^	PoStnins plaians v gatovini.
Številka 29.	V Ljubljani, dne 21. julija 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev/ — za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS” izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO—
Polletna naročnina........K 50"—
Četrtletna naročnina . . . . K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi -------p0 ceniku. ======

Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/TI. Rokopisov ue vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le. v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
=;
JOSiP SATTLER (Slovenjgradec):
Ali smo produktivni in duševni delavci?
(Konec.)
Potom zgornje dedukcije smo dokazali. da je državni uradnik po svojem delu lahko produktiven delavec, četudi ne — neposredno, gotovo pa na posrednji način. Kakor pa je vsaka produktivnost individualna lastnost človeška in zavisi od telesne, duševne in moralne zmožnosti Posameznika, tako je tudi državni na-stavljenec več ali mani produktiven, kakor se pač zgornje zmožnosti slučajno združujejo v posameznem individiju. Zdrav, duševno razvit in delavoljen člo-ie neprimerno bolj produktiven, kakor bolan, duševno omeien ali len indi-vidij.
Zlasti odloča produktivnost pri drž. nameščencu moralni čut, ki ie v mnogih slučajih razvit dosti premalo. Barac ima nrav., ako trdi v članku »Duševni delavci«, da smatrajo mnogi državno službo le za nujno zlo za dosezanje sredstev živ-Henja: plače, naslova položaja, čina odreda«. Mnogo jih je. ki prihajajo v urad v težkem pričakovanju konca nadležnega dela, ki uporabljajo vsako priliko odtegniti se uradu in delu z raznimi izgovori in zdravniškimi spričevali, prepuščajoč vso hpilico dela tovarišem, delavoljnim. vest-n‘ni in zato ubitim duševno in telesno. O vseh teh se lahko reče z Molierjem: »\ se Koraka s pretkanostjo zasledujoč samo korist, in danes zmaguje povsod le zvijača.«
Brezdvomno mislijo mnogi, da je dr-^tvna služba varen azil vseh nezmožnih 'n lenih, kjer je mogoče živeti in dolce 'ar niente. vleči visoke plače, stati'na vitkem pijedestalu in gledati na vse one. K| se v potu svojega obraza trudijo za Obstanek, s preziranjem in ciničnim zasmehovanjem. misleč si, da je država za-f"e tu in ne oni za državo. Koliko takih Pjamo na visokih, a (udi na nizkih me-bh. ki izkoriščajo državo na pregrešen •H.in, ne dajoč it ničesar in neprestano Podarjajoč z besedami in dejanii: 1’ etat • est moi!
Ako je Barac zapisal kritične bese-^ 0 delu državnih nastavljencev in po-n'arial negativno stran njihovega dela,. SJ tt? zamerimo. Spoznavanje samega ,e Wvi korak k poboljšanju in proti-
AvouJrevizetnosti' ki stopa Dre(1 ©adjpem \ rokritika je koristna in vzgojevalna!
kj .rez dvoma nam je potrebna vzgoja, z laiV °^isti naš značaj irj ga impregnira tne^nostmi' ^ 50 Potrebne, državnim na-encem. Vojne posledice so izbrisale
javnemu nameščencu marsikatero lepo lastnost, ki ga je dičila poprej. In kakor se je ra_zširiala med vojno izven uradni-štva splošna korupcija, tako je zapadel vanjo tudi javni nameščenec sledeč menda Molierju. ki pravi: »Treba se je ukloniti časovnim razmeram brez odpora.« Zato je potrebno, če vstane včasi tak moralist, kakor Barac, ki posveti z gorečo bakljo v našo duševno bedo.
O vprašanju, če smo državni nastavljene! »duševni delavci«, ne bodem izgubljal dosti besed. Večina vozi po izvoženem tiru. v priučeni metodi trdovratno naprej kot mehaničen stroj, opravlja delo. ki. se komaj razlikuje . od dela navadnega manualnega delavca, bodisi da mu služba ne daje nobenega impulza za duševna razmišljevanja. bodisi da je duševno vsled izbeganja vsega, kar mu mora služiti v izobretibo, odrevenel in postal nesposoben za duševno delo. Ni ie službe kakor državna, ki bi v toliki meri ubijala duševno in telesno vsled monoto-• nostj v večnem kolobarju vedno se po-j navijajočega istega dela. Blagor njemu,
! ki si je rešil pri tem delu še nekaj poleta!
I Ako imenujemo »duševne delavce« le j one, ki ustvarjajo v kulturnem ožini po-j membne vrednosti, potem ne bodemo na-I šteli med državnimi nameščenci dosti du-! ševnih delavcev. Tu imajo svojo domeno j srečni talenti, od narave pozvani, da drvno skozi življenje brez miru in cilja, kakor planeti skozi neskončno vsemirje. spoznavajoč in srkajoč življenje, vedno polni novih impulzov, ki se udejstvujejo v nesmrtnih delih. Nameščenec, ki bi čutil take nadnaravne sile. mora že a priori zbežati iz državne, njegovi naravi nasprotujoče službe, kakor sili tiča iz temne kletke k svobodnemu eolneu. Ako pa ostane in ne zbeži, mora postati s časom tudi on top in apatičen, kakor suženj, priklenjen na verige, brez poleta, imaioč s pesnikom edino to skupnost, »da živi, umrje brez d’narja.«
B. (Maribor):
Kam plovemo?
