Leto IX, i«. Ljubljana, četrtek 12. januarja 1928 Cena 2 Din — «»t»«l» ob 4. gj«rtr»j. Stane mesečno Din «5-—; t* scmstvo Din 4ar-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. uHca št s*- — Telefon it. 2036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko .1 Ljubljana, ftt. 4. — Telefon ftt. S49S Podružnici: Maribor, Aleksani ftt xs — Celje, Aleksandrov« Račan pri peftteea tek. zavoda lana ftt. 11.(42 - Praha čisto 7*.x8cJ Wien.Hr. Ljubljana. 11. januarja. V Rusiji se zaključuje epilog k notranji borbi v boljševiški stranki. Zmagovita večina, ki je na XV. strankinem kongresu dosegla potrditev vseh svojih predlogov, naperjenih zoper opozicijo, je prešla na zadnji udarec zoper premagane nasprotnike. Kongres je izključil iz stranke vse vplivnejše voditelje opozicije, potem ko je proglasil za sovražnike komunističnega režima vse. ki soglašajo z opo-zicijonalnim stremljenjem, vse, ki se ne strinjajo z oficijelnim pojmovanjem komunističnega programa in njega sedanjim izvajanjem. Kot izključeni so opozicijonalci prišli v zelo težaven gmotni položaj, ker so izgubile vse funkcije v stranki, hkrati vsakršno možnost udejstvovanja v področju strankinih institucij. Kaj to pomeni za profesijonalne politike v natančno centralizirani sovjetski državi, kjer je te vrste eksistenca dobesedno državno-strankarski monopol, si ni težko predstavljati. Prišel je še hujši udarec. Sovjetska vlada je izgnala iz Moskve vse količkaj vplivne opozicijonalne člane in jih razposlala po najraznovrstnih provincah v internacijo ali konfinacijo. Nekateri morajo na daljni sever, celo k Belemu morju, drugi morajo v Sibirijo, tretji v Turkestan, četrti celo v vzhodno Sibirijo. Trockij mora v Astrahan na Kaspi-škem morju. Težko si je misliti, da bi mogel kdo od njih še vplivati na razvoj dogodkov v Moskvi. Nikogar ni mogla presenetiti usoda premagane opozicije. Stalin, ki je duša vlade in strankine večine, ni mož, o katerem bi se moglo misliti, da bo poznal kakršnokoli sentimentalnost v obravnavanju opozicije. Prevečkrat je bil že pred strankinim forumom spor z opozicijo, prevelikokrat je že večina manjšino prisilila k kapitulaciji, ne da bi jo opozicija vzela resno in se pomirila z dejanskim stanjem. Zato je bilo jasno, da večina svoje zmage to pot ne bo pustila neizrabljene; preveč so se že poostrili odnošaji med obema taboroma. Opozicija si je že iskala zaveznikov in pomočnikov izven komunističnih vrst, kar je Stalinova večina seveda spretno izrabila. Borba je prehajala že v zelo ostre oblike in da je faktično opozicija razpolagala z večjo efektivno silo, se ne bi omejila samo na poulične demonstracije in silno ostre besedne napade na vlado, marveč bi brez dvoma skušala tudi s silo pripomoči svojim idejam do zmage. Spričo tega si ni mogel nihče delati iluzij o tem. da bo morala opozicija drago plačati svoj poraz. Ta zaključek se sedaj izvršuje. Da je vlada razgnala tako brezobzirno opozicijski kader, znači. da njene moči ipak ne podcenjuje. Brez dvoma računa z možnostjo, da bi opozicija nadaljevala svojo borbo s podrobno propagando med delavstvom in povzročila še marsikako nepriliko večini, oziroma vladi. Zato ji je temeljito onemogočila take namere in jo razgnala na vse štiri "etrove. Vidi se, da se napram politič-■ ;m nasprotnikom poslužuje istih me-od. kakor nekdaj carska vlada, ki ji :e bila Sibirija najprJkladnejše sredstvo v boju zoper liberalne in socijalistične faktorje. Opozicija je s tem uničena popolnoma. Ona mala peščica pristašev, ki jih je pridobila med organiziranim delavstvom, ne pomeni nič, ako nima energičnega vodstva ob strani. Voditelji pa bodo ločeni tako temeljito, da jim nadaljnje skupno delo prav gotovo ne bo mogoče; k temu bo policijsko nadzorstvo, ki je v sovjetski Rusiji prav tako mojstrsko organizirano kakor v reakcionarnih carskih časih, gotovo v izdatni meri pripomoglo. Na preobrat, ki bi jim zopet omogočil aktivno politično delo in udejstvova-nje v državni centrali, pač razgnani opozicijonalci še dolgo ne bodo mogli upati. Tudi oni. ki so se javno spoko-rili in poprosili za zopetni sprejem v stranko, ne bodo imeli lahke usode. Za-" Govornik zahteva, naj se predloži zakon o cestah, da se bo vedelo, kaj spada pod državno upravo in kaj pod samoupravne korporacije. Tudi v tem pogledu vlada velika neenakopravnost. Danes imamo 12.680 km državnih cest, nedržavnih pa 26.531 km. Na zagrebško direkcijo odpade od te* ga 1105 km državnih in 6290 km nedržavnih cest, na kruševačko direkcijo, pod ka« tero spada večji del Srbije pa odpade 2971 km državnih cest in 4649 km nedržavnih. Še bolj kričeče je razmerje v Sloveniji, kjer pride na ^510 km nedržavnih samo 666 km državnih cest. Minister za javna dela je prenesel pri tem 4813 km državnih cest na oblastne samouprave. Toda istočasno je v državnem proračunu določen kredit, s katerim naj bi država še dalje gradila in vzdrževala v Sr. biji nekatere ceste, ki so jih prevzele obla. sti. To favoriziranje Srbije se kaže sploh, v celem proračunu. Za zgradbo državnih cest je določenih 66 milijonov Din, od če* sar odpade na Dalmacijo 500.000 Din, na Slovenijo 1 milijon Din, na Hrvatsko in Slavonijo 1,595.000 Din, na Vojvodino nu česar, na Bosno in Hercegovino pa 4 mili» jone dinarjev. Tako ostane samo za Srbijo in Črno foro celih 59300.000 Din. (Poslanec Andrija Radovič: Od tega dobi Črna gora eamo 4 milijone!) Potem takem odpade od 65 milijonov samo na Srbijo 55 milijonov dinarjev, vse ostale pokrajine pa dobe le 10 milijonov dinarjev. Poslanec Demetro« vid je naglašal, da se je lani to ministrstvo imenovalo «užiško ministrstvo*, letos pa je še huiše in bi se monlo imenovati se* paratislično ministrstvo, ker izvaja sistem favoriziranja srbi jamskih krajev na Se hujši način. Govor poslanca Demetroviča je bil pod« prt s stvarnimi argumenti in številkami in je naipravil najgloblji vtis na vse člane finančnega odbora. Nato sta govorila poslanec dr. Šute i (HSS) in radikal Sima Račič, ki je vzbudil mnogo veselosti, ko je brez uspeha skušal zagovarjati vlado. S tem je bila zaključena debata, nakar je dcbil zaključno besedo minister za javna dela, ki je priznal, da se ie dejansko mnogo grešilo. Mnogo milijonov ie bilo vrženih proč, ker se začeta dela niso Izvršila, pri čemer le propadlo zlasti mnogo materljala. Minister priznava, da ie bil stari proračun nerealen In da nI bil Izkoriščen, ker mnogo kreditov ni bilo otvorienih. (Posl. Košutič: Zakai niso bili otvorjeni?) Zato ker ie bil nroračua oač nerealen. Jaz nisem dobil ničesar od tega, kar ie bilo napisano. (Opo-~ ziciia protestira, da se ne izvršujejo krediti ki so določeni za prečanske kraje. Poslanec Pribičevič: Proračun ie izdelal g. Sernec, ki je kriv, da prečanski kraji niso ničesar do bili). Minister je dalje naglašal. da so sredstva majhna in da ni na razpolago dovoli kreditov. Z javnimi deli se bo pomagalo pred vsem krajem, kjer vlada lakota. (Klici iz opozicije: 2e tri mesece poslušamo take obljube, narod na umira od lakote!) Minister dr. Šumenkovič je zakliučil svoi govor s mošnjo, naj se njegov proračun odobri. Nato ie vladna večina soreiela proračun ministrstva za javna dela. Rrihodnia seia finančnega odbora bo hitri ob 3. popoldne. Na vrsti ie proračun ministrstva za promet. Jutri dopoldne finančni odbor ne bo imel seje, ker se bo vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. «Oj Slovani, kje so naše meje.,» Gorica, 11. Januarja o. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se Je danes zagovarjalo devet Slovencev iz Ozeljana ln Sempasa v gornji Vipavski dolina. Pritožili so se namreč proti razsodbi ajdovskega pretorja, Id ]e obsodil vsakesa izmed njih na mesec dni zapora, češ da so v neki gostilni prepevali: «OJ Slovani, kje so naSe me]e?> Ovadbo Je vtoiil orožniški brigadir na podlagi informacije nekega svojega vaškega zaupnika, čigar imena pa nd hotel izdati. Ravno na to okobiost sta se danes opirala odvetnika, ki sta branila obtožbo pred sodniki. Sodišče Je razveljavilo razsodbo ajdovskega pretorja in doto-čtio, da se mora razprava obnsvrt. Nov poraz vlade glede sodniških plač Sekcija zakonodajnega odbora je vladni predlog popolnoma predrugačila in sklenila, da o tej zadevi sploh ne bo več razpravljala Beograd, 11. januarja, p. Danes popoldne j« sestala sekcija zakonodajnega odbora n pretres zakona e sodnikih. Sekcija je kon Sala svoje delo o vprašanju sodniških -plač ■ tem, da je odklenila skoro t celoti včeraj-inji vladni predlog, o katerem se o podrobnosti niti ni razpravljalo. V početku seje je posL dr. Kramer izjavil v imenu KDK, da se KDK, čeprav smatra, da je bolj umesten prvotni vladni predlog, ki se nahaja v tiskanem načrtu, vendar ne protivi razpravi tudi o novem, od vlade predloženem sistemu. V podrobnostih je mnenja, da je zlasti člen 61. zelo slabo izdelan, ker no spoštuje principa sodniške hierarhija, prav tako pa je nezadosten tndi člen 64., ki govori o sodniških dodatkih. Člen 74. pa pomenja izigra-, vanje tega, kar se daje sodnikom v čl. 61. Po prehodu na razpravo vladnega predloga je dr. Kramer pri členu 61. predlagal, naj so napravi razlika med sodniki sreskih ln okrožnih sodišč na ta način, da bi sodniki okrožnih sodišč dosegli tretjo skupino že po 1B let službe. Predsedniki okrožnih sodišč in sodniki apelacijskih sodišč naj bi bili izenačeni in postavljeni v I./3, po petih letih službe pa v I./2. Podpredsedniki apelacijskih sodišč in sodniki kasacijskih sodišč naj dobe I./2 in po petih letih I/l, predsedniki apelacijskih sodišč in podpredsedniki kasacijskega sodišča pa takoj I./1. Po daljši razpravi Je b9 sprejet čl. 61. v naslednji sfcilizaciji: -udokope, je v torek popoldne odplul proti Oslu. Zopet incident ob poljsko-litovski meji Varšava, 11. Januarja — s. Kakor poroča »Kurir Warszawski» rz Vilna, se je vršil po zadnjem streljanju na poljsko-litovski meji sestanek med zastopniki poljskih ta litovskih obmejnih straž. Tamkaj je zahteval litovski zastopnik, naj se obmejni koli premaknejo preko jezera Asaniia, ker spada to jezero še pod Litvo. Poljski častnik je odklonil to zahtevo in obljubil, da bo poljska obmejna straža reagirala, ako bi hoteH Litovci podreti ali premakniti obmejne kole. Litovski zastopnik pa je vztrajal, da bo litovska obmejna straža kole premaknila. Radi tega postopanja litovske straže so Poljaki sklenili, da bodo v okolici Asanskega Jezara postavili obmejne stražnike. Tako izgleda ameriška miroljubnost Wsshlngfon, 11. jan. g. Državni tajnik za mornarico \VilbuT je predložil danes mor. nariškemu odboru reprezentančne zbornice odobritev 75 milijonov dolarjev za gradnjo mornarice. Pri tej priliki je imel dolg go< vor, v katerem je energično branil gradbe ni progam vlade. Ciganska kandidatura na Poljskem Varšava, 11. jan. g. Te dni se je javil vo« lilnemu predsedniku nekronani kralj polj* skih ciganov Mihailescu, ki je sporočil, da bodo cigani postavili lastno kandidatno li» sto za volitve v sejem in senat. Mihailescu, ki se samega sebe imenuje kralja ciganov, je naglašal, da cigane na Poljskem prega. njajo in da ne uživajo nikakih državljan« skih pravic. Cigani zahtevajo tako izvedbo agrarne reforme, da se bodo mogli stalno naseljevati. Mihailescu je predložil predpi* sano listo s 1000 podpisi. Na ozemlju Velike Poljske živi danes 20.000 ciganov. Preiskava o berlinski eksploziji Berltn, 11. jan. g. Policijska preiskava o eksplozijski katastrofi v Dahlemu je doka« zala, da o samomoru pokojnega Stammerja ne more biti govora. Sedaj se sklepa, da je Stammer šel v prostor, kjer »o bile sprav«. Ijene eksplozivne snovi, z gorečo cigaro. Policija je danes zaslišala lastnika Wein« gartnerja, ki je morai priznati, da mu je bilo delovanje pokojnega Stammerja zna« no in da je vedel tudi za izdelovanje sig« nalnih patron za državne železnice. Na podlagi teh podatkov je bilo proti njemu izdano zaporno povelje Telefonski promet med Evropo in Ameriko Berltn, 11. jan. (be.) V kratkem se otvo« ri telefonski promet med Berlinom in New. vorkom. Kakor poročajo, se uvede meseca aprila za poizkus telefonski promet med Berlinom in Buertos AiresL Grško inozemsko posojilo Pariz, 11. jan. g. Grška vlada je sprejela ponudbo finančne skupine Hambre za 6 in pol rr Miona funtov posoj-'la. Iz poljskega generalnega štaba Varšava, 11. januarja d. Po Časopisnih vesteh Je v kratkem pričakovati osebne izpremembe v generalnem štabu. Dosedanji šef generalnega štaba, general Pistor naj bi prevzel vodilno mesto v generalnem inšpektoratu armade. Na njegovo mesto naj bi bil Imenovan general Ribak, ki Je svoječasno deloval v avstro-ogrskem generalnem štabu. Nepotreben demanti Atene, 11. januarja g. Jugosiovenski generalni konzulat demantira vesti, ki so jih prinesli razni grški listi, da so se vršila med gotovimi vojaškimi krogi Jugoslavije in Italije pogajanja gleda zasedbe Soluna. Vest je od konca do kraja mišljena. Novi sovjetski poslanik v Parizu Mosk\>a, 11. jan. (be.) Novi poslanik v Pairzu Dogalevski je odgodil svoj odhod v Francijo d« četrtka. Spotoma se ustavi f Berlinu. Dr. Smeral še vedno v Moskvi Praga, 11. Januarja — h. Z ozirom na okolnost. da se komunistični poslanec dr. Smerai že več mesecev ne udeležuje parlamentarnega dela in vzroki za to zborničnemu predsedstvu niso znani, je zbornično predsedstvo danes sklenilo, da mu po § 3. poslovnika ne bo izplačalo za 1 mo-sec dijet. Roman židovskega krošnjarja V Pragi je umrl morilec Hilsner, čigar zločinstvo je svoječasno zasledovalo široko inozemstvo Praga, 11. januarja h. V bolnici je umrl Leopold Hilsner, star 59 let Nikoli ni bil kak krošnjar bolj popularen. Ta ubogi žid Hilsner je bil junak svoječasno znanega Hilsnerjevega procesa, ki nj vzbudil pozornosti samo na Češkem in po vsej Avstriji temveč tudi v inozemstvu. Hilsner, rodom Iz Polne na Češkem, je bil obtožen, da je umoril kmečko deklico Aneško Hruzovo. Razprava proti njemu bi se morala vršiti leta 1900 v Kutni hori. Po tritedenski obravnavi so morali razpravo v Kutni hori prekiniti, ker je bilo tamkajšnje prebivalstvo zelo nenaklonjeno židovskim prebivalcem. Razprava je b:la zaradi tega preložena v Pisk, kjer je bil Hilsner novembra 1901 po štiritedenski razpravi soglasno obsojen na smrt na vešaMh. Ta kazen je bila mi- lostnim potom spremenjena v doživljensko ječo. Pri tej priliki se je odlično udejstvoval v prid človeški pameti današnji predsednik in takratni profesor Masaryk. Zagovornik svojcev umorjenega dekleta In Masarykov nasprotnik Je bil današnji praški primat« advokat dr. Baxa. Hilsner je prebil del svoje kazni v Pan-gracu pri Pragi in nato v Šteinu v Avstriji. Leta 1916. je W1 po 20 letnem zaporu, po dolgotrajnih brezuspešnih poskusih pomik»-ščen tn izpuščen na svobodo. Živel je na Dunaju, prišel večkrat v Prago 'm se preživljal s podporami in krošniarenjem. Leta 1919. se je oženil in pri tej priliki dobil dovoljenje, da }e spremenil svoie ime v Hel-der, pozneje pa v Himmeke/ch. Nali Kraji in Borba za svobodo muslimanskih žen v naši državi Zmagovit nastop relormatoričnega pokreta po iniciativah verskega poglavarja Čauševiča, Poročali smo že o zborovanju naprednih muslimanov v Sarajevu, pri kateri priliki je muslimanska inteligenca izjavila zahvalo in priznanje svojemu najvišjemu duhovnemu poglavarju Efendiju ^auševiču. ki se je jasno in odločno izjavi) za osvobojenje muslimanske žene od raznih določb, ki jih koran ne vsebuje in ki so se začele smatrati kot verski predpis, dasi so samo zahteva nazadnjaških hodž in uvedba kasnejših stoletij. Govorniki so na tem zborovanju razglabljali vse sure, ki govore o soci-jalni poziciji žene in ki urejajo njeno razmerje do moža. Omenjali so, da se je že v časih preroka Mohameda stavila zahteva po zakrivanju ženskega obraza v javnosti in pred tujimi moškimi. ali je prerok podobno zahtevo jovi-jalno zavrnil: «Mar naj jaz jemljem ženskam krasote in dražesti. ki jim jih je podelil Allah!?» Slaboten nastop reakcSonarjev. Kot protest proti temu sarajevskemu zborovanju se je te dni vršil shod muslimanskih konservativcev v Tuzli, ki so stavili na reis el ulemo Čauševiča striktno vprašanje, da-lj se on kot najvišji poglavar strinja z izjavami raznih sarajevskih govornikov, ki so svoje navedbe podkrepljevali z mnenjem reis el uleme in se nanj sklicevali. Na vse dokazovanje naprednjakov, da je slabo kulturno in gospodarsko stanje najširših muslimanskih narodnih plasti samo posledica nesodobne vzgoje muslimanskih žena in njih suženjstva, odgovarjajo fanatični reakcijonarji. da je tradi-cijonalno moralnost muslimanske žene pripisati samo njenemu zakritemu obrazu. ki ne izziva, ne zavaja in ne spravlja nikogar v skušnjavo. Reakcijonarji ne vidijo, da se ravno med musliman-kami silno širi prostitucija, ker jim vzgoja ni nudila nrkake izobrazbe za kak posel in ker jim razni ozkosrčni Čisto cerkveni predpisi zabranjujejo svobodno nastopanje v javnosti in v boju za obstanek. Naprednjaki v ostalem upajo, da bo reis el ulema Cauševič ostal na svojem modernem stališču in se ne bo dal ustrašiti od nazadnjaških groženj, tem manj. ker je bil sarajevski shod obiskan zelo dobro, tuzlanskemu protestu pa se te pridružilo samo nekoliko hodž in seljakov. inteligenca pa je popolnoma izostala. Kako globoko reže borba za svobodo muslrniar.skih žen v splošni gospodarski in socijalni položaj muslimanskega življa v naši državi, dokazujejo naslednja izvajanja znanega sociologa Dragiše Lapčeviča, ki se pravkar mudi v Bosni. Muslimanska žena in politika. Za Bosno vobče in za Sarajevo se prav posebno obstoja v tem naslovu važen problem. Dočim so se židovke in N«emke. delo-ma tudi Cehinje, Poljakinje in Madžarke zapovrstjo začele udej-stvovati v gospodarskih podjetjih, in sicer ne samo v upravnih institucijah in v denarnih zavodih, marveč tudi v lastnih obratih in podjetjih, dočim so Srb-kinje in Hrvatice napolnile tobačne tovarne. tvornico preprog in podjetja za pranje perila, dotlej so revne musliman-ke zgolj zaradi tega, ker se še pokrivajo, dosledno izključene iz vseh gospodarskih področij in se nikakor ne morejo udejstvovati v javnosti. Ne morejo vstopiti v upravne službe, ne morejo se plasirati v denarnih zavodih, ne morejo delati v tovarnah in tudi ne morejo ustanoviti lastnih podjetij, marveč so obsojene na to, da venomer ostanejo pokrite na ulici ali pa zaprte v haremu in da večno ostanejo parasitska bitja. Po nesreči so večji del zašle na stezo prostitucije in je moral sam reis el ulema Cauševič dvigniti svoj glas proti zlim kužnim boleznim, ki so udomačene med muslimanskim ženskim življem in se porazno širijo. Dočim si torej proletarke drugih vrst lahko ustvarjajo samostojno gospodarsko eksistenco, odnosno v skupnosti z možem in drugimi člani obitelji olajšujejo eksistenco sebi in vsej družini, so muslimanke obsojene na propadanje. Zavržene so na dno «lumpenproletari-jata*. v prostitucijo, kjer se okužujejo in nato širijo kugo med muslimanskim svetom, ki se na ta način onesposablia za reprodukcijo življenja. Inicijativa po zgledu Kemal-paše. Pokret za odkrivanje žensk in njihovo osposobljenje, da si z lastnim delom omogočijo eksistenco, že dolgo tli in pridobiva pristaše med muslimani in muslimankami. Toda široke dimenzije je zavzel ves ta pokret šele po odločni inicijativi muslimanskega verskega poglavarja Čauševiča. On je to inicijativo prevzel po zgledu reformatorskega delovanja Kemala-paše. Morda je inicijativo dobil direktno od te strani! Proti reformam, ki jih razglaša Cauševič. se je dvignila samo mala skupina skrajnih reakcijonarjev. ki bi gotovo raje propadli z vso svojo obiteljo vred, kakor da bi dopustili, da bi se muslimanke z udejstvovanjem v gospodarskem življenju rešile bede in obupa. Zanje ni merodajen pojav, da so ženske v Turčiji z odkrivanjem stopile v gospodarstvo, da vrlo uspešno vodijo samostojna podjetja, da so vstopile v tovarne in delavnice in na ta način uspešno rešile poglavitni življenski problem. Reforma zmaguje. K sreči je odločnost uvidevnih muslimanov in muslimank v popolni nadmo-či. ki bo nedvomno tudi zmagala. To se je v ostalem opazilo že pri letošnjem praznovanju Novega leta. Velike množice muslimanov z odkritimi ženskami so pričakovale novo leto v družbah s pravoslavnimi in katoliškimi brati . . . Vedno večje je število muslimank, ki odmetujejo zagrinjala. Ženski naraščaj se šola v vedno večjem številu. Muslimanke bodo v kratkem vdrle v tovarne in gospodarska podjetja ter se tiim WBaBBMMeiga»MMMMWMagMMiwagai«BWf a s? Uspehi pomlajevanja v filmu! i <4S B I Konec starosti] Zanimivo! Vse za mladost! ■ Krasna drama iz življenja lepe igralke, ki se v strahu pred starostjo podvrže pomlajevalni operaciji po metodi slavnega kirurga dr. Voronova. V glavnih vlogah A, Q. Niilson in Stuart Holmes. Lepa igralka z večno mladim srcem. V bojazni pred starostjo žrtvuje vse za mladost. Hrepenenje po nekdanji slavi, mladosti in bajni lepoti. Pomladitev s pomočjo operacije. Nepričakovani uspehi. Mati in sin. Novo življenje — sijaj, zabava in uživanje. Vsak, kdor si želi večne mladosti, naj si ogleda ta film v Elitnem Kinu Matica Predstave se vrse danes točno ob 4.. pol 6., pol 8., in 9. uri. iBasBBBBBaaBB38sg&&a«Ba«&, a a a a a Božični prazniki v Beogradu V Beogradu je običaj, da se na novega leta dan vsi napijejo, a na pust vsi najedo. Na Božič pa je šega, da se izpolnita oba dva običaja. A Beograjčani spoštujejo narodne šege, kakor svetinje, posebno če so z njimi vezani na pijačo in uživanje. In zares: v minulih treh dneh pravoslavnega Božiča se je v Beogradiu popilo toliko alkohola in pojeglo toliko prašičkov, da bi to zadostovalo za vse Jugoslovene in bi se nekaj ostalo za narodnostne manjšine. „ Na Badnji dan se je vršil pravcati pokol j prašičkov. Skoro ni bilo beograjske hiše brez božične pečenke, čeprav je prasetina bila prav draga, posebno na Badnji dan. Kar pa se tiče pijače, se niti uprava občinskega vodovoda ne more pohvaliti, da bi bila zadnji teden potrošila toliko vode, kolikor so prestolniški tovarnarji in gostilničarji potrošili pijač tekom božičnih praznikov. A tudi ono malo količino vode, ki se je potrošila, so porabili kava mar ji in gostilničarji, da so lahko z vinom ustregli vsem gostom. In tako mnogi