Glas zaveznikov Leto II • St. 438 orm&cšjjskš dneonšk A. i. S. Cena 5 lir TRST, četrtek 21. novembra 1946 UREDNIŠTVO: V »a S. Pellico 8 • Telefon št. 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societš per la PubbUcita in Italia, Trst ul. Silvio Fplllco st. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Zasedanje Združenih narodov ČETE NA TUJEM Molotovljev predlog: poročilo v 1 mesecu LAKE SUCCESS, 21. novembra — Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je včeraj nepričakovano prišel na zasedanje političnega odbora glavne skupščine, da bi predložil sovjetsko stališče glede navzočnosti zavezniških čet v nesovražnih državah. Molotov je bil prvi govornik na razpravljanju ler je govoril v ruščini. Izjavil je, da je navzočnost čet držav članic Združenih narodov v nesovražnih državah velikega političnega pomena. Molotov je izvajal: «Vojna je predolgo trajala in človek bi mislil, da bodo zavezniške čete uroknili. V nekaterih primerih so čete ostale in so sredstvo za vmešavanje v notranje zadeve. To je odkrilo močne težnje za vzpostavitev letalskih in pomorskih oporišč izven domačih ozemelj. Svetovno javno mnenje, k: hoče trajen mir, je po.talo zaskrbljeno. «To ne velja za čete v bivših sovražnih državah, katerih zadržanje je utemeljeno.- «Ni pa njkakega opravičila za navzočnost zavezniških det v zavez, niških državah, razen kadar gre za čete, ki so potrebne za zaščito prometnih zvez.« Molotov je dejal, da so takoj po vojni sprejeli ukrepe za umik sovjetskih čet iz Norveške in Jugoslavije. Preteklo jcBCn so začele sovjetske čete z umikom iz Kitajske in so končale svoj umik 3. maja letos. Urrdk sovjetskih čet iz Perzije so končali v začetku maja. Nekaj čet je še na Poljskem, da varujejo prometne zveze z Nemčijo, toda ni nobenih nesporazumov glede tega s Poljsko. Sovjetske čete co v severni Koreji po sporazumu z zavezniki. Nekatere čete Združenih držav in Združenega kraljestva so še v nesovražnih državah v Evropi, Aziji in Južni Ameriki in to še sedaj, dol. go po vojni. Čete in letalska oporišča Združen1 h držav in Združenega kraljestva so še po vsem svetu, zlasti na Atlantiku in Pacifiku. Molotov je nadaljeval: «V nekaterih državah je veliko zanimanje ra- tsnmena morje, sovjetska vlada je v avgustu mesecu stavila predlog državam članicam Varnostnega sveta, naj predložijo Varnostnemu svetu podatke o svojih vojaških silah v nesovražnih državah. «Da ne omenjam, političnih razlogov, so ti podatki potrebni Varnostnemu svetu Jn vojaškemu odboru, ki zdaj preučuje vprašanje čet, ki jih bo treba staviti na razpolago Združenim narodom v smislu člena 43. listine Združenih narodov. »Senator Austin v glavni skupščini ni nasprotoval sovjetskemu predlogu. Predložil je razširitev vprašanja, da bi vključili tudi podatke o četah doma. Sovjetska vla. da je pripravljena to sprejeti in sklen:tl sporazume v tem smislu. «Tako sta vladi Sovjetske zveze in Združenih držav pripravljeni predložiti podatke o četah v nesovražnih in tudi v sovražnih državah. Tako lahko sestavimo skupen ameriško-sovjetski predlog za to vprašanje. «Vsi se strinjamo, da je treba u-poJtevati vprašanje znižanja oboro, žltve. To se pravi, da bomo morali Preučiti celotno vprašanje oboroženih siidoma in v tujini. Lahko dosežemo sporazum o četah doma s tem, da preučimo vprašanje razorožitev. Vsekakor to vprašanje ne stre utoniti v splošnem razpravljanju.« Molotov je nato stavil nov sovjetski predlog: «Glavna skupščina priporoča Varnostnemu svetu, naj sklene, rta morajo države članice Zdru- ženih narodov predložiti Var nostnemu svetu sledeče podatke in sicer v roku enega meseca: 1) Kje na ozemlju držav članic Združenih narodov ali drugih driav, z izjemo bivših sovražnih držav, so oborožene sile drugih držav čla-nio Združenih narodov in v kakšnem številu. ■ 2) Kje v bivših sovražnih državah in v kakšnem številu so oborožene sile zavezniških držav in dru- gih držav članic Zdruienih narodov. 3) Kje v zgoraj omenjenih ozemljih so letalska in pomorske oporišča in kako številne so tu posadke drugih držav članic Združenih narodov. 4) Podatke pod točkami 1, 2, 3, je treba predložitvi v smislu položaja, ki je bil 1. novembra 1946. «Vsi moramo predložiti te podatke Varnostnemu svetu. Nimamo ni-kakega opravičila, da b; to odklonili, ali da bi prikrili Združenim, m.iodom sedanji položaj naših oboroženih sil v tujini. Nobena država se ne sme izognit: svoji obveznost1, ker je to potrebno Varnostnemu svetu, da bo mogel izvršiti rvo-jo nalogo v smislu listine Združenih narodov. Sovjetska zveza hoče izpolniti, kar zahteva ta načrt. «Upumo, da se bodo druge vlade strin ja ie s tem. Nobenega dvoma n:, da bo pozitivni rešitev tega vpraienjo služila miru in mednarodni varnosti,« Connallyjer odgovor Ameriški zastopnik, sivolasi sena. tor Tom Connally, je takoj odgovoril Molotovu, Odločno je zanikal trditev, da ameriške čete s svojo navzočnostjo v drugih državah povzročajo težave. Connally je sedel samo*dva sedeža od sovjetskega zunanjega ministra. Udaril je po mizi in z odločnim poudarkom končal svoj govor. «Mi hočemo, da svet ve, kje so naše čete. Bodisi da so doma ali v tujini, ker kjer koli že so, ne predstavljajo nobene grožnje za svetovni mir.» Connally jo dejal, da bi razpravljanje o četah v nesovražnih državah moralo obsegati tudi razpravljanje in podatke o četah v vs*h delih sveta. «Vojaki z bajoneti v rokah — je nadaljeval Connally — lahko predstavljajo grožnjo, če stojijo na svojih tleh ali na tujih ozemljih. Združene države odločno zavračalo kot neutemeljeno trditev, da ameriške čete v tujini predstavljajo nevarnost za mednarodni mir in varnost,'ali da povzročajo težave v svetu. «Nismo poslali svoih cet na tuje ozemlje zato, ker bi hoteli vojno ali sl hoteli priključiti nova ozemlja. Poslali smo Jih, da bi uničili napadalnost, da bi rešili svetovni mir, ga znova vzpostavili in okrepili ter izvedli naše obveznosti, ki smo jih sprejeli v Združenih narodih. Zdaj imamo v tujini samo 800.000 mož. «V mednarodnih odnošajih se Združene države držijo osnovnega načela, da kar naj. bolj podpirajo statut Združenih narodov. Ce bo odbor mnenja, da je imenovano poročilo koristno, bodo Združene države rade volje dale zahtevane podatke. Mislimo, da je trfba dati vse karte na mizo. Zato mislimo, da mora Sovjetska zveza iti še dalje od svojega predloga in da mora njen predlog zahtevati poročilo o vseh četah v aktivni službi v svetu, bodisi da so v Sovjetski zvezi, bodisi v obmejnih državah ali v katerem koli delu sveta.» Med Connallgjevim govorom je Molotov sedel z brado med rokami in sklonjen k svojemu osebnemu tolmaču, ki mu je hitro prevajal govor ameriškega zastopnika. Britanski zastopnik sir Alexandcr Cadogan je izjavil, da ne more dati izčrpne izjave o stališču svoje vlade do sovjetskega predloga. Vprašal je: «Kakšen je prav za prav namen podatkov, ki jih zahteva predlog? Ce naj služijo vojaškemu odboru, niso dovolj popolni. Ce tl podatki ne bodo služili vojaškemu odboru, bi rad vedel s kakšnega stališča jih bo preučeval Varnostni svet in kaj bo Varnostni svet storil?«. TOM CONNALLY ameriški delegat na glavni skupščini Zdruienih narodov CSR IN USA Washington, 21. novembra Po razpravljanjih v preteklem tednu so dosegli sporazum, na podlagi katerega Češkoslovaška pristopu k trgovinski politiki Zdruienih držav, katera temelji na načelu sklepanja večstranskih pogodb, namesto%dvostransk\h. V dobro poučenih krogih pravijo, da bo ta sporazum imel lahko dober učinek na kolikor toliko napete odno-Šaje med obema državama in bo morda tudi spremenil stališče Združenih držav glede odobritve 51 milijonov dolarjev posojila Češkoslovaški. Odobritev tega posojila so j umaknili v oktobru. Romunske volitve 70 °/o za vlado - Incidenti in nevednosti BUKAREŠTA, 21. novembra — Pričakujejo še poročila o delnih rezultatih pri volitvah v Romuniji. Dokončne rezultate bodo mogoče objavili še danes. V Bukarešti so se volitve začele mirno; skupina komunistov pa je «blokiraIa» sedeža opozicijske kmetske in liberalne stranke, da bi preprečila strankinim voditeljem vstop ‘v poslopji. V Bukarešti je vlada sinoči lojna na Kitajskem Vladne čete prodirajo prdti glavnemu komunističnemu mestu Yenanu 21* novembra. — Državljanska vojna je znova verni rr* ■na. Kitajskem ter se razširja po več pokrajinah v se-.. * kljub povelju, ki so ga nedavno izdali za prelci- ^ .... 7^ra-wosti. oročajo, da so žene, otroci in ncborci za-, .9. vy}°. komunistično mesto Yenan v pokrajini šensi, ker pričakujejo napad vladnih čet. Časopisna poročila pravijo, da , f' jsjf uu SO boji o severnem delu Kalgana v*dolZ Železnice .Peklng-Hankov, ' mlli jugozahodno od Pekinga in Z?) VHhliiuiei° Tsinanu, prestol- Vigkr,Zkvtle San,Ung’in Szu-v Mandžuriji. rav jo da komunistične čete popolnoma si Sterna uničujejo že- lezrr. ko progo Peking-Tiensin. Kitajski minister - , peng Hsuh je dejati i "'™ ® )e podal v Nankingu, ‘ £ tajske osrednje vlade ne „aweal. vajo izvesti napada proti Yenan, Kenanska radijska postaja Pa je ALBANSKE MINE London, 21. novembra Pooblaščeni predstavnik mednarodnega odbora za odstranjevanje min v Sredozemskem morju je izjavil, da sp britanski minoiovci, ko so pretekli teden očistili Krfski preliv, našli več kot 20 min, katere so bile položene v zadnjih šestih mesecih. Predstavnik je dejal, da Albanija v okviru svojih suverenih javim J ]e I,ravic lahko minira svoje teri- nal\dlSeVla^L^ t«Wne vode po svoji želji, to- Hl tč j ,ia nenajavljeno polaganje min na «borbene smeri. poloiaje* objavila volivne izide za 20 okrožij. Vladna slrajika je dobila 1,020.000 glasov, opozicijska kmetska stranka 268.000 glasov, medtem ko so ostale opozicijske stranke daieč za njo. V Bukarešti so se volivci postavili v vrste pred volišči v popolnem redu. Nikake vesti niso prišle o poteku volitev v pokrajinah. Zdi se, da je bila v prestolnici vol.vna udeležba precejšnja. Romuni so volili 414 poslancev za parlament, ki bo imnl eno samo zbornico; poslanci bodo izvoljeni za 4 leta. Beograjska radijska postaja je sporočila, da je po prvih rezultatih romunskih splošnih volitev vladni blok dobil 70 do 71% giasov. Radijska postaja je dodala, da jc opozicija dobi. la zelo malo glasov. Pri nekem vollvnem incidentu v Galatzu je bil težko ranjen' predstavnik liberalne stranke (opozicija) v romunski vladi minister Mihael Roth ceanu. o incidentih poročajo tudi iz donavskega pristanišča Braila in iz treh drugih mest. Neki član liberalne stranke je izjavil, da sta obe opozicijski stranki dobili odločno večino nad vladno koalicijo v okrožju Dolj. Tu je kmetska stranka dobila 40% glasov in liberalna stranka 20% glasov. Uradni izidi romuntkih volitev bodo verjetno znani v petek. Vladni časnik «Unversul» je poročal, da je vladna koalicija dobila veliko večino.. Od opozicijskih strank je dobil, kakor poroča «Univer-sul», največje število glasov dr. 