(Konec.)
Tako se glasi pismo, ki kaže, kako trdno zavozlano je zlo podkupovanja z našimi gospodarskimi razmerami in sprl-čuje, kako gnila je v moraličnem oziru vsa naša merodajna javnost gori do vladnih krogov. Stanovanjsko oderuštvo ima za posledico, da odira uradnik stranke na nečuven, moralično podel način. Tako postopanje je sicer umavno. toda skrajno škodljivo; kajti če smć uelati tako uradnik v ministrstvu pred očmi vladnih krogov. se sme z isto pravico posluževati
tega načina tudi vsak drug uradnik, ki ima zadosti kosmato vest. Kam pa plovemo, ako bo dal profesor učencu dober red v spričevalo le za dober »bakšiš«, ako bo davčni uradnik odpisal davkoplačevalcu tem več davka, čim večjo vrednost ima darilo, ki ga prejme od prizadetega. če bo sodnik v tistem razmerju znižal kgzen, kakor raste kupček bankovcev pred njim itd.? S takim poslovanjem se neha država, se neha vse!
Veliko železniških uradnikov, cari-narjev itd. vrši le tam svojo dolžnost, kjer se »maže«, za drugo »nije vremena«. Posledica temu je, da se poleg že itak previsokih prevozniških tarifov podraži transport skoro na vsaki postaji z različnimi »bakšiši«. Yse te vsote sešteje trgovec, ko sprejme blago, prišteje znesku še navadno neprimerno visok dobičkonosen odstotek, saj plača vse to kon-sument. Med temi je največ kmetov in obrtnikov, delavcev in uradnikov. Kmet in obrtnik prevalita cene s podraženjein svojih proizvodov na delavca in uradnika. Zato zahtevajo delavci vedno večje mezde, uradniki pa zopet višje plače, kar žene znova davke kvišku — kratkomalo »circulus vitiosus«, kakor si ga ne moremo lepšega izmisliti. Pri tem propadata od dne do dne delavec in pošteni uradnik. robantita radi previsokih davkov mali krnet in obrtnik, se smejeta v nest bankir in kapitalist radi izredno visokih dobičkov ter plava v užitkih nepošten uradnik radi večkrat plačanega dela. Prepad med maso, nezadovoljno z razmerami in trohico ostalih državljanov raste kakor plaz od trenotka do trenotka.
Ravno zdaj je vse politično časo-kisje polno razkritij o zločinski komunistični nameri na življenje N. kr. Visočan-stva prestolonaslednika Aleksandra in druge vladne predstavnike. Kakor pa navadno iščejo tudi takrat kapitalistični časopisi vzroke v zunanjih vplivih mesto, kar. je naravno in pravilno, v naših notranjih razmerah. Zaprli so celo vrsto krivcev, ki so neposredno v zvezi z zločinstvom, ali ravtiotako so sokrivi atentata uradniki, ki sprejemajo »bakšiš«. trgovci, verižniki, kapitalisti i. dr. ki sprejemajo svojemu delu neprimerno visoke obresti.
Caveant consules! Ne zadostuje z železno pestjo udariti z obznanami, policijo in žandarmerijo po protidržavnih elementih in zapovedovati natriotizem z državnimi prazniki in razobešanjem zastav. Vse to je zrušilo in upropastilo šele ured kratkim časom mogočno caristično Rusijo. Ozdraviti je treba vso našo Javnost, ki hira. od dne do dne boli na ohlapni svoji morali. Da se na znotraj učvrstimo in okrepimo, treba predvsem dobrih
zakonov, ki izvijejo zločinskim elementom iz rok najnevarnejše orožje: razširjanje nezadovoljnosti z obstoječimi razmerami. Med take protidržavne elemente pa ne štejem le komunistov, temveč ravno tako tiste banke, verižnike in druge kapitalistične kroge, ki odirajo narod pod
—	bodimo odkriti — pokroviteljstvom merodajnih činiteljev, mednje štejem ravno tako one podkupljve uradnike, ki vršijo svojo dolžnost le. za primeren »bak-šiš«. med nje prištevam pa tudi take moralno ničvredne posameznike, ki podpirajo s takimi sredstvi korupcijo. Radi tega predlagam, da se zavzame uradniška organizacija za to. da uveljavijo vladni krpgi. če imajo sploh resno voljo ustvariti zadovoljive razmere v državi, če ne drugače uredbenim potom za vso Jugoslavijo 1. zakon protf oderuštvu. 2. zakon proti podkupovanju uradništva. Oba zakona naj stopita čimprej mogoče v veljavo.