Beograjčani sedaj po praznikih, čim le pomislijo na Božič, občutijo krče v želodca in brnenje v glavi. Novine so tekom vsega minulega leta pisale, da v nekaterih pokrajinah ljudje stradajo; a glejte — doživeli smo, da zdaj po pravoslavnem Božiču mnogi jadikujejo, ker so se pre-objecfli. In videti je, da je v teh par dneh novega leta več žrtev preobjede-nosti, kakor je v vsem minulem letu bilo žrtev gladovanja. Redkokdaj je Beograd imel tako vesel Božič, kakor letos. Vse tri dni se ie po Beogradu orila pesem in brnela glasba. Vsakdo, ki je želel, da se na ta veliki božji praznik počuti čim srečnejši, je iskal zabave in razvedrila na vsakem koraku. Nikoli menda v Beogradu ni bilo videti toliko raznesenih pogiedov in toiiko razpoloženih obrazov, kakor v teh božičnih praznikih. Ttidi Bog je pomagal. Po strašnem mrazu je Beograd letos imel Božič, ki je skioro spominjal na Veliko noč. Zares, bilo je tudi nekaj takih, ki jim ni bilo všeč, da se letošnji Božič hi držal strogih predpisov, z velikim snegom in mrazom. A mnogi, ki ne marajo običajev zaradi formalnosti, marveč zaradi njihovega bistva, so se rado-vali, da so se na dan Kristovega rojstva lahko do mile volje najedli pra-seiine in sarme in da jim na ulici ni bril mraz v noge in nos. Na prvi in ljudje osvobodile «lumpenproletarizirania» in se rešile bednega stanja. Cim pa bodo muslimanke v množicah vstopile v gospodarska področja, bo to kolosalen napredek in prava rešitev muslimanskega življa. ki ga je začela ogrožati velika, strašna opasnost degeneracije in izumiranja. Grozen roparski umor na Bledu Bled, 11. januarja. Komaj se je poleglo razburjenje zaradi dveh Uubavnih tragedij, o katerih je «Jutro* obširno poročajo, že je danes pretresel prebivalstvo Bleda in okolice nov strahoten dogodek. Zgodil se je bestijalen roparski umor. čigar žrtev je dekle Katarina Dežma-nova iz tukajšnje okolice. Zločin se je mora! zgoditi včeraj ali predvčerajšnjim. njeno truplo so našli danes in je orožništvo takoj uvedlo obširno zasledovanje. Da se zločinec čimprej izsledi in da se z njegovo aretacijo pomiri prebivalstvo, ki je zaradi grozotnega umora skrajno revoltirano, je bila brzojavno zaprošena za pomoč ljubljanska policijska direkcija. Strahovit spopad med tihotapci in finančnimi stražniki Pet žrtev v eni noči. Split, 11. januarja V severni Dalmaciji pri selu Uljane je došio do strašnega spopada med tihotapci in finančnimi stražniki. Ob 3. zjutraj so prebivalci tega sela tihotapili 10 stotov sladkorja in prav toliko tobaka. Vso to zalogo, ki so jo prevažali z ladjo iz Za-dra, so hoteli izkrcati blizu domače vasi. Finančni stražniki so pregledovali vse ladje, ki so prihajale iz Zadra, ter so seveda hoteli pregledati tudi to ladjo, čim je pristala ob obali. Eden izmed finančnih stražnikov je stopil na ladjo, a tu ga je neki tihotapec takoj zahrbtno ustrelil z revolverjem. Drugi finančni stražnik je isti hip pomeril s puško na napadalca in ga ubil. V navalu strahovitega srda so planili ostali tihotapci na tega fin. stražnika ter mu razbili glavo . . . Na obali je zaoul neki mornar kraljeve mornarice streljanje in vrišč. Skočil je v čoln in se približal tihotapski ladji. Tihotapci so začeli streljati tudi nanj ter ga istotako ubili. Ko je opoldne izvedela za smrt tega mornarja njegova zaročenka, je skočila s strehe svoje domače hiše in se ubila. Tako je tihotapstvo povzročilo smrt petih ljudi. Oblasti vršijo vsestransko preiskavo. Slava guslarja Vučiča v Berlinu Kako se v Berlinu snemajo naše epopeje za zlate plošče. Sredi bučnega berlinskega \rvenja, sredi reke avtomobilov, avtobusov in tramvajev je zadnjih štirinajst dni vzbujal pozornost na ulicah tega velikega mesta sia-sit Črnogorec v slikoviti naredili noši, z guslami v roki in z jataganoni za pasom. To je naš guslarski prvak Tanasije Vučič, o katerem smo pred mesecem poročali, da je po aranžmanu znanega profesorja sla-vistike Oesemanna odpotoval v spremstvu odličnega poznavalca srbohrvatske narodne pesmi Luburica preko Prage v Berlin, aa v tamošnjem =Lautarchivu« na stroške nemške vlade zapoje za zlate gramofonske plošče serijo svojih najznamenitejših narodnih pesmi. Tanasije Vučič je kar v treh dneh postal znamenitost Berlina. V glasovnem arhivu so ga neprestano oblegali novinarski slikarji in fotografi, ki so s sliko in priliko hitro raznesli njegovo slavo. Obenem je prof. Degen takoj pričel z delom. V posebni dvorani pred mikrofonom je Tanasije Vučič prepeval svoje pesmi, a v drugi sobi. kamor je mikrofon prenašal glas, so se dogotavljale gramofonske plošče. Najprej vsaka pesem za poskušnjo, nato pa takoj za zlato ploščo, ki bo trajala tisoče in tisoče let čista in jasna,»kakor prvega dne. In komaj guslar zaključi pesem, že prof. Degen stavi ploščo na gramofon, ki drugi dan praznikov je toplo solnce mamilo številne Beograjčane v Topči-der, Košutnjak, in na Avalo. Prometna sredstva so bili avtomobili, tramvaji in noge. Treba pa je priznati, da so v vseh treh dneh bile noge najmanj zanesljivo prometno sredistvo. Kdor se jih je posluževal, ni hodil pokonci, ampak1 se e pozibavala. Ce ne drugače, po taktu ciganske muzike. Takto se je na Božič lahko videlo, koliko ciganov je v Beogradiu in koliko gosli in basov imajo ti cigani. Ti so razveseljevali vse, ki so slavili Božič. Ker pa so Božič praznovali tudi oni, so razveseljevali tudi same sebe. Na prvi dan praznikov so ljudje na promenadi posvečali pozornost veliki skupini ciganov, M se je vse dopoldne vozila v dveh »Fordih« po Terazijah. Cigani v obeh avtomobilih so prepevali na vse glas in neusmiljeno drgnili vijolino za svoj groš. V vseh varijetejih in zabaviščih se je plesal ^harleston in ob zvokih jaod bukvijo sredi samotne planine . . . Usmiljeni Samaritan. Gostoljubnega Stojana je njuna bridka izpoved globoko presunila. Takoj se je dvignil in se odpravil po njuni sledi v planino, da poišče in reši njune starše in najmlajšega brata. Dve uri ie taval navkreber po snegu in končno res našel pod bukvijo vse tri nesrečnike skoro že napol mrtve. Ko je najprej privzdignil starega Antona in njegovega sina. je opazil, da še kažeta znake življenja, dočim ie Antonova žena Elizabeta bila vsa trda in premrla od strašnega mrazu. Stojan je natovoril Elizabeto na hrbet, a Anton in Jožek sta s težko muko stopala za njim. Hodili so dolge, dolge ure in končno, proti večeru vendarle srečno dotava!i do Stojanovega zavetišča. Tu, na toplem, v gostoljubnem zavetju se ie Stojan izkaza! za pravega Samaritana. Popolnoma razumno je vse tri preniražene najprej zmasiral in jih tako obudi! k popolni zavesti, nato pa jih ogrel ter nahranil in uredil prenočišče. Naslednje iutro je Stojan vso družino opravil z vso svojo razpoložljivo obleko in jih s sankami prepeljal do svoje hiše. kjer jih ie dobro nahranil in zopet pridržal tia prenočišču. Siromaki se niso mogli kretati. ker so jim roke in noge popolnoma ozeble. Mučeništvo bedne družine. Naslednje jutro je Stojan Gramič obvestil o tej strašni tragediji bedne rudarske družine varnostne organe, ki so takoj odhiteli na pomoč in ie bila vsa družina prepeljana v sresko bolnico v Boljevcu. Ko so jim tu zdravniki izkazali prvo pomoč, je bila družina prepeljana v oblastno bolnico v Zaiečaru. kjer se sedaj nahajajo v pravem muče-niškem stanju. Z rok in nog jim odpadajo koščki mesa. Njihovo trpljenje ie strašno, vendar je upati, da bodo ponesrečenci ostali pri življenju. Denarna pomoč jim je nujno potrebna. t Ljubljansko življenje v številkah policijske statistike Službeni podatki policijske direkcije iz kronike minulega leta strahu. Komaj je zajavkala: »Ali si ga, Peter?« »Sem ga, ja« je zamrmral in vrgel na ramo šop detelje, ki }o je Jug vrgel iz kozolca in valil po trati. Ni izobesil v zori zastave skozi lino, ali žena je nekaj obešala tam gori. Bile so fantove . . . Čudeži vsemir ja (Prihodnji filmski spored ZKD) Zopet prinaša ZKD nov monumentalen film, ki bo brezdvoma vzbudil vseobče zanimanje in občudovanje med našo publiko. Film je delo kulturnega oddelka evetovno-znane tvornice aUfac v Berlinu in nam prikazuje v 7 krasnih delih čudeže našega zvezdnatega neba. Ogromna materija astronomske vede je predočena na najnazornej-ši način, nikakor ne fantastično temveč na podlagi dolgoletnega, trudapolnega študija in potom mnogobrojnih poskusov ua tak nazoren način, da je lahko pojmljiv vsakemu lajiku. Cela množica operaterjev in 15 risarjev je imelo posla nad 3 leta, da so podali najtežavnejše probleme našega planetnega sistema na tako lep, nazoren in okusno umetniški način. V prvem delu filma »Na potu k resnici« vidimo dolgotrajni razvoj astronomske vede. Največji možje na tem polju, Ptolomej, Kopernik, Kepler, Newton stokajo živi pred naše oči ter razvijajo pred gledalcem svoje nauke in nazore. Nadaljni del filma nam razkazuje resnice o stanju najzvestejšega I spremljevalca našega zemeljskega planeta t. j. meseca, nadalje razna ozvezdja, velikega medveda, veliki in mali voz, olejade itd. V tem delu vidimo med drugim tudi odkritje povečaInega stekla, s pomočjo katerega se je posrečilo današnji vedi vedno bolj in bolj prodreti v temo in tajno nebesnih tele6. Ves vpliv solnca na našo zemljo, dan, noč, letne Čase razne poprej nepojmljive elementarne sile, viharje, plimo in oseko, vse to nam razloži film v 3. in 4. delu. Nato nas popelje s pomočjo fantastičnega zrakoplova na različne zvezde in nebesna telesa in tu vidimo kakšni bi morali biti ljudje v slučaju, da bi na njem bivala človeška bitja. Krasne so te slike in izredno zanimiva njih vsebina. Zadnji del filma pa prekaša po svoji lepoti vse svoje prednje dele; tn vidimo konec naše zemlje in 6icer kot ledeno smrt vsled pojenjajoče toplote solnca ali pa vsled katastrofe ob priliki trčenja dveh nebesnih teles — ognjeno smrt in konec naše zemlje. Nepopisno lep je ta film, ki zapušča pri vsakomur ogromen utis. 1» tega filma šele vidimo prav za prav, da smo ljudje kliub genijalnosti človeškega duha le slabotne stvarice, ki trepečemo ob pogledu na vsa čuda stvarstva in ob slutnji — večnosti To prekrasno ogromno filmsko delo, ki je izredno poučno in obenem zanimivo, bo predvajala ZKD prvič v Ljubljani in sicer ob predavanju g. prof. Dolžana v prostorih kina Matice od prihodnje sobote dalje. Ker se spored predvaja le pri 4 predstavah, opozarjamo že danes vsakogar, da 6i pravočasno preskrbi vstopnice. Naj ne bo nikogar, ki si ne bi ogledal tega veličastnega filma. Kulturni pregled Ljubljana, U. januarja. Ljubljana je danes mesto, ki Šteje s bliž« njo okottoo skoro do 80 tisoč du& Po uE> c ah v ouituumu vrvi živahno življenje, mrtvilo pa ne vlada tudi na periferijah, ki ima vsaka zase svoje posebnosti V mestu s tolikim prebivalstvom vseh slojev se pač sleherni dan kaj dogodi Življenje ustvarja vse mogoče dogodke od kriminalnih zloči* nov do skromnih navihanosti in ljubkih i<£L Vse to življenje in utripanje srca Ljub ljane motri s strogim očesom oko postave, ki budno čuva nad varnostjo posamezni« kov. Krfmlnallstlka v Ljubljani Ljubljana se je po vojni razvila v skoro* da veliko mesto, v katerem niso doma sa* mo tipd predvojne Ljubljane, maroljubneži In dobrodušneži. Naselili so se pri nas tudi različni tuji elementi ki pa jih danes srna« tramo prav za tako pristne Ljubljančane, kakor domačine iz poljanskega ali krakov« skega okraja. V Ljubljani in okolišu živi stalno 2877 tujih državljanov. Ljubljansko prebivalstvo se je pomešalo z vsemi mo« gočiimi priseljenci, ki pa — z izjemami — nikakor niso na kvar sliki celokupne Ljub« ljane. Vendar pa se ponekod, v temnih luknjah ali pa tudi v dostojnih stanovanjih skrivajo nevarni kriminalni tipi. Ti so po svoji naravi nevarni, včasih ne smo tujemu imetju, marveč celo življenju. Po statistiki ljubljanske policijske direk« rije je bilo izvršenih v letu 1927. skupno pet umorov in detomorov. Ropov je bilo izvršenih šest. Zaradi požiga so bile areti« rane tri osebe, zaradi tatvin pa kar 132. Zaradi težkih telesnih poškodb je bilo ova« demh 14 oseb, izmed katerih jih je moralo v ječo 10. V tolikem številu prebivalstva se pojavljajo tudi abnormalni tipi, ki so v pre teklem letu zagrešili nasilstvo nad desetimi ženskami. Zaradi poneverbe in goljufije je bilo skupno aretovanih 37 oseb, dočim je prispelo ovadb 43. Zaradi pregreškov zoper varnost življe« nja je bilo aretiranih 6 oseb, podanih pa 31 ovadb. Zaradi hudodelstva proti državi je bilo aretiranih 19 oseb, zaradi javnega nasilstva 31, zlorabe uradne oblasti 2 in motenja vere 2. Proti telesni varnosti se je pregrešilo 9 oseb, ki so bile aretirane, do« čim je prispelo ovadb 545. Zaradi berače« nja, vlačugarstva in tajne prostitucije je bi* lo spravljenih za rešetke 283 oseb. ovadb pa je prejela policija glede tega samo 52. Največ je bilo kršitev cestnega policij« skega reda; skupno je bilo ovadenih 2031 oseb. Policijsko uro je prekršilo 380 gostil* ničarjev, kar pa seveda ne spada v krimi« naKsfiko. Da so Ljubljančani veseljaki in da jih dobra volja ne mine tudi po policij* skih urah na ulicah, priča dejstvo, da je bi* lo ovadenih zaradi kaljenja nočnega miru 553 oseb. Skupno je prejela policija vseh ovadb 5250, a aretirala je 783 oseb. V poli« cijskem zaporu je prestalo kazen 518 oseb. Na globah ic bilo izterjano od 2897 oseb v ljubljanskem policijskem okolišu 89.635 dinarjev. • Samomori in nesreče Spričo težke socijalne bede, ki vlada še vedno pri nas kakor drugod, je v preteklem letu marsikdo sam odšel ali vsaj skušal od* iti v prostovoljno smrt. Seveda pa vseh slu« čajev ni pripisovati le bedi, marveč so bili merodajni tudi drugi vzroki. Izvršilo je v preteklem letu samomor 14 oseb, obenem pa beleži statistika 16 samomorilnih poiz* kusov. Smrtne nesreče so se pripetile 4, nezgode s smrtnih izidom pa 62. Rdeči pe* tclfn je tekom leta zakikirikal 30krat. Odgoni in izgoni Ljubljana je na glasu kot gostoljubno mesto, vendar pa to gostoljubnost nekate« ri izrabljajo. Priteple so se k nam vsemo« goče vlačuge, pa tudi razni drugi lahkotni* selnežl Odgnanih in izgnanih je bilo te« kom leta iz mesta moških in še več žensk skupno 186. Tujski promet Tujcev je pripotovalo tekom leta k nam 48.790, med katerima so bili po večini tr« govci, pa tudi letoviščarji raznih narodno« sti, tudi z drugih kontinentov. Stalež osobia policijske direkcije znaša skupno 210 oseb. Izmed teh je 7 kon* ceptnih uradnikov s fakultetno naobrazbo, mi pozdravil kralja ter mu želel srečo. Kralj je nato odvedel badnjačarje v mali salon, kjer so badnjak položili v Ogenj, nakar so bili gostje pogoščeni s hladno in vročo rakijo. Raporti policijske direkcije so tekom pravoslavnih božičnih praznikov zabeležili prav odlično število tatvin, malih požarov in raznih nezgod. Dežurnim uradnikom so prazniki povzročili toliko dela, da so ti možje skoro onemogli. — Haho . . . halo . . . policijska direkcija? Ukradli so mi prase za Božič .. . Bilo je lepo rejeno . . . — Zakaj ga pa niste čuvali gospod? Kje vam naj sedaj najdemo prase? Gotovo ga ni več na svetu . . . — Ubil se bom gospod! Pozval sem goste, tasta in taščo . . . Kaj naj sedaj počnem? In spričo takih razlogov mora dežurni uradnik obleči plašč In pohiteti na ulico, da med tisočerimi poklanimi prašički najde ravno onega, ki je bil ukraden. Ko se po brezuspešnem lovu vrne nazaj v svojo sobo, ga že zopet čak)a grmada beležk, lri jih je policijski agent pripravil v njegovo veselje. Vse samo tatvine, požari, nezgode, pretepi, izpadi pijancev napram samotnim pasantom . . . Posebno agllnl so bili beograjski apaši. Tudi oni so kot dobri pravoslavcj hoteli praznova-ti Božič s pečenko tn dobrim vinom In so se z obofim preskrbeli, kakorkoli jfm Je naneslo. Nekaterim je uspelo, drugI pa so božične praznike prestali v — ^ta-roslavnl glavnja«. Po *PolMkfr. 6 nadzornikov in policijskih agentov v IL kategoriji, 7 policijskih manipulacijskih uradnikov IIL kategorije, 22 policijskih agentov tretje kategorije, 11 policijskih agentovtfzvamčnikov, 15 pisarniških rvanič* nic m 4 služitelji V staležu osobja varnost* ne straže sta dva nadzornika II. kategorije, okoliških nadzornikov zvaničnikov je 19, višjih stražnikov 83, stražnikov 5 in straž* nikov*pripravnikov 29. Služba se opravlja tudi na konjih. Dva konja se navadno upo« rahljata za prevažanje aretirancev, ki po« tujejo bolj cnobels v zapor, namreč,v tako zvanem »zelenem Henriku*. V tehničnem oddelku policijske direkcije je bilo fotografiranih tekom leta 290 oseb. Štiri fotografije so bile posnete na mestu zločinov. Daktiloskopiranih je bilo 277 oseb. V raznih primerih je stopil v akcijo tudi policijski pes, ki se je šestkrat dobro obnesel. Trgovci z dekleti v Mariboru Neznana usoda dveh slovenskih deklet. Maribor, U. januarja Že nekaj dni se po mestu govori o dveh dekletih, ki sta najbrže padli v roke pre-vejanih kupčeva^ev z belimi sužnjami in doživljata sedaj žalostno življenje bogve v katerem kraju naše države. Oblasti sicer pridno vrše preiskavo in poizvedujejo na vse strani, toda doslej brez uspeha. Dne 3. t. m je odšla 201etna Eliza Kai-serjeva, delavčeva hčerka iz P obrežja, v mesto, da se informira glede službe. Zgla-sila se je v tem namenu tudi v posredovalnici za službe v Vetrinjski ulici. Kmalu za njo je stopil v pisarno neznan, čedno oblečen gospod in pričel Kaiserjevo nagovarjati, da bi š'a v Čakovec k njemu šivat. Obljubil ji je 400 Din mesečne plače. Toda Elizi se ie najbrž zdel neznanec sumljiv in je zato odklonila njegovo ponudbo z besedami: »Z moškim ne-grem nikamor!«... Neznani gospod se je nato mirno odstranil. Prvi napad je bil torej odbit. Čakala pa jo je še nova zanka, na katero Eliza Kai-serjeva ni bila pripravljena. Kmalu za neznancem ie namreč stopila v posredovalnico elegantna dama. Kar se ni posrečilo njenemu predniku, je dama, ki je bila oči-vidno njegova pomočnica v nečednem poslu, z lahkoto dosegla. Eliza Kaisenjeva je z veseljem sprejela njeno ponudbo za službo. Vsa radostna in srečna je takoj odhitela domov in sporočila svdji materi Mariji, da je pravkar dobila zelo dobro službo in da ji bo že s potovanja pisala, kako se ji godi. Eliza Kaiserjeva se je nato poslovila od svoje matere in še isti dan odpotovala z neznano damo v smeri proti Zagrebu. Od takrat pa do danes ni od nje nobenega glasu več. Prestrašena mati sumi, da je postala njena hčerka žrtev brezvestnih kupčevalcev z dekleti. V tem lo utrjuje dejstvo, da je Isti brezvestnež istega dne nagovarjal tudi l7letno Marijo Potiskovo in jo v resnici zvabil v svoje mreže. Tudi o Potiskovi ni od takrat nobene vesti. Kdo sta bila elegantni gospod. In dama, tega nihče ne ve. Kdor bi kaj natančnejšega izvedel o usodi obeh slovenskih deklet, naj to takoj sporoči najbližji orožniški postaji. Smrt pri padcu s senika 44 - letni dninar Leopold Brunček padel vinjen s senika na betonska tla In ostal na mestu mrtev. Litija, 10. januarja Včeraj dopoldne je našel čevljarski vajenec Janko Arh iz Leskovca pri Krškem v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja g. Cerarja v Gradcu neznanca, ki je ležal nepremično oa deh. Mislil je, da tujec spi, zato ga je pričel klicati. Njegov trud pa je bil zaman, zaradi česar je opozoril na nepremičnega gosta Cerarjeve. Ti so najdenca dvignili in spoznali v njem (pri njih usluibeneiga dninarja 44-letnega Leopolda Brunčka. 0 dogodku so Cerarjevi takoj obvestili orožmke, ki so pri podrobni preiskavi ugotovili, da ni na Brunčkovem truplu nikakih znakov nasilnosti. Le nad levim očesom je imel večjo rano, ki je nastala očitno pri padcu, poleg tega pa je imel zlomljeno nosno kost, najbrže zaradi padca na betonski podstavek. Po sestavi zapisnika in ostalih formalnostih so odredili orožniki prevoz Brunčko-vega trupla v mrtvašnico farnega pokopališča na Savo; Brunček je namreč brez sorodnikov. O tragičnem koncu Leopolda Brunčka smo zvedeli še naslednje: Brunček ]e bil trezen, dober delavec in tihega značaja, docela pa se je spremenil, kadar se je udal pijančevanju. V pijanosti je bil surov in prepirljiv ter se je posebno rad zoperstav-Ijal orožnikom, Id so imeii zaradi njegove izredne telesne moči precej posla z njim. Tudi usodnega dne 8. t m. je Brunček ves dan popival ter bil zvečer že močno vrnjen. Zibajočih se korakov se je podal kot običajno na senik k počitku. Gospodar ga je še videl, kako ie šel po stopnicah; zaklical je za njim, naj stopa previdno. Brunček je nato izginil v senik. Verjetno je, da je prikolovratil na rob senrka, kjer mu je zmanjkalo tal pod nogami, zaradi česar je izgubil ravnotežje ter padel v 4 metre globoko shrambo na betonska tla in ostal na mestu mrtev. Po drugih verzijah, kar pa Je manj verjetno, si Je hotel Brunček prihraniti pot po stopnicah, zato Je skočil s senika navzdol v shrambo, skok pa je bil smrtonosen. Naj bo že tako ali tako, gotovo Je, da je kriv njegove smrti — alkohol. Ob nenadni smrti Leopolda Brunčka se le pojavila med litijskimi prebivalci govorica, d« j« umri pokojni Brunček nasilne smrti. Včeraj dopoldne so namreč našii močno krvavo sled, ki je vodila izpred neke litijske gostilne preko savskega mostu do ograje GrOmvaldovega vrta, tam pa je mahoma prenehala. Nenadna Brunčkova smrt naj bi bila v zvezi s krvavo sledjo. Utemeljenost te ljudske govorice bo vsekakor dognala sodna preiskava. Pokojnega Brunčka pokopljejo jutri na savskem pokopališču. Žrtev batinastva Razburjenje v Jagodini zaradi smrti aretiranca. Izvozniku Avramu Tajnacku v Jagodini je bilo nedavno ukradenih 30.000 Din. Sum je padel na Stamenka Sav;da iz Sičevca. Bil je aretiran in policijski organi beličke-ga sreza so začeli voditi preiskavo. Cez par dni po aretaciji ie osumljeni Stamen-ko nenadoma umrl v jagodinskem zaporu. Ta nenadna zagonetna smrt aretiranca je povzročila veliko razburjenje v Jagodini in v vsej moravski oblasti. Med ljudstvom vlada splošne prepričanje, da je Stamen-ko podlegel poškodbam, ki so mu jih v zaporu prizadejali policijski organi. Za afero se je zainteresiralo tudi notranje ministrstvo, ki ie poslalo v Jagodino inšpektorja Kosto Rankoviča, da izvrši preiskavo. Truplo Starnenka Saviča je bilo ekshumirano. Ne ve se, kakšno mnenje so •podali zdravniki. Očividci in številne priče med tem težko obremenjujejo preiskovalne organe. Da so domneve ljudstva upravičene, dokazuje dejstvo, da sta bila takoj suspendirana sreski poglavar Vitomir Kazimiro-vič ta policijski pisar Peter Petrovič; obenem pa je inšpektor Rankovič zahteval od ministra za vojska in mornarico, da se suspendira tudi orožniški podporučnik Pavič, ki je istotako osumljen, da je Stamenka pretepal v zaporu. Nadaljnjo preiskavo v aferi, ki daje točno sliko današnjega bati-naškega režima, vodi poglavar ražanjske-ga sreza. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 11. Januarja Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 80.000 Din dobi št. 1.970. 60.000 Din dobi št. 52.191. 40.000 Dm dcbi št 9.880. 30.000 Din dobi št. 63.136. 20.000 Din dobi št. 75.344. 10.000 Din dobita št. 728 in 20.326. 8.000 Din dobi št. 50.562. 3.000 Din dobijo št.: 3-524. 7381, 51.506 ta 58.653. Kako je Peter rešil Loko strašne zveri - divjega merjasca Škofja Loka, 11. januarja. Pod Križno goro na Trnju tik za Staro Loko ima lovec Peter čedno domačijo s trdnim kozolcem. Vse to ima še danes, ko pišemo to gro« zovito storijo, nima pa več strahu pred kr* voločnim divjim merjascem, ki je pred njim trepetala Skofja Loka z vso svojo šw roko okolico, in so se razburjali zavoljo njega vsi lovci ki jih je samo v mestu in bližini malo nad dvesto. Res je že točno dognano in zabeleženo število zajcev, ali lovcev še vedno ni mogoče prešteti. Vsaj za dober tucat jih je več kakor zajcev. Če so torej povsod drugod v obeh slo* venskih oblastih letos v modi orjaški mer« jasci, skoraj tako veliki kakor sloni in krvi žejni kakor tigri, je vendar morala imeti najgrozovitejšega merjasca pisana Loka. Ali ustrelil ga je s kroglo in presekal ga je na dvoje s sekiro lovec Peter s Trnja. Z novicami po časopisih se je tudi v lo« ških lesovih prikazala strašna zverina. In dvakrat po sto hrabrih jagrov je basalo puške, dvakrat toliko pridnih gospodinj je pa iskalo merjasca po «Kuharskih bukvi« cahi«, aSlovenski kuharici« in po Katarina Prato, ki je iz nje vse prepisano, kar je res dobrega. Še preden so ga našle izvidnice in patrulje lovcev, so imele recept za najdeli-katnejšega merjasca vrle kuharice. »Kuhanega bomo, s sladkim črešnjevim kompo-tom!« Tega danes ne najdete v nobeni restavraciji in v nobeni trgovini več v Ljubljani, ker je toega pokupila In znosila v Loko potovka Lenka, ki ostaja v mlekarni Pred škofijo. Pa še Škrpinka je morala pomagati, ker na kompote Ločani ne dajo dosti. No, sedaj pa je založena dolina s to sladkarijo gori do Gorenje vasi in na drugi strani do Zalega loga Le merjasca ml Ker ga Je ustrelil in na en mah presekal Peter s Trnja. Malo mrzla ta malo meglena noč je bila, da se je tudi bistrim lovskim očem razločilo le vse na pol — luna pa je ravno gori prišla. In tudi malo sape je bilo. Pa vendar je Peter na preži Jasno videl, kako Je Iz kozelca skočilo nekaj velikega in kosmatega ter se zaletelo v kolobarju. »Ga že imam! Fant, še sekiro!« je za-vipil, ko je skočil po puško in s preplašenim fantom stekel proti kozelcu. Dvakrat ga Je pihnil, ali mrha je šla še v kolobarju proti zadnjemu štantu kozelca. Še dvakrat je počil za njim, pa vražji kosmatinec še ni obstal. Črna pošast se Je prevalila, da Je trepetajoči sinko s sekiro v roki zajavkal: »Ali vidiš, oče, kakšne dolge ščetine ima?« . . . Močneje Je zapihala sapa, Petra Je spre-leiela vročina od togote in vsekal je za zverjo še dvakrat, da so vekall otroci po vasi in molile babnice roženkranc. Zverina pa Je kobalila po mlečni megli ob kozelcu. »Izus, Marija, hudič, tu Imaš,« je zatulil Peter in vsekal kar s sekiro, fant je stekel in žena na »ganku« se je prekrižala v Ljubljanska drama Četrtek, 12. Mnogo hrupa za nič. B. Petek, 13. Boljši gospod. C. Sobota. 14. Ob 15. pop. Mnogo hrupa za nič. dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 15. Ob 15. pop. Snegulčica in škratje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer. Ukročena trmoglavka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ljubljanska opera Četrtek, 12. Zaprto. Petek, 13. Orlov, opereta. Gostujeta člana mariborske operete, gdčna Lubejeva in g. Harastovič. Izven. Znižane cene. Sobota, 14. Madame Butterfly. Gostujeta ga. Staller-Stotter in baritonist Neralič. A. Nedelja, 15. Ob 15. pop. Poljska kri, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer. Zaljubljen v tri oranže. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz- Mi riborsko gledališče Četrtek, 12.: »Logarjeva Krista». D. Kuponi. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: »Živela tatovi*. A. Kuponi Gostovanje češkega igralca Edvarda Ko-houta v naši drami. V četrtek, dne 19. januarja bo gostoval v naši drami član praškega Narodnega divadla, gosp. Kohout kot Hamlet v istoimenski Shakespeareovi tragediji. Na to gostovanje opozarjamo že sedaj vse v Ljubljani živeče rojake znamenitega igralca, kakor tudi vse prijatelje češkega naroda. Vstopnice se lahko že od danes naprej rezervirajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Mariborski člani, gostje v ljubljanski opereti. V petek, 13. t. m. gostujeta v ljubljanski opereti pri predstavi Orlov člana mariborskega gledališča, gdčna Lubejeva in g. Harastovič. Oba člana sta izvrstna operetna igralca in pevca ter sta z izredno lepim uspehom v istem delu nastopila tudi začetkom letošnje jeseni na zagrebškem odru. Petkova predstava »Orlovat se vrši izven abonmaja. Cene so deloma znižane. Celjsko mestno gledališče pripravlja kot prihodnjo noviteto Sardoua veseloigro v treh dejanjih . Z.veseloigro bo ustreženo zlasti onim obiskovalcem gledališča, ki si žele zdravega humorja. Naslovno ulogo bo igrala gdč. Sončeva, glavno moško ulogo pa gosp. Bratina, ki igro tudi režira. Koncert Akademskega pevskega zbora se bo vršil nocoj ob 20. uri v Unionu na čast inozemskim delegatom. Vsak naj si pravočasno preskrbi vstopnice! — Dobilo se v predprodaji v Matični knjigarni In zvečer pri blagajni. »Orlov« na mariborskem odru. Krasna opereta »Orlovc, ki je doživela po vsem svetu nebroj repriz, se vprizori prvič v tej sezoni v nedeljo, 15. januarja, ter bo gotovo zelo privlačna, ker je letos zasedba neprimerno boljša kot lani in se itak ?e prvovrstna oprema še deloma izpopolni. Opozarjamo na današnji koncert, katerega priredi Svet slušateljev ljubljanske univerze in pri katerem sodelujejo poleg akademskega zbora ljubljanske univerze pod vodstvom Franceta Marolta še konservatoristi Karel Rupel (vijolina), Marjan Rus (bas) in Pavel Šivic (klavir). Skrbno izbran spored, na katerem je v prvi vrsti zastopana naša zborovska literatura kakor tudi dobro ime vseh sodelavcev nam jamči za umetniški uspeh večera. Koncerta se udeleže tudi v Ljubljani se nahajajoči člani mednarodnega udruženja visokošolcev. Začetek koncerta je točno ob 20. uri v Unionski dvorani, pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni, kjer se dobi tudi natančen program. BegovMeva drama cBožji človek* se je igrala v Los Angelesu pod naslovom cThe Devils Plum Tree». Drama pride v kratkem tudi na ne newyorški oder. nastopil z Motnarjevo »Igro v gradu«. Ne da b! se spuščali v podrobno razmotrivanje, moramo zapisati, da je bil uspeh Sentjakobčanov za one. ki ne poznajo njihovega tihega, a intenzivnega dela, skoraj da presenetlijv. Res Je, da ie igro zrežiral g. Milan Skrbinšek in ji daJ svoj ton. ki ga ni bilo težko občutiti, vendar so posamezni interpreti pokazali takšno doraslost za svoje vloge, toliko rutine in igralskega duha, da smo na hipe pozabili, da nimamo pred sabo poklicnih igralcev. Merjeni s strožjim merilom, bi morali brez dvoma pristati na to ali ono nepopolnost, hibo, neospiljenost; Če pa zahtevamo od ■poklicnih igralcev z vso pravico večjo nijan-siranost igre, intenzivnejšo jezikovno in glasovno kulturo itd., pa se pri teh ljubiteljih odra, ki žrtvujejo drami največji del svojega prostega časa, z vso pravico vprašujemo, odkod toliko samostojnosti, tehnike hi igralskega nivoja, kakor so nam pokazali snoči?! Ne dvomimo, da gre hvala požrtvovalnemu delu in njihovi posebni ljubezni dc odra. Podčrtati moramo zlasti vloge Kortha (gosp. Karus), Adama (g. Blaž) in Annie (gdč. Wri-scherjeva), ki so bile prav zanimive, povprečen nivo diletantizma presegajoče stvaritve nadarjenih ljubiteljev oderske kulture. Malo manj izdelan se nam Je videl Mansky (g. Lovrič), čeprav Je tudi ta — podobno kot gg. Košak, čuk m Gnidovec, pokazal resen trud, da nas preseneti s sigurno in jasno igro. Komad sam — anekdota v treh dejanjih ga imenuje avtor — Je duhovit b zabaven teater-ski feHton, če se lahko tako izrazimo, pfsan z Molnarju lastno živahnostjo tn previdnostjo. Avtorjeva močna rutina ga v zadnjem hipu reSnJe pred banalnostjo in ga stori prikupnega. Komadu in igralcem, pa tudi primeroma prav dobremu obisku gre hvala, da je bil gledališki avditorij ves čas animiran; «SentJakobčani» so bili deležni večkratnega navdušenega aplavza, ki jim bodi plačilo in bodrilo k nadaljnjemu delr B. «Šentjakobski oder» v ljubljanski drami Delovanje naših diletantskih odrov bi zaslužilo večjo pozornost slovenske Javnosti. Ne gre toliko za posamezna društva, koKkor za ceVoten pojav, kJ Je v naši ožji domovin! razveseljivo razširjen in Id ni brez večjega vpliva na naše kulturno Življenje. Stotine ljudi obeh spolov se vnema za odersko delo, vadi v samostojnem oblikovanju hi podajanju vlog, uri v nastopil in se uvaja v besedno kulturo našega jezika. &limo naravne ambicije po uveljavljenju lastne osebnosti Je tu tudi nekaj iskrenega idealizma. Mar-sflcak talent se precedi skozi to sMo za poznejše umetniško . delo, a najvažnejše Je, da se na ta način liri na kmetih in v mestih zanimanje za dramaitsko In Igralsko umetnost: ra diletanti bodo vedno lahko prišli med narod umetniki, kakor ]e njih velika naloga, da ne ostanejo na otoku izvoljenih ali privilegiranih. SnočJ smo videli na odrn ljubljanske drame sad takega stremljenja in dela: Šentjakobski oder, k! sto]! na lestvici naših diletantskih odrov najbliže pravemu, umetniškemu gledališču. Je Slavonija v Jakopičevem paviljonu Saj res ni mogoče zamerili, če ljudje v tej megli ne najdejo Jakopičevega paviljona in Tomerlinove razstave, ki je v njej izložil bogato zbirko slik iz življenja Slavoncev. To spoznamo v razstavi skoraj ravno tako podrobno, kakor v etnografskem muzeiu ali iz velikega, do sedaj na žalost še vedno ne napisanega, niti objavljenega dela o tej blagoslovljeni pokrajini naše države. Tu vidimo Slavonijo, njeno pokrajino in srečne ljudi, ki uživajo njene plodove. Pastirje ob zori in ob zapadu solnca, pastirice z vezivom, ki daje narodnim nošam in pokrajini sami toliko pestrosti da je ni toliko niti na Slovaškem, niti na Madžarskem ali kjerkoli drugje na božjem svetu. Žareče barve maka v nepreglednem žitnem polju med Savo in Dravo, ki se ob nedeljah zgoste pred cerkvijo, pri pridigi ali se pa s procesijo razlijejo po vasi in med njivami kakor pisan trak, da jemlje njih čar očem vid. V solncu ali nevihti plava kakor cvet nad pisano družbo smejočih se in vriskajočih deklet, devojk in toplih snašic naša znanka — rdeča marela. Kakor že pri Manesu in Su-bicu, pri Uprki in Bužanu, ni tudi pri To-merlinu barvitosti narodnih noš brez tega dekorativnega emblema folklore, ki se tako lepo sklada z zelenim ozadjem pokrajine ob vsaki razsvetljavi, če sije solnce ali pa pod črnimi oblaki bližnje hude ure. Večjo folkloristično kakor umetniško vrednost imajo tudi ostale Tomerlinove slike in ravno to najbolj ugaja naši publiki, ki zahteva od umetnika poduka v narodopisju in domoznanstvu, zabavnih teatralnih prizorov in narodnega življenja in drugih takih za vzgojo nacijonalne misli potrebnih ilustracij v barvah, ki jih moderni umetniki kljub prigovarjanju za probudo naroda vnetih krogov zanemarjajo tako trmasto z izgovorom, da ustvarjajo pač le samo estetske vrednote, ne pa vež ilustracij k narodni zgodovini in etnografiji. Na sedanji razstavi je pa prav vse, kar si naše občinstvo le zamore lepega poželeli-Zagorele stare in mlade ciganke s cekini ckrog suhih ali zalitih vratov, zlati nizi tudi okrog vratov bujno koetimiranih, vročiji Slavonk, pisane rute in §e bolj živobarvna vihrajoča krila z vezeninami in mnzej narodnih ornamentov na kožuhih ter po obleki mišičastih fantov in mož. Od golega otroka v zibki do zgubane starke, od paše do pridelovanja lanu in od oranja do žetve — vse, prav vse lahko občudujemo v tej tm-pozantni zbirki folklorističnih motivov. Če potrdimo še to, da se obiskovalcem ni treba bati impresijonizma aH ie hujSega modernizma, ker Tomerlin slika le tako, kakor je všeč najširšim plastem naše Javnosti, potem tudi lahko rečemo, da m publika ne sme več pritoževati na Narodno galerijo, češ. da ji v paviljon« vedno nudi le pretežko umetnost, ker se naie slavno in za lepo umetnost vedno navdušeno občinstvo take rodoljubne in zares lepe umetnosti na tej razstavi lahko nanžlje do sitega. ===== « JUTRO* St. 10 = Domače vesti Četrtek 12. I. 1928 Druga številka »Življenja in sveta" Prihodne dni bo dostavljena vsem naro6» nikom aJutra« 2. številka naše tedenske re» vije «2ivljenje in svet*. To je poslednja, ki jo prejmejo tudi oni, ki našega zabavno« poučnega tednika še niso naročili. Nadalj« nje številke bomo pošiljali zgolj na-ročni* kom. Druga številka prinaša v prevodu krasno povest prvovrstnega ruskega pisatelja Iva« na Bunina »Gospod iz San FrasnciscaIz ruskega slovstva je tudi povest «Carjevič», ki opisuje Petra Velikega ifi njegovo ženo Katarino L Iz francoščine je prevedena ljubka črtica «čudoviti zvon*. Vsakega čitatelja bo zanimal zgodovin« ski članek «Lepa služkinja iz Marienburga na carskem prestolu», ki govori o karijeri Livonke Marte, ki Je postala iz hišne ruska carica. Objavljena je tudi njena slika, sli« ka njenega moža Petra Velikega in nje lju« bimca Menjšikova. Članek «Čudežni pojavi v živalstvu» nas seznanja s presenetljivo histerijo pri živa« lih, s pojavi, ki spominjajo na nekatere «cčudežne» lastnosti Terezije Neumannove iz Konnersreutha, o kateri govori vsa Evi« ropa. O spiritizmsu razpravlja s stališča so« dobne znanosti nadaljnji poljudno spisani članek. Prav zabavne so anekdote iz sovjetske Rusije, medtem ko nas izviren prispevek češkega potovalca V. Nemca «Moj sluga So!iman» popelje v Egipt, na rob Saharske puščave. Praktičnega značaja je s petimi ilustra« cijami opremljeni članek «Zenska telovadi ba». Mično in ljubko pripoveduje kapitan \V. Ohlsen v «■Zgodbah z morja* o lepoti mor« ja, o njega nevarnostih, o romantičnem življenju pomorščakov itd, Z najnovejšimi znanstvenimi rezultati seznanjata čitatelje članka «Vsemirje» in *Novosti» o postanku človeka». Vsebina številke je tedaj zadosti pestra in mikavna; slehernemu čitatelju nudi do« volj razvedrila in pouka. V tem pravcu se bo gibala naša tedenska .revija tudi nada« lje in se — če jo bo slovensko občinstvo podprlo z obilnim naročevanjem — čedalje bolj izpopolnjevala. Vsak zaveden naročnik «Jutra» postani naročnik «rŽivljenja in sveta»! Za 60 Din na leto ne dobiš nikjer drugje tednika, ki daje na leto čez 1400 strani pestre in ilg« strirane vsebine! Poslužite se položnic, ki smo jih prilo« žili «Jutru» in odpošljite takoj vsaj delno naročnino! * Z ljubljanske univerze. Redni profesor na tehnični fakulteti ljubljanske univerze Ir.ž. Viktor G o s t i š a je napredoval v 2. skupino I. kategorije. + Osebne vesti s pošte. Imenovani so: E. Vilhar za pb uradnika 11-5 na Ljubljani 1; za dnevničarje P. Kraje in J. Kok na Mariboru 2, Draga Mande?c in Fran Bevk na Ljubljani 1 in Prati Rossmanith pri III. ter tehnični sekciji v Ljubljani. Državni strokovni izpit za III. kategorijo pri pt. direkciji so položile uradnice: Fr. Avšič in K. Costa pri ravnateljstvu, B. Horvat iz Rogaške Slatine, Fr. Vestnjak iz Dol. Lendave J. Což iz Maribora 2, Al. Pehani iz Rakeka, J. Loške s Trbovelj 1 in uradnik J. Pavlin s Pragerskega (vsi soglasno): uradnice: M. Kitzler in E. Korenini iz Ljubljane 1, M. Cretnik iz Murske Sobote, Fr. Hladnik iz Ptuja, A. Šavnik iz Beltincev, J. Ferjančič iz Maribora 2, P. Kurinčič iz Tržiča. Fr. Mrak z Rečice ob Paki; uradniki A. Tušek iz Podčetrtka, A. Ljubič iz Hrastnika, J. Zida rič iz Središča ob Dravi, J. Rataj iz Maribora, F. Zablatnik iz Ljubljane 7 in R. Cigler z ravnateljstva (vsi z večino glasov) * Komisija za izdelavo prosvetnega programa se tekom prihodnjega meseca ponov no sestane. Dotlej bodo delovali odbori, katerim so bile izročene resolucije, ki jih je sestavila omenjena komisija ob priliki svojega prvega plenarnega zasedanja. Ti odbori se konstituirajo še ta teden, da takoj prično svoje delovanje. Odbori se bodo pečali s prosvetnim delom programa, ki govori o osnovnih šolah. Ko odbori dovršijo svoje delo, se sestane pienum komisije, ki bo dal definitivno redakcijo načrtu, kateri bo nato predložen ministrskemu svetu. * Kongres znanstvenih delavcev naših« državnih muzejev. Predvčerajšnjim je bil otvorjen kongres znanstvenih delavcev vseh državnih muzejev v Jugoslaviji. Pri tej priliki je prijavljenih več predavanj na ljudski univerzi, ki so namenjena širokemu občinstvu. Med drugim bo delegat ljubljanskega muzeja dr. Mali predaval o Koroški. Kongres bo trajal tri dni. * Ameriška propaganda za naše kraje. V Januarski številki največjega ameriškega geografičnega mesečnika »The National Geographic Magazine«, ki izhaja v 1,500.000 izvodih, je na 46 straneh izšel opis Jugoslavije z mnogimi fotografskimi slikami. Članek je spisal Mr. Malville Chater, stalni sotrudnik omenjene, fotografije pa je pre-skrbel Mr. Hans Hildebrand. Imenovana Američana sta prepotovala leta 1926. za-padne kraje naše države. V članku, ki je naslovljen »Dalmatian Days« opisuje pisec svoje potovanje od Kranjske gore preko Zagreba v Dalmacijo. Opis je popolnjen s 25 fotografijami. Med fotografijami se nahaja Bled s cerkvico na otoku, Kranjska gora ter številni posnetki iz Zagreba, hrvatskega Primorja in Dalmacije Zlasti so zanimive kolorirane slike: Dubrovnik z zalivom Dioklecijanova palača, neretvanski most v Mostaru, Split in izb orno uspeli posnetki narodnih noš v Dalmaciji. Ako se upošteva veliko število čitateljev omenjenega lista, se lahko približno oceni njegova važnost in vrednost. + Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrla v visoki starosti 85 let hišna posestnica ga. Kristina Hudovernigova, roj. PauHtsch. Pogreb simpatične, splošno priljubljene ljubljanske dame bo danes ob 14. uri iz hiše žalosti v Kolodvorski ulici št 23. — V Gorici je umrl v 56. letu starosti posestnik g. Anton Jelenec. pogreb bo danes ob 14. uri iz sanatorija v Gorici na tamošnje pokopališče. Pokojnikoma blag spomnil, preostalim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt uglednega sodnika. V Trogiru je predvčerajšnjim umrl Marin Silobrčič, bivši predsednik okrožnega sodišča v Splitu. Pokojni Silobrčič je užival v vseh krogih dalmatinske inteligence velik ugled ter ie bi! splošno spoštovan zaradi visokega pojmovanja sodniških dolžnosti. ♦ Monumentalno poslopje pomorskega muzeja v Splitu. V kratkem bo razpisan natečaj za načrt monumentalnega poslopja pomorskega muzeja, ki se bo zgradilo v Splitu. Poslovpje bo zelo obsežno. V zadnjem času je pomorski muzej obogatel z nekaterimi novimi lepimi akvizicijami. ♦ Intervencija za nujno pomoč gladni Dalmaciji Kakor poročajo iz Splita, odpotuje danes v Beograd deputacija splitske oblastne skupščine, da intervenira pri vladi, poslanskih klubih ter Rdečemu križu za nujno pomoč stradajoče mu prebivalstvu v Dalmaciji. ♦ Zračni promet Zagreb-Beograd. Po vesteh iz Beograda, se prihodnji mesec otvori projektirani zračili potniški promet med Zagrebom in Beogradom. V ta namen sta naročena dva aeroplana najmodernejšega sistema »Junkers«. Vsak aeroplan bo imel prostora za deset potnikov. Aeroplana sta opremljena z vsem modernim komfortom Polet iz Zagreba v Beograd bo trajal dve uri, cena vožnje pa bo približno enaka ceni v 1. razredu brzovlaka Aeroplana bosta pievažala tudi pošto. Pri tej priliki bodi ome njeno, da je že izdelan načrt za potniški promet med vsemi našimi večjimi mesti, tako da bodo v doglednem času vsa večja mesta v naši državi zvezana potom zračnega prometa. ♦ Občni zbor hišnih posestnikov za Trbovlje in okolico se bo vršil danes 12. t. m. ob 15. uri v šoM v Trbovljah. Društva hišnih posestnikov za Celje in okolico pa nocoj ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Celju. Razen običajnega dnevnega reda bo na obeh občnih zborih poročal zvezni predsednik g. Frelih o novi davčni reformi in o stanovaniskem vprašanju ter se bo protestiralo proti čl. 69. fin. zak.', s katerim se hoče v Sloveniji lastnino popolnoma omejiti; protestiralo se bo tudi proti previsokemu obdavčenju lastnih stanovanj. Dolžnost vseh hišnih in zemljiških posestnikov — naj so včlanjeni ali ne in četudi nimajo najemnikov — je, da se važnih zborovanj polno števil no udeleže! 