'Tuliu Maniu (narodna kmetska stranka). Predstavniki o-pozici je so iz javili, da jih na nekaterih volivnlh sedežih v Bukarešti niso pustili v dvorano, dokler volivnih skrinjic niso zapečatili. Britansko in a-meriško odposlanstvo v Bukarešti sta včeraj odprli urad, v katerem bodo sprejemali pritožbe proti nerodnostim, ki so se godile pri volitvah. Beograjska radijska postaja je sinoči poročena, da so člani liberalne in kmetske stranke (opozicija) med volitvami napadli sedež romunskega vol vnega urada v Bukarešti. Rad iska po:taja je trdila, da so zažgali' lokal in potrgali telefonske in brzojavne žice. Neki član volivnega odbora je bil ranjen. PROCES V VARŠAVI VARŠAVA, 21. novembra Poljska novinarska agencija PAP sporoča: Pred vojaškim sodiščem v Varšavi se je pričel proces proti teroristični tolpi, katere voditelj je bil duhovnik JerkieuAcz. Eden izmed obtoiencev, duhovnikov cerkovnik, je priznal, da je duhovnik imel v nekem skrivališču orožje in knjižico, v kateri so bila zapisano i mene tistih, ki so politično delovali za poljsko vlado. Nekoliko teh ljudi so ubili po ukazu tega duhov- I Je kršitev mednarodnih običr jev. Pr.ce: a ?; niso nkij-.aii. NADOMESTNE VOLITVE London, 21. novembra Laburistična vlada Je obdržala sedež pri nadomestnih volitvah za okraj Rotherhithe (Londonsko predmestje). To je 22 primer nadomestnih volitev od julije 1945, ko je laburistična stranka prišla na o:last. Od ostalih 21 ”edežev so jih laburisti imeli enajst m so jih vse obdržali. Pričakujejo rezultate od šestih nadaljnjih nadomestnih voli. tcv. Sadež v Rotherhithe je postal prazen spradi imenovanja bivšega ministra za prehrano sira Eena Smitha v predsedstvo vladnega urada za premog. BOMBE V BENETKAH Benetke, 21. novembra Neznanci so vrgli bombo proti se-utžu komunistične stranke v Benetkah, Napad zo izvršili iz razdalje kakih 20 metrov; eksplozija je razbila neko okno, ni pa bd nihče ranjen. To je bil v dveh dneh že drug; teroristični napad proti sedežem antifašističnih strank. Dejanje je vzbudilo veliko egotčenje. Tsaldaras v atenskem parlamentu „Skoro vsa Makedonija že v Titovih rokah" Grška pritožba na Varnostni A svet Združenih narodov ATENE, 21. novembra — V tukajšnjih krogih pričakuje, jo, da se bo ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris v parlamentu opravičil zaradi opazke, katera je včeraj povzročila, da je opozicija skupaj odšla iz dvorane in so morali zato .sejo prekiniti. Tsaldaris je med razpravo o Makedoniji — kjer imajo', kakor pravijo poročila, uporniki zasedeno «osvobojeno področje, ki obsega več kakor 100 vasi — in o vladnem osnutku zakona o pomilostitvi, obtožil opozicijo, da je «protidržavna». Ministrski predsednik je dejal, da je bivši ministrski podpredsednik in narodni unionist Panayctis Ka-nellopulos opisal parlamentu položaj. češ da je «2e skoraj vsa Makedonija v Titovih rokah«. Pristaši generala Zcrvasa, ki je voditelj desničarske stranko «X», so ostali na svojih sedežih, ko so vsi-drugi opozicijski poslanci zapustili dvorano. Jdogoče jej da bo grška vlada, ki je obtožila Jugoalav.jo, da podpira grške upornike, storila neposredne korake v Beogradu in Tirani ter Sofiji, preden bo to vprašanje predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov. Včeraj pa so uradno objavili, da Grčija ne namerava storiti neposrednih korakov v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, preden ne bo predložila Združenim narodom dokaza o tujem vmešanju pri delovanju grških gveriljccv. Izjavili so, da se namerava grška vlada pritožiti na Združene narode, ko se bodo sestali na plenarni seji, v skladu s členom 14 listine Združenih narodov. Člen 14 te listine pooblašča glav- ZAPISKI no skupščino Združenih narodov, da s tori korake za m.rno ureditev vsakega spora, ne glede, kje je ta spor nastal, ki bi verjetno poslabšal splošno blaginjo ali prijateljske odnosaje med narodi; določba se nanaša tudi na spore, ki so nastali po prikrsenju odredb te list ne. To delo glavne skupščine pa je omejeno na tiste spore, o katerih ni razpravljal Varnostni svet. Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so v Londonu sprijeli poročilo grške vlade o tujem vmešavanju v gve-rlljskih bojih v severni Grčiji, ki ga je grški ministrski predsednik pretekli ponedeljek izročil britanskemu m ameriškemu veleposlaniku v Atenah. Izjavil je, da grška vlada trdi, da je bilo tuje vmešavanje na vseh treh severnih mejah Grčije — to je na albanski, jugoslovanski in bolgarski — toda odklond je dati nadaljnji komentar. Menijo, da bo britansko zunanje ministrstvo zdaj preuči, lo to poročilo, ki bo verjetno tvorilo podlago za grško obtožbo Združenim narodom, če jo bo morebiti naredila grška vlada. BEOGRAD, 21. novembra — BEOGRAJSKI RADIO JE ZANIKAL RESNIČNOST VESTI. DA BI GRŠKE TOLPE DOBIVALE POMOČ IZ JUGOSLAVIJE. „BORBAu: Ogabne klevete „monarho*fašistov(( in drugih reakcionarnih imperialistov . Včerajšnja številka «Borbe* imenuje obrekovanja in potvarjanja to, kar so iz grških virov porcča’e agencije zahodnih driav in reakcionarni tisk «o vmešavanju obmejnih driav v gveriljo, ki plamti V Grč'ji*. . List poudarja, da nedavna gonja proti demokratskim driavam Balkana skuša pripisovati drugim odgovornost za sedanjo uničevalno vojno grškega naroda. «Borba* spominja na manevre grških monarhistov na mirovni konferenci, ko so skušali opravičiti z lainirni trditvami svoje neutemeljene teinje po tujih ozemljih. Ti ničevi manevri, pripominja list, niso pomagali Tsaldarisu pri okrepit tri njegovega položaja v državi. *Grške demokratske mnoZice, na. daljuje članek, so dobro razumele, Tito književnikom Kakšna je svoboda tiska v pojmovanju zahodnih demokracij BEOGRAD, 21. novembra. — Kot poroča beograjska radijska postaja, je maršal Tito v govoru na kongresu književnikov zajel osnovna vprašanja nove književnosti. Prikazal je zgodovinsko važnost prvega kongresa književnikov Jugoslavije. Ta kongres so pozdravili književniki vseh narodnih republik kot edinstven. Ko j^ govoril o vlogi pisateljev danes, je maršal Tito poudaril, da je njihova naloga v novi Jugoslaviji zelo velika. Ne gre le za to, je dejal maršal Tito, da pisatelji v umetniški l*e-rarni obliki ovekovečijo zgodovinsko dobo, skozi katero ja šla Jugoslavija in skozi katero hodi danes, marveč zato, da pisatelji s svojimi deli oblikujejo značaje novih ljudi. V prejšnjih časih ni bilo ljudstvo sporazumno s tem, da se vpliva na smer literarnega ustvarjanja. Maršal Tito je dejal, da je tud; on proti temu. Književniki morajo už vati popolno svobodo razvijanja. «To-da jaz sem proti temu in mislim, da piav gotovo tudi vi soglašate v tem z menoj, da se z izgovorom književnega ustvarjanja piše tudi to, kar je škodljivo. V zahodnih demokracijah pripovedujejo o tako zvanem popolnem svobodnem tisku. «Kakšna je ta popolna svoboda tiska m v čem je?,Je v tem, da je vsakomur dovoljeno pisati lažne klevete z izgovorom, da Je to svoboda in da ja to morala«. Maršal Tito je nadalje podčrtal velik pomen dela književnikov. «Nas narod se je sijajno izkazal v vojni, vendar se pa ril boril zato, ker je bojevit narod, kakor so govorili. Ne, borili smo se^zato, da bi ..ctvvrili r.ekaj bolje ga; v torb! smo imeli velike smotre, Iti Jih zdaj v miru ostvarjamo. Da pa bi te smotre čimbolj ostvarili in utrdili, moramo dat; našemu ljudstvu znanje, dvigniti njegov duh in mu orno. gočiti napredek. Med vojno je moral vsakdo videti, s kakšno voljo in ljubeznijo je r.as borec v najtežjih okoliščinah neprestane borbe cital in se učil. Ni vedel ali bo morda jutri že mrtev, toda vedno se je uč.l .abecedo. Imeti ljudi kot so na. Ji, je zares velika stvar. Zato pa mislim, da morajo naši književniki pristopiti k energičnemu delu in ustvarjanju. Vem da književniki v stari Jugoslaviji niso imeli pogojev za delo in da se naša literatura ni mogla razviti, tako kot js bilo potrebno. Ce vrni je potrebna državna pomoč, zahtevajte jo In država vam bo jo dala, ker mi ne delamo da je največji sovrairtik sedanji reZ m, k\ je prišel na oblast s pomočjo br. tinskega vmešavanja. G iški naiod je bil po veliki več. ni prisiljen reagirati na tujo zasedbo in teror, ki ga je obnovilo sedanje gospodovanje, z istim orožjem, s katerim se je bojeval proti italijanskim zasedbenim silam.