot nihalo na stari stenski uri. Medtem ko bo cas tekel naprej, se boste dotikali skrajnosti in se vedno znova izogibali notranji harmoniji. DEVICA 24 8. - 22.9.: Končno boste začutili, olajšanje: spoznali boste, da sploh ni bilo tako hudo, kot ste se bali. A priznajte si nekaj: brez pomoči prijateljskih duš bi bilo veliko huje. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nekdo vam bo odstrl nova obzorja. Najprej boste sumničavi in zadržani, nato pa se boste podali novim izzivom naproti. Tokrat bodite uspešni. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. 11.: Nekdo, ki ste ga imeli za sebičneža, vam bo ponudil pomoC. Ne delajte se, da je ne potrebujete; vsaj enkrat bodite to, kar ste: strupen nebogljenček. STRELEC 23.11.-21.12.: Nekdo bo zabrenkal na eno vaših najobcutljivejših strun. Neprijetnim vibracijam bo sledila resonanca, ki KOZOROG 22. 12. - 20. !.: Obupali boste, preden boste preizkusili vse možnosti. Toda napake, ki ste jih zagrešili, so povsem nedolžne, povrhu pa vas nihče ne obtožuje zanje. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Temna čustva, ki so vam grenila noči, bodo izhlapela. Vzemite si nekaj časa in jih dokončno pometite iz svoje duševnosti, pa boste vsaj sanjali lepo. RIBI 20.2. - 20.3.: Napočil bo trenutek velike slave: pomembni ljudje bodo opazili plodove vašega truda in vas bogato nagradili. Brzdajte se pri obljubah, pa se bo to ponovilo. IRSKA Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti p) Kdo me je navdušil za to, da bi odšel na Irsko, se ne spominjam več. Morda irske parade ob praznovanju dneva sv. Patricka v New Vorku, ki jih je prenašal Ted Turner na CNN. Morda Dublinersi, Id so v štirih letih dvakrat obiskah Ljubljano. Morda otožne ali vesele pesmi U2, morda pričeska Sinead 0'Connor, mogoče Igra solz, morda celo steklenica guinnessa, ki mi jo je prinesel prijatelj. Kdo me je navdušil za to, da bi potoval po Irski s kolesom, se spominjam še manj, a zamisel je zorela vsaj dve poletji, ko sem med počitnicami vneto študiral za odrešilne jesenske roke. Sicer pa so, tako vsaj pravijo Irci, njihovi najboljši tu- ristični ambasadorji nogometni fan(atik)i irske reprezentance. Po svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji so Italijani poleti množično drveli na ta dotlej še neodkriti zeleni otok, po prvenstvu v ZDA pa... Bomo videli naslednje leto. Američanov in drugih angleško govorečih, predvsem Avstralcev in Novozelandcev, srečaš na Irskem tako ah tako zelo veliko. To je bilo moje prvo pravo potovanje s kolesom in z Martinom sva imela takšen načrt: kar najhitreje pripeljati sebe in najina bicikla do trajektnega pristanišča Ros-slare na skrajnem jugovzhodu Irske, potem s kolesom »obdelati« južni in zahodni del Irske in se končno z vlakom odpeljati od VVestporta na severu do Dublina in naprej do začetka - Rosslarea. Prva »etapa« do Rosslarea nama je vzela pet dni. Najprej naju je na cedilu pustila tradicionalna nemška Genauichkeit-Punktlichke-it-Sicherkeit. Predvsem tisto srednje - točnost namreč. Malo pred Heidelbergom smo si z lokalnim vlakom nabrah ravno prav zamude, da sva izgubila tiste dragocene minute in nato povezavo od Kolna do Oosten-deja. Zato sva morala nenačrtovano prespati v Kolnu ob