60 DIŠAVE SLON * Kredit za delavska stanovanja v Osje- ku. Kakor javljajo iz Beograda, je vlada v prihodnji budžet postavila večjo svoto za gradnjo delavskih stanovanj v Osjeku Bila je za to skrajna potreba, ker v Osjeku stanujejo delavci v razpadajočih barakah, v katerih biva nad dvesto delavskih rodbin. * Poštna služba. Izpraznjeno je mesto upravnika pri pošti škofja Loka. Prošnje naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. * Iz statistike zagrebške policije. Po uradnih podatkih je zagrebška policija tekom lanskega leta aretirala 12.412 oseb, predlanskim pa 10.748. * Visoka starost V Vojniku pri Celju je umrla te dni gospa Marija Pribil, vdova po respicijentu finančne straže, v visoki starosti 93 let. Pokojnica je bila najstarejša oseba v Vojniku. + Italijanski parobrodi v naših pristaniščih. Italijansko pomorsko parobrodarsko društvo »Zaratina« je nedavno sklenilo, da uvede nekatere nove proge, ki bi se tikale tudi naših pristanišč. Društvo ie sedaj začelo izvajati svoj načrt ter je te dni prvi psrobrod »Zaratine« iz Zadra doplovil v Split. * Razprava proti fašistoma Kodriču in Gaglianiju pred sodiščem v Ogulinu se je včeraj nadaljevala. Zaslišani sta bili dve priči, med njima policiiski obmejni komisar na Sušaku Ulčič. Razprava teče dalje. * Samomori. V Novem Sadu se je pred-snočnjim obesil David Franki, znan trgovec s čipkami in vezeninami. V obup ga je spravila slaba konjunktura, ki mu je zadnje čase povzročila velike izgube. — V Zagrebu se dalje množijo samomori z raznimi strupi Včeraj se je otrovala z oetovo kislino 26 letna Agata Zubenčič, delavka v vojaški pekarni na Savski cesti. Vzrok: nesrečna ljubezen. « |T|pp od Din 8. pletenine NOuAVltt [t*™* ^vat« bluze itd nudi F in M ROZMA*J. Židovska uL 7. « po reklam« nih cenah Testenine in dvonosladna kava znamke ».APETIT« so najboljše/ Zahtevajte jih v vsaki trgovini * Zaradi nepazljivosti ustrelil človeka. Na sv. Treh kraljev se Je v Sisku pripetil tragičen slučaj, ki je »h te val človeško žrtev. Ko se je Stepam Gregorič, sin posestnika iz Peščenice, z vozom h Steka vračal domov, }e prisedel k trfrmu na vez kovač Blaže-kovič, ki je bil prtoej vtnjee ter neprestano streljal z revolverjem. Ko Je zopet sproftl revolver, Je pijani kovač zadel desno sedečega Greroriča v čelo tako nesrečno, da mu Je kresk obtičala v možganih. Grego-riča so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je podlegel težki poškodbi. * Tajhistvenl razbojniki v dalmatinskem Zagorju. Nekateri seljaki iz Muča ln okolice v dalmatinskem Zagorju trd£, da so se tamkaj pojavili čudni ljudje z dolgimi lasmi v liškth kožuhih, oboroženi s puškami, ki so povsem podobni razbojnikom. Nekateri zatrjujejo, da so videli dva talka razbojnika, ===== 5 == Pozor! Pozor! Pozor! v Ljubljani. BODITE OPREZNI IN PAZLJIVI 1 PAZITE PRI VSAKEM KORAKU1 drugi pa trde, da jih je bilo pet. Povodom umora Mateja Ivandiča so orožniki izsle-dovali razbojnike v domnevi, da sta razbojnika morebiti Mutič in Rodič, ki sta pobegnila iz zaporov v Bihaču. Osumljena sta še nekega drugega umora, ki je bil te dni izvršen na cesti v Mucu. * Usoden padec z vlaka. Na progi med Poljčanatni in Lipoglavom je dne 9. t. m. zvečer dohitela tragična smrt mizarskega mojstra Jakoba Vršaka, doma iz Rogatca, a zaposlenega v kopališču Laško. Podrobnosti kako je nastala nesreča, se ne dajo ugotoviti. Vsekakor je Vršak po nesrečnem naključju padel iz vlaka. Padec je bil tako silovit, da je ponesrečenec obležal mrtev na licu mesta. Našli so ga ponoči ob progi. Zjutraj je bilo truplo po komisijskem ogledu prenešeno v mrtvašnico v Ločah. * Iz zapora je pobegnil. V Velikem Beč-kereku je bil nedavno zaradi razžaljenja Veličanstva aretiran in obtožen rezervni kapetan J. Milačič. V noči od 8. na 9. jan. je Milačič pobegnil iz sodnega zapora ter v družbi svoje prijateljice, soproge nekega uglednega tamkajšnjega hotelirja pobegnil preko meje v Rumunijo. V velikem Bečke-reku je afera povzročila veliko senzacijo. Oblasti vodijo preiskavo, da se ugotovi, kako se je Milačiču posrečilo pobegniti iz zapora. ITO — zobna pasta najboljša! * Noseče matere naj skušajo z rabo pri- rodne grenčice »Franz-Josef«, odstraniti vsako teiesno zaprtje. Predstojniki vseuči-liških ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Josef«, ker je lahko zaužitna in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. Iz Liub'iane SHOD SDS V KAZINI V soboto, 14. t. m., se vrši ob 6. uri zvečer v veliki dvorani Kazine shod SDS, na katerem bo poročal g. narodni poslanec dr. Albert Kramero delovanju Narodne skupščine in g. župan dr. Dinko Puc o delovanju oblastne skupščine. Vabljeni so vsi somišljeniki, da čujejo poročilo svojih mandatarjev. u— Z avstrijskega konzulata v Ljubljani. Avstrijska generalni konzul v Ljubljani g. dr. Herman Pleine-rt se je vrnil z dopusta ter je včeraj zopet prevzel vodstvo konzulata. u— Odhod barona Knorringa v Pariz. Včeraj je odpotoval v Pariz eden najodlič-nejših članov ruske kolonije v Ljubljani g. Vladimir baron Knorring. Ruska kolonija v Ljubljani je svojemu odličnemu rojaku priredila 1. t m. poslovilni večer. Slovo je bilo prisrčno in g. barom Knorring je imel priliko, da se je prepričal o veliki ljubezni, ki io njegovi rojaki gojijo napram njemu. Prepričal se je lahko, da je užival najgloblje spoštovanje, ki si ga je znal pridobiti s svojo fino konciljantnostjo. Katastrofalno spremembo v svoji usodi zaradi kataklizme, ki ie zadela njegovo domovino Rusijo, je prenašal z dostojanstvom in je ostal pravi gentleman po pokol enju, vzgoji in značaju. Baron Knorring je bil v Ljubljani zaposlen pri upravi velesejma ter je poučeval francoščino v francoskem institutu. Zdaj je odšel v Pariz kot ravnatelj Ruskega doma (Maison Russe), ki je bil otvorjen s sredstvi ameT. dobrotnikov v Ste Genevievre des Bois Pri Parizu za de lanezmožne in starejše ruske emigrante (med njimi je tudi znani slikar SolomkoL Ruski emigranti v Ljubljani in z njimi vred tudi vsi Slovenci, ki poznajo g. barona Knorringa, iskreno obžalujejo njegov odhod, obenem pa mu žele na novem mestu obilo sreče. Društveni ples Sokola I dne 14. januarja na Taboru. u— Regulacija Gradaščice med trnovskim mostom in Kolezijo. Pri izdelovanju podrobnih načrtov za regulacijo Gradaščice se je pokazalo, da bo treba ob progi med trnovskim mostom in Kolezijo prvotni načrt spremeniti tako, da se opusti v tem načrtu določeni prekop čez parcelo št. 73/8 k. o. Krakovsko predmestje in se obdrži prvotna struga, ki se pa primerno razširi in poglobi. Ker so s tem prizadeti zemljiški posestniki, ki po prvotnih načrtih niso prihajali v poštev pri razlastitvi zemljišč, je glavni odbor predložil detajlne načrte ter zaprosil, da se razpiše vodopravna obravnava na licu mesta. Obravnava se razpisuje na dan 14. januarja 1928 s sestankom ob pol 9. uri zjutraj na Trnovskem mostu pri cerkvi v Trnovem. Najkasneje pri tej obravnavi je treba izjaviti vodji komisije ugovore, ki se niso že obravnavali ustno ali pismeno, ker b; bilo sicer sklepati, da se udeleženci strinjajo z nameravanimi deli in z odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Na morebitne poznejše ugovore se ne bo mogoče ozirati ter se bo odločilo vpoštevajoč 1« pomisleke iz Javnih ozlrov. Vsi interesenti so vabljeni, da se te obravnave udeleže In da si vpogledajo načrte, ki so razpoloženi med uradnimi urami v pisarni oddelka 4. velikega župana ljubljanske oblasti in pa pr| mestnem magistratu v gospodarskem uradu. n— Vojaška zgjasltev. Po mestu je nabit razglas mestnega magistrata ljubljanskega o vojaški zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev, rojstnih letnikov 1903 do 1906 in 1910; b) izven Ljubljane pristojnih nabornikov, rojstnih letnikov 1903 do 1908, ki žele iti v Ljubljani na nabor in c) vseh onih starejših obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, odnosno se lahko izve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. u— Društvo za raziskavanje jam ima svoj redni občni zbor jutri, v petek ob 18. uri v balkonski dvorani univerze (Dvorec I. nastr.) Po občnem zboru bo predaval g. univ. prof. dr. J^ Hadži »O prehrani jamskih živali« in g. J. Michler »O lanski ekskurziji v Gradiščnico«. Vse prijatelje društva opozarjamo na obe predavanji, ki ju bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstop prost. u— Občni zbor Geografskega društva na univerzi v Ljubljani se bo vršil nocoj ob 17.30 v Geografskem institutu univerze v Ljubljani. Pred občnim zborom bo predaval prof. dr. A. Melik o kongresu slovanskih geografov na Poljskem. Vsi člani društva in prijatelji geografije vabljeni. — Odbor. u— Društvo »Treznost« ima svoj sestanek danes ob 18.30 na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1) »Zgodovine protialkoholne-ga gibanja v Sloveniji« poroča br. predsednik R. Horvat st.; 2.) »Vzdiramite se!« poziv br. predsednika slovanskemu učitelj-stvu; 3.) Slučajnosti. K sestanku vabi odbor poleg članov (ic) še posebej učiteljiščni-ke (ice), akademike in dijake višjih razredov. u_ Preporodaši! V soboto, 14. t. m. ob 17.30 bo predaval g. prof. Šest v areni Narodnega doma o temi: »Gledališče in njegov razvoj«. Prosimo obilne udeležbe. — Kult. sekcija. 50 u— Vabila za društveni ples Sokola I. na Taboru v soboto dne 14. januarja so razposlana. Naj nihče ne smatra, da vstop brez vabila ni dovoljen; pri tolikem številu vabljenih ni izključeno, da koga prezremo in mu ne dostavimo, kar naj se nam oprosti. Vstopnina za člane v predprodaji je 10 Din. pri večerni blagajni pa za vsakogar 15 Din. Obleka za sokolski društveni ples ni predpisana, vsakdo pride, kakor more. Treba le dobre volje in veselja za zabavo, kar naj vsakdo prinese s seboj. 16n o— Plesna vaja prireditvenega odseka UJNŽB se bo vršila ob 20. uri v salonu kolodvorske restavracije. Na sporedu je najnovejši »yell-blues«. u— Št. Jakobskl pevski zbor ima ob 20. uri važno vajo. u— SK Svoboda. Danes odpade plesna vaja. Prihodnja plesna vaja v četrtek 19. t. m. 61 u— Pravoslavni doček Nove godine se bo slavil v petek 13. t m. v »Ljubljanskem dvoru«. Vsakdo dobrodošel. 59 u— Sokol Ljubljana IL iona svoj redni občni zbor v nedeljo 15. t. m. ob 8.30 uri na realki. Udeležba za vse članstvo brezpogojno obvezna! — Odbor. 58 o— Modni atelje Hity d. z o. z. Vegova ulica 8, toalete — kostumi za večer. 56 u— Društvo »Soča« priredi v Ljubljanskem dvoru v soboto 14. t. m. ob 20.30 uri predavanje prof. Dolžana o postanku sveta. Po predavanju nastopi pevski kvartet. — Vstop prost! u— Plesne obleke nudi cenj. damam v najlepši izberi tvrdka F. Lukič, Stritarjeva ul. n— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina prstana v vrednosti 800 Din, 1 tatvina železja, 1 tatvina klobuka, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek stavbnih predpisov, 2 pobega z doma, 1 nezgoda, 1 ustre-litev povoženega psa, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek avtomobilskih predpisov, 10 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 poročilo o shajanju sumljivih oseb v nekem nočnem lokalu. — Aretiran je bil Tone R. zaradi goljufije, neki Janez zaradi razgrajanja in Tone G. zaradi beračenja. u— Ukradeno železo. V neki dvoriščni sobi v poslopju Mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu št. 7 je bilo spravljenega več starega železja, ostankov železnega štedilnika ter nekaj drugih kosov v vrednosti 600 Din. V to svrho se je v noči na 10. t. m. splazil neznan tat ter vse skupaj odnesel. Zmikavt je prišel v notranjost na ta način, da je ubil pri oknu več šip ter skočil v sobo. Na enak način se je splazil s svojim plenom tudi na prosto in se azenkrat spretno skriva. u— Povožen in ustreljen. Begal je po ulicah sam brez nadzorstva in bržkone ni imel doma... Namreč majhen belinček iz plemenitega rodu foksterijerjev. Včeraj se je podil po Tržaški cesti, nenadoma pa je privozil za njilm neznan avto, ga pritisnil k tlom ter ga vrgel v obcestni jarek. Nekaj časa je tam glasno cvileč opozarjal na svojo nesrečo; ker pa je bil tako pohabljen, da niti ni mogel več vstati, ga je stražnik s strelom rešil trpljenja. Ponj Je nato prišel konjač, ki ga je zakopal na znanem pasjem »britofu«. n— Nezgoda pri delu. Delavec Ivan Erce, zaposlen v Tonniesovi opekarni v Kosezah, je v pondeljek popoldne odmetaval pod izkopom v janri ilovico. Nenadoma se je odločila od izkopa velika gruda zmrzle flovice, ki je padla Ercetu na stopalo leve noge s tako silo, da mu Jo je precej zmečkala. Poškodovanec Je moral Iskati zdravniške pomoči. Iz Maribora a— Volitev župana v Mariboru. Občinski svet mariborski, ki le bil izvoljen 18. decembra 1927, se sestane k prvi seji v sobote, 14 t m. ob 17. Na dnevnem redu Jc saano volitev starešinstva, t j. župana in 4 članov mestnega sveta. Za sejo vlada v mestu veliko zanimanje. a— Posfcušen samomor v policijskem zaporo. V torek zvečer so aretirali Rozo J, osumljeno prostitucije, m jo spravili na varno k »Grafu«. Že med aretacijo se je vedla punca skrajno nedostojno in tudi v zaporih ni dala miru. Hotela je aa vsak način na prosto. Ker pa se pri policiji običajno z glavo skozi zid ničesar ne doseže, je sklenila Roza kar iz zaporov poleteti med nebeške krilatce. Razbila Je okno celice in si s koščkom šipe narezala žile na roki. Ko pa je opazila, da se ji cedi po roki prava pravcata kri, se ie premislila m poklicala na pomoč. Prišli so sa-maritanci, jo obvezali in odpeljali v bolnico. a— Nesreča pri delu. 17Ietni Žagar Josip OroselJ iz Sv. Lovrenca na Pohorju je bil zaposlen v gozdu svojega gospodarja Lešnika pri spravljanju lesa. Na povratieu iz gozda so mu ušle sani in se je pri tem, ko jih je hotel ustaviti, zadel s tako site v sani svojega tovariša, da si je pri padcu zlomil desno nogo in si prizadel globoko rano pod kolenom. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v mariborsko bolnico. a— Nezgoda na ledu. 171etoa dijakinja Anica L. se je pri drsanju pri Treh rajnikih ponesrečila. Padla ie tako nesrečno, da si je zlomila rebro in tudi poškodovala pljuča. Rešilni oddelek jo je odpeljal v bolnico. Iz Celja e— Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celja za člane v sodnem okraju Rogatec se bo vršil v ponedeljek 16. t. m. od 9.30 do 13. ure v Rogatcu v restavraciji hotela Sporn in od 14—17. ure v Rogaški Slatini v občinski posvetovalnici. e— Nova dela v Savinjskih planinah. Savinjska podružnica SPD namerava zgraditi letos iz Rolanovega kota na Korošico pod Ojstrico dve uri dolgo pot, ki bo ena najlepših v Savinjskih planinah. Podružnica prične tudi z gradbo enonadstropne planinske koče na Korošici (1810). Glede na to, da je društvo občekoristno ter so nova dela za razširjenje tujskega prometa velikega pomena, prosi odbor denarnih prispevkov. e— Poroka. Dne 9. t. m. se je poročil g. Miroslav R a d o v i č, kapetan II. kL 39. pešpolka v Celju, z gdč. Marico Filipi-6 e v o, uradnico v Mariboru. Bilo srečno! e— Smrtna kosa. V Gradcu je umrl v splošni bolnici 7. t. m. gosp. Rudolf L a a, bivši poštni uradnik v Celiu. Prepeljali so ga iz Gradca v Celje, kjer se bo vršil danes popoldne pogreb na mestno pokopališče. — V pondeljek 9. t. m. je umrla na Bregu pri Celju v 86. letu starosti ga. Marija Trn o v-č e v a, roj. Š u k 1 j e. Rajna je sestra bivšega kranjskega deželnega glavarja g. Frana Šukljeta in tašča g. Alojzija Mihelčiča, župana celjske okoliške občine. Blag jima spomin! e— Vojni invalidi v Celju prirede tudi letos slično kakor lani veliko tombolo v prid podpornemu skladu. Tombola se bo vršila v začetku meseca junija. e— Prisilna dražba. Kamnoseške delavnice in k njej pripadajočega poslopja ter stav-bišča, ki leži tik mosta čez Voglajno ob cesti k Sv. Jožefu v Zavodni pri Celju, se bo vršila prihodnjo soboto 14. t. m. ob 9. dopoldne pri okrajnem sodišču v Celju. Zaradi ugodne lege, bližine mesta in železniške postaje je objekt interesentom zelo priporočljiv, zlasti ker je pripraven za vsako tudi večjo obrt in industrijo. SDS v ljubljanski oblasti Pretekli teden so se vršili občni zbori krajevnih organizacij in to v Dol. Logatcu, v Kranju, na Raki, v Radečah pri Zidanem mostu in na Zidanem mostu samem. Po občnem zboru v Dol. Logatcu je krajevna organizacija nudila svojim članom lepo predavanje gosp. prof. Dolžana o stališču človeka do narave. Izvajanja, prepre-žena z vsakdanjimi izkustvi posameznikov, so žela pri vseh navzočih prisrčno odobravanje. Tudi na zborovanjih v Stražišču pri Kranju, na Raki, v Radečah pri Zidanem mostu in na Zidanem mostu je bila udeležba članov zelo lepa. Zborovalci so z zanimanjem sledili poročilom funkcijonarjev o udejstvo-vanju krai. organizacij v preteklem letu, nakar so bili voljeni novi odbori. Po občnih zborih so se tudi v vseh teh krajih vršila predavanja. Udeleženci na Raki so imeli priliko občudovati krasote Bosne in Hercegovine v filmu, obenem pa so iz slik razbrali tudi navade in običaje Bosancev in Bosank. Podučno predavanje je doseglo prav lep uspeh. V Radečah pri Zidanem mostu pa se je po občnem zboru vršilo predavanje o moderni tehniki s posebnim ozirom na zrako-plovstvo. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike, tako da so tudi tukaj obiskovalci poleg trdih življenskih slik, ki se prikazujejo v političnem udejstvovanju, vsaj za trenotek prešli v poezijo potovanja po zraku, kar je bilo večini nekaj novega. Iz Kranja r— Zanimiva statistika požarov v kranj« skem okraju. Okrajno glavarstvo v Kranju je zbralo zanimive podatke o požarih v le« tih 1923. — 1927. v kranjskem okraju. Ste« vilo požarov v 30 občinah znaša 102; od teh 19 v letu 1927. napram 36. v letu 1926.. in sicer največ v vaseh Predoslje in Šen« čur. Celokupno škodo v vseh petih letih cenijo na okroglo šest milijonov dinarjev, od teh samo v Šenčurju nad dva milijona, r— Otvoritev kmetijskega tečaja. V Ljudskem domu je bil včeraj otvorjen kme« tijski tečaj, katerega se je udeležilo nad 40 priglašencev, največ kmečkih sinov iz okolice. Predavali so živinozdravnik g. Pa« hor o živinoreji, ekonom g. Golmajer o za« družništvu in inž. Kraut o gozdarstvu. Te« čaj je organiziral na vzpodbudo merodaj« nih strokovnih referentov poseben odbor, ki so ga postavile vse občine iz okraja. Iz Litije i— Občni zbor Sokola. V nedeljo popol« dne ob 15. uri ima Sokolsko društvo Litija« Šmartno redini letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zborovalo se bo v telo« vadnici v Smartnem. Dolžnost zavednih članov je, da se zbora točno udeleže. 62 i— Zopet divji prašiči. Orožniška patru« Ija v Veliki Štangi je naletela na svojem obhodu na divjega mrjasca, ki pa je presenečenim orožnikom kmalu izginil izpred oči. Očitno je, da se nahaja letošnjo zimo v Btijski okolici večje število nadležnih 5e» kanarjev. i— Osebna vest. Iz rezerve je bil sprejet v aktivno orožniško službo vodnik litijske« ga voda g. podporočnik Brano Popovič. Mlademu in simpatičnemu oficirju k akti* varan ju iskreno čestitamo! Naši onstran granic Razpust odbora »Istarske posojilnice« v Puli V Istri, 10. Januarja. Stvar se ]e končno vendarle razjasnila. Seda] se doroava h najzanesljivejšeiga vira, da se razpust ae nanaša aa Posojilnico kot tako, temveč samo na »jen odbor. Zavod kot tak torej ostane še dalje, ali seveda pod vodstvom fašističnega prefe.kt urnega komisarja Kakor že povedano, je bila »Istarska Posojilnica« že zdavnaj trn v* poti fašizmu. »Istarska Posojilnica« je bil tisti zavod, ki je največ pripomogel našemu istrskemu kmeta, da se je osvobodil jerobstva italijanskih »šinjorov«, ki so ga izmosgavalj materij akno in ga kot svojega sužnja upregali seveda tudi v svoj politični, italijanski voz. Istrski kmet ikn je plačeval in plačeval, a njegovi dolgovi se niso manjšali, temveč vedno le rastli in rastli. Ko pa se Je ustanovila »Istarska Posojilnica« m postopne razširila svoje delovanje na vso deželo, Je kmalu odklenkalo 20■ spodovanju »šiajorjev«. Kmet je najel posojilo v ►Posojilnici« ia plačal svoje pijavke. Z gospodarsko neodvisnostjo pa se Je osamosvojil tudi narodno, politično, in tale« Je bila »Istarska Po sojilnica« v resnici temelj narodne probude našega naroda v Istri. In ravno tega ji ne morejo odpustiti Lahi, a sedaj fašisti pa še tem mani, ker tudi še dandanes smatrajo »Istarsko Posojilnico« za glavno oporo narodne zavesti našega naroda v Istri. Te opor« Je bilo torej treba odvzeti našemu narodu, da bf ga popolnoma spravi pod svoj« peto. Najbrž Je imel preteki prvotno v resnici namen, da bi hi! razpustil »Istarsko Posojilnico« kot tako, pa se Je potem vendarle ustrašil posledic, ki bi bHe naravnost grome za vso deželo. S popolno likvidacijo zavoda bi se seveda morala izterjati vsa posojila, kar bi pomenjaJo gospodarski pogin tisočerih malih istrskih kmetov. Takih posledic pa se Je menda vendar prestrašil pulski pr efekt in Je razpustil samo Posojilničnl odbor in vodstvo zaveda poveril fašističnemu komisarju, s čimer Je prešel zavod v fašistične roke. Tako ima sedaj fašizem v rokah istrskega kmeta, ki Je dolžnik »Istarske Posojilnice«, ta posojila se bodo izterjavala in podeljevala, kakor bo pač bolje kazalo fašističnim kaporijonom v Puli za njihove raznarodovalne, asimilacijske, pomtalijančevalne namene. Tako je jasno, da se Je izpremenila »Istarska PosoHhrioa« v fašistični zavod, ki bo služil razna r-od ovalnim namenom! Fašistično ziočinstvo na Notranjskem Kakor po drugih delih »Julijske Krajine«, tako se vrši povsod! tudi po Notranjskem fašistično ziočirrstvo. Ljudje se bojije, trpijo molče, zato pa pride v javnost le m ai »kateri dogodek, dasi Jih je polno in vedno boi] narašča podivjanost fašistov. Na kmetih je hudo. Tam je zastopnik fašizma neomejen gospodar nad življenjem in imetjem vsakega posameznega dragorodca in kdor se ne pokori, gorje mu. Kaj vse počenjaj« t našimi ljudmi, pričata dovolj nastopna dva slučaja. Imena krajev ne navajamo iz fahkoumljrvih razlogov. Pretepen z bikovko. Nekje na Notranjskem se je dogodilo, da je miličar, ki je vozil s; kolesom v tesni brez luči, podrl domačina. --Domačin mu Je v razumljivi razburjenosti prislonil zaušnico. Miličar j i so ga takoj nato iskali, da bi se maščevati nad njim, pa se jim Je skrival in končno — imel je slučajno potni list v redu — odšel čez mejo. Ko se Je po daljšem času vrnil in izvedel, da ga še iščejo, je sklenil, da preda posestvo in se stalno teseli. Toda preden se mu Je posrečilo dobiti kupca, so ga mfličarji izvohali. Cela četa, oborožena s puškami, ga }e obkolila, nasadila bajonete na puške ki jih naperila nanj, da se ni mogel ganiti, ne da bi se nasadil na bajonete. V tistem pa Je pristopil miHčarski poročnik in z bikovko todiko časa mlatil po njem, da se je mož ves krvav zgrudil na tla m se onesvestil. Ko se Je zavedel, se Je pretepanje ponovilo, dokler ni zopet omedlel. Tako so ga pustil!, da Je ležal v svoj! krvi na tleh, dokler se ai zavedel in se potem z muko m težavo privlekel domov, kjer Je ležal več tednov, preden Je okreval. Obenem pa so ta-šwti razglasili, da nihče ne sine kupiti njegovega posetva, da bi bil vsak kup neveljaven. O kaki preiskavi seveda niti govora! Smrtnoaevarno zaboden. V nekem dragem kraju Je občinski tajnik, seveda Italijan in fašist, smrtno nevarno zabodel nekega domačega fanta. Orožniki so zločinca aretirali in ga odpeljali v sodni zapor. V par dneh je bil zločinec že v svobodi ln dragega se mu ni zgodilo, ko da so mu odvzel! tajniško rflužbo. Sodnega zasliševanja in razprave seveda ni bilo nikoli. p— V Sočo Je skočil z mosta pri Pevrnl TOleinI Hdotor Padovan iz