* List nadaljuje zatrjujoč, da se grški tmonarho-fašisti* popolnoma zavedajo dajstva, da demokratsko silo grškega naroda ni mogoče ukloniti z navadnim političnim terorizmom in so začeli s popolno pomočjo britanskih okupacijskih sil, uničevalno vojno proti republikanski večini naroda. «Aiiglo-ameiiški imperialisti, zatrjuje «Borba», so za zado. stitev svojim težnjam po absolutnem gospodovanju v Sredozemlju spremenili Grčijo v areno, kjer brutalno izvajajo .fašistični teror in so napravili vse mogoče, da dajo čim večji razmah ogabnim klevetam monarho-fašistov pioti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Iz tega vzroka so agencije «Reuter», ecUnited Press«, «As-sociated Press« in «France Press« ter reakcionarni čašo. piši v službi britanskih, ameriških in francoskih vojnih hujskačev objavili v senzacio- VESTl V 1 STAVKU — Mednarodne tekme - v tenisu bodo v letu 1947 v Wimfcledonu od 23. junija do 6. julija. — Po 36 urah se je stavka pari ških mlinavjev končala. — Dosegli so načelni sporazum za končanja stavke pomorščakov na ameriški zahodni obali; stavka traja že poldrugi mesec. — Med predstavo za otroke v nekim samostanskem gledalcu v Neaplju js izbruhnil požar; med paniko so do smrti pohodili štiri redovnic?, enega duhovnika in štiri druge osebe. — Gandi je obiskal prizorišča neredov v Bengaliji. — Nevarnost, da bi reka Tibera v Rimu prestopila bregove, Je minila, ker je voda v gornjem toku upadla. — V italijanski pok-ajinl Lecce so v dveh vaseh izvolili dve ženi za župane: prva pripada neod- visnim, druga pa demokristjanom. — V Rečtu, kjer ja letališče iran. skega pristen1.1 Ča Pahlevi nalni obliki «grškc obtožbe proti Jugoslaviji« na katero o-zemlje «so se prebili oddelki vojske«, kot zatrjujejo. «Borba» nato naglpša dejstvo, da je tudi francosko ljudsko republikansko gibanje, kateremu pripada predsednik francoske vlade, pohitelo s podporo grškim izzivačem proti Jugoslaviji in poudarja, oceniti ter ugotoviti, če se izplača ustaviti se ter ga poslušati do enca, ali pa bi bilo morda bolje Posvetiti pozornost govorniku, ki govori nekaj metrov oddaljen od tega. Konkurenca je zelo močna; °b lepih nedeljskih popoldnevih jih samo enem drevoredu govori do V©-Jset; skoraj ob vsakem dnev- Spretne debate Človek je v Hyde parku mnogokrat zares presenečen nad izredno spretno zastavljenimi vprašanji, ki so na videz popolnoma nedolžna in preprosta, a zaradi dvoličnosti in kapcioznosti često spravijo govoi-n ka v veliko zadrego; kajti londonski potepuhi prebijejo mnogo časa v javnih čitalnicah in razpulagajj z izredno obširnim splošnim znancem. Nekoč je star mož z od sonca ožganim obrazom nekemu govorniku citiral na pamet dolg odstavek Rousseauja; kljub temu, da je bil govornik dobro pripravljen, je to bilo zanj vendarle preveč. Skromno je stopil z odra in pozval moža, naj zavzame njegovo mesto; mož se ni prav nič obotavljal, ampak je hitro stopil na oder ter dovršeno govoril o «vrnitvi k naravi« kot o edinem zdravilu za rešitev sodobne civilizacije. Prvi govornik je namreč govoril o nujnosti uvedbe šolskega pouka do dvajsetega leta. Zadnja posebnost kotička govornikov je temnopolt mož z velikimi prodirljivlmi očmi in dolgo brado, ki si je vtepel v glavo, da bo Londončane spreobrnil k mohamedan-stvu. Govori gladko in lepo tekočo angleščino. Pozorno in s smehljajem na obrazu posluša ljudi, ki mu zastavljajo vprašanja. Toda brž ko dojame, kaj bi poslušalec rad vprašal, postane nestrpen ip se ne more več obvladati, ampak postane tako ognjevit, da začne po odru kar plesati, tolči z rokaimi po naslonu in biti z nogami po tleh ter kričati; »Dovolj, počakajte, saj ne veste, kaj govorite; dragi prijatelj, pustite, da vam odgovorim z besedami korana.* Brž začne prelistavati oguljene strani svete knjige, dokler ne najde tega, kar je iskal. Tedaj se. zmagovito ozre naokoli ter z velikim zanosom in z dolgimi presledki prebere tisto, kar je za- y ........... ... *. r'3m ___ Nekateri si »iti ne marajo izposoditi govorniškega odra, ampak govore kar sredi mimoidočih. pisal prerok. Ustrezno mesto prebere najprej z velikim občutkom v arabščini. V bližini stoje njegovi uoenci: deset do dvanajst mladih Arabcev z belimi turbani in z bradami. Vsi stoje s prekrižanim} rokami in ko zaslišijo besede iz korana, se tudi ti'zmagoslavno nasmehnejo, pokažejo snežnobele zobe ter se priklonijo okoli stoječim »nevernikom*. Na splosno se vedejo kot možje, katerih vzornik je svojo trditev podprl z neizpodbitnimi dokazi, Mož na odru pa postaja čedalje nestrpnejši in komaj čaka, da bo ustrezno mesto iz korana prevedel v angleščino. Vse se mu zdi tako preprosto in naravno; pričakuje nova vprašanja in nova razpravljanja. Tudi pevke nastopajo Nedaleč odtod sta dve članici ženskih pomožnih vojaških oddelkov zbral; okoli sobe precejšnjo množico ljudi. Vsi skupaj prepevajo, razne pesmi in himne. Zaradi tega, da tisti, ki ne poznajo besedila, ne bi prišli v zadrego, sta prinesli s seboj in pritrdili na oder velike pole papirja, na katere sta z velikimi črkami napisali besedilo pesmi. Prepevajo o vojski, o zmagi, o Jeruzalemu, o sveti deželi itd. Ko končajo pesem, ena izmed obeh stopi z odra, druga pa pripoveduje, kako se je v vojni čudežno rešila. Preko odra nekega drugega govornika je nekdo s kredo ponosno »Verujem v Ameriko. Nedavno je minulo drugo leto, odkar je umrl znani ame. rijSki politik Wendcll Willkie, ki se je vse življenj’ priza-dev Seval, da bi prispe,val k sporazumu med vsemi narodi sveta. Na sliki vidimo pokojnega Willkieja, ko je zadnje leto pred smrtjo govoril na sestanku pred svojevrstnim spomenikom pod goro Rushim-cre. V ozadju vidimo štiri ogromne kipe Jurija Washingtona, Tomaža Jeffersona, Teodorja Roosevelta in Abrahama Lincolna — štirih največjih ameriških predsednikov — ki jih je kipar Gutzon Borglum 14 let klesal iž žive skale; delo je dovršil leta 1941, Ob sedanji obletnici Willkiejevo smrti so v Rushvillcu odkrili spomenik, na katerega so zapisali naslednje besede: dVerujem v Ameriko, kajti v njej smo svobodni. Svobodno izbiramo svojo vlado, svobodno govorimo, kar imamo v mislih in svobodno lahko častimo vsak svojega Boga. Verujemo v Ameriko, ker priznavamo vsakomur pravico do naših svoboščin in ker delimo svoje pravica s tistimi, ki se z nami ne strinjajo v vseh vprašanjih. Ker ne sovražimo nobenega naroda in ne stremimo po tuji zemlji... Ker imamo velike načrte in zmogljivost, da jih ustvarimo. , «Danes ni na svetu več oddaljenih točk. V bodotičbsti moramo misliti v svetovnih izmerah. Svet se končno začenja zavedati, da narod, ki ga nadvladuje drug narod, ni svoboden. «Svoboda je nedeljiva beseda. Pripravljeni moramo biti, da jo razširimo na'vsakogar, bogataša,ali siromaka, če se z nami strinja ali ne, kakršnega koli naroda ali barve polti je. Verovati moramo, da je blaginja posameznika — blaginja za vse. Samo delovni ljudje so močni, Samo močni so ‘svobodni...,,. . Jugoslovanska ..............mm.mlin Poročile ustanovo UNRRA o stanju in dolu industrija IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Ravnateljstvo ustanove UNRRA je izdalo poročilo o stanju jugoslovanske mdu:trije v pi ve.letu po umiku nemških zasedbenih čet pa do srede letošnjega leta. Glavne ugotovitve tega poročila so naslednje. Predvojna Jugoslovija, ki je imela samo 800.000 industrijskih delavcev in ji je primanjkovalo kapitala ter prevoznih sredstev, ni bila velika industrijska država. Razpolaga la je z rudniki bakra, kroma in svinca s tekstilnimi tvormcami v Sloveniji in na Hrvatskem, znatnim Številom premogovnikov po vsej drZovi, rudnikom Železa v Lu-biji, jeklarnami v Zenici, Železarno na Jesenicah, kemično tvornico Zorka v Sabov, in tvornico aluminija ter cementarnami v Dalmaciji. Velike razvojne možnosti industrije so šele začeli spoznavati. Razvoj proizvodnje električne sile se je ravno dobro začel. delovne sile na vseh popriitili gospodarskega udejstvovanja. Kot ta. kojšnje sredstvo za odstranitev tega pomanjkanja so uvedli udarniško delo. in tekmovanje med različnimi podjetji v posameznih industrijskih panogah. Dolgotrajnejši ukrepi so predvideli določitev osnovnih mezd, uvedbo akordnega dela in razvoj strokovnih tečajev. Za nekatere tečaje m pr. za vc&banje v uporabljanju oprem° za popravilo cest, je UNRRA oskrbela učitelje. Gorva in kovine V začetku leta 191/6 je znašala proizvodnja trdnih goriv pribl.Sno 60% predvojne proizvodnje, ki pa je nato hitro naraščala. Dobave u-stanove UNRRA za rudarstvo, ki so veliko prispevale k obnovi, so vsebovale zlasti razstreliva, razstrelilne kapice in vZigalne vrvice. Proizvodnja Železa in jekla je zaradi pomanjkanja koksa in ve- Jugoslovanska država je prevzela likih poškodb za časa vojne na upravo te industrije, ki je bila v času zasedbe popolnoma uničena ali vsaj omrtvičena. Vsak načrtni dvig industrije je moral zato temelj tl na obnovitvenih stremljenjih. četudi so dosegli precejšnje uspehe že v letu 191,5, je vendar treba šteti leto 191,6 kot odločilno dobo za zgraditev zdrave podlage za bodočo industrijsko organizacijo. Na prvem mestu je kot temelj industrijske proizvodnje grozilo vprašanje goriva. Prevoz, pogonska sila in proizvodnja nujno potrebnega nizki stopnji. Pomanjkanje koksa onemogoča, da bi visoke peči delale v polnem obsegu. Nizka proizvodnja visokih peči pa zavlačuje proizvodnjo v jeklarnah in valjarnah. Začasna popravila so izvršili, toda to omogoča obratovanje samo v višini 1,0% zmogljivosti. Namesto ‘3000 delavcev, ki so delali v teh podjetjih pred vojno, jih je sredi leta delajo samo 2000. Kljub tem teZavam dobavlja velika Železarna In jeklarna v Zenici mostni material za mnoge mostove, tako n. pr. blaga, vss to je zaviselo od povečane j~a dogotovljeni most v Novem ga-proizvodnje premogovnikov. Zaradi \ Skoraj vse strojne tovarne so tega so uvedli obsežne ukrepe za zaposlene s proizvodnjo in popra- povečanje premogovne proizvodnje. vilam Železniških voz. V strojni Splošno priznavajo pomanjkanje zapisal »Proč z vlado*. Star in .tre- soč ne moŽIčelj propagira nov u-stroj stenografije, ki ga je on sam iznašel. S pomočjo tega 'ustroja — pripoveduje govornik — bo vsakdo prihranil na dan najmanj tri ure. Neka razburjena Italijanka govori r.iki, k; jim čepice pokrivajo pol obraza; otroške negovalke, ki so prišle semkaj z voz.čki; tujci, ki resno poslušajo in bi radi razumeli, kaj govorniki predavajo; poleg vseh teh pa je tud; mnogo vojakov, katerih polt in obraz kažeta, da so podaniki daljnjih britanskih domi-nionov. Na tem zelo tesnem prostoru, ki meri le nekaj stotin kvadratnih|metrov, je često videti tisoč ali še več ljudi, ki pazljivo poslušajo, ugovarjajo, sprašujejo,- pojejo, se meje-jo ter se čudijo. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so se govorniki iz Hyde parka zbali,' da je napočil konec njihovega javnega udejstvovanja. Ko so začele na mesto . padati bombe, so govorniki vendar še vedno zahajali v park ter govorili in vsakdo je govor zaključil tako, kot da bi SKe.iŽiv v takšni angleščini, ki ji še mnogo •manjka do popolnosti ter pošilja vraga s krepkimi izrazi v pekel. Gruča mladeničev stoji v- krogu in prepeva zadnjo ulično pepevko. Neki visok in mršav mož z dolgimi in redkimi lasmi ter izredno ljubeznivim obrazom imenuje vsakega poslušalca «btata» ter razpravlja c četrti dimenziji. Poleg njega prijeten, duhovit in zelo nadarjen mož s širokokrajn.m klobukom predava o brezkončnosti z edinim namenom, da zabava poslušalce in sebe. Mlad Škot, ki je videti zelo samozavesten, si sploh ni maral izposoditi govorniškega odra, ampak se je postavil v sredo ljudi in jim govori o svetovnih vprašanjih, katere je s pomočjo čudovite spretnosti silno poenostavil in jih na dokaj duhovit način tudi rešil. Prav na koncu parka pa se je postavil neki Indijanec, ki je visok 6 čevljev in zelo znana oseba v Londonu; na oder je izobesil zastave Združenih narodov, v laseh pa'mu v hrajo peresa kot pravemu Indijancu ter govori o vseh mogočih stvareh. Govorniki v Hyde parku zelo pogo-stoma obravnavajo tudi verska vprašanja. Mnogi so se celo organizirali ter so si zastavili najrazličnejše naloge kot na primer razširjanje evangell-čanstva, mohame-danstva in drugih vrestev. de tudi je število poslušalcev še tako majhno, vendar govorniki vztrajajo in nadaljujejo z izvajanji. Na sliki vidimo moža, ki je na govorniški oder obesil napis zdruZenja, čigar teZnje zastopa. Vrste obiskovalcev Okrog vseh teh ljudii se zb:ra londonsko prebivalstvo; i’esni mladeniči; elegantni gospodje izbranega vedenja, ki so po zunanjem videzu advokati ali vladni funkcionarji; ljubka dekleta v lepih oblekah; zaljubljeni pari in mnogo moških in žensk, ki so že starejši in ki jim je na obrazu brati neuspeh v življenju; poleg. teh veseli Londončani, ki so pripravili kako šalo in bi se radi pozabavali s ka- j tokšeh način, kim govornikom; policijski straž-1 Angležem. bil prepričan, da je to njegov Zadnji. Kako je bilo mogoče, da je bila' vlada tako strpna ter da je dopuščala tako prosto in ostro kritiko v dneh, ko je bila edinost vsega naroda prva zapoved? Zračni napadi so so nadaljevali in tudi v Kyde park je padlo mnogo bomb. Pojavila so se protiletalska zaklonišča in vojaštvo je zasedlo prostrana področja. Toda kljub bombam, zaklon šeem, jarkom in s peskom obloženim spomenikom je kotiček govornikov deloval skozi vso vojno. Okrog govornikov se je' zbiralo vedno dovolj ljudi. Prav tako zgovorni govorniki so napovedovali konec sveta In še razne druge čudovite stvari. Počasi so drug za drugim postajali suhi in mršavi. Kajti za vse britansko prebivalstvo so napoč.li težki in nevarni časi. Državljan; so morali v obrambo domovine žrtvovati vse sile; v kolikor niso odšli pod orožje, so jih zaposli,, lj' v domači varnostni službi in v tovarnah, kjer so izdelovali vojni material. Poleg tega pa, je bilo zelo hudo s preskrbo, ker je primanjkovalo prav vsega. Toda kotiček govornikov je težko preizkuJ. njo dobro prestal. Z nezlomljivo gotovostjo, ki ji je primešana ljubezhiva dobrodušnost in s smislom za humor ter za geslo »laissez faire* Angleži kaj lahko razumejo, da vse to porheni živi simbol svobode goriora in strpnosti ter sodelovanja 'med prebivalstvom in demokratsko vlado; poleg tega pa dajejo svetu- močan vzgled iztedne osebne svobode; in sicer na ki je svojski samo Prncllnn strokovnjaka ZAKONIK MEDNARODNEGA KAZENSKEGA PRAVA Predsednik Truman je poslal sodniku Francisu Biddleu, ki je bil ameriški član mednarodnega vojaškega sodišča v Niirnbergu, pismo, v katerem je izjavil, da bo podpiral prlpirfočllo tega šodfiilia, naj 'bi sestavili zakonik mednarodnih kazenskih 'določb, Sodnik Biddle je priporočilo priložil k poročilu, s katerim je predsedniku poročal o razpravi v Niirnbergu. Poročilo so nedavno objavili. V pismu sodniku Biddltu je Tcu-m,an zapisal: «Upam, da smo za vse čr.se uzakonili določbo, da je napadalna vojna kazniva in da jo bomo vedno imeli za takšno. Z vami vred sem prepričan, da pomenl^niirrtber-ška sodba nadaljnji prispevek k miril. »Našim težnjam bi zelo koristilo, ako bi narodi mogli uzakoniti .zakonik mednarodnega kazenskega prava, ki bi določal kazen za vse, ki bi začeli z napadalno vojno. Sestava takšnega zakonika, kakršnega vi priporočate, je vsekakor jako važna stvar, katero bodo morali preučevati najboljši pravniki na svetu. To je naloga ki je primerna za vlade Združenih narodov. Upam, da bodo Združeni narodi v skladu z vašim predlogom potrdili načela nurriberških pravnih določb v splošnem zakoniku, ki se bo bavil z vsemi zločini proti miru in varnosti. Vaše priporočilo še posebej poudarja in podčrtava važnost teh bodočih odločitev*. Biddlo poroča, da se (je enotnost ravnanja, o kateri je govoril predsednik Truman, lepo pokazala v Niirnbergu, k j ec so bile 4 države članice sodišča — Združene države, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza — popolnoma soglasne o osnovnih načelih mednarodnega zakona, na katerem je temeljila niirnberška obsodba. «Ta enotnost — pravi Biddle — je bila posledica pripravljenosti vseh 4. držav, da se zedinijo ter opuste svoja različna mnenja, kar pomeni velik napredek, ki je zahteval mnogo prizadevanj. Priče povzročile nesoglasje «Nesoglasje, ki ga je sovjetski član sodišča pri nekaterih stvareh pokazal, ni prizadelo soglasnosti sodnikov glede samih načel, kakor so to poudarili tudi sovjetski EOd-nlki. Mnenja so se med seboj razlikovala predvsem zaradi različnih izjav prič, ki so si med sebol nasprotovale. Razlike so bile v razlagi' dejstev, ne pa v razlagi za- čii boljšega ravnanja, če bodo nje gove grozovitosti — kakor je bil primer v Niirnbergu — dan za dnem objavljali in če bodo njegova nasilna divjaštva ožigosali kot zločin. ‘ i ■ - - . ; kona samega. Take razlike pa 30 ' »Pravi pomen niirnberšk« sodba zavisi od tega, če bodo narodi napravili še korak naprej ter skupno izdelali jasnejšo opredelitev mednarodnega prava ter ožigosali napadalno vojno kot zločin. Skratka — je pristavil Francis Biddle — mislim, da je zdaj napočil čas, da bi izdelali osnutek zakonika za mednarodno kazensko pravo*. - Biddle zaključuje takole: »Listina Združenih narodov predvideva v členu 13, da glavna skupščina lahko začne s preučevanjem vprašanja ter priporoči in vzpodbudi k nadaljnjemu razvijanju mednarodnih zakonov in njih uzakonitvi. V skladu š tem členom so Združeni narodi že prevzel; pobudo ter postavili na dnevni red glavne skupščine v New Yorkp* vprašanje, kakšni ukrepi naj bi bili primerni na tem področju. Zato je zdaj čas, da bi stavili predlog, naj bi Združeni narodi kot celota potrdili načela niirnberških pravnih določb s splošnim zakoniknn, ki bi obravnaval napade proti miru in varnosti človeštva. «Tako dejanje bi ovekovečilo osnovno načelo, da je napadalna vojna največji zločin. To bi poleg tega tudi nudilo priliko, da okrepe sankcije proti manjšim prestopkom mednarodnega zakona; končno bi na ta način lahko porabili izkustvo iz Niirnbergu za nadaljnji popolnoma zdrav pejav. «Ne domišljam si, da bodo zaradi to razlage tisti, ki si žele osvajalne vojne, odnehali preprosto zaradi tega, ker jih ne bi ščitila teorija o suvereni nedotakljivosti, če bj se kaj takega lotili in izgubil; igro, a!J pa, da bi to prestrašilo koga, da bi vstopil v vojsko in se boril za svojo državo, ker ga vojaška povelja ne bi mogla več opravičiti, če bi pre-galzil določbe mednarodnega prava. Tako sklepanje bi bilo nespametno. Pač pa predstavlja niirnberška sodba drugačen čintfblj za mir. Vojpe s takimi sodbami m mogoče prepve-| člti, vendar pa se bo marsikc’ nau- razvoj postopkov ln ustanov, na katerih sloni učinkovito izvajanje mednarodnega prava*. Batove tovarne Čevlji zllnslrih Batovih tovarn so povsod v tujini na zelo dobrem glasu. To dokazujejo naročila, ki prihajajo z vseh petih kontinentov. Kljub temu, da so šele pred pol letom uvedli trgovske zveze s tujino, že zdaj izvažajo čevlje v 34 držav. Poleg evropskih držav so najboljši odjemalci Južna Afrika, Arabija in britanske kolonije. Izvoz čevljev omogoča Češkoslovaški nabavo potrebnih surovin. tovarni v Zagrebu so montirali tri mostove v 15 dneh. Podobna poročila o uspehih prihajajo iz manjših delavnic iz vseh delov drZave. Kovine, razen Železa, posebno svinec in baker, so najvažnejše gospodarske postavke Jugoslavije. Rudniki teh kovin niso tako močno trpeli kot druga industrijska podjetja, tako da so Ze vendar vseh potreb za industrijsko obnovo Jugoslavije s tem še daleč ne bodo zadovoljili, zaradi tega ni nobenega upanja, da bi mogla vsa industrijska proizvodnja do konca leta 191,6 doseči predvojno višino. Čislanje ^umetnikov C riški pisatelj Mihael Zo-ščenko, ki so mu nedavno prepovedali pisati, Je dejal: «Na splošno povedano, precej težko je biti pisatelj*- Ameriški pisatelji kot Eugene O’ Neill, John Stein-beck, J. P. Marquand in John Hers'Ey si lahko privoščijo — kot jih je pred nedavnim obtežil moskovski radio -i- da »stoje daleč od dotika z življenjem Njihovega naroda in daleč od vprašanj, ki pomenijo gibalo svobodoljubnega človeštva*, toda sovjetškii pisatelji, kot jih je opozoril neki «Pravdin» uvodnik, morajo prelomiti z «nesmiselno teorijo o povojnem življenjskem prostoru in o pravici leposlovja, da se otrese ideoloških vezi*. Tajnik centralnega komiteja komunistične partije in vodja Štirimesečne ktimpanje za prečiščenje sovjetske intelektualne fronte Andrej Zdanov je izjavil: «Naša literatura ni zasebno podjetje.... Mi zahtevamo, da mora naše tovariše; vodilne pesnike in pisatelje, voditi to, brez česar sovjetski ustroj ne more živeti — po_ 11 tika!