Ohlapna povojna morala pa tudi zakonitim potom ne bo na mah izginila; zato ie pregloboko ukoreninjena v naših socijalnih in gospodarskih razmerah. Eno oa je gotovo: že zakon sam na sebi zmanjša število slučajev, če se le strogo uporablja. Na konec pa pokažejo vlada-ic£i krogi vsaj dobro voljo in tudi to je nekaj, kajti do sedaj se še ni nič zgodilo, kar bi imelo namen pobijati draginjo.
Vsako zboljšanje plač državnim uradnikom pomeni poslabšanje njih materialnega položaja, o tem so že toliko govorili. pisali in dokazovali, da se mi .dozdeva vsaka beseda odveč. Naj poskusi vlada že enkrat tudi z drakoničnim zakonom proti oderuštvu izboljšati gmotni položaj svojih uslužbencev in na mali bomo občutili dobre posledice v vsej naši javnosti. Še so v kraljevini sodišča na svojem mestu; dajte jim v roke pripravno orožje, ki bo ščitilo tudi malega človeka proti izkoriščanju! V vseh drugih državah pritiskajo z vsemi mogočimi sredstvi na cene. ponekod celo prav uspešno, pri nas pa — rastejo cene. Zakaj?
Kakor poročajo listi, se nam obeta dobra žetev. Navzlic temu zvemo, da raste žitna cena v merodajnih krajih kraljevine. Obetajo nam torej z novo žetvijo mesto bolj cenega — dražji kruh z utemeljevanjem, da naša valuta pada. Res je to. žalibog, toda mar dobivamo žito iz inozemstva, čudna logika, jalov izgovor. toda nesramni oderuhi vedo izrabiti vsako okolščino v svoje svrhe, saj — smejo. Ouousque tandem? Mar res tako dolgo, da bomo imeli v državi 12 tisoč milijonarjev in 12 milijonov beračev?
Zgoraj sem omenil, da pada naša valuta. navzlic sprejeti ustavi in navzlic ' močnemu pritoku zlata iz tujine (Avstrije in Nemčije) v državne zakladnice. Valuta pada. to je dejstvo. Ako je to dejstvo tudi v zvezi z našo javno maralo, tega ne morem presojati. To pa vem. da ie valuta nekak državni barometer, ki kaže. ako stoji visoko, leno. če pa nizko, grdo vreme. Naš barometer kaže že davno stalno
—	najslabše vreme.
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih in službenikih.
(Dalje.)
Čl. 145. Ako kazensko sodišče zaukaže preiskovalni pripor proti državnemu službeniku, odredi takoj njegov po-srednji ali neposrednji predstojnik (starešina) predhodno suspendiranje. ...
Vsako predhodno suspendiranje se S mora naznaniti takoj službenim potom nadležnemu disciplinskemu sodišču, kr brez odloga potrdi ali pa ustavi suspendiranje.
Razen slučaja v prvem odstavku odredi lahko vsak organ, ki mu je poverjeno neposrednje ali posreduje nadzorovanje službe, predhodno suspendiranje kadarkoli se službenik ne pokorava službenemu ukazu ali če je službeni prestopek tak. da bi bilo škodljivo interesom in ugledu službe, ako bi dotičnik še dalje ostal v službi.
Predhodno suspendiranje v smislu dragega odstavka lahko prekliče starešina višie starešinske oblasti.
Čl. 146. Z odlokom disciplinskega so-.dišča se more službeniku, dokler traja suspendiranje odtegniti 1U (tretjina) njegovih prejemkov na korist podpornega fonda.
Čl. 147. Suspendiranje se zaključi, ko se dovrši disciplinsko postopanje; mora se pa ustaviti tudi preje, ako manjka razlogov, radi katerih je bilo odrejeno.
Čl. 148. O odredbi, potrditvi in ustavljanju suspendiranja odloča disciplinsko sodišče brez ustne razprave.
Proti odloku disciplinskega sodišča prvega stepena je dovoljena pritožba pred potekom 14 dni od dostavitve; ali pritožba izvršitve ne ustavlja.
Na predhodno suspendiranje pritož-: ba ni dopustna.
Čl. 149. Ako se suspendirani službenik obsodi na kako disciplinarno kazen, ali se stavi pod skrbstvo, ali če se suspendiranje odredi radi kpnkurza. se čas suspendiranja ne zaračuna za perijodične dodatke (povišice) ali za penzijo.
Odtegnjene (pridržane) pristojbine se tudi v tem primem ne vračajo prav tako. Kakor tudi ne v slučaju, da se službenik zaradi kazenske obsodbe odpusti iz službe.