Semeniške ulice v Gorici. Orožnik Barbato Je potegnil Padovana Iz vode ali bil Je že tnTtev. Samomor je izvršil radi bolezni in pomanjkanja. p-— Spomenik na vrhn St. Mihaela je nekdo nekoliko pokvaril bi odnesel par železnih drogov. Tam okoli Je večkrat stikal 24-letni Pran Ornič iz Opatjegasela. Tega so prijeli ln postavili pred goriške sodnike. Craič je trdil, da on ni poškodoval vojaškega spomenika, marveč Je iskal le neka zdravilna zeljišča za svojo bolezen. ČrniS Je obsojen na 2 meseca zayora. p— Na tržačkem žitnem trga Je na rasti a pretekle dni cena pšenici za 5 lir, tudi koruza se Je podražila in stane že 93 lir, koruzna moka 98, edrob 108, oves 114, krušna moka stane 176— 184 lir. p— V česdnju Je umrl posestnik Anton Hrast v visok! starosti 87 let. p— Les pod ceno. Iz Cola pri Vipavi poročalo: »Kopčija z lesom Je pri nas zelo piškava. Ker pa ni drugih dohodkov, moramo prodajati les tudi pod ceno. Največ ga peljemo v Ajdovščino k različnim lesnim trgovcem. Plačujejo zelo slabo, po 70 lir kubični meter. Ako pa prodamo ne-pasekan les v gozdu, je cena komaj 40 lir. Drva se plačujejo po 4 lire stot. Ni upanja, da bi se kupčija dvignila. p— Dalmatinski Italifanaši nočejo posta* ti Jug/oslovem. «Comitato italiano per le provmede Uliriche* v Milanu razpošilja na Italijane v Dalmaciji pisma z nastopno vse« bmo: Krik Dalmatincev od 1848 in od da* nes. V imenu očeta, sina in svetega duha, mi, narod dalmatinski, na temelju naših starodavnih pravic, s polno m enodušno voljo, ki je najstarejša od vseh pravic in zakonov, se zaklinjamo svečamo sedanjim in bodočim pokoljenjem pred našimi oltarji in našo deco, pred našim krstom in gro* bovi naših prednikov, zaklinjamo se z na* ših hribov in otokov pred vsemi narodi na svetu in božjimi svetil iki: mi nočemo po* stati Jugosloveni!... Ako bi z jugoskjven« ske strani kaj sMčnega prišlo v Julijsko Krajino, bi sledile aretacije in obsodbe na* slovijencev, ves fašistični tisk bi rjul in Bo* drero bi skakal v Beogradu pred Marinko* vičem. k— V šefi koroškega deželnega kulturs nega sveta je slovenski zastopnik Podgorc opozarjal, da obstoji na Koroškem tudi Zveza slovenskih zadrug, ki šteje 44 za« drug, katere so po večini denarno dobro podprte, ker so si pred voino nakupile po« sestva. Ta Zveza pa se zadružni žirocen* trali na Dunaju, o kateri se razpravlja, ni pridružila. Ni bila vzeta v avstrijsko zvezo pod pretvezo, da uraduje slovensko, če* prav je izjavila, da bi se v korespondenci z žirocentralo posluževala nemščine. «Mi delamo vsemu ljudstvu v prid in ne vršimo nobene razlike, če je kdo Slovenec ali Ne« mec*. Vprašal je Podgorc končno, ali je mogoče, da ho sprejeta k centrali tudi Zve* za slovenskih zadrug. Zastopnik deželne zveze Nau je odgovoril, da deleže pri Bo* denkredi+banki lahko kupijo tudi Sloven* ci. «Sploh bi bilo želeti, da bi se zadruž* nišfvo tudi na Koroškem, kakor drugodi, zed'TriIo in bi delovali skupno.» Prazne be» sede, ker dejanja drugače govore. Miroslav« Vilharju! Jaz nisem Prešernu ne Vodnika stric; nabral pa sem nekaI domačih cvetlic. (Vilhar. Pesmi 1S60, /55.) Pozabljene so in bodo marsikake visoko-umetne pesmi in melodije proslulih pesnikov in skladateljev, a Vilharjeve se ne bodo pozabile, sin jih podeduje po očetu, hči od matere ... ■ Tak mož zasluži spomenik in pravo mesto mu je v sveto vnoznani Postojni. Zgodilo se jc... Slavljen je bil naš rojak, kajti Vilhar je bii rojen ta v Planini 7. IX. 1818. Njegova rodna hiša nosi še danes ime Vil-harjev dom tn 1890. je bila v njo vzidana spominska piošča. »Čuite gore in bregovi, da sinovi Slave srno!«, je onemel Vilharjev klic na tem ponižanem in razžaljenem. ter v kot poiisnejnem postojnskem spomeniku, Odmev njegov, odmev ponižanega in užaljenega je odjeknil v srcih rodoljubnih gospodarjev in narodnih obmejnih delavcev, da smo sklenili mi notranjski obmejni razdeljeni Martini Krpani napraviti nov spomenik Miroslavu Vilharju na svobodnih tleh pred njegovo rojstno hišo. Vzbuditi hočemo narodno in državno edinstvo na svojih tleh, da pokažemo moč tn zavest notranjskega vzor-kmeta Martina Krpana, ki se ni bal ne ministra ne biriča, ne cesarja, ne Brdavsa ker je poznal v svoji krepki duši le rodno grudo in ljubezen do nje. Tu na meji črpamo svojo moč iz nepresnakiji-vosti matere zemlje, katero utrjuje lepota tn ljubezen do naše sladke materine govorice, katere nam ne vzame iz srca tudi naj-silnejši Brdavs. Grča-pisatelj Levstik je s svojim vzor-kmetom Martinom Krpanom počastil Notranjca, ki nikdar ne spremeni svojih narodnih običajev in ostane veren svoji materi zemlji, ki nas. vse hrani in shrani. Rodoljubi — pobratlmi Vilhar, Levstik in notranjski kmet Martin Krpan se niso bali Žabjeka, junaki zaslužijo, da se kionimo njih domorodnim čustvom in dvignemo njih slavo, ako napravimo, spomenik svojemu najvrednejšemu sinu Miroslavu Vilharju, da bo vzbujal in oznanjal narodno in državno edinstvo s svobodne matere zemlje daleč tja po neodrešeni domovini: »ČUJTE GORE IN BREGOVI, DA SINOVI SLAVE SMO!< Sprejmite ta naš rodoljubni poziv vsi No-tranjci, vsi Slovenci, vsi Jugosloveni, da vzgojimo s postavitvijo Vilhar jevega spomenika v vsi svobodni in neodrešeni Notranjski ljubezen, slogo ln edinstvo našemu obmejnemu narodu, kateremu naj zašije sobice svobode do onih naših naravnih mej, kjer še šepetajo naše vzor-matere svoje večerne molitvice s svojo nežno deco v svoji večno!epi materini govorici... Zgodi se... Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pri Rakeku na sv. večer 1927. Vremensko poročilo Meteorološki zarod » Ljubljani 11. januarja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja (N cj co S a I •j -fs "S > 0£ Smer vetra tn brzina v metrih Ljubi lana . . 76/ -7 1 91 W 1 megla Maribor . . . 7b7'l — 1 95 NW 1 Zagreb .... g [7671 — 1 98 E1 megla Beograd " 17*7-8 1 91 ' mirno I 3 Sarajevo ... J7687 — 2 85 mirno 6 Skopi je .... _j 767 i — 2 94 mirno 8 Dubrovnik.. 1762 3 8 76 mirno | S Split . . . , . 7. 1762-9 8 69 E 1 6 Praha..........0 Solnce vzhaja ob 737, zahaja ob 16.30, kina vzhaja ob 21.13, zahaja ob 10.35. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 2.6 C, najnižja — 03 G Dunajska vremenska napoved ta četrtek: Skoraj nespremenjeno vreme. Na vzhodu morda malo mralejše. V gorah še vedno nevarnost plazov. Tržaška vremenska 'napoved sa četrtek: Lati ki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 8 do 12 stopinj. Morje mirno. o £ S V Padavine Vrsta de T. ar« Hipotekama posojila pri Državni hipotekami banki Ker se širši krog naših bralcev gotovo zanima za hipotečna posojila, ki Jih daje Državna hipotekama banka, hočemo v naslednjem opisali način, kako se postopa pri dovoljevanju hipotečnih posojil, pri Čemer je banki po zakonu in pravilnikih predpisan natančna postopek, ki se ga mora strogo držati. Natančna pojasnila o vseh teh stvareh pa daje seveda bančina glavna podružnica sama. 1.) Banka daje posojila: a) v mestih in trgih na zemljišča š poslopji, zidanimi iz trdega ma-terijala, ležečimi v regulacijski črti, b) na kmetijska zemljišča (njive, travnike, vinograde, sadne vrtove i. drj, računajoč samo vrednost čiste zemlje. 2.) Banka ne daje posojil a) na poslopja, postavljena iz mešanega ali slabega materijala, b) na poslopja, ki ne donašajo dohodkov odn. stalnih dohodkov kakor n. pr. bolnice, gledališča, šole, izložbena poslopja i. si., c) na rudnike kakršnekoli vrste ali na zgradbe, ki služijo rudniškim podjetjem, č) na otoke, na zemljišča, ki leže ob rekah in potekih ter so podvržena poplavam, trganju ali prenašanju na drugo mesto, d) na pocestne in vaške gostilne in branjarije, e) na poslopja in zemljišča za industrijska podjetja. 3.) Banka daje posojila proti vknjižbi na nepremičnine, navedene pod 1.) in sicer največ do polovice njihove vrednosti. Vknjižba banke mora bit! na prvem mestu. Rok za odplačilo (amortizacijo) Je sedaj predpisan na 25 let. Posojilo na deželi ne more biti manjše kakor Din 10 000, v mestih in trgih pa Dih 2S OOO.—. Zgradbe, na katere se najema posojilo, morajo biti zavarovane proti požaru pri kakem zavarovalnem društvu, ki Ima pravico, da posluje v naši državi in katerega police banka sprejema. 4.) Prošnja za posojilo se napravi na posebni tiskani prijavi, ki se dob! pri bančni podružnici. Prijavo Je treba kolekovati z Din 20 ta Jo v vseh oddelkih natančno izpolniti. Prijavo morajo podpisati vsi lastniki zemljišč, ki se nudijo v zastavo. Ce je žena solastnica, mora tudi ona prijavo podpisati. Za mladoletne podpiše prijavo varuh, sodišče pa mora dovoliti najetje posolila. Prijavi Je treba priložiti a) popolen od sodišča potrjen zemljeknjižni izvleček, ki naj ne bo starejši kakor en mesec, b) od davčnega urada potrjeni posestni list, c) od uradnega ali pooblaščenega geometra (taženjerja) na prosojnem plat nu ali papirju napravljen mapni načrt nepremičnin, č) potrdilo od občine, da leži nepremičnina v regulacijski črti, d) potrdilo davčnega urada, koliko je bilo predpisanega in plačanega v poslednjih 5 letih davka od dohodka iz posestva, ki še zastavlja (pri zgradbah, ki še niso pet let stare, se potrdilo nanaša samo na on! čas, od kar so sezidane, pri zgTadbah, ki so oproščene od davka, Je treba potrdilo davčnega urada o trajanju davčne prostosti), e) potrdilo davčnega urada, da Je plačan davek za zadnje četrtletje. Istočasno s prijavo mora prosilec plačati stroške za cenitev. Višina teh stroškov Je razvidna iz lestvice na prijavi. Če se prosi za posojilo na zgradbe, Je treba prijavi še priložiti: a) natančen načrt glavnih tn postranskih zgradb (profil, temelj, fasada, vsa nadstropja), ki mora biti napravljen na prosojnem platnu ali papirja v običajnih merah od pooblaščenega strokovnjaka (arhitekta ali inženier-ja), b) zavarovalno polico zavarovalnega društva s potrdilom zavarovalnega društva, da Je zadnja premija plačana. Če se prosi za posojilo na kmetijsko posestvo, Je; treba priložiti še uradno potrdilo, da zemljišče nr ppd agrarno reformo. Za prosilce iz Prekmurja velja še prav posebno, da morajo v slučaja če se parcelne številke v zemjjeknjižnem izvlečku ne strinjajo s parcelnimi številkami v posestnem listu, doprinesti potrdilo od katastrske uprave (uradnega geometra), da so parcele zemljiške knjige in pocestnega Ilsrta identične. Ker je v Prekmurju mnogo solastnin, ki pa so stvarno razdeljene ta vživajo posamezni solastniki vsak svoj del, Je potrebno, da prinesejo prosilci tudi uradno potrdilo, da Je prosilec v resnici izključni lastnik dotičnega dela zemljišča, ki ga zastavlja. Vse priloge moTajo biti spisane v državnem Jeziku, v prothmem primeru se mora priložiti overjen prevod. 5.) Prošnje za posojila iz Slovenije se naslavljajo na glavno podružnico v Ljubljani ter se rešujejo po vrstnem redu. Ce banka posojilo odkloni, ni dolžna zato navesti razloga, prav tako ne, če dovoli manjši znesek, kakor Je zaprošeno. Ko banka posojilo odobri, obvesti o tem prosilca obenem s pogoji, pod katerimi ran Je bilo posojilo dovoljeno. Prosilec mora na to v odrejenem roku odgovoriti, če pristane na dovoljeno posojilo in pogoje ali ne. Če pristane na posojilo, mu banka pošlje zavarovalno polico, da v odrejenem času izposluje pri zavarovalni dražbi prenos zavarovanja na banko in da to polico vrne banki. Istočasno pošlje banka prosilcu tiskano zadolžnico v vidu notarskega zapisa z izvršilno klavzulo v smislu § 3. not. reda, ki jo mora prosilec dati zapisati pri notarju ter nato sam ob svojih stroških oskrbeti vknjižbo bančnega posojila ter izbris event. vknjižb, tako da pride banka v zemljiški knjigi na prvo mesto. Ker mora prosHec plačati banki obresti od dneva odobritve posojila, je v njegovem interesu, da vse navedeno čimprej napravi, posebno, da «e že poprej domeni z vsemi upniki, k! naj brišejo svoje vknjižbe ali pa dajo prednostne izjave, da pride bančina vknjižba na prvo mesto. 6.) Ko vpešlje odnosno prinese prosilec v redu podpisano zadolžnioo, sodni sklep, tz katerega Je razvidno, da Je bančino posojilo vkniižeoo in potrdilo sodišča (zemljeknjižni izvleček), iz katerega Je razvidno, da Je bančina terjatev vknji-žema na prvem mestu, mu banka izplača dovoljeno posojilo. Ce prosilec v teku 2 mesecev, od kar Je obveščen, da mu Je posojilo dovoljeno, po svoji krivdi vknjižbe posojila ne izvede oziroma če po vknjižbi in po pozivu, da posojilo sprejme, posojila v teku enega meseca ne dvigne, se odobritev posojila prekliče, prosilec pa Je dolžan v smislu čl 14. zak. o Drž. hipotekami banki, plačati obresti od dneva odobritve posojila pa do dneva preklica posojila in le za en mesec naprej. Izplačalo posojila se izvrši v gotovini. Pri izplačilu se odbije Vi% od dovoljenega posojila kot enkratni prispevek k režijskim stroškom, dalje obresti od dneva dovolitve posojila pa do prvega sledečega meseca ter končno obresti in odplačilo (anuiteta) za prvo polletje po določenem amortizacijskem načrtu. Tačasno znaša obrestna mera 9% V gotovih primerih, posebno če pade prosilec v kopkurz, ima banka pravico celo že vknjiženo pa še nefaptačeno posojBo preklicati. 7.) Dolžnik sme anuitet« ali pa cel dolg plačati razen v gotovini tudi v izžrebanih bančnih zadolžnicah aH obveznicah ali njihovih zapadlih kuponih Dolžnik lahko odplača na račun dolga j več, kakor znaša pogojena anuiteta. Dolžnik sme tudi celo posojilo pred dogovorjenim rokom vrniti, samo mora o tem banko 6 mesecem pred plačilom obvestiti 8.) V zadolžnici so navedeni glavni pogoji. p®d katerimi Je banka posojilo dovolila. Med temi pogoji se nahaja tudi določba, da ne sme dolžnik brez dovoljenja banke zastavljenih nepremičnin v celoti ali deloma prodati. Dolžnik je dolžan zaprositi banko tudi za dovoljenje za vsako večjo spremembo ca zastavljeni nepremičnini, ki bi menjala vrečast nepremičnine. Višino zavarovanja proti požaru odreja banka, k plačuje za račun dolžnika tudi premije. Iz navedenega je razvidno, da Je banka pri dovoljevanju posojil zelo natančna. Sovjetska izvozna trgovina Nedavno ie objavil v moskovski »Pravdi« ljudski komisar za trgovino Mikojan izčrpno poročilo o stanju ruskega izvoza za izvozno kampanjo 1926/27 ter navedel obenem odgovarjajoče številke za Izvoz v letu 1913. t. j. v zadnjem normalnem letu carske Rusije. Iz teza oficijelnega poročila posnemamo sledeče zanimive števlike: Prednost celokupnega izvoza carske Rusije je po odbitku kontingentov, odpadajočih na današnje obrobne države ta izgubljeno ozemlje, znašal leta 1913. okoli 1300 milijonov rubljcv, sovjetski izvoz oa ie za leti 1926/27 komaj dosegel skupno vrednost 766 milijonov rubliev. Ako preračunamo današnjo vrednost rublja na predvojni tečaj. dobimo celo Ie 555 milijonov, kar zna-či, da tvori sedanji ruski Izvoz le 42.6% predvojnega. Komisar Mikojan resno oriporoča državni upravi in širši iavnosti. fla posvetita čim več pozornosti vprašanju izvoza, poudar-joč. da se bo le na ta način posrečilo izvesti začeto industrializacijo ogromne zemlje, ako bo izvoz iz države dosegel vsaj isto vrednost, kakor io bo predstavljal uvoz strojev in tehničnih pripomočkov za naglo razvijajočo se industrijo. Ena glavnih za-dač gospodarskega dela Rusije za dalinjih 5 do 10 let mora bitii povišanje izvoza, da se doseže aktivna trgovinska bilanca. Ako že primerjava vrednosti predvojnega in današnjega izvoza nudi skrajno slabo sliko, se ta doem še poveča ob primerjanju posameznih postavk izvoza. V glavnem ie Rusija izvažala žito, ki je predstavljalo skoro polovico vsega izvoza, lan. sirovo maslo. Jajca, kožuhovino in les, od industrijskih sirovi ti pa manganovo in železno rudo ter nafto. Današnji izvoz, primerjan s predvojnim, daje v številkah sledečo sliko (v milijonih pudov: 1 pud ie približno 16 kgl: leta 1914 1926—27 žito 693 160 lan 12.80 2.20 sirovo maslo 3.80 1.80 les 250 140 nafta 50 126 mangan ruda 73 48 železna ruda. 28 25 kožuhovina 24 86 Sedanj} izvoz se je torej povišal proti predvojnemu samo na kožuhovini in na nafti in sicer natno, vendar pa t« dve postavki ne moreta vplivati na celotni rezultat. ker ravno nekdaj najmočnejše panoge izvoza še vedno Dokazujejo katastrofalen deficit. Padec žitne postavke ie pripisati predvsem likvidaciji veleposestev. ki so skrbela za racijonalno obdelovanje s stroji. Po razdelitvi posestev med kmete se ie zmanjšala poševna ploskev za žito, obenem pa >e tudi obdelovanie zemlje nazadovalo hi ne da.ie več prejšnjih žetvenih rezuJtatov. Pri lanu zopet se opaža sicer znatno povečanje poševne ploskve, toda pridelek daleč zaostaja za predvoino dobo. Glede mleka in iaic ie Mikojan mnenja, da je zmanjšanje niih izvoza posledica pridobitev oktoberske revolucije, ker se Je na-fin življenja ln prehranjevanja najširših slojev izdatno izbolišal in ie ta hrana danes dostopna tudi naibedneišim. Kožuhovina, ki predstavlja znaten plus v vrednosti s predvojnim izvozom, je blago, kolega količina se ne more dvigniti brez škode za poznejša leta in je ta prebitek pripisati le močnemu povišanju cene v zadnjih letih. Izvoz lesa sicer znatno zaostaja za izvozom iz leta 1913.. toda elede vrednosti to ni močna pasivna postavka. Vrednost izvoza leta 1913. je znašala 85 milijonov ru-bljev. današnja vrednost pa 80 milijonov. Za sovjetsko trgovinsko bilanco sta v primeri s carskim Izvozom zelo ugodni postavki železne in manganove rud«, ker se je njihova cena in ž nio vrednost Izvoza dvignila za okoh 70%. Neugodnejše pa ie bilo stanje pri nafti, ker kljub silni izvoženi količki! nI dala proračunskega dohodka zaradi znižanja cen na svetovnem trgu za skoro 40%. Komisar Mikoian prihaia do zaključka, da je treba Izvoz lesa in nafte posebno pospeševati. ker ie zaloga lesa v Rusiji neizčrpna in tudi izvirki nafte ne kažejo nl-kakera ponehavania. Poročilo tudi poudaria. da rusko blago v inozemstvu sploh kiiub izvrstni kakovosti dosega manjše cene In pripisuje to nepoznavanju Inozemskega trga in njegovih potreb. pomanjkljivosti omota in nesmotreno-sti sortiran ia. »Ostrota izvoznega problema se čuti v vseh panogah našega narodnega gospodarstva«. pravi komisar In poziva vse sovjetske, strankine, zadružne hi nrofesiionalne prganizacije. da se s podvojenim zanimanjem lotiio perečega vprašanja v okviru in-stTukcii in po smotrenem načrtu komisarl-jata za trgovino. = Važna tu zija med bolHjskiml veleban-kami. Kakor poročajo iz Bruslja Je bila te dni po dolgotrajnih in osebnih bojih sklenjena fuzija med dvema največjima denarnima zavodoma v Belgiji, in sicer med Socičtž Gčnčrale de Bruxelles in med Banque d' Oulremer. Ob« zavoda imata močne poslovne zveze v belgijski koloniji Kongo ter se po svoji organizaciji spopolnjujeta. Socičtč Gčnčrale, ki zavzema že dolgo vrsto let prvo mesto med belgijskimi velebankami, je s tem združila pod svojim okriljsm ogromno finančno moč. Ta dogodek je pomemben tudi za naše banka rstvo, posebno glede na nedavno ustanovitev »Splošne jugoslovanske bančne družbe< d. d. v Beogradu s strani Banque Belge pour I' Etranger ln Wiener Bankvereina. Oba zavoda sta namreč neposredno odvisna od SoHt« Q6n«rale. — Novo posojilo Državne hipotekam« banke. Upravnik Državne hipotekarne banke Vojin Gjuričič se nahaja, kakor znano, v Londonu, kjer skupno z londonskim poslanikom Gjuričem vodi pogajanja zaradi najetja velikega državnega investicijskega posojila. Kakor poročajo iz Beograda, se v ozkem krogu obveščenih zatrjuje, da se upravnik Gjuričič, neodvisno od državnega posojila, pogaja za veliko posojilo, ki ga namerava Državna hipotekama banka najeti za svoj račun. Pogoji tega posojila bodo baje znatno ugodnejši, kakor pogoji posojila, ki ga je Državna hipotekama banka preteklo leto sklenila z ameriško banko Se-ligmann. Ta vest, ki še ni potrjena, se nam zdi malo verjetna, posebno glede višine posojila, ki naj bi znašalo nekaj milijard Din. Državna hipotekama banka ima namreč še na razpolago sredstva iz Seligmannovesa posojila. Bor&e 11. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo živahen. Ker je bila privatna ponudba slaba, je morala Narodna banka kriti večino potrebe; intervenirala je v devizah na Curih, Dunaj, London, Prago in Berlin. Devizi na Newyork in Berlin sta se nekoliko okrepili, ostale devize pa so ostale v glavnem nespremenjene. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri 6labem prometu dalje čvrsta ter notira nekoliko višje; promptna 423 — 424, za februar (brez kupona) pa 393 — 395. V zasebnih vrednotah ni bilo posebnih sprememb. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.515—13.545 (13.53), Curih 1092.9 — 1095.9 (1094.4). Dunaj 8.001 do 8.031 (8.016), London 276.45 — 277.25 (276.85), Newyerk 56.67 — 56.87 (56.77), Praga 168 _ 168.80 (168.40), Trst 300—302 (301). Zagreb. Amsterdam 22.90 — 22.96, Dunaj 8.001 — 8.031, Berlin 13.505 — 13.535, Budimpešta 9.935—9.965, Milan 29977—301.77, London 276.45 — 277.25, Newyork 56.64 do 56.84, Pariz 223 — 228, Praga 168 — 168.8, Curih 1092.9 — 1095.9. Trst. Beograd 33.15 — 33.45, Dunaj 264 do 270, Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74.20—74.50, London 92.0» — 92.295, Newyork 18.865 do 18.925, Curih 363.25 — 365.25; dinarji 33.10 do 33.60. Dunaj. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 168.59 — 169.09, London 34.52 — 34.62, Milan 37.42 — 37.52, Newyork 707.75—710.25, Pariz 27.8150 — 27.9150, Praga 20.87125 do 21.05125, Curih 136.39 — 136.89; dinarji 12.38 — 12.44. Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.55, New-york 519, London 25.2975, Pariz 20.395, Milan 27.425, Praga 15.38, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.21, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 0 — 86.5, Celjska 165—0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 850 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 423 — 424, kasa 423 — 424, za februar 425 do 430, za februar brez kupona 893 — 395, Investicijsko 85.75 — 86.25, agrarne 52.5 do 53; bančne: Eskomptna 85 — 86.5, Poljo 18 do 19, Kreditna 90 _ 93, Hipo 57.5 — 58, Jugo 96 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 do 136, Praštediona 875 — 880, Narodna 5525 — 5600, Srpska 138 — 140; industrijske: Gutmann 21 — 215, Slavonija 13—15, Narodna šumska 16 — 19 Drava 0 — 570, Sečerana 0 — 555, Union Osijek 0 — 260, Tvornica vagonov 0 — 30, Mlinska 19 — 20, Trbovlje 467.5 — 474, Vevče 134 — 135. Danica 167.5 — 170, Dubrovačka 420 — 430. Beograd. Vojna škoda 423 — 424, za februar 3923 — 393.5, investicijsko 85.5—86, agrarne 52.5 — 53. BBagovna -tržišča Položaj na zagrebškem tržišču usnja. Na zagrebškem tržišču usnja so cene ostale čvrste. Cene sirovim koža m dalje rastejo, čeprav so tvorničarji pri nakupu zelo rezervirani. Zaloge usnja pri trgovcih niso znatne. V trgovini na debelo notirajo: kruponi lahki 65—70, težki 73—78, vratovi lahki 40 do 42, težki 37, okrajine lahke 30—31, težke 27—29, notranjki lahki 50—64, težki 45 do 60, kravina črna 75—90. črni kipsi gladki lahki 95—123, težki 81—108 Din za kg. telečji boks I. 23-24, II. 21-21.5, III. 18.5 do 19, IV. 16—163 Din za kvadrat. Ljubljanska blagovna borza. (11. t. m.) Tendenca mirna. Zaključenih 7 vagonov, in sicer 5 vagonov škoret, 10 mm, I. II. III., monte, po vag. meja po 590 in 2 vagona mo-ralov, 34/69 in 3978, I. II. III., monte, po vag. meja po 435. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plačlj. 30 dni): baška po 350—3523, sremska po 347.5—350, slavonska po 345 — 3473;; turščica (slov. post., navadna tarifa, plačlj. 30 dni): baška stara po 275, baška nova, času primemo suha, dobava v januarju po 273, v februarju po 275, v marcu po 280 (po mlevski tarifi je cena za 4.5 — 5 Din nižja); moka: baška >Og<, po Ljubljana, plačlj. po prejemu po 500. Norosadska blagevna borsa (11. t. m.) Pšenica- baška. 78/79 kg, 2 % 302.5 do 310; banatska, 78/79 kg, 2 % 300 — 310, sremska, 77/78 kg, 2 % 297.5—3073. Turščica: baška, stara 225 — 230; baška, banatska in sremska, za januar 220 — 227.5, baška in banatska, za marc - april 235 do 245. Moka: baška «0g< in <0gg» 425—437.5; baška <2> 405 — 415; baška <5> 385 — 395; baška <6, 3173 — 325. Dnnajska borza za kmetijske proizvod« (10. t m.) Pod utisom nižjih ameriških no-lacij je bila tendenca na dunajskem tržišču mirnejša. Promet se je gil>al v ozkih mejah. Pšenica in rž sta bili zanemarjeni. V tur-ščici je tendenca nespremenjena, zanimanje za oves pa je popustilo, vendar cena ovsu nI nazadovala. V zadnjem času je opažati naglo dviganje cene čebuli, bar pripisujejo nezadostnim dovozom. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez "arine: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 443; rž: marchfeld-ska 41 — 41.25; tur&čica: 82 — 32.75; oves: domači 34.75 — 35, madžarski 35 do 963. Dunajski svinjski sejem (10. t. m.) Dogon 18385 komadov, od tega 5809 iz Jugoslavije. Zaradi večjega dogona je bil promet slab. Pitane svinje so se pocenile za 20 grošev, mesne pa za 15—25 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.90 — 1.95, angleške križane 1.75 — 1.90, stare 1.65 do 1.75, kmetske 1.65 — 135, mesne 1.60 do L90. «JUTRO® st, 10 7 četrtek 12. L 1928 Fakirska umetnost J. lakir Taimu, ki se daje za štirinajst ur pribiti na zid. — 2. Paul Schollkopf iz Niirnberga, ki si z jeklenimi iglami prebada lice, ne da bi eutii kake bolečine. — 3, Kozak Bazitij Juanov si zabada nože v usta. Iz Rousseaujevega življenja Jean Jacques Rousseau, francoski apostol gesla »Nazaj k naravi«, peda« gog in družboslovec, je imel mnogo so« vražnikov. To je naredilo iz njega mračnjaka, ki je videl v vsakem sočlo« veku nasprotnika. Ko je umrl kralj Louis XV.. je bil Rousseau zelo žalo« sten. Neki prijatelj ga je ustavil na cesti in ga je vprašal: »Kaj vam pa je?« »Umrl je kralj,« je odvrnil Rous« seau. »Nu — in? Saj ste vendar repu« blikanec; kaj se tako žalostite?!« Rousseau je dvignil glavo in odvrnil: »Kaj vi veste, kaj me boli! Kralj in jaz sva bila najbolj obsovražena člo« veka na Francoskem. Kralj je obraču« nal s svetom in je dal večnosti svoj delež ;jaz pa še živim in vsa mr/nja bo zanaprei — moja!« Stoletna starka v Celovcu Claude France, siovka francoska filmska igralka, ki je te ev, vsevedežev in sploh vseh- ki se oglašajo zavoljo podpore. Odklanjam tudi obiske zabavljačev, dalje tistih, ki znajo boljše vladati kakor sedanji ministrski predsednik in tistih, ki prihajajo z načrti za razne sanacije, ker sami nič ne znajo. Uredništvo, nadaljuje manifest, je delavnica, kjer se obdelujejo lastne in seveda tudi tuje ideje. Toda uredništvo ni prostor za posedajoče dolgočasneže brez poklica. kakor tudi ne za obiskovalce, ki hodijo na pomenke ter mislijo, da smejo zasesti stole urednikov ter zaposliti misli uredniških delavcev. Vsem tem svetuje Mussolinijev brat, naj si poiščejo prostora drugje. Naj gredo, če nimajo drugega dela, pometali ulice ali kidati sneg. Uredniško delo je resna stvar in ne more biti nobenim eksploatatorjem dolgega časa v zabavo. Pred nekaj dnevi je obhajala Matil* da Vincenti v Celovca svoj stoti rojst« ni dan. Trideset let niso Celovčani imeli enakega dogodka. Vincentijeva je prišla na svet v Lvonu na Franco« skem, ko so še vladali Burboni. L. 1885 se je preselila na Koroško k neki ples menitašk; rodbini, kjer je bila dvajset let za vzgojiteljico. Vzgojila je kopo otrok, ki so deloma pomrli in se posta« rali, medtem ko ona še vedno živi ter je še dovolj čvrsta, da se lahko veseli svojega nenavadno dolgega življenja. Pariški vivarij Stari pariški Jardin des Plantes je dobil nedavno novo privlačnost. Lani so Francozi po celi državi pobirali darove za univerzitetne laboratorije, ker ne zadostujejo vladni krediti za vse kritje na visokih šolah. Zdaj je prejel Jardin des Plantes iz teh darov znesek 450.000 frankov. Porabil ga je, da uresniči davno misel znanega opazovalca žuželk Fabresa. Ustvaril je laboratorij za opazovanje živega mrčesa v naravni okolici Po snegu in ledu se plazijo tam planinske mušice. Nasprotno bivajo tropski gostje v vročini in ob Mestecem električnem solncu. Saj bi poginili, če bi bilo samo 4—5 stopinj toplote. Na tem zakurjenem in razsvetljenem odru se dnevno ponavlja eden in isti živ-Ijenski boj. Zelena bogomolka, katero imenuje Fabres najbolj krvoločno bitje, preži na plen »hudičeve korenine«, žuželki izgledata kakor žive korenine, in presegajo naše najbolj zvite gosenice. Iz Male Azije (Libansko gorovje) prineseni dolgi, ozki martinčki bi spominjali na šivanke, če ne bi imeli no-žic. Afriški sinji kuščarji se plazijo pod.palmami. Zoprni škorpijoni se solnčijo v mali Sahari. Posebni na-stavljenci goje in nadomeščajo poedi-ne rastline, rede razne vrste muh ter Koliko aspirinov lahko v* • y<) pouzijes/ V Londonu je neki delavec izvršil | neobičajen samomor. Ustrelil se ni s ! samokresom, niti se je končal z beda* lom. Použil je 75 tablet aspirina in je umrl. Smrtni boj je trajal samo par ur. Oblasti so odredile pregled trupla in zdravniki so pri tem načeli vprašanje, kakšna doza aspirina je dopustna brez škodljivih posledic in vplivov na člo* vekovo zdravje. Strokovnjaki so vprašanje študirali in so prišli do sklepa, da zadostuje za povzročitev smrti pri človeku že 25 aspirinov. Meja se da premakniti nekoliko navzgor ali neko* j liko navzdol; pravilo pa velja za elo* j veka normalne konstitucije. bele in rdeče črve. Kmalu bodo posneli prizore iz pariškega vivarija tudi za kino. Z ladjo in aeroplanom obenem Od snežnih žametov k poplavam Na desni: Odki da vanje avtobusa v londonski okolici. — Spoda): Nasip v Westmin* etru, ki ga ie voda de-lom? porušila. za Francijo pariški postaji St.«Lazaire. Drage knjige - merilo kulture Višek sedanje sezije pariških stari-narjev je pomenila razprodaja knjižice znanega ljubitelja Gabriela Ganau-iauxa. Neki ljubitelj je kupil za 70.000 Din prvo izdajo Corneilleve »Andro-mede«. Veliki Moliere je lastnoročno pripisal v tem izvodu imena onih igralcev, ki so imeli vloge pri prvi predstavi. Prva izdaja Corneillevih zbranih spisov (Rouen 1644) je dosegla v našem denarju ceno 35.000 Din. Te cene so re's izredne za sedanje stanje franka. Dražje plačajo le Angleži, ki pa imajo dobro valuto. Zolajev rokopis romana -Doktor Pascal« je prodal neki pariški antikvar v Londonu za 150.000 Din. Mal listič, izvirnik znane Robert Burnsove pesmice »Moja ljubezen je vrtnica rdeča'-, pa se je prodal za 550.000 Din. Bogve koliko plačajo naši ljudje za avto-grafe naših veljakov in ali sploh pri nas eksis tirajo slični ljubitelji? Boj za povprečno 50-letno starost Albert Lasker, bivši predsednik nai» večje pravoslavne družbe v ameriških Zedinjenih državah, je izročil univerzi v Chicagn plemenit dar, ki znaša mili* jon dolarjev. Tej dotaciji je natančno opredelil smoter: denar se sme porab« ljati samo za znanstvena raziskavanja, kako bi se dosegla povprečna starost vseh ljudi do petdesetega leta. V Evropi znaša povprečna starost človeškega življenja 35 let, v Ameriki je starostna meja pomaknjena za pet. let navzgor, do 40. leta. Med 40. in 50. letom kosi smrt v Ameriki posebno neusmiljeno. Dve skupini bolezni sta, ki posebno zastruplja ljudem življenje; prva ie rak. druga pa bolezen Mr. Castie, državni pod tajnik Zedinjenih držav, ki skupno s Kelloggom in s senatorjem Bora« hom proučuje kompleks vprašanj, nastalih s francosko ponudbo Zedinjenim državam glede izključitve napadalnih vojn med Francijo in Unijo. Ker z letalom prekomorska vožnja še ni popolnoma gotova in ker je vož« nja z ladjo že nekoliko nemoderna, so si izmislili na Francoskem kombinira« no vožnjo z ladjo in letalom. Na no* vem prekomomiku -dle de France, ki je ena največjih ladij sveta, gradijo posebno letališče. Potniki, ki se jim bo zelo mudilo, pridejo lahko na krov la« dje tudi potem, ko bo parnik že davno iz pristanišča. Po drugi strani poleti« jo lahko v Newvork. ko bo prekomor« nik še sredi morja. Na ta način si pri« hranijo dva dni vožnje. Z letalom bo« do pospešili tudi poštni promet. Ameriško zlato Sodi, natovorjeni z zlatom, na Vseučilišče brez srednje šole Naš čas stremi v svoji relativni de« mokraciji za tem, da bi razdrl privileg bogatih slojev do višje izobrazbe in karijere. To stremljenje uveljavlja na različne načine in eden med mnogimi je tudi tisti, ki ga je spravilo 1. 1924 prusko naučno ministrstvo na svet. Po njegovi naredbi naj bi pripuščali na univerze tudi ljudi, ki sicer ne bi imeli srednješolskega študija za seboj, a bi kazali izredno nadarjenost. Seveda ne gre vse gladko. Kandidat mora doka« zati, da ima primeren kvantum sploš« ne izobrazbe, dalje kritično in miselno sposobnost, nadari^nost ?n temeljno Bolgarski kralj Boris je pred kratkim lahno obolel in mora ostati v postelji. Tri nove članice pariške Comedie Francaise: Mmes Made» feine Renaud (zpx>raj), Marie Bell (v sredi) in Marv Marquet. znanje za stroko, ki se ji hoče z vse-učiliškim študijem posvetiti, dalje se je moral izkazati na izreden način v svojem poklicu ali v stroki, ki se ji hoče posvetiti, mora biti še dovolj pro« žen za univerzitetni študij, mora imeti dovolj časa zanj in končno mora do« kazati, da so mu izredni razlogi one« mogočili obisk srednje šole. Torej sil« no dosti zahtev. A zraven vsega tega mora položiti pred sprejemom pose* ben izpit, ki traja pismeno poldrugo uro in ustno istotoliko. Pri tem izpjtu pa ne gre za izpraševanje dat, konju« gacij in podobnega, kakor na šolah, temveč je bolj neka vrsta višjega in splošnega pomenka v ustni kakor pis« meni obliki, ki naj dokaže kandidato« vo nadarjenost in usposobljenost. K temu izpitu se pripuste na podlagi jam« siva kakšne zanesljive osebe ali na nodlagi kakšnega znanstvenega dela, ki ga kandidat pošlje vseučilišču. In zdaj nekaj podatkov. Od dne, ko je stopila naredba v veljavo, do konca lanskega leta so dobila pruska vseuči« lišČa na tisoče predlogov za pripusti« tev takšnih kandidatov do višjega štu« ; diia. Kot resne so vzeli samo 1063 I pred'ogov, toda do izpita so dovolili j samo 372 prosilcem. Tzmed teh je iz« I pit napravilo z uspehom komaj 179 ljudi, med njuni petina žensk. 56 pro« silcev je obiskovalo samo ljudsko šo« lo, 25 nižio srednjo šolo, 62 višjo sred« njo šolo brez zrelostnega izpita. Med niimi ie bilo samo 16 delavcev in roč« nih delavcev. Največ se iih je posve« tilo jurid;čnim študijem, 33 filozofiji in matematiki, 29 gospodarskim strokam, 22 naravoslovnim vedam, 18 zobo« zdravništvu, 12 medicini. 7 agronomiji, 6 teologiji in samo 1 tehniki. Kot raz« log za študij so navajali skoraj vsi iz« boljšanje karijere. Tako bi neka bol« ničark? hotela postati zdravnica. Ker mora večina teh dijakov ostati še na« dalje no službah, je razumljivo, da zmagujejo študij samo z neznanskim naporom. Ministrstvo in druge inšti« tucije iim gredo s podporami rade na roko. n vendar v vse premajhni meri. ne mišice. Študiju teh bolezni se bodo morali ameriški zdravniki predvsem posvetiti in na čikaški univerzi bodo za te bolezni ustanovili posebne stoli-ce. S pobijanjem raka in z zmanjša* njem srčnih obolenj se zdi, da bi bilo možno Laskerjev ideal vsaj deloma doseči. * Idealen ravnatelj Zveza amariških strojepisk je razposlala vsem svojim članicam vprašal ne pole, da ugotovi lastnosti idealnega ravnatelja. Istočasno je tudi prosila za podatke, če so kje srečale članice ta ideal. Zdaj objavlja Zveza na temelju 21.000 odgovorov došle podatke. Na srečo se je ideal... resnično našel. Ime je Mr. Henry R. Leonard. Po poklicu je direktor velike elektrotehnične družbe. Njegove idealne lastnosti so: 1. Pride vedno pravočasno v urad, a je prizanesljiv, če se nekoliko zamudi katerakoli izmed gospodičen. 2. Nikomur ne nagaja, temveč osebno rešuje neštevilne telefonske pogovore. 3. Nikoli ne reče, da ni navzoč, če je v uradu. 4. Nikoli ne zadrži nobene gospodične čez čas, da bi mu spisala še kratko pisrno. 5. Nikoli se ne jezi, če vidi, da je gospodična popravila slog oziroma ločila v pismu, katero je osebno narekoval. 6. Nikoli ne preklinja in se ne krega, če slučajno napiše strojepiska nekaj popolnoma neumljivega. 7. Končno je ta idealni ravnatelj — še samec! Na temelju teli podatkov je postavila Zveza strojepisk USA Mr. Henry R. Leonarda za vzgled vsem njegovim neštevilnim stanovskim kolegom. Simpatični gospod vsekakor zasluži popolno občudovanje tudi tastran Oceana. (Pripomoba naše strojepiske). Dedšcina po 100 letih Iz Grossumstadta (Hesensko) poro« čajo, da se vršijo tam definitivna raz* iskavanja zaradi podelitve neke 100 let stare dedščine. L. 1816. je umrl v Ameriki Johann Emmerich iz tega kraia doma, potem ko je deponiral veliko vsoto dolarjev v neko banko z določbo, da jo naj izplačajo njegovim sorodnikom 90 let po njegovi smrti. S časom je ta dedščina zelo narastla, ta* ko da je znašala pred šestimi leti že 100 milijonov dolarjev. Borba zanjo se vleče že 50 let, pa šele sedaj so začeli resno preiskovati, komu naj prav za prav pripada. V Ameriki živi okrog 250 ljudi, ki trdijo, da so z Emmeri« chom v sorodstvu, na Nemškem pa 200; oboji so si ustanovili društva, ki naj bi jim pomogli do bogastva. Ker so v Ameriki vse listine izpred leta 1800, ki se tičejo tamošniih reflektan« tov. uničene, bodo imeli Grossum« stadtovci lažje stališče, ker njihove knjige segajo v 15. stoletje. Monsieur 'de Pariš Georges Claretty pripoveduje v »Figaroju«: Justično ministrstvo ima nekega na-stavljenca, ki se prav poredkoma zgla-si v njegovi palači. A njegov prihod je vedno velik dogodek. Gospodje uradniki tečejo iz pisarn v vežo, obkoie gosta in se na tihem dotikajo njegove suknje, palice, klobuka. Ta gost je Monsieur de Pariš — pariški krvnik. Prihaja, ker je v skrbeh. Parlament namreč namerava ukiniti obglavljenje. Neki poslanec je zahteval, naj se krvnika z novim letom ustavi plača. Vprašanje pa še ni rešeno. Krvnik prejema do 4000 Din mesečno, tedaj večjo plačo kakor sodnik. On je tudi edini uradnik, ki ni zahteval povišanje plače z ozirom na draginjo. V XIV. in XV. stoletju je dobival krvnik za vsako odsekano glavo 15 srebrnih sujev in... svinjsko glavo. Bra-njevke na Osrednjem trgu so mu zastonj dajale salato in moko. O božiču je dobival tudi davek od slaščičarjev. Vse trgovine okoli morišča so stale na krvnikovem svetu in trgovci so mu plačevali najemnino. Na dan obglav-Ijenja so se spremenile te trgovine v AL. Mrštik: Ob gozdu Gospod gozdar je bil zelo razjarjen. Zopet je bil našel v gozdu mnogo škode. Mlade, čisto mlade smrečke mu je bil tat odsekal tik ob tleh; videl je tudi skrivljena drevesa in izpod snega so štrleli le razdrapani štori. Da, našel je celo mlada drevesa, ki so bila njih stebla vsa ogoljena od vrha do tal. Nekdo je lupil z njih skorjo za pletenje košar. «Takšno škodo delajo!» je godrnjal, razjarjeno premetavaje puško in neprestano suvaje s konico okovane palice v zmrzlo sneženo plast. Razen tega je j bil v goždu zasačil Horačko, baš ko je lomila zdrave veje in jih skladala na tla v a ne bodo višji stroški strank, ki jim bodo nastali vsled redukcij treh upravnih sodišč. Enako kakor upravna sodišča imajo centralizirane kredite tudi kaznilnice. Moška kaznilnica v Mariboru ie skupno z žensko kaznilnico v Begunjah najhujše prizadeta. Znano je, da je mariborska kaznilnica menda edina v državi, ki mora živeti samo od drobtinic vsakoletnega proračuna, dočim mora vse svoje dohodke izročati v državno blagajno kot prihod budžeta. Nasprotna trditev g. mimtsitia pravde v ekspoze jo, da se njeni dohodki ororačuna ministrstva leto 1928-29 stekajo v fond za zgradbo kaznilnic, ne odgovarja dejanskemu položaju. Dasi bi mariborska kaznilnica, ki v zadnjih letih kaže velik razmah, z lastnimi dohodki lahko krila približno dve tretjini vseh izdatkov in dasi se stekajo v državno blagajno tudi veliki zneski na izterljivih stroških njenih kaznencev, vendar se bori celo pri prehrani kaznencev z največjimi težkočami, ker je odvisna zgolj od milosti budžeta razhodov. Čeravno minister pravde v svojem e-ks-pozeju izjavlja, da ostane tudi v prihodnjem proračunu število osobja v kaznilnicah isto kakor do sedaj, vendar le v predlogu črtano mesto »ravnatelja«, to je namestnika višjega ravnatelja in osem mest paznikov - zvaničnikov Pri mariborski kaznilnici, pri drugih kaznilnicah pa še več, kljub temu da so se vsi mlajši pazniki že prevedli v dnevničarje. Nezadostni in vsako leto manjši so krediti za stvarne potrebščine: za pisarno, za uniformo in pred vsem za vzdrževanje kaznencev, to je za prehrano, obleko, obutev opravo ječ, opravo delavnic, zdravstvo in kurjavo. Ker vsako leto prihajajo transporti kaznencev iz Dalmacije in Južne Srbije v mariborsko kaznilnico, je mariborski zavod že več let prenapolnjen. Skrčenje kreditov za prehrano, kurjavo in razsvetljavo mora privesti v najkrajšem času do katastrofe I Paznikom kaznilnic in jetnišnic, ki imajo nevarnejšo, odgovornejšo in težavnejšo (tudi nočno!) službo nego večina drugih kategorij državnih uslužbencev, pripada po »pravilniku o posebnih dokladah« nagrada enega dinarja za uro nočne službe. Toda kazndlniškl In jetniški pazniki v celi državi že dve leti zaman čakajo na izplačilo te nagrade in tudi v predlogu proračuna nI .predvideno ndkako kritje. Neizplačana bo torej ostala tu<2 v bodoče. Naravnost smešno nizka Je postavka 50.000 dinarjev za popravila vseh obsežnih zgradb petnajstih kaznilnic v državi. Sodišča in jetnišnice v Sloveniji so tudi občutno prizadeta. Število sodnikov sicer ni skrčeno, na novo se siste-mizJrata dve mesti podpredsednikov okrož- nih sodišč, reducira pa se pisarniško urad-ništvo in sicer: 10 mest pri vodilnem pisarniškem in zemljiško - knjižnem osobju ter 10 mest pri pisarniškem osobju. Število jetniških paznikov - zvaničnikov se zniža za 14. Predvideno je pač zvišanje števila dnevničarjev: pomožnih pisarjev, paznikov in dostavljačev. Ali bo to v korist brezhibnemu funkcijoniranju naše justice, je diugo vprašanje! Na novo je vstavljen znesek 3600 dinarjev kot plača predsedniku obrtnega sodišča, črtana pa je nagrada državnim pravd-nikom za nočno cenzuro časnikov. Part. 171, to je kredit za potne prevozne in selitvene stroške, je znižan za 50.000 dinarjev; s tem so definitivno pokopani uradni dnevi sodišč ter skrčene substitucije. Nova je postavka 40.000 dinarjev za stTO-ške za invalidske in volilne posle, z n i -ž a n e pa so postavke na primer za pisarniške potrebščine (za 100.000 Din), za pisarniško opravo (za 25.000 Din), za tiskovine (za 80.000 Din), za knjižnice (za 15.000 Din), za kurjavo in razsvetljavo (za 150.000 Din), za »kazensko zalogo«, to je pričnine, komisije, vzdrževanje Jetnišnic (za 400.000 Din), za zdravstvo (za 10.000 Din) ter za uniforme jetniških paznikov, jetničarjem in izvršilnim organom (za 10.000 Din). Kredit za nabavo inventarja sodiščem je popolnoma črtan, predlagan pa ie znesek 39.000 Din za dovršitev električne razsvetljave pri okrajnih sodiščih v Kranju, Kočevju, Velikih Laščah, Gornjem Gradu in na Vrhniki. ^ Med raznimi stroški je predviden znesek 18.858 dinarjev kot odškodnina strankam vsled vloma v okrajno sodišče v Ptuln, in 17.443 dinarjev kot odškodnina Pokojninskemu zavodu v Ljubljani. Celokupni krediti za sodišča v Sloveniji znašaio 29.346.000 Din in so za 1.927.000 dinarjev man;ši od letošnjih. Vsled neprestanih redukcij pri sodiščih in zmanjšania kreditov za najvažnejše potrebščine bo močno trpelo celokupno pravosodstvo, zato tako »štedenje«, kakoršno forslra sedanja vlada, nikakor ni na mestu. Itadio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4kw), LANGENBERO (469 m 20 kw), STUTT-OART (379 ra 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), Daventry (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 ra 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 ra 30 kw). Četrtek, 12. I. BERLIN 20: Koncert ruskega državnega pevskega zbora poje Rahmaninovo »Veliko mašo«. (Prenos iz filharmonije.) FRANKFURT 20: Prenos berlinskega programa. LANGENBERG 20: Orkestralen koncert. — 1. HSndel: Concerto grosso v D-molu. — 2. Mozart: Violinski koncert v D-duru. — 3. Bruckner: Simfonija. STUTTGART 20: Koncert orkestra in solistov. Nato pevski večer. PRAGA 19-30: Simfoničen koncer Češke filharmonije. — Ruska glasba. LONDON 20.15: Koncert Mozartovih violinskih sonat. 20.45: Koncert kvarteta; sodeluje tenor. ZAGREB 19-30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. BRNO 19.30: Prenos praškega programa. RIM 20.40:- Koncert operetne glasbe. DUNAJ 19.30: Verdi: »Trubadur«; opera v 4 delanjih. , DAVENTRY 20.45: Koncert orkestra in solistov. VARŠAVA 20.30: Orkestralen koncert lahke godbe. STOCKHOLM 20.30: Thomas: »Mignon«; prenos iz opere. Petek, 13. L BERLIN 21: Operni večer. (Odlomki iz znanih oper.) 22.30: Koncert ruskega orkestra balalajk. FRANKFURT 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Stuttgarta. Nato zabaven večer. LANGENBERG 20.15: Orkestralen koncert. 