* Posebni komite je že izbral skupino pisateljev, založnikov, filmskih ravnateljev in piscev gledaliških del, katere je grajal, ker sc ode topili od partijske Unije ln ubrali lagodno pot, «kt je partijske interese podredila osebnim in- teresom in samohvali*. Razpustili so revijo «Leningrad» ter temeljito pretresli Združenje pisateljev. Film «Dnevnlk z mono-gramom*, ki je stal milijon, rubljev, ja brez sledi izginil takoj, ko so ga predvajali za filmsko ministrstvo.. Okrcali 50 celo ugledni in na pol uradni list «Iz-vestja*, ker je objavljal vesti naravnost in neposredno ter puščal dopisnikom, da «sami brez vodstva skušajo najti pot za rešitev mednarodnih vprašanj*. In kar velja za pisatelje, ravno tako drži ** 8’asbenike. Zadnji sovjetski umetnik, ki je občutil udar Zdancvljevega biča, Je b|l nekoč tako visoko cenjeni skladatelj Dimitrij Šostakovič. Njegovo »Deveto simfonijo*, ki so jo ob premieri tako glasno opevali kot «trium,f našf zmage*, je glasilo centralnega' komiteja »Kultura in življenje* označilo kot «Qtroško, ostro in kričeče igračkanje, ki brezupno pogreša toplo ideološko prepričljivost*. Verjetno je — ket je milostno dopustil možnost kritik mladega sklada-. telja — da J° to zakrivil vipliv pregnanega ruskega skladatelja Stravinskega, «ki j« umetnik, brez domovine in brez globokih etičnih načel*. Toda Šostakovič, ki vztrajno in trdo dela na neki ideološki operi, je odklonil, da bi dirigirat v Bostomi, piše ameriški tednik «Time». Zelenjava po izbiri S pomočjo križanja in posebnih prilagojevalnih postopkov spreminjajo lastnosti, rast in okus rastlin Danes j« 2e možno ustvarjati zelenjavo po vašem okusu: bolj polne koruzne storže, nežno in ostro čebulo, lubenico za severne kraje, zelo zgodnje paradižnike, breskve za ljudi s prebavnimi motnjami, robidnice brez trnja, jagode, sladke kot Se nikdar, zelje s Se enkrat večjo količino vitamina C, kot ga ima pomaranča — toda to je samo nekaj primerov dobrot, ki so vam ali vam bodo v bodočnosti na razpolago. bila večja in, boljša kot navadna. Ustavili so »e pri vprašanju, kako pridelovati križanke v veliki mučilni. Pri križanju nastopita dve težavi: prvič so cveti tako majhni, da potrebujete ostro pinceto, povečevalno steklo In mirno roko kot kirurg za prenos cvetnega prahu z eno rastline na drugo. Drugič morate biti prepričani, da rastlina ni bila s pomočjo vjetra in žuželk naključno oplojena s svojim ali cvet- Da bi raziskovalci ugodili željam j ntm prahom druge rastline. Ce st* ljudi, so prepotovali oddaljene že kdaj gledali drobne cvete čebule, kraje od Tibeta do Tanganike, odi si lahko predstavljate, da je neme-Sibirije do Slama. Doma j; nato j goče z roko opraševati vsako (■'-stotine znanstvenikov skrbno kri- I bulo posebej jn tako pridelovati dc-žalo razne rastline, preiskovalo ter | volj križank za vse vrtnarje. Toda urejevalo rastline po rodovih. Včasi dr. Jcnes, iznajditelj te se do dvajset let trudili s! čebule, je našel novo pot. kakšno čebulo ali fižolom. Pred približno 20 leti je’odkril Odporni paradižniki Vzemimo na primer novo vrsto Paradižnikov. Do zdaj so bili taki, da so lavno tedaj, ko ste »e že veselili obilnega sadu, nenadoma zaceli veneti, se krčiti ter so usahnili. Zdaj tega ne bo več. Novi paradižniki so praktično imuni za morečo «fizarijsko ovenelost*. Pred več kot desetimi leti eo Znanstveni ki začeli izboljševati to rastlino. Križali so najrazličnejše vrste, ki rastejo po svetu. Zbirali so semena'iz Zahodne Indije, Srednje Amerike in a pobočij Andov. Niti ene vrsta ni prenesla ovene-losti. Leta 1931 je ameriški raziskovalec O. N. Walcott na neki sladkorni plantaži v bližini Truyilla opazil, da so na liste sladkornega trsa sedale žuželke, ki se hranijo s sadeži. Walcott je bil v zadregi. O dr kod muhe, če ni nikjer sadežev? ^ogledal je po goščavi na tleh, da ki našel odgovor. Opazil je zelo majhno trto, polno jagod, ki niso bile Večje od konice prsta, tako zvani Andreanov grozdičasti paradižnik. Ni bilo več mnogo videti, ker so niuhe pojedle že skoraj vse sadeže. Toda nabral je še prgišče preostalega -semena in ga poslal v Wa-sbington. Bi'0 je pravo odkritje proti ove-melosti izredno odpornega paradižnika. Toda samo muha se more hraniti s temi paradižnikovimi grozdiči. Gojitelji rastlin so vbrizgali njegovo borbeno kri v lepi velik: paradižnik. Uspeli so. Prvič s paradižnikom «Pan-Amerika», ki ga Američani že sadijo na svojih malih vrtovih, drugič z nekim dru-S m. ki še nima imena in ga s?me~ narji Sala proiBku je jo; se me bo pripravljeno leta 1947. Nove vrste solate «Iznašll» so nove vrst© solate. Vsakdo bi imel rad tabo vrsto, ki hi rastla vse poletje. Zato je treba s,cer še nekoliko počakati, toda prihodnje leto bodo žs vzgojili solato, ki jo boste lahko porezali, pa bo Ponovno in še bujnejše zrastla; tu- Usti bodo ostali dalj časa -rdi in E°čni. Tej solati je ime «Sobolt*. N j'no seme ne kali pred poletnbni basjimi dnevi. V Beltsvilleu v Marylandu ima dr. Rosa Thompson poln rastlinjak faznih vrat solat — rimsko, leden-ko, mehko listnato vrsto, bostonko in celo najnovejšo vrsto, ki ima liste narezljane kot petršilj, trde kot ledenka, a svetlejše barve. Vse te vrste trajajo tako dolgo kot «Sobolt» Zdaj delajo » temi vrsta-h>1 zadnje poskuse in bodo kmalu Prišle na trg. Vrtnarji so dobili tudi drugo no-vo vrsto solate «Graet Lakes* (Ve-hka jezera), neke vrste ledenko, ki hapravl glavico celo v vročini. Sonce je ne opali in listi ji ne ovenelo; ž njo morete podaljšati solatno se-2°no za dva alj tri tedne. Tudi pri čebuli iščejo nove posebnosti. Kmalu bo zrastla dvakrat tako velika kot dosedanja in po vašem okusu; od nežne in sladke do divje m ostre. V Kaliforniji, Utahu in Nevadi že uporabljajo Prvo vrsto teh r.a neki gredi čebule v Kaliforniji čudno rastlino, ki nikdar ne tvori cvetnega prahu, napravi pa seme, če jo eprašimos prahom druge rastline. S pomočjo te neplodne rastline je pridobil na stotine novih. Ta rastlina se namreč zaradi neplodnosti ne more sama oprašiti. rastlina plodna, po Boswellovih besedah bo morda rastlina, ki «n« br. v ponos prednikom in upanje prihodnosti*. Ne smete misliti, da znanstveniki dc>»3ž:jo svoj smoter v nekaj dneh, Na primer pred petimi leti so s« vlagale! kumaric pritožili, da so kumare preveč zavite za hitro vla-genje. šli so k dr. Georgeu Stanu ter mu razložili, da bi radi ravno kumarico. «V redu, gospodje*, j? odgovoril. «Naslikajte mi, kakšno si želite*, Na.usali so mu jo v naravni velikosti. Spravil je papir v žep. Cez tri leta jih je poklical k sebi: «Kumarlca je gotova. Pridite k meni in si jo oglejte.* Prišli so, in niso bili zadovoljni. Eden je re-nove | ksl, da je prekratka, drugi, da je pre-| vitka. Dr. Star je vzel iz žepa papir, na katerega so mu naslikali zaželeno velikost ter dejal: »Vze- mite kumarice in jih primerjajte s sliko!* Primerjali so in kumarice so se do črte ujemale. Dr Boswell je mnenja, da je za ugotovitev, kakšna je nova rastlina, treba počakati pet let. V pojasnilo je navedel primer paradižnika UMKI Čebulne cvete oprašujejo na ta način, da jih zavežejo v oelofanaste vrečice, v katere so zaprli nekaj muh. »prikrojenih* čebul: nežno belo z rdečo lupino, imenovano Kalifornijska rdeča križan-ha št. 1. Pripravljajo pa še več Vr*t, vsako primerno za oara(,je in zemljo različnih področij in prirejeno za različne okuse. Tudi druga križanja čebul bedo malu pripravljena. Gojitelji rastlin ** bo ki jo vlačilci vlečejo v matično pristanišče. Marion L. Hargrove ITIŽclcLL pis&c n u&dildm uspoAi Marion L. Hargrove je piseo humoristične knjige iz vojaškega življenja *8ee Here, Pr,vate Hargrove*, ki je doživela v Združenih državah ogromen uspeh. Bivši urednik vojnega tednika ameriških čet «Yank» Hargrove je danes eden izmed najbolj čislanih urednikov tednika tSalute*, ki je meseca marca I9J6 nadomestil tednik «Yank». Hargrove je zelo '' ' m m m zaslovel tudi s svojimi konferencami o vojaškem življenju. Rodil se je 13. oktobra 1919 o Mt. Oliva v Severni Karolini. Obiskoval je Central High School v Charlotte, kjer je uspešno sodeloval pri šolskem časopisu. Pozneje je postal celo njegov ravnatelj, I kakor tudi ravnatelj šolskega gledališkega odseka. Istočasno je sodeloval tudi pri vCharlotte News». Traa pot navzgor Po štirimesečnem obiskovanju Junior Collegea v Belmont Abbey (Sev. Karolina) je Hargrove odšel v Waqhlugton, kjer je nekaj časa delal v nekem baru. Vrnil pa se je v Charlotte, kjer je menjal več služb: bil je nastavljcnec nekega k na, časopisni se!, reklamni agent in končno korektor pri časopisu «Charlotte News». Po tej zadnji službi pa se je hitro povzpel na različne stopnje novinarskega po-klica, dokler končno ni postal podraimatelj časopisa. Julija 1941 so ga mobilizirali, V vežbalnem taborišču je doživel vrsto nezgod in je zaradi tega neslavno končal v kuhinji. Svojo nesrečo pa ]e znal izrabiti in je vse svoje humoristične dogodivščine objavil v tCharlotte News» pod naslovom tln tke Army Novo*. Pozneje je razne odlomke tega junaškoko-mičnega romana o ponesrečenem vojaškem vežbanju zbral v knjigi pod naslovom «See Here, Privats Hargrove*. Knjiga je imela izredni uspeh in so jo zaradi njene pemčnosti natisnili v dveh milijonih izvodov; pozneje pa so snou uporabili še za izdelavo filma. Novinar in ravnatelj Maja 1942 so Hargrova, ki je med tem postal že kaplar, premt-stili v uredništvo *Yanka* v New York. Marca naslednjega leta je je bil ta narednik ter je odšel kot vojaški dopisnik w Yorka. Trenotno Hargrove piše delo popolnoma pripovednega značaja. Stian 4 GLAS ZAVEZNIKOV IflusLČ lk Ca-doMnova. v "ZimetnLzId %a.de.h.ij.i» V soboto 16. novembra so se po- I mo s pesnikom, kadar se z res n ične- novno odprla vrata tržaške Umetnike galerije v drevoredu. XX. Septembra. To pot sta se nam predstavila umetnika Zoran Mušic, nai stari znanec, slovenski rojak iz Go-rtoe, in gdč. Ida Cadorinova iz Benetk. MuiiC razstavlja zbirko 10 temper, 27 platen ter 10 risb, kar vse predstavlja rezultat naporov v reševanju sodobne slikarske problematike in v poglabljanju umetniškega izralanja. Pogled po razstavi je prijetno presenetljiv. V ospredje stopajo zlasti platna — letoSnje ustvaritve v povsem, novi luCi. Ta nenavadni pojav