Nasprotno pa se čas suspendiranja zaračuna in se povrnejo vsi perijodični poviški in pridržane pristojbine, ako se disciplinsko postopanje (preiskava) zaključi z ustavlienjem. oproščeniem ali z ocireditviio kazni za nerednosti. ali končno. ako .sodišče odbije zahtevo, da je slaviti obtoženca pod skrbstvo.
Dostavitve
Či. 150. Dostavitve (Ijstin) so polno-veliavne, ako so bile sprejete (?) od obtoženca samega, njegovega branitelja (zagovornika) ali. od kake druge, po obtožencu v to pooblaščene osebe: ako je pa bivališče okrivljenca neznano, če je dostavitev snrejelo njegovo poslednje pred-stoiništvo (nadleštvo). (?)
Pravna sredstva.
čl. 151. Pravna sredstva so določena v tem zakonu; ako niso določena, je spojili vsako zahtevo s pravnim sredstvom, ki se ie vložilo zoper končno rešitev (?). Pritožbe se morajo oddati predsedniku disciplinskega sodišča prve instancije, ki jih odbije, ako so nedopustne, ako so bile prepozno vložene ali jih je oddala za to neupravičena oseba.
Termini se ne podaljšujejo in .teko od dneva dostavitve (akta). Nedeljski in praznični dnevi jih ne pretrg a vajo; ali če ie poslednji (obročni) dan obroka nedelja ali praznik, tedai se rok končuje z naj-bližnjim delavnikom. Praznične dneve določajo propisi, ki so izdani za redna sodišča. Pravna sredstva se lahko dostavljajo po telefonu.
V^Penziie.
Čl. 152. Pravico na penzijo imajo vsi državni stužbeniki, naj si so bili v kateri-
koli stroki državne uprave ter njih vdove in sirote pod pogoji tega zakona.
Čl. 153. Ves čas. ki ga je kdo prebil v državni službi, bodisi nepretrgano ali s presledki, se vračuna za penzijo.
Čas, ki ga je službenik preživel izven državne službe ali na odsotnosti (dopustu) brez plače, se ne vračunava za penziip.
Nasprotno ie pa čas. ki ga ie službenik prebil na razpoloženju ali na odsotnosti (dopustu) s plačo, ako to ni trajalo nad eno (1) leto, za penzijo vračunljiv.
čl. 154. Čas, ki ga je kaka oseba, dovršivši 21. leto življenja,<prebila v državni službi, ki ne daje pravice za penzijo, se vračuna za penzijo, ako se taki osebi neposredno za tem podeli služba s pravico, do penzije.
Dijaška leta, provedena v taki službi, niso vračunljiva
Vojna leta (Točka 3., čl. 22. Zak. o Ustrojstvu Vojske), prebita v civilni državni službi, se .vračunavajo za polovico več.
Čl. 155. Podlaga (osnova) za viraču-nanje službene penzije sta plača in redna stanarina.
Čl. 156. Od penzijske osnove pripada državnemu službeniku po lOih službenih letih 50%. a za vsako polovico leta po 1%. tako da dobiva po 35ih službenih letih polno penzijsko osnovo kot penzijo. Začeta polovica leta velja za vse leto.
To se kvari pravic onih kategorij, kalerim ie s posebnimi zakoni odrejen krajši čas. V takih slučajih se sorazmerno ooviša polletni odstotek.
Ako je službenik radi bolezni nesposoben za vsakršno delo ali onredeljenje sploh (uporabo), se mu podeli po službeno izvršenem komisijskem zdravniškem pregledu penzija 40% njegove penzijske osnove tudi pred potekom lOih let.
Ako bi bil službenik pri vršenju svoje službe poškodovan ali ako zboli tako, ^ postane za nadaljno službo nesposoben, se mu po službenem zdravniškem komisi iškem pregledu prizna za pokojnino njegov polni penzijski osnov tudi pred potekom 10 let.
Čl. 157. Ako dovrši službenik polna Službena leta ali 60. leto življenja, ali ako ie razen tega. do komisijskem zdravniškem pregledu radi bolezni ali telesnih in dluševnih (umskih) nedostatkov za delo nesposoben ali je bil iz istih razlogov več kot eno leto za delo in svoje poklicne posle zadržan, se lehko upokoji na lastno prošnjo, ki se mora uvaževati z izjemo slučaja, da stoji službenik v disciplinski
preiskavi.
V vseh teh primerih, ali tudi v primeru obsodbe na izgubo prostosti več kot pol leta, za prestopek, ki ni zločinstvo. tudi ni brezčasten. niti iz koristoljubja izvršen, ali da je bil službenik postavljen pod skrbstvo ali v konkurz, ali mu ie bil podaljšan očetovski nadzor, se službenih lehko tudi proti njegovi volj upokoji.
Čl. 158. Službenik, ki je bil upokojen radi bolezni, se zopet nastavi v sluzu ^ kadar ozdravi, ako med tem ni že u°s®'
gel 60. leta .življenja ter je obvezan spi e
'Cti mesto, katero se mu odkaže (da), n bi to po položaju ne bilo za vec eno stoppio niže od prejšnjega: ali v ^ primeru mu pripada poprejšnja placa mu ie podeliti prvo prosto mesto, ki enako -onemu, ki ga je imel poprej.