22.30: Izid Šestdnevnih kolesarskih dirk. (Prenos iz Westfalske dvorane v Dortmundu.) STUTTGART 20: Simfoničen koncert filharmo-ničnega orkestra. — 1. Weber: »čarostre-lec«; uvertura. — 2. Weber: Koncert v A-duru, za klavir in orkester. — 3. Bruckner: Romantična simfonija. PRAGA 20.10: Koncert angleške glasbe. Nato koncert lahke glasbe. LONDON 20.15: Koncert Mozartovih violinskih sonat. 21: Simfoničen koncert. — 1. Hlaydn: Simfonija. — 2. Beethoven: Simfonija 5t. 5, v C-molu. — 3. Wagner: Paustova uvertura. — 4. Wagner: Iz »Walkflre«. — 5. Wagner: Iz opere »Siegfried«. — 6. Wagner: Iz opere »Mojstri pevci norimberški«. — 7. Wagner: »Večni mornar«; uvertura. ZAOREB 19.30: »Zmagovalka oceana.« (Prenos premiere iz Ljubljane.) BRNO 19: Koncert ruskih cerkvenih pesmi. Nato Schubertova simfonija v H-molu. RIM 20-45: Vokalen ta instrumentalen koncert. DUNAJ 20.30: Schubertove pesmi in njihovi pevci. (Pojejo solisti.) DAVENTRY 19.45: Koncert lahke glasbe. Nato prenos iz varieteja. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. STOCKHOLM 20.45: Koncert stare plesne godbe. Sebeta, U. I. BERLIN 20.30: O. MOhrrng: »Vihar nad Pacifikom.« FRANKFURT 20.15: Nicodmi: »Scampoio«; veseloigra. LANGENBERG 20.30: Zabaven večer. Nato prenos šestdnevnih kolesarskih dirk iz West-faiske dvorane v Dortmundu. STUTTGART 20: Dunajski večer. (Orkester, sopran in tenor.) PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato zabaven večer. LONDON 20.15: Koncert Mozartovih violinskih sonat. 20.45: Poljuden orkestralen koncert. BRNO 20: Koncert. — 1. Mozart: »Cod fan tutte.« — 2. Schobert: »Rosanranda.« — 3. Brahms: Madžarski plesi. RIM 20.40: Massenet: »Werther«, 3. delanje ta Puccinl: »Turandot«, 2. dej. DUNAJ 19.45: Offenbach: »Lepa Helena«; komična opera v 3 dejanjih. DAVENTRY 23.15: Orkestralen koncert lahke godbe. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta b Poznanja. STOCKHOLM 20.15: Prenos Iz kabareta. Šport Razpis tekem o umetnem drsanju S. K. Ilirija razpisuje za zgoraj označene termine: I. Tekmo za prehodno darilo dr. Gilberta Fuchsa, ki je dostopna seniorskim drsalcem vseh klubov v Jugoslaviji, ki so verificirani pri JZSSu ter so jugoslovenski državljani. Prehodno darilo postane last tekmovalca, ki doseže prvo mesto v treh zaporednih tekmah. Do tega časa ostane darilo v var stvu SK Ilirije, vsakokratni zmagovalec pa prejme častno plaketo. Nadaljnje nagrade se podelijo po paragrafu 9 tekm. pravilnika JZSSa. Dosedanji zmagovalci: 1923 in 1924 V. Vodišek (SK Ilirija). 1925 in 1926 ing. St. Bloudek (SK Ilirija) Prijavnina znaša 25 Din Dosegljivo število točk za obvezne like 108. za prosto drsanje 72. skupno 180; razmnoževalec 6. Obvezni liki (glej tabelo tekmovalnega pravilnika): 1. spirala št. 7 desno in levo nazaj in ven: 2. protitroika št. 26 začenši d. in 1 naprej na ven; 3 protitroika št. 27 d. naprej na ven + 1. nazaj na noter: 4. okret št 33 d. naprej na noter + 1. nazaj na noter: 5 okret št. 34 isto kot št. 33 začenši z levo: 6 vijuna-zanka št 71 pričenši d naprej na ven: 7 vijuga-zanka št 72 pri čenši l naprei na ven: 8. trojka-vijuga-troj-ka št. 89 pričenši d naprei na ven: 9. troj-ka-vijuga-trojka št 90 isto kot št. 89 pri čenši z levo — Prosto drsanie 4 minute. II Tekmo juniorjev. ki je dostopna veri ficiranim moškim juniorskim drsalcem vseh saveznih klubov, to je drsalcem, ki v dosedanjih saveznih juniorskih tekmah niso dosegli prvih mest in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah JZSSa Prijav-nina 10 Din: doseeliive točke za obvezne like 96, za prosto drsanje 60. skupaj 156 razmnoževalec 5. Nagrade se podelijo po paragrafu 9 tekm prav. JZSSa Obvezni liki: 1 loki v osmici št. 3 (nazaj na ven): 2. loki v -srnici št. 4 (nazaj na noter); 3. osmica na eni nogi št 22 (d. naprej ven noter + 1. naprej noter ven); 4. osmica na eni nogi št 23 (isto kot 22 pričenši z levo); 5 trojka št. 12 (d napr na noter + 1. nazaj na ven): 6 trojka št. 13 (isto kot št. 12 pričenš' z levo); 7 dvojna trojka št. 47 (naprei na ven): 8. zanka št. 14 (naprej na ven) Prosto drsanje 2 minuti. Obe tekmovanji se vršita 22. januarja 1928 III. Mladinsko moško in žensko tekmo dostopno tekmovalcem in tekmovalkam, ki še niso prekoračili 17. leta neglede na to, ali so član' kakega športnega društva ali ne. Prijavnlne n' nikake. Vsak udeleženec mora na zahtevo predložiti razsodišču pred prlčetkom tekme dokaz o starosti s šolsko knjižico ali krstnim listom. Pojasnila in pouk daie drsalni odsek SK Ilirije na drsališču. Zmagovale' dobijo darila. Razpisane so sledeče obvezne vaje: 1. loki v osmici št 1 (naprej na ven); 2. loki v osmici št. 2 (naprej na noter); 3. vi-luga št. 18 (pričenši desno napr ven noter -t- levo napr noter ven); 4. vijuga št. 19 (isto kot št 18 Dričenši z levo); 5. trojka št. 9 (d. naprei na ver trojka + levo naprej isto); 6. dvojna trojka št. 47 (d. naprej na ven) — Prosto drsanje približno 2 minuti. Tekmovanje se vrši 28. ianuarja 1928. Jugoslovenski zimskosportni savez razpisuje za 2. event 5. februarja 1928 ter prepušča po določilih tekmovalnega pravilnika v Izvedbo S K. Iliriji v LJubljani : IV. Tekmo v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije, ki ie dostopna vsem pri JZSSu verificiranim moškim drsalcem saveznih klubov, ki so Jugoslovenski državljani. Zmagovalcu pripade naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za 1927«, savezna prvenstvena kolajna in diploma. Nadaljnje nagrade se podelijo po določilih paragrafa 9. tekm. prav Prijavnina znaša 25 Din. Razpisan je celotni Olimpijski program in sicer: loki v osmici št. 4, okret št. .33 in 34 (21 a b). proti-okret št 39 in 40 (22 a. b). trojka-vijuga-trojka št. 87 in 88 (34 a. b), zanka-vijuga-zanka št. 105 in 106 (39 a b), protitrojka-vijuga-protitrojka št 117 in 118 (41 a. b), dvojna trojka-vijuga-dvojna trojka 101, 102 (37 a. b). — Prosto drsanje 5 minut. Skice likov so razvidne v tekmovalnem pravilniku JZSSa. odnosno ISU. Dosegljivo število točk: za obvezne like 156 za prosto drsanje 96. skupaj 252, razmnoževalec 8. V. Tekmo dam v umetnem drsanju za prehodno darilo JZSS, dostopno verificiranim članicam vseh saveznih klubov. Darilo postane last tekmovalke, ki si ga pribori v dveh zaporednih tekmah Do tega časa ostane darilo v varstvu SK Ilirije, vsakokratna zmagovalka pa prejme častno nagrado. Nadaljnje nagrade se podelijo po določilih paragrafa 9. tekm. prav Prijavnina znaša 25 Din Razpisan ie celotni Olimpijski program In sicer: trojka št. 9 (7), okret št 31 in 32 (20 a. b). protiokret št. 41 in 42 (23 a, b). osmica na eni nosi št. 24 in 25 (25 a. b). dvojna trojka-vijuga-dvojna trojka št. 101 in 102 (37 a. b). zanka-vijuga-zanka št 103 in 104 (38 a, b) proti-trojka-vijuga-protitrojka št 115 in 116 (40 a, b); prosto drsanje 4 minute. Dosegljivo število točk isto kot pri moškem drž. prvenstvu. Tekmi FV. in V. se vršita 2. ev. 5. februarja 1928. Splošna določila za vse razpisane tekme JZSSa in SK Hirlie: Vse tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljatbijani ob Celovški cesti ter se prično ob 8. uri zjutraj z izvajanjem obveznih likov, katerim sledi okrog 11. ure prosto drsanje. Termin za dnž prvenstvo ie 2. februar. Ie ob nepovoljnem vremenu se odgodi tekmovanje na 5. februar. Drsalna ploskev meri pribl. 30X50 m. Zaključni rok za prijave je za vsako tekmo dva dni pred določenim dnem tekme. Vse prijave treba nasloviti na Športni klub Ilirija, Ljubljana. Miklošičeva c. 13/ITT v re-komandiranem dopisu, obenem je priložiti prijavnlno. Prijave morajo vsebovati: a) označbo tekme, na katero se prMava nanaša; b) ime prljavljajočega kluba; c) Ime, starost In državljanstvo nrljavllenega tekmovalca. Za mladinsko tekmo SK Ilirije se sprejemajo prijave Izjemoma do prlčetka tekme tudi na samem drsališču Likovne skice dostavi interesentom na zahtevo JZSS ali SK Ilirija. Pismena pojasnila daje drsalna sekcija SK Ilirije. f Dr. Demeter Bleiweis*Tr*teni~ski. SK Ilirija je v prerano preminulem dr. Deme* tru Bleiweisu»Trsteniškemu izgubila zo* pet enega svojih najzaslužnejših članov, ka teremu dolguje celokupni slovenski šport najglobokejšo hvaležnost. Pokojnik je s svojim delovanjem v raznih športnih orga* nizacijah, o svojimi dovršenimi znanstvenimi predavanji o športu ter kot sotrudnik* zdravniški strokovnjak vseh dosedanjih slo* venskih športnih listov bistveno pripomo* gel k razvoju slovenskega športa in mu pomagal k napredku. — Odbor SK Ilirije poziva svoje članstvo ter slovenske šport« nike vobče, da se poslovijo danes od za* služnega pokojnika na njegovi zadnji potu Pogreb se vrši ob 15.30 iz hiše žalosti, Kon* grešni trg 15. — SK Ilirija. Službeno iz LNP. Seja upravnega od* bora se vrši v petek, 13. t. m. ob Ž).30 v posebni sobi kavarne * « Dopisi ŠIŠKA, šiškarji smo sicer vajeni marsikaterega presenečenja po mestnem magistratu, ali takšnega ponižanja še nismo doslej nikdar doživeli, in celo tedaj ne, ko je bila Šiška še mala vasica! Dne 9. t. m. tn naslednjega dne dopoldne je pripeljal mestni čistilec greznic svojo dišavo na križišče glavne ceste pred cerkvijo, torej naj-prometnejši kraj v Sp. Šiški, in odprl tu cestn. kanal, v katerega je potem spuščal gnojnico. Prosimo g. mestnega fizika, zlasti pa še g. vladnega komisarja, da prepove nadaljnje zasmrajanje našega centru-ma In uvede zopet rezervarje. s katerimi je dana tukajšnjim poljedelcem možnost, da uporabljajo gnojnioo kakor doslej kot gnojilo. JESENICE. Društvu »Prosvetni dom« so naklonili v času od zadnjega izkaza do 31. decembra 1927: Na menično akcijo Bajželj Ciril 1000, Stekar Anton in tajništvo SDS. po 500, ing. Fr Vagaja in Fr. Vovk po 250, Rudolf Ogrin in Viktor Črnko po 200, M. Sušnik in M. Hočevar jeva po 150, Janko Ravnik, Ivan Potrato in K. Drol pa 100, Batagelj in Černe po 20, Lavtižarjeva 10 Din; skupai 3550 Din; razen tega so darovali: ing H. Luckmann 500. ing. A. Klinar, Slavko Biderman in Viktor Klinar po 200. Ocepek in Črnigoj po 100, Kumar 10 Din; skopaj 1310 Din; Sokolsko društvo Jesenice čisti donos koncerta 15. decembra 1927. 1001 Din V nabiralnikih se je nabralo v kolodvorski restavracij' 298. v kavarni g. Čopove 72. v gostilni g. Zoreta v Kranjski gori 20.25, skupaj 390.25 Din. Na kreditno akcijo se je vplačalo 16.050 Din. Vsem darovalcem in podpornikom iskrena hvala! ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Kakor smo že poročali, so se vršile 8. t. m. volitve občinskega odbora. Volitev se je udeležilo 754 občanov in ima kmečko-na-predna stranka 20 glasov večine vzlic temu. da so se klerikalci poslužih vseh mogočih sredstev, da bi zmagali. Ves njihov trud in napor pa je bil zaman — občina preide iz klerikalnih v kmečko-napredne roke. Še žive samostojno misleči kmetje in delavci! Bog jih živi in pomnoži njihovo število, da trajno odrinemo klerikalce z njihovih mest! PONIKVA OB JUŽ. ŽEL. Na splošno željo se veseloigra »Moč uniforme« ponovi v nedeljo, 15. t. m., ob 15.30 uri. Vabijo se predvsem okoličani, ki bodo za obisk bogato nagrajeni 57 ŠOŠTANJ. Kako znano, je bilo razmerje pri zadnjih občinskih volitvah naslednje: SDS 6 mandatov socialisti 3 in Nemci 8 mandatov. Iz tega je za vsakega poznavalca razmer očitno, da volitve niso bile proste in da so Nemci izvajali pritisk na svoje volllce, ker pravih Nemcev v Šoštanju ni, ampak so to bili glasovi slovenskih delavcev, uslužbenih v tovarni! Zaradi tega so slovenski in socijalistični odborniki zahtevali od velikega župana mariborske oblasti, da na tak način izvoljeni odbor razpusti in postavi gerenta, ki naj bi izvedel nove volitve! Tega seveda g. veliki župan ni storil in tako so se vršile 9. t. m volitve župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Fran Vrečko, trgovec (SDS), za svetovalce pa 2 SDS ln 2 socljalista če bo ta odbor delazmožen, se bo pokazalo že v najbližji bodočnosti, ko bo proračunska seja. Ker uživajo Nemci povsod zaslombo, je naravno da ponosno dvigajo glave — ne samo pri nas. ampak v vseh bivših nemčurskih krajih! Posijalo pa bo toplejše solnce. ki bo tudi to maslo raztopilo! ORMOŽ. Na praznik sv. Treh kraljev se je vršil pri nas ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ob tej priliki je kot zastopnik centrale predaval znani priljubljeni sadjar g. Levstik iz Celja, ki je žel vsestransko prtananje. Za njim ie povzel besedo g. Rudolf Pevec, ki ie s slikami in z naravnimi jabolki pokazal, katere vrste so za bodočo trgovino najbolj priporočljive. Po 3urnem 2Jborovanjn, ki ga je vodil g. Rosina. nad-učiteij osnovne šole. J« bil na njegov predlog soglasno Izvoljen naslednji odbor: predsednik Rudolf Pevec, podpredsednik Ciril Šoštarič, blagajnik Jakob Kukovec, tajnik Vinko Radanovič. odborniki: Adolf Rosina. Andrei Zidarič. Anton Stojko. Fr. Vizjak in Mihael Vavpotič, kot delegat za glavno skupščino Rudolf Pevec. Agltirajte pri sosedih, da se naše število po troj i J /fajx>-čJia, ul. vse dopise, ivčoi^ j-d- aiahJu oglasov, j^. posteuto- rtcu Oglasru. oddeJjLk JUTRA LjabLfOJUZ, Pr-cUsricnrCL ul.4 Čtksnmo rticusv parbLtimjulnuza. LfuMfanajt 11^42 WKTt fff r¥M miff^lifilMi ^ffi Sprt^jriajga. malih* oglasov za, prC~ kodnjo številko JUTRA te zstktf^ci dasi, prosi, izjsLom, Ušla, ob r/ ust,. Pozjttf^ spnjth, oglase bodo prv~ občcau t/ nasbuLnjo sttinUtu lista. TaUfon sbujdka, 1492 Jtah opLaj-c, lu iliLŽifO v posrvsiovaln občinstva. tuaJta bistcLa50pcu~- Majn 'X, irusocuairu /IOJTUM- lanjši zfusai. Vin, 5*7 opisovanja, in, oglaso trgovsktaa alt. rtklaJMs^a maka beseda Vut r-ffajmanj/t, zsustk Duu *r- Pristojbina za šifro Vm,5~- Ure pnsbfjbi nt, jc vpo/lab. obtruno z naročtUm,, susts-s«. oglase *a. pnobajo Tulaforb stuulka, 2492 Vnstojbuia, za Šifro Vin, 3—. Z&tuJzhl, d Snežne čevlje is galošt dajte v popravilo »a m o strokovnjaku Avg Skof-u. čevljarju, Borštnikov trg St. 1 (za dram.-kim gledališčem) 40831 Vulkaniziram ▼»e vrste »vtogame tel galoše in snežne gumijeve čevlje Popravlj;un Koles« m no torje P Sta/ar. Ljubljana. Rimska e«sta lL 12 Fiat 501 tipe »Spinto». v zelo dobrem ttanju. ugodno prodam. Oferte pod «Spinto» na oglasni oddelek »Jutra* 879 Visok zaslužek nudimo pro lajaleem našega predmeta od hiše do hiše, o I stranke do stranke Kapital ni potreben Pojasnila daje Herman Heilbrun — Senta, Bačka. 765 Zastopnice t dobim zaslužkom sprejme nujno Salamcn. Maribor — Aleksandrova 55. 838 Strokovnjak v knjigovodstvu od oblasti priznan, izvršuje majhnemu honorarju vsakemu podjetju prikladno vpeljavo in event. potrebno preureditev trgovskih knjig, sestavlja točne in jasne bilance ter daje vse tozadevne potrebne informacije. Gre tudi na deželo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značke »Jasen pregled« 80G Krojaški pomočnik gre šivat ca dom po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 855 Ročna dela sprejmem na dom. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po,j .Šivilja 2*. 902 Vajenca za elektrotehnično obrt sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 800 Perfektno kuharico sprejme graščina Wilsonia, Grimšice pri Bledu Samo prvovrstne in zanesljive naj se oglasijo pri portirju hotela »S:on* dne 12. jan. od 8.—10 ure ali na gori imenovani naslov. 850 Točilca spretnega in zanesljivega sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 848 Frizerko pridno in agilno ter prvovrstno delavko sprejmem takoj ali pozneje Piačam 2500 in tudi več, oziroma sprejmem odgovarjajočo tudi v družabništvo Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Odgovarjajoča«. 566 Pisar, uradnika sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji Predpogoj je popolno znanje slovenske in nemške stenografije ter obvladanje obeh jezikov. Moški, ki imajo trg naobrazbo in prakso v vodstvu skladiščne knjige ali vsaj nekaj trgovske naobrazbe, imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval o do«edanjem službovanja je staviti pod »Takojšnja nastavitev« na oglasni oddelek »Jutra*. 846 Modna trgovina sprejme mlajšega trg. so-trudnika. ki ima veselje do aranžiranja izložb, za takoj ali pozneje. Verzira-ne ženske niso izključene. Ponudbe z navedbo plače ter prepisi spričeval in po mogočnosti prilogo slike naj se pošljejo na poštni predal 58, Čel je. 854 Mizar, pomočnika samostojnega, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9X6 Periektno sobarico z dobrimi in daljšimi spričevali, »prejme takoj ugledna rodbina v Novi Gradiški. Plača 400—500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 880 Perico zanesljivo in pošteno — sprejmem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 909 Uradnik z dvanajstletno pralpo v trgovskem in tovarniškem knjigovodstvu. prima bi-lanciet, želi takojšnje na-meščenje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Višji knjigovodja* 872 Mladenič 30 let star. že več mesecev brezposeln. prosi službo uradnika, skladiščnika ali kaj sličnega Govori slov., nemško, italijansko in deloma hrvatsko je izboren knjigovodja in hiter strojepisec Cenj ponudbe pod »Pomoč* na oglasni oddelek »Jutra*. 870 V pisarni želim službe Imam dobro prakso v pisarniški in železniški stroki kakor tudi v transportni - tarif ski in roklamacijski Grem tudi na deželo Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno 67*. 857 Izprašan kurjač vajen pri lokomobilah. ob enem izučen jermenar. želi službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 859 Natakarica poštena v vseh ozirih. želi službe, najraje v Ljubljani. Nastopi lahko 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 875 Stenografinja perfektna in strojepiska — odličnjakinja Christofovega zavoda, želi primern« službe. Gre tudi kot blagajni-čarka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stenografinja 999*. 903 Šoier — Primorc z večletno prakso absolvent mešč šole, star 25 let, vešč pisamlgkih del, želi službe. Ponudbe pod »Zanesljiv* na podružnico »Jutra* v Celju. 929 Inteligentna ločenka dobra kuharica in pridna gospodinja, želi službe pri samostojnem gospodu Gre tudi k otrokom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Januar 1928*. 919 Mlinarja samskega treznega, nad 35 let starega, sprejmem > 1 februarjem v kmečki mlin s 3 pari kamnov in •topi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1500*. 693 Zastopnico ki je voljna obiskovati privatne stranke, sprejmemo za dober predmet, ki je potreben v vsaki hiši. Ne gre se za prodajo. V poštev pridejo iteligentne, reprezentativne dame, z darom govora. Služba stalna. — Ponudbe po možnosti s sliko pod «Št. 999» na oglasni oddelek «Jutra». 6&1 Trg. pomočnika manuiaklurne etroke, i večletno prakso in prvovrstnimi referencami sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Engro Ljubljana*. 570 Železninarja veščega slovenščine in nemščine, sprejmem kot kotnl-pijonarja v večjo trgovino. Ponudbe na upravo »Jutra* v Maribora pod »Strem-ljiv*. 925 Urejevalca izložb perfektnega v modni stroki, sprejmeim s 1. februarjem. Ponndbe z referencami in prilogo slike je poslati na veletrgovino H J. Turad, Maribor. 927 Urar. vajenca zdravega, sprejmem v štiriletno učno dobo s hrano in stanovanjem. Več osebno. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 918 Opekarski mojster samostojen vodja, z večletno prakso, želi službe kot vodja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten 1928*. 622 Službo majerja želim Izučen sem delati sirovo maslo in sposoben v vsej gospodarski stroki. — Boštjan Sest Ouznovas 1, pošta Trebelne. 762 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice. bišne itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Vasina mliea 1L 41037 Kuharico ia vsa dela, k družini z enim otrokom sprejme s 15. t. m. OpTesnik, Kranj. 498 Kolar. pomočnika •podobnega za težka dela, sprejme takoj Josip Kor-d«š, Sušak. 757 2 gaterista i daljšo prakso takoj sprejmem. Ponudbe Ie s prvovrstnimi spričevali na Fr. Dolenc, Skofja Loka. 758 Graverja »a ploskovni rez in ocal sprejme zlatarska delavnica Josip HBflinger, Zagr*b — Prilaz 29 827 Pletiljo ki bi delala žemperje. prs-nike. sviterje. šale itd iz naše volue. sprejmemo — Ponudbe z oznako strojev na Interreklam, Zagreb — Marovska 28 pod br. K. 06-65 26-114*. 886 Krojačica vešča dobrega, malega dola, želi službe. — Vera Redek, Trebnje. 768 Urarski pomočnik z vsem lastnim orodjem in kompletno stružnico, želi službe za takoj ali pozneje — Zajamčeno poSten in zanesljiv Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 766 Frizerska vajenka želi nadaljevati učno dobo — kjer bi imela vso oskrbo v hiSi Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 777 Brivski pomočnik onduler in bubistucer, želi do 15. jan službe Cenjene dopise na naslov. Alfons Hofinger, brivski pomočnik, Jesenice, Gorenjsko. 911 Trg. praktikantinja želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi, za dobo šest mesecev brezplačno. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 19*. 819 K dobri šivilji greim kot pomočnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 778 Knjigovodja prvovrsten bilancist, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi službe Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dolgoletna praksa* 871 Gospodinja varčna in dobra kuharica, verzirana v vseh gospo dinjskih poslih, želi službe, najraje na Štajerskem — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Poštena in praktična*. 921 Službo gospodinje želi pridno in pošteno dekle iz dežele, izučeno v gospodinjski šoli. ki je tudi že nekaj let doma vodila gospodinjstvo Službo nastopi takoj v mestu ali na deželi Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. '822 Šoierska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto šoli. Zagreb. Kaptol 15, telefon 11-95. 220 Jezike nemščino, italijanščino in francoščino poučujem za nižje srednješolske razrede Zahteve na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sistematičen pouk*. 894 Filatelistom priporočam, da si nabavijo pri meni zbirko 50U raznih znamk. 