MuSiČevega preokreta gledalca preseneča, saj je umetnik s sedanjo razstavo pokazal dva umetniška obraza, dve paleti, dva povsem nasprotujoča si načina slikanja. Iz tega razloga je njegova razstava razvojno ostro ločena v dve razdobji: preddachausko in podachausko. Preddachausko dobo označujejo slike od leta 1939 do 19 jS (po razstavnem katalogu slike St. 1 do 10), izvedene v temperi in tehniki, ki so tako značilne za MuSiCev temperament. Krajinske motive, pogosto vezane s figuralnimi kompozicijami, podaja s temno konturiranimi pretrganimi črtami v sivih poltonih. Podlaga tem slikam je tridimenzionalna risba. V podachauski dobi risba izgine; slikar iSče v novi predstavi le Ciste slikarske vrednote. Iz grafičnega pointilizma, 'iz sivih mol-tonov prehaja nen-■ 'orna v mehko — toplo zasanjano liriko in v brezmejni imaginarni svet — v svet poezije barv — na toriSCe čistega slikarstva. Pri dojemanju MuSiCevih slik novejšega datuma opaziš Se eno bistveno spremembo: slikar v do-miS.jiji we predmete prekvasi iti dematerializira ter jih podaja na platnu v Širokih ploskvah dveh razsežnosti; tretjo je izpustil, S tem si je odprl tudi bližnjico v in-fantilizem. V vseh njegovih zadnjih del,h se kaze močan osebni pouda-rek v teinji izražanja čistih sli-harslih vrednot v tistem smislu, katerega obravnava velika večina slikarjev zahoda poimpresioni-stične dobe. Preprosto bi rekli: slikar ne slika predmeta, kakor ga v resnici vidi pred seboj, ampak kakor ga doživi in v duSi občuti na Svo) način, po svojem. Okusu, toda v sodobnem duhu. Slikar pod-aja torej predmete brez podrobnosti v Urokih barvnih ploskvah s skopimi sredstvi in ustvarja visoke umetniške vrednote v finih barvnih odtenkih in medsebojnih barvnih odnosih. Slikar daje osebni pečat in vtis trenotne predstave, pri kat tri podrobnosti sploh ne pridejo v po-ftev, ker slika le močnih Širokih potezah barvna sozvočja in njihove vrednote. Takega slikarja primerja- ga sveta dvigne v svet domišljije in slikarske iznajdljivosti. Tako nam postane razumljivo, zakaj slika slikar n. pr. eden in isti predmet večkrat. MuS.t ilam podaja »Giudecca*, očividno priljubljeni predm-t, celo trikrat (primerjaj slike St. 93, 36 in 37, ali pa St. 16, 17 in 23). Do podobnega umetniškega razvoja je prišlo pri nekaterih naših slikarjih, ki so-iz C'sto grafičnega slikarstva preSli v Čisto slikarsko poezijo; značilen je primer Mihe MalcSa. MuSič mu je po načinu podajanja postal precej soroden. Ne da se tajiti, da je na Zorana Musiča ugodno vplivalo novo bene-Cansko okolje, ki ga je bogato oplodilo. MuSič je prvenstveno slikar pokrajin. Njegovi figuralne kompozicije so podrejene krajinarstvu; s figurami si pomaga le, v kolikor so mu potrebne za poživitev pokrajin (primerjaj Rembrandta). Kot najmočnejša v tonih stopa v ospredje slika St. 11 «Z:nt z oslički*, ki je zanimiva in najizvirnejša slika po kompoziciji figur, pri kateri izzvenijo barvna sozvočja v poltonih. Figure se skoraj popolnoma vtopijo v svetlobi krajine. Zdi se kot da so zraSčene s krajino, nasičeno v vročim zrakom. Izrazitejši v barvah sta sliki St. 23 in 12. Ce bi jih ne videl v sestavu pričujoče zbirke, bi jih zaradi nove lestvice barv težko prisodil MuSi-ču. 'Po vzhodnjaški pestrosti barv in stilni doslednosti v barvni poeziji Sc odlikujejo zlasti St. 27, 26, 22, 20, 17 in 16; nekoliko šibkejša po gradnji je St. 16. Večkratno podajanje Bazilike sv. Marka, ki je slikarsko hvaležen motiv in daje čutiti odmev starega Bizanca, je naSlo v Musiču vrednega tolmača. V teh slikah je videti, da leži njegovemu Živahnemu temperamentu pestrost vzhoda, ki se zrcali v delih bizantinske umetnosti. Tu je umetnik obdržal ravnovesje med svojimi slikarskimi predstavami in resničnostjo. Slika St. 2j je vržena na platno z drzno vehemenco, ki je svojstvena velikim mojstrom. V srednji dvorani v levem krilu galerije so razstavljena MuSičeva starejSa dela od leta 1939 dalje: v temperi, krajine in figuralne slike, v katerih je močno poudarjen njegov osebni značaj; ponazarjajo njegovo umetniško rast. Risbe predstavljajo Zenski akt v raznih legah; v preprostih, golih Črtah, s' fin Im občutkom izraza, ki ostaja le v mejah Širokih ploskev telesa, s čimer dobiva učinke, ki smo jih bili vajeni videti pri francoskih impresionistih. MuSičeva sorazstavljalka Idal Cadorinova je svojsko zanimiva, zlasti v risbah, MuSiču v nekem pogledu sorodna ter vzdržuje ravnovesje razstave. Kot umetniško osebnost bi jo moral obravnavati posebej. FRANCE GORŠE ZANIMIVOSTI ČUVA/ DIVJAČINE NA LOVU V amenSklh narodnih parkih, kjer je prepovedan vsak lov, moremo vednar videti čuvaja divjačine, ki gre na lov, toda ni oborožen puSko, temveč z lokom in pust: co. Greš .mo, če mislimo, da tu ni kaj v redu. Izpolnjevati mora važno nalogo. Zaznamuje Živali, ki so pod njegovim varstvom. Če hoče namreč zasledovati potovanja jelenov, mora živali, katere hoče Ščititi, nekako zaznamovati. Ce bi jih v ta namen lovili* bi se plaSile. Zato uporabljajo enostavnejše sredstvo: puščica čuvaja ima na konici pritrjeno gobico. Preden jo iastreli proti »žrtvi*, jo pomoči u barvo. Ko se puSCica dotakne hrbta živali, se barva razlije po kožuhu in zapusti madež, po katerem jo čuvar takoj spozna. Jeleni se mnogo ne zmenijo za tako «streljanje» in Sele po več strelih postanejo nemirni. TRŽAŠKA KRONIKA Indijska vlada je v sporazumu s pokrajinskimi vladami izdale odredbo, s katero je prepovedala kajenje opija. Seja občinskega sveča Včeraj je bila redna seja občinskega sveta, na kateri so med drugim odobrili povišanje trošarine na tuje alkoholne pijače in peneča vil na za 103% kar odgovarja najvisji meri, ki jo je dovolila Zavezniška vojaška uprava, medtem ko bo znašalo zvijanje trošarine za domača peneča vina samo 50%. Nadalje so sklenili, da bodo morali prizadeti, ki želijo, da jih vpišejo v sezname ubogih, dokazati, da njihovi dohodki ne presegajo 6.000 lir na mesec za eno osebo, 7.500 lir za družino dveh oseb, 9.000 lir za družino treh oseb i. t. d. do izvestne meje. PREHRANA Razdeljevanje riža. Danes se je začelo razdeljevanje obroka 500 gr riža za vse potrošnike v mestu;'1 kV nec razdeljevanja 30. t. m.; cena 65 lir za kg. Ameriška mls ia v Jugoslavio Zbrala bo ostanke dveh letal "C47,, Izjave majorja Pella in načelnika misije majorja Morrovva GORICA, 21. novembra — Danes odhaja iz Gorice v Jugoslavijo ameriška vojaška misija, ki jo sestavljajo štirje častniki in šest mož z namenom, da zbere ostanke dveh letal «C 47», ki so na njenem ozemlju. Vest o odhodu misije je včeraj zjutraj dal podpolkovnik W. J. Skelly dopisnikom zavezniških časnikov v uradu «Public Relations» 88. ameriške divizije. Kot je znano, gre za dve vojaški potniški letali, ld sta bili sestreljeni v preteklem avgustu, in sicer prvo v bližini Bleda ter drugo v bližini Kranja. Na vprašanja dopisnikov je čast. nik glavnega stana 88. divizija major K. Peli pojasnil, da bo misijo vodil častnik ameriških zračnih sil v Evropi major Morrow In da je bila sestavljena na podlag; sporazuma z jugoslovansko misijo in polne odobritve jugoslovanske vlade, ki je in bo dala vso pomoč, da olajša nalogo skupine majorja Morrowa. Major Peli je izjavil, da gre v tem primeru za rešitev vsaj najvažnejših in najdragocenejših delov obeh letal, izmed katerih bi eno mo ralo biti še dokaj dobro ohranjeno. Tečne kraje, kjer sta letali, bo naznačila jugoslovanska vlada, ki je že pripravila načrt za potovanje in bivanje misije, ki bo verjetno njen gost. Kljub temu pa bo major Morrow s svojimi možmi odpotoval s popolno spremo in oskrbo.,, Na neko vprašuje je major Peli odgovoril, da ne ve, če ima misija nalogo, da izvede tudi zadevno preiskavo. Kot mu je znano, so jo sestavili za rešitev letal ali njihovih delov. Izmed štirih častnikov misije sta dva letalski častnika in dva častnika 88. divizije. Na neko vprašanje je major Peli odgovoril, da še ne vedo, ali bo t* f 1 i * IftiM* Sp. MS k ; iiif * Al I J; :i;i %. »San Ul:- \SČS. •V.HSV/ rivirMeb ....1 ZORAN MUSIČ: Benciki motiv (risba) manj poškodovano letalo po popra, vilu ponovno lahko letelo. Prav tako je dejal, da j« do prvih zadevnih sporazumov z jugoslovansko vlado prišlo že septembra, ter da je odhod že tedaj sestavljene misije zadržala safno nadomestitev nekaterih članov, ki so jih med tem odpustili jz vojske. Trajanje bivanja v Jugoslavij. bo odvisno od okoliščin; danes še ne vedo, ali bodo ob vrnitvi o uspehih obvestil; tisk. Nadaljnja pojasnila je dal novinarjem major Morrow sam, ki je dopisnike sprejel popoldne v istem uradu. Popisal je naloge misije, ki spada pod poveljstvo IX. skupine ameriških zračnih sil ter osebje, s katerim razpolaga in možnosti za rešitev letal. Potrdft je, da nudi jugoslovanska vlada polno podporo tej iniciativi tar da bo v pogledu zvez s svojim poveljstvom misiji na. čeloval ameriški vojaški ataše pj-j jugoslovanski vladi. Major Morrovv pa je odločno zanikal, da bi bili tedaj na letalih predmet; ali stvari, ki bi mogle žaliti jugoslovansko vlado. Major Morrovv je zaključil, da bo misija najprej odpotovala v Ljubljano, od tam pa na področja, kjer leže ostanki obeh letal. UKINITEV PREPOVEDI AMATERSKIH POSTAJ Trst, 21. novembra Poveljnik zavezniške ob vešče val. ne službe je objavil preklic prepovedi delovanje amaterskih radijskih postaj na področju A Julijske krajine. Častnik je izjavil, da je bilo glede amaterskih radijskih postaji na področju A več nesporazumov in napačnih tolmačenj. Člen IV proglasa št. 1 ZVU prepoveduje uporabo amaterskih radijskih postaj katere koli valovne dolžine na tem področju. Proglas določa kazni za posest brezžičnih in drugih radijskih aparatov za prenos signalov ali brzojavk. Za delovanje takih radijskih postaj ne bodo izdali dovoljenja. Te določbe veljajo za osebe vseh narodnosti, I zavezniških in drugih. Javnost bodo ' obvestili, če in kdaj bodo to prepoved ukinili. Naravno pa ni nikake-ga ugovora pfet; amaterskim radij, skim postajam na tem področju, ki oddajajo sporočila amaterjem