Kdor se na poziv ne odzove. iz^ svojo osebno pokojnino.	(	. g
Čl. 159. Razen pokojnine pripa a upokojencem še 50% obiteljske d ki co jo dobivali v aktivnosti.
Pogoji za to so isti, kakor za obiteljske dodatke v aktivnosti.
Cl. 160. Obiteljski člani stalnih državnih službentkov dobivajo pravico na pokojnino, kadar dovrši njihov hranitelj 5 službenih let, a pred tem rokom v onih Primerih, v katerih bi tudi sam hranitelj •dobil pokojnino pred rednim rokom. (Odstavek 3. in 4. čl. 5 tega zakona.)
Čl. 161. Za pokojnjno obiteljskih članov je osnova (temelj) službenikova penzija. ki jo je itpel na dan smrti ali bi jo bil imel, če bi bil tega dne upokojen. Ako službenik umre prej, nego mu pripada Penzija, tedaj je-ea pokojnino obiteljskih članov osnova (temelj) službenikova pokojnina. ki bi jo imel v primeru t/ettega odstavka čl. 5 tega zakona.
Čl. 162. Penzija obiteljskih članov državnih službenikov (nameščencev) se določa .takole-
Ena oseba dobiva 50%, dve osebi 65%. tri osebe 75%, šttrr, ali več oseb 85% od osnove (temelja), toda pokojnina iim ne sme biti manjša za eno osebo nego 960, za dve osebi 1200, za tri osebe 1440, za štiri osebe ali več 1800 dinarjev na leto; tudi ne more biti večja za eno ose-6o, nego 6000, za dve 7600, za tri 8400, bi za štiri ali več oseb 10.000 dinarjev na leto.
Obitelji onih stalnih državnih službe-Pikov. ki umro na kaki. državni službi topravilu) ali so bili. vršeči tako opravilo, ranjeni, ali zbolč pri epidemijah in zato uniro, se priznava in sicer tudi pred rednim rokom še 50% od one vsote, ki bi Jo sicer dobile, toda ta vsota ne sme presevati najvišje s tem zakonom določene mere.
Čl. 163. Ako dobiva obiteljsko po-kojnino več kakor ena oseba, tedaj prejema obiteli za vsako osebo poleg penzije še obiteljsko doklado, ki jo je dobival vpokojeni službenik za iste osebe, ali bi io bil dobival, ako bi bil upokojen. Navadno se jemlje vdova kot prva oseba. t Čl. 164. Ko nastane potreba,, da ose-^e. dobivajoče obiteljske pemzijske pristojbine. te razdeljno prejemajo, se te dele na enake vsote. Da res obstoja tako razmerje, o tem razsoja skrbstveno sodišče.
Ako nastopi slučaj, da kaka oseba, ki dobiva z drugimi vred pokojninske pristojbine, izgubi pravico nanje, tedaj se ^manjšajo penziiske pristojbine za ostale uživalce po zakoniti meri.
čl. 165, Ako se državni službenik ni ml Poročil vsaj eno leto pred svojo smrtjo, njegova vdova nima pravice do pokojninske pristojbine razen v primeru, da 'e iz tega zakona ostalo zakonsko dete, oziroma če je vdova v drugem stanu ali te postalo njihovo dete po poroki zakonsko; dalje ako je smrt nastopila zaradi akutne bolezni, ki je nastala po izvršeni Poroki.
ČL 166. Penzije se določajo po službeni obveznosti:
. Alto ima službenik pravico na pokoj-njno. se ne more odstaviti od aktivne službe, tudi se ne morejo ustaviti aktivni , 'Ć;nki. dokler se mu ne določi pokojnina.
v Prav isto velja za obiteli umrlih * uzbenikov brez ozira, ali ie bil umrli Uižbenik v aktivnosti ali v pokoju.
Dni .	ne sme prejemati dveh
0kojnin od države; dobiva samo večjo.
Čl, 168.
Pen/ifo izgube:
I.	S1 u ž b e n i k i.
k Ako izgube državljanstvo ali č( „"Opijo v službo tuje države brez vlad
v OIUALH
eKa. dovoljenja.
2.	Ako so bili disciplinsko obsqjeni.
3.	Ako so bili obsojeni radi zločina ali za tak prestopek, ki ima izvor v koristoljubju ali radi katerega po zakonu sledi izguba službe oziroma pokojnine.
II.	Vdove.
1.	Ako se zopet omože.
2.	Ako izgube državljanstvo.
3.	Z obsodbo radi kaznivih dejanj, po katerih bi tudi službenik izgubil pokojnino.
4.	Sprejemši zopetno službo za plačo iz državne blagajne, dokler služba traja.
III.	Otroci.
Vestnik.