Renu in sva šele naslednje jutro ujela vlak do Oo-stendeja. Trajekti od Oostendeja na belgijski obah do Rams-gatea vozijo vsake tri ure, hi-drogliserji pa vsake dve uri. Po štirih urah in desetih funtih manj v denarnici (prevoz koles je gratis) sva bila v Ramsgatu. Od tu do Londona ni bilo veC daleč, le dve uri z vlakom. Ker je vlak prišel na Padington Station, proti vzhodni obah pa vlaki vozijo z Victorije, sva morala po sili razmer pozno popoldne prekolesariti še pol Londona in ves Hyde Park. To je pomenilo v »polni opremi« in s kolesi kar nekajkrat prepešaCih visoke in strme stopnice podhodov dol in gor, Ce sva želela prečkati ceste. Mislim, da se ravno zdaj trudijo narediti londonske ulice prijaznejše za kolesarje - za naju Zal prepozno. Ves trud pa je bil zaman -zadnji vlak proti obah irskega morja sva zamudila. Odpeljala sva se le do Začetek (Foto: J. Vindišar) Cardiffa, prestolnice VVellsa, in prespala v parku ob železniški postaji. Zjutraj naju je prebudil dež. Precej neprijetno, a vseeno je bila to prva koristna lekcija o angleškem vremenu (irsko ni pa nič boljše). Odšla sva na postajo in vprašala za prvi vlak proti obali. Stavka! Vsako sredo britanski železničarji stavkajo. Za višje plaCe in boljše delovne pogoje. Stavka se vleče že nekaj mesecev, vlada pa nič. Pravijo, da oni ne bodo odnehali. In logična posledica tega je, da vlaki ne vozijo in se torej ne bova vozila tudi midva. Prvi vlak je bil naslednji dan zjutraj. Tudi prav. A še vedno je deževalo. Na postaji sva čakala uro, dve, tri, pa nič. Vsedla sva se na kolo in odkolesarila proti 40 km oddaljenemu obmorskemu letovišču Lli-tuanuat Majorju (ali kakor-koh se to v velščini že napiše in izgovori). O vremenu kot že rečeno,ni vredno zgu-bljah besed. Najprej dežuje, in ko se naveličaš Čakati boljšega vremena in se oblečeš dežju primemo, posije sonce. Se nadaljuje Jure Vindišar 28 Četrtek, 25. maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Slovenija: Pretežno jasno bo-Čez dan bo pihal zmeren ju gozahodni veter. Najnižje ju' tranje temperature bodo od do 11, najvisje dnevne pa 0 22 do 27° C. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzSlo ob 5.20 in zašlo ob 20.38. Dan bo dolg 15 ur in 18 minut. Luna bo vzšla ob 3.16 in zašla ob 16.53. TEMPERATURE MORJA IN REK “C °c Mura 10,9 Crikvenica 15,0 Sava (Radovljica) 8,2 Malinska 16,0 Sora 10,5 Šibenik 16,0 Ljubljanica 11,8 Poreč 16,0 Savinja - Split 17,0 Vipava 9,5 M. Lošinj 17,0 Jadransko morje (Koper) 17,2 Dubrovnik 16,0 J NAPOVED ZA POMORSTVO PLIMOVANJE Danes ob 2.30 najnižje -39 cm, ob 8.36 najvišje 16 cm, ob 13.49 najnižje -20 cm, ob 20.08 najvišje 46 cm. lulri: ob 3.01 najnižje -47 cm, ob 9.17 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnižje -19 cm, ob 20.37 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 23 18 14 10 6 4 O VIDEM 15/23 _ GORICA GORICA n '4/22 O ° - BIOPROGNOZA Podnevi bo vreme ugodno in spodbudno vplivalo na počutje in raspoloženje ljudi. Ponod pa bodo vremensko občutljivi ljudje že slabše spali. V0X POPULI Upanje je slab vodic, čeprav je dober sopotnik. 