v drugih delih sveta, seveda v okviru veljavnih poštnih in drugih predpisov. Visoki zavezniški častniki pregledali policijo v novih uniformah Gcvora generala Hardinga in po kovnika Bovvmana o dosedanjih zaslugah in bodočih visokih nalogah Poveljnik britanskih sil v Sredozemlju general sir John Harding je včeraj pregledal 15o agentov civilne policije Julijske krajine, ki so prvič nosili nove uniforme. Svečanost je bila zgodaj popoldne na paradnem vežbališču policijske šole pri policijski vojašnici Beleno. Generala Hardinga so spremljali poveljnik 88. ameriške pehotne divizije general Briant E. Moore, poveljnik prve britanske oklepne divizije general C. F. Loe-wen ter višji častnik za civilne zadeve Alfred C. Bowman. V paradi je nastopila neka eku-j no naj VSaMo stori najprej svojo pma v popolni uniformi, druga brez j dolinost kot p0,icisti Upam> ^ bo. plašča, nato policija na konjih, sku-• s*e to sioriii. Vsem želim veliko sre- plna z motornimi kolesi, dva jee-pa; skupina z žarometi, reševalna skupina in okoli 6 agentov s smučmi. Nova uniforma je temnomodre barve in je po izjavah navzoč-h podobna uniformam londonske policije. Jopič ima visok ovratnik, dva žepa in svetle nikijaste gumbe. O-vojke so predvidene samo za posebno službo, pendrek pa mora biti skrit. Pokrivalo bi moštvo je črna plutovinasta čelada, častniki pa bodo nosili navadne cepice ter lahke modre srajce in jopič z zavihanim ovratnikom. General Harding se je živahno za. nimal za novo policijsko opremo ter se je med pregledom večkrat u. stavil. Po pregledu je imel general Harding naslednji govor: eZelo zadovoljen sem, da sem imel možnost pregledati vas v vaših novih uniformah. Te uniforme so lepe, prikladne za službo in udobne. Upam, da bodo postale popularne med policijo. «Spominjajo me na' uniforme, ki jih nosi londonska metropolitanika policija, ki je znana po svetu zaradi svoje vljudnosti in ugleda, kakor tudi po svoji visoki poklicni sposobnosti. Kljub vsem kritikam slabo obveščenih in neprijazno razpoloženih krogov vem, da policijo Julijske krajine navdajajo ista visoka načela kot londonsko metropolitansko policijo. Ob tej pr.liki vam želim čestitati k napredku, ki ga je ■ dosegal policijski zbor. Ne popustite v svojem prizadevanju, da boste še viije dvignili vaš velik ugled. eNoben agent naj ne zagreši nl-kakega slabega dejanja, ki bi onečastilo uniformo, katero nosi. Ved- čc.y> Po govoru generala Hardinga so agenti strumno korakal; mimo odra in pp vežbališču. Po odhodu generalov Hardinga, Moora in Loewe-na so agenti znova korakali po vežbališču, nakar je imel polkovnik Bowman nanje naslednji govor: «Ob številnih prilikah sem se u-deležil demonstracij in vaj policijskih sil-in vedno sem dobil ugoden vtis o vedenju, zmožnosti in navdušenju, da bi postali še uspešnejši. Vedno mi je bilo v veliko zadoščenje, da se to zanimanje in prizadevanje nadaljuje kljub resnično močni gonji klevet in sramotitev. nClani policije Julijske krajine niso več amaterji. Lansko leto so si pridobili izkušnje s težkimi policijskimi vprašanji, ki so jih srečavali povsod in pri katerih so si pridobili sposobnost in samozaupanje. Ta policija je zdaj zrela in te dosegla polni razvoj, čeprav Se seveda ni popolna. Čutim, da je ta priložnost posebno po-membna. Vsaki skupini, ki je končala to šolo. sem rekel: Pomnite, da ste civilisti, ne vojaki in zato predvsem služao-niki in ne. gospodarji, čeprav morate v posebnih primerih in v omejenih časih začasno izvajati oblast tam kjer bi kršili pravne predpise. To je bilo vedno moje mnenje o policiji in je v resnici osnovna stvar, ki loči civiliste od vojske, policista od vojaka. «Vem, da je bilo včasi za policiste to težko razumeti. Svojo dolžnost so izpolnjevali v zadnjih 16 mesecih na področju, kjer mnogo britanskih in ameriških vojakov izpolnjuje svoje vojaške dolžnosti, Živeli so med njimi in zadnji po vrsti in ne zadnji po pomenu so nosili dele njihove uniforme, včasi pobarvane ali posebno označene, pn vendar vojaške. ■ «Danes stopa civilna policija Julijske krajine' prvič pred svet v tradicionalni modri obleki z značilno čelado, po kateri spoznajo v vseh demokratskih državah policista, varuha miru, prijatelja izgubljenega otroka, zaščitnika starih ljudi, čuvarja osebne varnosti tistih, ki so preslabotni, da bi si jo sami zagotovili. Upam in verujem, da te nove obleke nosilcem ne bodo dale sa-mo nove udobnosti in dostojanstva, marveč bodo prispevale k temu, da se bodo zavedali, da so policijski agenti, to je člani častnega in izkušenega poklica ter člani sil. kakršne so v drugih pravih demokratskih državah. «Upam, da bo ta vidni simbol služabnika javnosti prispeval k temu, da bodo prebivalci tega področja raz/imeli značaj in smoter teh sil ter bodo tako pomagali pri sodelovanju policije in prebivalstva. Vaše današnje zadržanje je kakor vedno prispevalo k vašemu ugledu in je veselje pogledati vas. Ponosen sem na vas in vam želim vso srečo.» Več elektrike za skupaj bivajoče družine Zaradi dejstva, da v mnogih stanovanjih, ki imajo en električni števec, živ; več družin in ker dobava 180 kilovatov električnega toka nn mesec ni zadostna za taka stanovanja, so področni ukaz o omejitvi perabe električnega toka spremenili takole: «Za štiričlansko družino je potrošnjo za razsvetljavo in do-mučo uporabo omejena na 180 kilovatov na mesec; za vsako nadaljnjo osebo, ki pripada isti družini bo na razpolago nadalj-njih. 30 I-''a vatov na mesec do najvišje skupne potrošnje 300 kilovatov na mesec. «Za vsako nadaljnjo družino v istim stanovanju bo na razpolago največ 225 kilovatov nai mesec, in sicer tako: 135 kilovatov za vsako štiričlansko družino, po 22,5 kilovatov pa za vsako nadaljnjo osebo. «Fosamczni sorodniki ali po. samezniki, ki žive z družinami, ne bodo upoštevani kot družina zase pri določbah za omejitev električnega toka.» REDNO POROTNO SODISCE Ilič obsojen na dosmrtno ječo zaradi ropa in namernega umora Včeraj so pred rednim porotnim sodiščem zaključili razpravo proti Vasu Iliču, rojenemu v Kragujevcu (Srbija), ki je bil obtožen umora, ker je 18. januarja 1946 s samokresom na Opčinah ustrelil Salvatora Jacono, potem ko mu je ukradel listnico s 3.000 lirami in še vsoto 40.000 lir. Jacona je zaradi ran 14. februarja umrl. Obtožence se je moral poleg tega zagovarjati zaradi tatvine, ker je ukradel Elisi Guanin zlat prstan z briljanti v vrednosti 25.000 lir in 1.000 lir Katerini Metkovič. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega ropa in namernega umora in ga obsodilo na dosmrtno ječo, od tega 6 mesecev v samotni celici. Obtoženec, ki zna zelo slabo italijanski, je zanikal tako rop kakor tudi umor. Braniti se je skušal e tremi alibiji, po katerih naj bi bil v času zločina drugje. Denar, ki ga je imel pri aretaciji, naj bi izhajal iz neke, kupčije, medtem ko naj bi mu dal: samokres na' Sušaku v obrambo pred partizani. Priče so popolnoma ovrgle te trditve in potek zločina so po preučevanju rekonstruirali takole: Dne 18. januarja 1946 okrog 18 ure, se je pri postaji cestne železnice na Očinah Salvatoru Jaconi Smrt župnika Franca Kodr.ča VCeraj zjutraj je po kratki bolezni zaradi srčne kapi v Župnišču v Vrtojbi nenadoma preminul župnik Franc Kodrič, še v nedeljo je pridigal svojim faranom, ki so ga zelo čislali in spoštovali. Rodil se je pred b5 leti v Rihemberku, bil župnik v Kobaridu, nato Stili leta Solkanu, osem let v Šmartnem pri Kojskem ter od leta 1937 v Vrtojbi. Njegova nenadna smrt je med vsemi farani povzročila veliko žalost. Tržačanka spoznala žrtev iz jame pri Sv. gori Kljub temu, da so ogled ostankov trupel, ki so jih 11. nov. našli v jami pri Sveti gori, zaključili že v soboto, še vedno razne oseoe prosijo in tudi dobijo dovoljenje za ogled. Predvsem gre za osebe iz krajev, ki so bolj oddaljeni od Gorice, za sorodnike izginulih ali vojnih pogrešanetv. Tako 3e je včeraj v pokopališki mrtvašnici oglasila neka gospa iz Trsta, ki je na podlagi ostankov edine osebne izkaznice in zobovja spoznala svojega nečaka Lucchinija (Lukežiči) z Reke, ki je poleti 194o sluzil kot vojak v okolici Kanala in o katerem od tedaj niso imeli nlkake vesti. Lukežičeva mati biva tre-notno v Genovi; brzojavno so jo obvestili, naj zaradi morebiti; identifikacije trupla pride v Gorico. VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODISCE Eno leto zaoora zaradi tatvine vojaške žice Višje zavezniško sodišče pod predsedstvom podpolkovnika Wal-terja P. Scoggiensa je včeraj sodilo Ivar.a Kofola iz Volč, ki so ga aretirali septtmbra pod obtožbo, da je poškodoval ter imel v nezakoniti posesti določeno količino telefonske žice in jeklene vrvi ameriškega vojaškega izvora, kar je močno presegalo vrednost 10.000 lir. Dna 13. septembra js Kofolov oče, ki se je predhodno pritožil na policiji, da mu sin ni izročil družinskih nakazil, kot bi bila njegova dolžnost, sina naznanil agentom, ki so prišli k njemu, kot tatu telefonske žice in žice vojaških vodov. Kofolov oče jj pokazal tudi kraj, kjer je bilo skrito ukradeno blago, in sicer v kleti in na podstrešju. , Ameriški častnik, ki so ga zaslišali kot strokovnjaka, je izjavil, da je žica kakovosti W. 110 B, ki so jo od julija uporabljali severnoameri-šk. oddelki v Julijski krajini, poleg trga pa tudi žica, ki jo je moči spoznati po posebni vezavi bakra ter je brezdvomno del vojaških napeljav na področju, kjer so tatvine in prekinitve zelo pogoste. S tem so ovržene Izjave razbremenilnih prič, med njimi dveh obtoženčevlh sester, ki sta skladno trdili, da so ž co lani prinesli vojaki v njihovo hišo, ki pa ne more biti najdena žica, ker so to vrsto žice zavezniške sile na področju začele uporabljati Sele pred nedavnim. ALEXANDER ARNO WANG-HO 1. POGLAVJE Zazvonil je telefon, nato še enkrat, znova, brez prestanka. Nadzornik Muratow je skočil iz postelje. Kaj pcmen.i to vztrajno klicanje aredi noči? Ne morejo klicati od drugod, kot iz policije, ker samo tam poznajo njegovo telefonsko številko. Iskal je stikalo, da