Pozor! Vse gg. naročnike, ki so s plačilom naročnine v zamudi, smo danes opozorili na to in iim zapisali poleg naslova znesek, ki ga dolgujejo do 30. 6. t. L Prosimo jih vnovič, da nam vsaj te zneske nakažejo takoj, dočim naj naročnino za III. četrtletje poravnajo pozneje. S pri-
1.	Moški, dovršivši 21. leto življenja; moški in ženski dovršivši 24. leto življenja, bivajoči na rednem šolanju, in sicer z dokazanim uspešnim učenjem in, ako nimajo drugih dohodkov..^ katerimi bi se lahko uzdrževala.
2.	Neporočena ženska deca. dovršivši 25. leto svojega življenja, dobivajo le polovico one pokojnine, katero bi sicer prejemala in to le tedaj, ako nimajo nika-kega dohodka, s katerim bi se mogla vzdržavati in pa če niso izgubila državljanstva; z omožitvijo izgube pokojnino »opolnoma.
3.	Z obsodbo radi kaznivih dejanj, po katerih bi tudi službenik izgubil pgnzfjo.
4.	Sprejemši službo za plačo iz državne blagajne, odnosno mesto gojenca državne ali katerekoli javne institucije, (naprave), dokler traja služba odnosno ustanova.
F. Vajda. Ptuj.
Te dni me je obiskal prijatelj-rojak, ki je no prevratu ostal na Češkem, kjer je služboval prej. Razgovarjala sva se o socijalnih in stanovskih razmerah. On je s svoiim položajem zadovoljen. Kakor v Avstrijski republiki so tudi v Čehoslova-ški uradnikom vojno dobo všteli za 2 in pol leta .v napredovanje. Prejemkov ima 2400 K č.. mesečno:	pri nas bi imel v
istem položaju okoli 4000 naših kron. Toda živlienske potrebščine so tam znatno cenejše. Sladkor dobivajo na karte po 9 K č., v prostem prometu stane 20 K č. Tudi obleka ni draga; nedavno sem bral v »Jugoslovanski borzi« ponudbo čeških čevljev, moški luksuzni boks čevlji se ponujajo po 125 K č. Najboljši dokaz za njegov materijelni položaj je dejstvo, da si more v počitnicah privoščiti potovanje v Jugoslavijo, kar je gotovo zavidanja vreden luksus za državnega uslužbenca; tudi pred 2 leti je bil tiikai.
Na Češkem ie več naših ljudi, ki bi se radi vrnili v domovino, nekateri imajo direktno domotožje. Toda selitveni stroški so tako ogromni, da bi človek inoral biti trden kapitalist, da bi jih zmogel. Razen tega službujejo v takšnih krajih (Praga, Češke Budjejovice itd.), ki iim v kulturnem in socijalnem oziru nudijo toliko ugodnosti kakor malokatero njesto v Jugoslaviji.
Državna politika Čehoslovaške se baje ne sklada popolnoma z željami prebivalstva. Takozvano javno mnenje, ka-kor ga delajo veliki dnevniki, baje ne odgovarja mnenju prebivalstva, ki pride le v manjših listih do veljave. Vendar so razmere urejene. Zlasti, odkar imajo uradniško vlado, ki je nepristranska In pravična. Neki tajnik iz prezidentove pisarne, ki je sam prepričan socijalnodc-mokratski strankar. ie baje rekel; »Če ostane uradniška vlada 15 let na krmilu, bo Čehoslovaška solidna in trdna država.«
hodnjo številko smo primorani vstaviti
list vsem, kj naročnino vsaj za I, četrtletje ne poravnajo pravočasno. Uprava, * I
Sramota! Prijatelj lista nam piše; Skoraj v vsaki številki toži uprava, da naročniki ne poravnajo naročnine niti za nazaj. Sram nas je teh tožb in mislimo, da je vendar najmanj, kar more in mora storiti za naše glasilo vsak tovariš to, aa ga. naroči in naročnino tudi plača. Škandal bi bil za vse javne nameščence, če bi naše glasilo moralo prenehati edino le radi tega. ker med njimi ni toliko zmisla za skucnost. da bi žrtvovali teh ubogih par kronic za naročnino. Svetujemo upravi da vbodoče poleg Izkaza darovalcev za tiskovni sklad izkazuje 4jidi naročnike, ki ne poravnajo naročnine, če vsi pozivi ne izdajo, vzdramiti jih mora vsai tak »indeks«, da store svojo dolžnost. Mi plaču ioči naročniki pa bomo tako le naše tovariše poznali, jih primerno cenili in nas bo mesto njih sram!