45 IS 8 Ce bi ljudem odvzeli iluzije, katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? CELOVEC o ,3/'» o BHBH KRANJSKA GORA _ "'1S TRŽlP'3/19 _ N. MESTO POSTOJNA n '5/21 '2/19 ^ ^ ° KOČEVJE O _ CRNOMEU Jo V Sloveniji: V petek se bo od zahoda poblacilo in čez dan bo občasno deževalo. Obeti: V soboto bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo še krajevne plohe ali nevihte. .. ..V.,..,.,,,, , .1 Ameriškemu Midvvestu grozijo hujše poplave kot leta 1993 ST. LOUIS (MISSOU-RI) - Guverner ameriške zvezne države Illinois Jim Edgard je ameriškega predsednika Clintona zaprosil, naj zaradi katastrofalnih poplav proglasi pokrajine ob Mis-sissippiju in Illinoisu za prizadeta območja, tako da bi bili lahko na razpolago zvezni finančni skladi za pomoč in obnovo. NiC boljše ni v Mis-souriju, kjer je reka Mis-souri prestopila bregove v številnih krajih od meje pri Kansas Cityju do St. Louisa, kjer se izliva v Mississippi. V zadnjih urah je gladina Missourija in Mississippija zaCela nekoliko upadati, potem ko je v St. Louisu za 1,2 metra presegla maksimalno dopustno višino, kar je 33 centimetrov več kot pred enim tedom. Vse pa skrbi, da bi se ponovile katastrofale poplave iz leta 1993, ko je v ameriškem Midvvestu življenje izgubilo 50 oseb, gmotna škoda pa je znašala več milijonov dolarjev. Sedanje poplave niso po prvih ocenah terjale podobne škode, prav tako pa je bilo precej manj žrtev. Ljudi in oblasti so poplave leta 1993 izučile, tako da jim je uspelo poskrbeti vsaj za evakuacijo prizadetih oseb in za zavarovanje najbolj ogroženih območij. Kot rečeno, se je položaj v zadjih urah neko- liko izboljšal, vse pa sedaj skrbi, kaj se bo zgodilo v spodnjem toku Mississippija, ker je ta na sotočju z Ohiom že prestopil bregove. Da bi bila mera polna, so meteorologi skrajno previdni in ne izključujejo novih padavin, narasle reke pa so do skrajnosti nepredvidljive. Ob tem so vse glasnejše zahteve, da bi morali konCno z dolgoročnimi posegi zagotoviti večjo varnost ob vseh rekah ameriškega Midvve-sta, predvsem pa v zgornjem toku, kjer bi morali poskrbeti za zadrževalne sisteme. Ni ver|el$ da je res skesam lat EDINBURGU - Kar dvakrat je moral telefonirati policiji, preden je dežurnega prepričal, da je res skesani batini tat, ki hoče poravati svoj dolg do pravice. To je na procesu povedal 43-letni James Johnson, ki mu zaradi tatvine 1.800 funtov niso sodih, ker ga je sodik za tri tedne izročil v varstvo psihiatrom. Sele po njihovih izvidih se bo sodnik odlotil, kako bo kaznoval tatu. Ma Kitajskem zaplenili 128 kilogramov heroina PEKING - Kitajska pohaja je vCeraj sporočila, da so v yunnanskem glavnem mestu Kunmingu zaplenili 128, 8 kilograma heroina. Mamilo je bilo iz Zlatega trikotnika (tajsko-laoškoburmska tromeja) namenjeno v Hong Kong. Zaplemba je neke vrste dobrodošlica ministrski konferenci, na kateri bodo v soboto v Pekingu uskladili boj proti proizvajalcem in prekupčevalcem Z mamili Usodno kopanje vodnjaka RABAT - Pri kopanju vodnjaka v osrednji maroški pokrajini Mekno se je zastrupilo sedem delavcev. Kot je zapisal včerajšnji dnevnik Al Bajanc, je delavce ugonobil ogljikov monoksid, ki je uhajal iz izpušne cevi vrtalnega stroja. Z motornim čolnom se oddaljujeta od doma, ki so ga pri VViller Cityju poplavile narasle vode Mississippija. (AP) Tudi reka Whitewaterje v Kansasu prestopila bregove in poplavila kmetijska območja. (AP)