bi prižgal luč in tipal po steni na levi stran; postelje; končno je le prižgal svetilko, i Je napolnila sobo z medlo svetlobo. Dvijjnil je slušalko in vprašal: —Halo,'kdo kliče? Tu nadzornik Muratow od kriminalnega oddelka. Pridite takoj v Pankow, Bor-kumska ulica 3... zlačin. — Nizki 8'as, ki Je govoril naglo in nervozno, mu je bil popolnoma neznan. — Toda kdo govori? — je hotel vedeti detektiv. Nobenega odgovora. —Alj bi mogel vedeti, kdo kliče? — Je še enkrat zavpil v slušalko. ^i‘r> c°i Je že prekinil zvezo. —Kaj za vraga je to — je pridušeno dejal Muratow in poklical telefonsko centralo ter prosil, da bi ugotovili številko aparata, s katerim je milo prej govoril. Nekaj časa je čakal, ko pa so mu povedali številko, je neodločen obstal in se srepo zazrl pred se. — Borkumska ulica 3, drugo nadstropje — je polglasno zamrmral, ko si je napisal naslov na košček papirja. — Jfe to zvijača? Odprl je telefonski imenik in kmalu našel, kar je iskal. Dvignil je glavo, resen in zaskrbljen, ker je mislil, da povsem razume pomen obvestila: v Borkumski ulici 3, dru. go nadstropje, je stanoval njegov kolega, policijski nadzornik Olbrig. — Prav za res mora bit; resna zadeva — je mrmral, medtem ko ae je oblačil. Stopil je na cesto ln pred hišo zagledal avtoizvoščka; videti je bilo, kot da ga čaka. Skcčil je v avto in ukazal: — Borkumska ulica 3. Hitro. Vozač je prikimal: — Vem — je dejal in skušal doseči hitrost sedemdeset kilometrov na uro. — Kako veste? — je zavpil Mu-ratow in skušal prevplti ropot motorja. — Pri vseh vragih, saj ste mi vi povedali, ko ste me poklicali. — Jaz «em vas... — se je začudil Muratow in ni dokončal stavka. Izvlekel je iz Žepa beležnico in si zapisal številko taksija. Avto se je ustavil pred velikim poslopjem, kjer je bilo nad vhodom lahko razbrati «št. 3». Muratow je pritisnil na zvonec in malo počakal; ko se dolgo časa nihče ni Javil, je pozvonil Se enkrat, dolgo in obu. pano. Izgubil je že skoraj potrpljenje ko Je zaslišal na drugi strani vrat korake Jn takoj nato ropot ključa v ključavnici. Pojavil se Je možak čemernega obraza. — Kaj pa vam je? Ste ponoreli? — Policija — Je Muratow na kratko odsekal. — Ste hišnik? Oni, ki je bil videti precej prestrašen. je pust;l nedT-vilka naprej. — Sledite m; — Je ukazal Mura-tow ln skoraj stekel po atopnicah. Vrata, ki so imela t&blico «0. OL stanovanje samo je bilo videti, da je pogreznjsno v popolno temo in mir. Muratovv je vstopil, prižgal luč in opazil to, cesar se je pol ure bal. Na tleh je ležal v veliki mla-kuži krvi njegov kolega Olbrig. Muratow je stisnil ustnice, hišnik pa Je prestrašen .zavpil. — Bodite tiho — je ukazal nadzornik; ko pa je zaslišal zvonenje pri hišnih vratih, Je dodal: — Pojdite odpret. Kdor koli je, pripeljite ga sem. Hišnik je odšel. Muratow se je vrgel v naslanjač in se bežno ozrl; en sam pogled mu je zadostoval, da je razumel — kolega je mrtev in vsaka pomoč je brezuspešna. Pričel je rekonstruirati dogodke zadnjih ur in podrobno pregledal in preiskal posamezne predmete. Posebno pažnjo je posvetil mizici, ki je bila skrbno pripravljena za dve osebi. Verjetno je zloč.nec večerjal skupaj s svojo žrtvijo. Moral je pač biti dober znanec, ali pa svaj človek, s katero je Olbrig imel neke določene družabne stike. Iz n;'p "epa premi "Ilovarja ga j» zmetiib .govorjenje v pKd»i>bi. — Poklical Je tudi zdravnika. Častna beseda, da ae ml T vsej brig», so bila nastežaj odiprta, toda j karieri še ni pripetilo nekaj sličnega!... Muratow je presenečeno dvignil glavo: glas mu je bil znan... Da, seveda... Odprla so se vrata in vstopilo je nekaj oseb; pred vsemi rde. celični komisar Halle, njegov neposredni predstojnik. — Kaj se vam zdi? — je hripavo vprašal novodošli. — Ce ne b; bil vzrok našega prihoda tako resen, b; bilo skoraj vredno smeha... Dober dan, Muratow! Mlad; nadzornik se je zmeden ozrl. Za komisarjem Je vstopil še nadzornik Nuber, medtem ko se je nad truplom sklanjal starejši gospod, verjetno zdravnik. Vstopili so še trije drugi moški in se molče ozirali. — Ali lahko izvem, kaj se dogaja? — je vprašal Muratotv. — Vse so nas telefonično pozvali, naj pridemo sem — je polasnll Halle — pred domom pa nas je čakal taksi. Komisar, zdravnik in dva nadzornika ter... celotna sodna komisija. Halle je pokazal na nepremično Olbrigovo truplo in vprašal: — Mrtev? Nadzornik je molče prikimal. .•—• Oprostite, gospod komisar — je dejal Nuber in pristopil bliže — toda mislim, da nas je tu preveč. Boljše bi bilo, če bi pooblastili samo enega, da bo razčistil to zadrvo. Nadzornik Nuber je bil srednje postave ;n lepega, skoraj ženskega obraza. Haileju se je zdela pripomba na mestu. — Prav imate. Nuber — je zamrmral. — Torej... — Zelo bi me veselilo, če bi mogel prevzeti jaz ta priirer — je prekinil Muratow. — Od trenotka, ko sem prvi vstopil sem... — Ne, ne! je vzkliknil Halle, — VI ne. Vi imate že tako preveč dela 7 vašo tatinslco tolpo. Nadvornik Nuber bo prevzel... — Torej prosim gospoda Halleja, Muratowa in ostale; da izvolijo v drugo sobo — je dejal Nuber svečano. — Sicer, zbogom sledovi... — Pojdite, pojdite, z Nuberjem se ni šaliti, kadar ga popade poklicna mrzlica. — Halle je smehljaje prijel Muratowa za roko in ga z narejeno silo potisnil v sosednjo sobo. — Olbrig je bil moj najboljši prijatelj — je bol:če dejal mladenič. — Zelo bi mi bilo všeč, če bi sa mogel baadtj s preiskavo... (Nadaljevanje prihodnjič) Obtoženec je po svoji strani trdil, da je del materiala našel ob robu ceste,, preostalo pa so mu dali nemški ujetniki. Na podlagi razpravnih ugotoa i-tev je sodišče Kofola oprostilo obtežbe poškodovanja napeljav. Za tem je govoril obtoženčev branilec odvetnik Blassi, ki j; zahteval, naj zaslišijo strokovnjaka, ki bi ozna-č-! pravo vrednost predmetov. Sodišče je pristalo na predlog in razpravo prelož.lo. Ko 'e je popoldne ponovno sestalo, je po razpravljanju ugotovilo, da je obtoženec Ko-foi kriv nezakonite posesti zavezniškega blaga in ga obsodilo na eno leto zapora. Mezdna pogodba ZA SPEDICIJSKE „ NAMEŠČENCE Trgovska zveza v Gorici sporoča, da je oddelek za delo Zavezniške vojaške uprave dne 24. oktobra Dotrdil mezdno pogodbo, ki so jo dne 16. septembra sklenili skupina špediterjev na eni strani ter Enotni sindikati in Delavska zbornica na drugi strani in ki velja z^ osebje špedicljskih podjetij v gorlškeir okraju. Pogodba urejuje plačilne razmere delavskega osebja, plače žensk ;n mladoletnikov, delovni umik in izredno delo, draglnjske doklade, izredne doklade in splošne določbe. Nova pogodba velja od 1. avgusta t. 1. naprej za dobo petih mesecev. PREHRANA Sladkor, riž, testenine. Jutri bodo začeli razdeljevati naslednja racio-nirana živila: po 1000 gr testenin; cena 26 lir za kg; po 500 gr riža: cena 65 lir za kg; 300 gr sladkorja; cena 125 lir za kg. Isfl dan bodo začeli razdeljevati v korist brezposelnih po 2 kg testenin; cena 26 lir za kg. Nedavoljeno zborovanje V torek zvečer so agent; civilne policije zvedeli, da so v Gorenjem polju pri Kanalu priredili nedovoljeno zborovanje. Policija je prišla na kraj in ukazala navzočim* naj se razidejo. Aretirali so učitelja osnovne s"ole Antona Rutarja iz Nabrežine, ki je zborovanje organiziral. približal neznanec, ki je nosil rusko kučmo in težak tuknjič. Prisilil ga je, naj mu sledi in rriu grozil s samokresom. Ko sta prišla na samoten kraj, mu je napadalec u-kradel listnic s 3.000 lirami in še 40.0C0 lir, ki j h je Jacona nosil V zavoju za srejco. Ko se je Jacona hotel oddaljiti, g^, je napadalec pozval, naj ;e ustavi, mu ustrelil v usta in nato zbežal. Dne 22. januarja zjutraj je ped-nadzornik Stefani iz nekega anonimnega telefonskega pogovora zvedel, da hodi neki Ilič po mestu o-borožen s samokresom. Ko ga Je a-retiral, je res našel pri njen samokres z nabojem v cevi in pozneje sa v nje.-n: spoznal! loparja in rahlt-ca. Po aretaciji je skušal z ano-n mnlm! pismi zvrniti krivdo na druge o:ebe.' Tudi ha, razpravi j® izjavil, da je pripravljen za zaprtimi vrati povedati ime pravega krivca. Javni tožilec se je temu uprl. ker je bila iz izpovedi prič obtožen-čeva krivda jasno dokazana .» zahteval za Iliča dosmrtno ječo i dvema letoma samotne celice. Branilec Franko Presti je dejal, da ne verjame, da bi Ilič hotel moriti, kajti v tem primeru bi oddal več strelov. Ob 13. uri je sodišče izreklo sodbo; obtoženca je spoznalo za krivega ropa in namernega umora M ga obsodilo na dosmrtno ječo. ODSTRANITEV LETALSKE BOMBE Včeraj zjutraj je edinica čistilcev min v popravljalnici družbe ACE-GAT v ulici Broletto odstranila in onesposobila neeksplodirano letalsko bombo ameriškega izdelka, ki je tehtala nad 250 kg. Bombo so odvrgli v januarju 1944 je predrla najprej strop, nato tla ln se zarila 6 metrov globoko v zemljo. Pripravljalna dela za od-dep Je posebno ottžkočalo podzemno pritekanje vode. SMRT - POSLEDICA PROMETNE NESREČE Včeraj zjutraj ob 5.30. uri je na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice umrla 66 letna Rosalia Pra-selj iz Vipave, etanujoča na Furlanski cesti št. 393, ki jo je v ponedeljek popoldne v bližini barkov-ijanskega pokopališča podrl motociklist Antonio Linde. SLOVENSKI SPORED Četrtek, 21- n°V€mbra 18.45 zrnska urfl 19.15 slušna igra: «Prlljudni ^ komi3ar»; l?-45 pianist Danilo hvara igra skladbe: 20 napoved časa vest1, 23.15 zadnje vesti. Petek, 23, novembra g vesti, koledar; 8.20 operetna glasba; 11.30 življenje v Vtliki Britaniji; 11.45 slavni skladatelji; 12.1® svetovne prestolnice; 12-30 inter-mczzl; 12.45 napoved časa, vesth italijanski spored Četrtek, 21. novembra 17 komorna glasba; 17.30 ples P1? caju; 18 ženska ura; 18,30 sta^ pesmi; 20.15 vesti; 20.35 radijski O1 keater ped vodstvom dirigeH14 Golline; 21.5 Giuseppe Adami: li lasje*, igra v treh dejanjih; naj? lahka glasba; 23 zadnje vesti; 23.au nočno zabavišče; 24 zaključek. MALI OGLASj DELAVCA - strokovnjaka za k ln kožne Izdelke sprejmem tak Ponudhe na upravo P. D. 20574 Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.