Člane društva drž. pisarniških uradnikov naprošamo, da pazno prečitajo v »Našem Glasu« »Predlog zakona o državnih uradnikih, poduradnjkih in služheni-kih,« ter naj eventualne spremembe pismene naznanijo podpisanemu odboru, j Obenem poživljamo člane, ki še niso po-i ravnali svoje članarine za I. poletje, naj j to store čim preje, da bo blagajniku mo-i goče napraviti obračun za Osrednjo zve-i zo javnih nameščencev in vpokojencev.
| Istotako prosim, da vplačajo članarino tu-, di za II. poletje 1921. ki je do sedaj Se : niso poravnali.	Odbor.
Vprašanje doklad k najemnini z ozi-' rom na novo stanovanjsko naredbo. Že ! dolgo prerokovana stanovanjska naredba } je postala dejstvo, in s tem bomo mogli ! najemniki v bodoče računati. Nekateri hi-: šni posestniki so že predložili svojim sta-; novalcem račune, koliko bodo vbođoče
I plačevali stanarine. To daje povod raz-motrivan.iu, kako naj se plačujejo že k itak visoki najemščini tudi doklade. Brezdvomno bodo hišni posestniki računali. kakor je že bilo do sedaj v navadi, avtonomne doklade na podlagi povišane najemnine: zato bi ne bilo napačno, ako se s to zadevo nekoliko od bližje seznanimo. Predvsem se mora omeniti, da se pobirajo te doklade od davkov, ki jih je ugotovila davčna oblast, in to vedno za dve leti vnaprej. N. pr. leta 1920 je moral vsak hišni posestnik podati davčni oblasti točne podatke dohodkov, ki mu jih donaša hiša od vsake posamezne stranke. ki stanuje v njegovi hiši. Na podlagi napovedanih dohodkov je predpisala davčna oblast za leto 1921 in 1922 davek. ki nai bi bil podlaga .tudi za odmero avtonomnih in drugih doklad v teh letih. Omenil sem že. da bodo hišni posestniki računali doklade na podlagi povišane najemnine; zato bi bila sveta dolžnost naših organizacij, da svojim članom pravočasno na primeren način pojasnijo, ali se
plačujejo doklade od davka. ki. je bil predpisan ?a leto 1921 in 1922 ali na podlagi povišane najemnine. A. Š. (Ljubljana.)
Sodnopisaniiški uradniki, pis. ofici-janti in pomočniki z zemljiškoknjižnim izpitom in zemljiškoknjižni .vodje naj prijavijo takoj svoj pristop k društvu zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov za slov. ozemlje kralj.. SHS v Ljubljani v smislu poziva v štev. 28 »Našega Glasa.« .	Odbor.
Nerešena prošnja! Kakor znano, so vložili dne 9. marca t. 1. po takratnem društvenem odboru užitninski uslužbenci na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani prošnjo, naj bi jim izposlovala pri fin. ministrstvu od 1. oktobra 1920 dalje, če že ne polne dnevnice kot drž. uslužbencem, vsaj 50% poviška k plači od omenjenega dne dalje. Dotična prošnja še do danes ni v celoti rešena. Pač pa je, kakor se je zaznalo, delegacija pristala na to, da so dobili cele dnevnice naknadno izplačane le tisti užitninski organi, ki so svoječasno vstopili v omenjeno službo kot vpokojenci, bodisi že iz te ali one kategorije. Na ta način so bili organi te široke ločeni v dva tabora, kar nikakor, ni provično, najmanj pa socijalno. Eden izmed teh uslužbencev kakor znano niti vpokojen ni bil, marveč je svoječasno Izstopil iz službe orožništva z odpravnino, toda dnevnice ie dobival izplačane do 1. aprila t. 1. kot užitninski uslužbenec. S 1. aprilqm t. 1. so bili vsi užitninski uslužbenci sprejeti v službi fin. kontrole, torej tudi tistj. ki so bili poprej že upokojeni realičnih kategorij ali so se vsaj nazivali tako. To zadevo naj se na vsak način reši tako. da bodo vsi bivši užitninski uslužbenci deležni enake pravice. Dasi so potekli od 9. marca t. 1. že 4 meseci, vendar kljub temu omenjeni organi še niso izgubili upanja, da se jim čimpreje nakaže naprošeni vsaj 50% povišek k plači od 1. oktobra 1920 do 31. marca 1921.
Gg. sotrudnikom. Ker moramo predlog zakona glede službene pragmatike s prihodnjo številko zaključiti, smo s pro-siorom v zadregi. Zato smo nekaj člankov odložili. Prosimo pa ponovno tajništva organizacij za kratka poročila. Za »Vestnik« potrebujemo aktuvalnih vesti.
Poverjeništvo za socijalno skrb. stanovanjski urad in,.... selitev strank v avgustu.' Pod tem naslovom je prinesel »Slovenski. Narod« z dne 17. t. m. Št. 157 kratko notico, da se je že do sedaj priglasilo baje nad 60 strank (s svojimi družinami) za prazna stanovanja, ki bodo z avgustom t. 1. vsled preselitve raznih uradniških in drugih družin v novozgrajene uradniške hiše, na razpolago. Marsikaterega tare mučna misel, bo-li po dolgem
čakanju morda vendar sedaj dobil stanovanje. ali pa bo od državnega stanovanjskega urada zopet kratkomalo zavrnjen, češ. je že vse oddano, nimamo več stano-vanijia razpolago, imamo mnogo nujnejših prosilcev... le potrpite še nadalje itd. jtd. Da. da gospoda, potrpljenje je božja mast. ali gorje mu, ki se ž njo maže! Seveda velja to v prvi vrsti nižjim državnim nameščencem, ki so se preselili iz drugih krajev in so v Ljubljani stalno nameščeni. Koliko teh mora že leta živeti ločeno od svojih družin radi pomanjkanja stanovanj v Ljubljani, mnogo je pa tudi uradniških družin, ki so v tgliko na boljem, da imajo streho (primorski’izgnanci). A ljudje božji, prepričajte^ se pa tudi. kakšna so ta njih stanovanja.* Znan nam je slučaj primorskega preganjanca-uradnika, ki že dolgi dve leti trpi s svojo številno družino v podzemeljskih luknjah — brezprimerne so žrtve primorskih izgnancev, katerih Golgota je pričela že leta 1915. Trpe in trpe dalje in dalje. Ne glede na to. da so mnogi utrpeli veliko škodo vsled izgube vseh svojih premičnin, — životarijo ti sedaj že leta v malih, skrajno nezdravih — temnih in zadnhlih — vlažnih — zasilnih stanovanjih ali bolje rečeno luknjah, katera so dobili v najem ali podnajem za razmeroma visoko najemnino. Razven tega pa trpe in se bore ti reveži še proti najhujšemu sovražniku, to je bolezni. Morda v toku dolgih let od ust pritrgane prihranke ie državni nameščenec že davno porabil za preživljenje ob tej neznosni draginji — njegovo pohištvo in drugo imetje je deloma vzela vojna, ali pa je uničeno vsted selitve, odnosno se ostanki še nadalje uničujejo po kleteh, podstrešjih, shrambah itd. Potrtost in obup se loteva prizadetega. ko vidi. da zani ni izhoda — rešitve — pomoči in tudi ne pravice! Vedno In vedno se naglasa, da je državni uradnik hrbtenica države in vendar kako po mačevsko skrbi država za svoje uradnike. Medtem, ko se še premnoge uradniške družine potikajo po malih, skrajno nezdravih stanovanjih, ki še za živino niso primarna, se še vedrio šopirilo po ^vđob-nih stanovanjih ljudje, ki že davno ne spadajo več v Ljubljano! (Kdo? Povejte imena! Ured.) Zakaj toliko obzirnosti — vzemite.že enkrat v roke veliko metlo in napravite prostor bednim brezstanovanj-cem. Posebno sedaj smo radovedni, ali bo pri dodeljevanju stanovanj še vedno igral glavno vlogo višji naslov, imovitost in mogoče še kai druzega. _ali na §c bode vendar enkrat socijalno pravično postopalo. V koliko bodo prišli nižji državni nameščenci v poštev .sedaj pri oddaji — po bančnih uradnikih izpraznjenih stanovanj. smo res zelo radovedni. Ali bode morda tudi sedaj obveljalo načelo: Naj
trpi, kdor je vajen? Gospodje pri socijal-nem skrbstvu — stanovanjskem uradu! Npša potrpežljivost je pri kraju, ob dvanajsti uri Vam še enkrat kličemo, bodite pravični in nakažite stanovanja predvsem v Ljubljano pristojnim državnim nameščencem. katere država res neobhodno potrebuje, in sicer v prvi vrsti onim. ki najdalje že čakajo na odrešenje — in to ne glede na višji ali nižji službeni čin po-edinjh prosilcev.
Izredni občni zbor
»Samopomoči« gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpokojencev r. z. z
o.	z. /a sodni okrai Kozje se vrši dne 31. VII. 1921 ob 3. uri popoldne v prostorih liudsike šole v Kozjem. Spored:
1.	Ponovno sklepanje o likvidaciji zadruge.
2.	Za slučaj, da se zadruga ne razdraži. volitev odbora (načelstva in nadzorstva.)
3.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
Samopomoč
gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, r. z. z omej. zavezo, se je razdružila in je prešla
v likvidacijo.
Upniki se poživljajo, naj se zglasijo pri zadrugi.
Načelstvo.

NLP/
<
fc f|
Anton Černe
GRAVEUR ^ *s
$
I
REG. IRUGfl 2 0. J J UMI
Mjaje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljšo dobo in proti malim meseinim odplačilom » 6% obresti.
4%-
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
A.Mihelič, Ljubljana
■	Šelenburgova ulica 1. ■
;	.......... g
S Trgovina s ščetinastimi iz- 5 ; delki. Galanterija in par- s f umerija. Edina zaloga jugoslovanskih £ K V A R T kakor tarok,
■	marijaš, whist„ primorka*. ■
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.