0() katerih je vsaka inamka drugačna, za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča države Evrope. Azije. Afrike. Am»-rike in Avstralije, kjer je vsaka znamka drugačna — za 65 Din Denar pošljite naprej, a jaz pošljem naročeno priporočeno in priložim vsaki taki naročbi uvoj cenik znamk ki vsebuje cene, skoro od 600 raznih držav celega sveta Najstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Steiner Brod na Savi 40898 Moško kolo prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 845 Omaro posteljo in nočno omaric«, politirano, trd les, prodam za 600 Din. — Pojasnila v gostilni Grajska klet — Mestni trg št. 13. 876 Drva Hrastova, parketn* odpa.lk*-ud žagi- t«i mehka irv» po miki '.en' dostavlja q» lom fiarna žag, V 3eagn<-ttt -Ljubljana. u srorenj*kim kolodvorom Motvoz (špagoi kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 861 Malo lončeno peč prenovljeno, prodam Na ogled na Velesejmu. 831 «Mm, to je tisto vilinje detcce, ki ste se menili o njem?» je zagodrnjal sluga, ki je bil videti dokaj osoren. «Pa ni bazno, da bi bila. Za mojih dni je imelo vsako spodobno vilinje dete perotničice in zvezdico. Nu, le pojdita dalje.» Cvetka je zavila z Jeremijem okoli vogar la. Krasen prizor se je ponudil njenim očem. Listje vodnih lilij se je širilo na vse strani, osvetljeno s koščki gnilega lesa. Igrala ie godba in štirje kačji pastirji bo plesali. Hrošči, vodne podgane in celo gospod močerad Zlatolisec so bili povabljeni v goste. «Tam zadaj v kotu, vidiš, sedi naš kralj, ki sem mu že pripovedoval o tebi; pojdiva k njemu !> je dejal Jeremija. Joj. joj. v kaki zadregi je bila Cvetka, ko je morala teči preko vodne poljane in jo je vsa imenitna gospoda merila z očmi. Kar vesela je bila, ko je naposled obstala pred kraljem. «Evo, dekletca!j Jeremija se je globoko priklonil in izginil. Baron Kvak, minister Njegovega Veličanstva, je vljudno poaudil Cvetki svoj sedež. Ubožica je povedala evojo zgodbo in je rekla, da bi rada prišla b kralju pritlikavcev. Skočikrak in Zelenjak. kraljevska princa, sta jo a zanimanjem poslušala. Krasne in zajamčeno lino izdelane litice m spalnice v najmodernejših karakter formah nudi po IZREDNO NIZKIH CENAH Tovarna pohištva A. &MANN, Trli« zaloga Ljubljana. Dvorni trg štev. 1. trole) za računske stroje ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh siste. mov. ma vedno v zalogi L ud. Baraga, Lfubl|ana, Šelenburgova al. 6/1. • Perje goeie, račje, kokošje in por je proda vsako množino m po najnižji 'eni tvrdka E Vajda. Cekovec, Medji-murje Telefon št 59. 60. 8 535 Polžaste stopnice železne (Wondeltr»ppe) — pulti in zrcala naprodaj na Mestnem trgu itev 5. 109 Brzojavnih drogov lepih hrastovih prodam približno 600 komadov od 6—10 m dolge, do 450 Din za m», franko vagon dol. železnica Ponadb* na ogl. oddelek »Jutra* pod šifre »Drogovi*. 851 Električno peč za spalno sobo, prodam ta 300 Din Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 890 Pletilni stroj St. 8/60 om. malo rabljen, prodam. Naslov y oglas oddelku »Jutra*. 910 Nogavice najceneje in najtrpežneje nudi M Gostinčar — Sv. Petra cesta 38. 917 Damskj plašč zimski tn moško obleko prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 905 f.ieio.. >tev >9X0 i<- Trgovsko opravo s tehtnicami ceno prodam, event oddam tudi lokal. AL Cerar, Ambrože* trg 1 907 rL Ajdovo moko po 5 Din koruzni tdrob po Din 3 50. prvovrstne izdel ke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej umetni mlin. •Isvoruik Gorenjsko 40596 Večji nakit ■ bril jan ti. biseri ali smaragdi kupim Ponuiibe tudi od zonaj pod »Nakit* na oglasni oddelek »Jutra* 424 Vsakovrstno zlato knpuje po najvišjih cenah Černe — juvelir LJubljana. VVolfova ulica 3 Večji trgovski lokal v Mariboru za gpecerijo oddam f vsej« inventarjem. Na«Iov pove oglasni oddelek »Jutra*. TSRfr Pisarno prostorno, s telefonom, ▼ -rediBi mesta takoj oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »(Jgodno 250*. 678 Trgovino mešanega Waga. dobro vpeljano. z vso zalogo in inventarjem. na zelo prometni točki prodam za 150.000 Din Cenjene ponudbe aa oglatni oddelek »Jutra* pod »Velik promet 150* 618 Lokal primeren za trgovino ali obrt. v Sp. Šiški. Celovška ceeta 42. oddam v naj«m. Pojasnila v kisarni Jo*. Vodnika, istotsun. 778 Gostilno dobro idočo. na prometnem kraju oddam takoj na račun. — Informacije daje Alojzij Vintar, Straža pri Nevam mestu. 863 Pekarno daim v najem na prometnem kraju v okolici Ljubljane. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kavelja 80.000*. 847 Hlev v sredini mesta oddam onema, ki kupi konja z operno in peresno diro po dnevni eeni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 883 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje s prl-tiklinami želi tričlanska družina za febiuar ali maj Plača tudi naprej Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto in eolnčno*. 236 Sobo c elektriko oddam gospodu sa 150 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. B49 Sobo ( vao oArbo oddan dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. tU Preprosto sobico z gašpfrčkom leli privatnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifre »Prazna*. 884 Opremljeno sobo t posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam umo boljšemu solidnemu gospodu na Vojvode Mišiča cesti 21/1. 887 Opremljeno sobo pe možnosti t prehrano, v bližini Bleiwei;ove ceste žoli skorv ve« dan odsoten zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Eveat. souporaba kopalnice 100*. Gospoda sprejmem takoj na stanovanje. Naelov t oglasne« oddelku »Jutra*. 893 Sobo zračno in eolnčno, oddam 1 ali 2 gospodoma. Separatni vhod s stopnic. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 813 Opremljeno Sobo s prestim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 912 2 gospoda sprejmem na brano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 895 anlhnuB Nože in vse droge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na. Florijanska ulic* št 9. 47 Registr. blagajno kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šilro »Reg. 530*. 853 Železno blagajno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5 ( v prostorih Zadružne banke). 793 Jamski les Razpihujemo dobavo 130 m* jamskega lesa Ponudbe je vložiti do 21 t. m - V»č pri Direkciji dri rudnika Zabukovca, p. Griže. 852 Ponjavo plahto kupim za stojnico — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ponjava* Pisalno mizo amerikansko. kupim Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Amerikan* 908 Majhno posestvice v bližini žel postaje, s prostim stanovanjem vzamem takoj v najem Na slov pove oglasni oddelek »Jutra* 725 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhi nje, kopalnice, v balkonom oddam samo starejš;ma zakoncema brez otrok v Trnovskem predmestju. Pojasnila daje restavTater J. bi Ma^tnak, hotel »Slon*. 769 500—1000 Din dobi kdor preskrbi stanovanje 1—! sob in kuhinje za takoj ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod Iiiro »Mir 53*. 858 Stanovanje sobe in kuhinje s pritikli-nanni želita zakonca. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Trgovski sotrudnik*. 795 Za stanovanje =obe, kuhinje in pritikli« po.-odim 20 000 Din brezobrestno na sigurno mesto v Ljubljani ali okolici — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra* pod »Samec 54*. 891 Majhno sobico z elektriko takoj oddam. Istotam prodam žeelzen štedilnik. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 897 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Elektr razsvetljava Naslov v »glasnem oddelku »Jutra*. 898 OtroSki rodček, Plesalec, Postranski zaslužek 15. P. R 1938, Prilika 501, Prija-taijstve 67, Pošten 64, Pošten 78, Primerno ca obrt, Prometna pekarna, Posestnik 674, Radi pocaajše že-aitve M, Ravnatelj, Sam*-stoiea 78. Slaiba knjigo-vodje. Bamotarka rv. Aniona. Stalna tloiba 10, 6 sob. Stare jii žel mi. uradnik. Srbohrvaščina, Sreča 94, Sirota Jerica, Šivalni »troji. Takoj plačljivo 6139, Tihi dom 28, Trajnost 607, Tovarna keksev in vafelj-•»v. Tehnik 886, Trajno 51, Ugodna prilika redno 1, Uradnik 89. Ugodna prilika 14, Ugodno, Ugodno 250, Višek oiolka. Varno 650, Visok zaslužek, Vesten 390, Vinograd 32, Vzgojiteljica, Vijolica, Zima, Zajamčena eksVtenea 1000, Znaastvo, Zdrav tn značajen, Zirant, 24245, 28, 4928, 888. 1902, 19/VU, 7. 8. 25. Posestnik z milijonskim premoženjem, četrt ure od Ljubljane — star 80 let, teli poročiti gospodično ali vdovo brez otrek. • primernim premoženjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Srečna bodočnost 1928*. Tajnost sajam&cna. 623 Harmonike prvovrstne, iravo ročno lelo. po Din 80 komad raz pošilja izdelo valaica harmonik «81ovenija», Ptuj 1. Znesek je vpoMati naprej, ter priložiti 28 Din za pošt-nino Trivrstne in hroma-tične harmonike za obroke 688 Klavir posodim proti odškodnini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 878 Fin klavir ugodno prodam — tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 878 Gospod miren in pošten, želi sostanovalca proti mesečni najemnini 150 Din. Pojasnila daje med 12.—14. uro Za-vorsnik. Zarnikova ul. 9. Opremljeno Sobo z vhodom iz stopnic oddam za 250 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 900 Dijaka sprejmeim v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 906 Opremljeno sobo s posebnim vhodom želim za takoj v centru. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra*. 924 2 gospoda dijaka sprejmem na stanovanje na Rimski cesti 24 (priti. 2. vrt. de) 736 Dvoje posestev 8 hišami v Trbovljah, ano ob prometni cesti v centru industrije, drugo ob glavni cesti v bližini občine in farne cerkve, ugodno pro-tam Obe posestvi sta zelo pripravni za kakršnokoli obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 829 Maihne parcele ob Dunajski cesti ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 449 Hišo elektriko. vodovodom, vrtom, njivo in gozdom — vse v zelo dobrem »tanju, prodam v letoviikam kraju na GoronjNkem Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra* pod »Izredna prilika*. 914 Majhna vila na periferiji, skoraj dozidana. zalo ugodno naprodaj'. Naslov pove ogla»nl oddelek »Jutra*. 923 Sobo oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 668 Lepo sobo opremljeno, z uporabo ko-nalniee. event klavirjem »•Idam 1—2 osebama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 41210 2 gospoda sprejmem v centru mesta na stanovanje v separirano sobo in brano Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Opremljeno Sobo oddam zakonckamu paru aH £ gospodoma v Jenkovi ul. št. 13/1. desno 796 Gospodična ves dan odsotna, želi sobo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Perilo svoje*. 862 Družabnika specialista v konjunkturni panogi industrije želim. — Opremljeni tvorniški prostori na razpolago — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kapital k dispoziciji*. 867 20.000 Din poSojiia želi mlad trgovec. Plača 300 Din mesečno obresti. — Cenjene ponudbe na oglas, odeiek »Jutra* pod šifro »Intabulacija na posestvo* 2 kratka klavirja skoro nova, poceni naprodaj Naslov v ogasnem oddelku »Jutra*. 904 Konia oddam takoj v uporabo proti vsej oskrbi, do meseca julija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 901 Pes foxel ki sliši na ime Spric, se jo zatekel. Najditelj naj ga izroči proti primerni nagradi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 868 Najdebelejsa dama postane vitka — če hoče. Uspeb viden že v par dneh — To dosežete z uporabo tngleškaga radioaktivnega preparata čudo, ki -laje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din — Uporaba zunanja, navodilo priloženo Naročila na naslov »Saaitaria*. Orikve-niea. Primorje 40798 S trg. pomočnico z dežele, ki je zmožna kapitala 20—25.000 Din, želim poznanstva. Dopise s sliko pod »Zenitev* na podružnico »Jutra* v Celju. 928 3 gospodje dobro situirani. mladi, resnega znanja želijo z dobrosrčnimi gospodičnami — Slovenkami. Poznejša ženi-tev ni izključena Dopise pod zna&o »Dalmacija 24, 28 in 30* na oglasni oddelek »Jutra*. 885 Lepo, prijazno sobo oddam b&ljšemn gospodu v Gosposki ulici 10/1, desno. 670 Opremljeno sobo s pooebnim vhodom takoj ondam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 861 Sobo v novozgrajeni hiši ob pokopališču pri 8v Križu, s štedilnikom in posebnim vbodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 889 V oglasnem oddelku «Jutra» Jo dvigniti sledeča pisma: Avijon, Bodočnost 40421, Brinje B. T. 21, Crnolas-ka, Čarobni ldesil. Dobro ohranjen 2. Družinska eksistenca, Domača hrana. Dobra plača. Dobro ohranjen 98, Dober magnet, Dancmg exercises. Dom 39, Fiat 501, Franjuška in Marjan-ca, Grafolog, Hiša v mestu, Harmonija duš. B. B. 5000 Hasanagenica, Inteli Senten. Jedilnica 96, I. M., sleoa, Jazz, Jurist-medicl-nec. Inteligentna 85, Ka- varna, Kratka a sladka sreča. Kolodvor januar 1928. Kupim pletilne stroje. Lepa bodočnost 65, Ljubezen 1928 Ljubosumnost, Letalstvo, Lepo življenle, Ljubim zvestobo, M. M. 89. Moderno urejena. Mirna 11, Malo posetvo 45. Malo voten. Miroljubnost, M 25, Metropoli?. Mir 63. Neodvisnost. Nuino Nemčija 1920, Nesrečni Zdenko, Notranjsko. Ne obupaj 111. Najno 908, OoamijaBa SO, Trgovino vseh potrebščin obnavljam po neverjetno nizkih cenah - Onj. občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk. Točim najboljša vina in žganje Vse nedostatke in nesrečo je zakrivila samo žena, ki mora zapustiti hišo To j« glavna ovira, da odjemalci niso zadovoljni in po-puščajo trgovino in gostilno Kdor bi si drznU stvar drugače tolmačiti, bo tiran pred sodišče. Sv Urh (Zagorje), 6. ja-n na rja 1928. 759 V. 2v. Mftllor. Prvovrstno KUHARICO 1'če eiaščina Vil-onija, Giinšice pri B edu. Samo prvo^rst e >n za-es'jive naj se oglase dn? 13. januarja od 8-10 ure pr portirju hotela Slon. ali na gon inuno-anl naslov. i tardlari. M 54. Hm. •n poroča kot stara I »delo-valnica svoje najboljše tam* f urice meh vrst Cenik) u š Zane Grey: 25 Železna cesta Roman. Peto jutro se je dal Slingerland pregovoriti. Tudi Larry je hotel z njima vred odriniti Serviceu na pomoč, a nastavar mu je dejal, da je bolje, če ostane pri Allie. Vsa zahomotana sta se moža odpravila na smučeh, vlekoč sanke za seboj. Zmrzla skorja je pokrivala snežne pologe — drugače bi bilo vsako napredovanje nemogoče. Ko sta dospela na višek brda, jima je udaril krivec naravnost v obraz. Nealu, čeprav je bil težko oblečen, se je zazdelo, da mu zmr-zuje mozeg v kosteh. Veter mu je kar prodiral ude. Včasi sta morala napeti vse moči, da sta udržala sanke, ki so jima uhajale iz premrlih rok. Dva koraka naprej, korak nazaj, tako sta se borila z viharjem. Na svobodnih višinah vobče nista mogla stati pokoncu. Po urah in urah obupnega prizadevanja sta naposled prišla na greben, dospela na brezvetrno pobočje in splezala k Servicevemu stanu. Ponekod je bil veter tako pometel sneg, da se je videla skala, mrzla kakor led, pusta in gola ko pleša. Iz stana se ni kadilo. Zdelo se je, da to zimo še ni stopila vanj človeška noga. Neale je ošinil Slingerlanda s pogledom polnim skrbi. »Sinko, pripravite se na najhujše,« je rekel nastavar. »Niti trenutka ne smeva izgubiti.« _ Odrinila sta s platnom opeto okvirje vrat, pripognila se in stopila noter. Nealov prvi pogled je bil na ognjišče, kjer že nekaj dni ni več gorel ogenj. Sneg, ki ga je bilo naneslo v stan, je ležal okoli v majhnih zabrisanih kupcih. Odeje na pogradu so pokrivale Ser-vicea in skrivale njegov obraz. Moža sta takoj uganila usodo, ki ga je bila zadela. »Zmrznil je!« Service je ležal na pogradu trd in bled, kakor od kamna; niti sledu trpljenja ni bilo videti na obličju. »Zaspal je — in se ni več prebudil,« je rekel Slingerland. »Hvala Bogu. Oh, da nisem ostal pri njem!« »Prepozno je, sinko. Še nekateri vrli dečko bo storil smrt, preden bo ta prekleta železnica dograjena.« Neale je poiskal Serviceva pisma, zapiske in dragocenosti, da jih preda inženjerskemu štabu. Slingerland je našel motiko in lopato, s katerima so, kakor je Neale še pomnil, jeseni gradili stan; s tem orodjem sta se moža mučila na zmrzlem pesku in grušču, da bi izkopala grob. Bilo je, kakor da dolbeta v živo skalo. Naposled se jima je vendar posrečilo, da sta dokončala delo. Zavila sta Servicea v odejo in z degtom napojeno jadrovino, spustila ga v mrzlo zemljo in naglo zasula grob. To je bil mrk in strahoten posel. Sipet gomila brez imena! Neale je bil videl že devet takih grobov. Ta je ležal na boku holma, niti ne sto črevljev od ustanovljene proge. »Slingerland,« je vzpliknil Neale, »železnica pojde tod! Vlaki drdrajo mimo in potniki gledajo skozi okna; mladi ljudje, ki iščejo sreče, novoporočenci v medenih tednih, tisoči ljudi, delavnih in srečnih v svojem podjetju, polnih svojega življenja — vsi, vsi se vozijo mimo groba ubogega Servicea in ne vedo, da je tu pokopan!« »Eh, sinko, če je ljudem do železnic, tedaj morajo ugonabljati ljudi, da jih zgrade,« je mračno odvrnil nastavar. Z vetrom za hrbtom sta se Neale in Slingerland skoro brez lastnega napora vračala proti domu. Domenila sta se, da ne povesta Allie ničesar o tragičnem dogomku. Tako se je končal najmrzlejši, najtežji in najmračnejši dan, ki ga je bil Neale kedaj doživel. Zima je minila, sneg se je stajal, vetrovi so ponehali in prišla je pomlad. Že davno se je bil Neale namenil, da pusti Allie čez poletje pri Slingerlandu. Vedel je, da bo srečna v njegovi dolini, in tudi ona je rada pristala na to, da ostane, dokler je Neale ne vzame s seboj. O tem za zdaj ni bilo moči govoriti. Tabor, poln vojnikov in delavcev, je bil slab kraj za Allie. Misli, da bi jo spravil v Omaho, pa se je Neale skoro bal. Neprestano mu je begal dušo strah pred Špancem Duradom, ki je bil upropastil Alličino mater, in pred očetom, ki ga Allie še ni bila videla. Slutil je, da stopita obadva prej ali slej v njegovo življenje, in ponavljal si je, da mora biti takrat z Allie poročen. Zdaj ji ni bilo dosti več nego šestnajst let Nekega dne, ko se je bližala ura ločitve, so posetili Slinger-landovo dolino štirje možje surovega videza. Brez kake tovorne živine so prijahali ob potoku. Nealu se je zdelo zelo pomembno, da je Larry ob pogledu nanje tiho zaklel in nato hladno in brez naglice, kakor je bilo njegova navada, zakolo-vratil med nje in med vrata koče, kjer je stala Allie z izrazom osuplosti na zalem obrazku. Texanec je imel svoj težki samokres zmerom za pasom; nihče, kdorkoli bi prišel z zapada, ni mogel dvomiti o njegovih sposobnostih. Gostje so se veli zelo vljudno; prosili so za malce tobaka in nič ni kazalo, da bi kanili kaj zlega. »Vaš kotiček je dokaj v stran od ceste,« je omenil eden izmed njih. »Da. Nastdvar sem,« je odgovoril Slingerland. »Odkod pa prihajate?« »Iz Ogdena. Na istok gremo.« »Ali je po cesti veliko prometa?« »Ne malo za tak divji kraj. Iu vse hiti na iztok. Niti ene karavane še nismo srečali, ki bi šla proti zapadu. Ste li čuli, da mislijo graditi železnico — iz Omahe? Ljudje nekaj čenčajo o tem.« Tu se je oglasil Larry. »Nu menda; povsod tod okoli taborijo vojniki.« »A, vojniki,« je rekel eden izmed potnikov. »Da, vojniki bodo gradili železnico.« Možje niso zinili nobene več in so odjahali brez slovesa. Slingerland je viknil za njimi, da naj se čuvajo, ker so Indijanci na vojni stezi. »Hm,« je rekel nato, »ti dedci mi ne ugajajo.« Tudi Neale ni gledal na ta poset nič kaj prijazno; le cowboy se je rogal misli, da, kaj bi peščica nepridipravov ogražafa kogarkoli. »Enega moža je treba, pa jo ucvro na vrat na nos . .. Toda prekleto nevšečno bi mi bilo, če bi našli Allie samo.« »O, zame vas ne bodi strah,« je pogumno vzkliknila Allie. Neale in Slingerland, čeprav sta cenila Larryjevo poznanje ljudi, sta smatrala prihod neznancev za znamenje, da se bližajo samotnim nastavarjem hudi časi. »Moral se bom umakniti globlje v hribe, dalje proč od železnice,« je godrnjal Slingerland. Ta dogodek je tudi izpremenil Nealov prvotni namen, da poišče zakopano zlato. Nič ga ni mikalo, da bi ga zalotili pri tem, ko bi grebel zlato iz tal ali prenašal mošnje; in tudi Slingerlandu ni bilo do tega. da bi skrival v svoji koči ali v njeni bližini zaklad. Sie pszahite talof naročiti Poleg mnogih krtkih povesti, pesmi m esejev izpod peresa naših najboljših pisateljev in pesnikov bo vse leto izhajal izvirni zgodovinski roman ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim lazkošjem Sienkie* wiczevih povesti. UMETNIŠKI PORT yETl slovenskih pisateljev in umetnikov bodo krasili tudi letos vsako številko. Ljubljanski Zvon izhaja vsak mesec ter velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 D; za inozemstvo 150 Din. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru. liestni pogrebni zavod. t Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavoravanje delavcev v Ljubljani javlja tužno vest, da je dne 10. t. m. nenadoma preminul šefzdravnik urada, gospod «-Trsfenlški Pokojni je v dolgoletnem službovanju svoje velike organi-zatorične, uradniške in zdravniške zmožnosti z udanostjo in ljubeznijo posvetil težkim nalogam šefzdravnika urada. Njegovo socialno čutenje in globoko pojmovanje socialnega zavarovanja mu je omogočilo velike uspehe v blagor zavarovanega članstva. Blag mu bodi spomin! Ljubljana, dne 11. januarja 1928. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Mestni pogrebni zavod. Zapustila nas je v težki bolesti in žalosti naša nad vse ljubljena in nepozabna mati, tašča, stara mati, prababica tn teta, gospa Kristina Hudourni roj. Pauliisch hišna posestn»ca M ie previdena s tolažili sv. vere po težki bolezni, v 85. leta svoje starosti, Božu vdano preminula. Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek, dne 12. januarja 1928 oh 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska nI. št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, dne 14. januarja 1928 ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani V LJubljani, dne 11. januarja 1928. Josip Hudovernlk Jeanette Hudovernlk roj. Luckmann sin sinaha. Marija Schfflrer In Kristina Moro, hčeri. Vsi vnuki in pravnuki. Jugoslovanski patent 2668 glede »I 9 • - gin i (Drehgestell fur Fahrzeuge) je naprodaj ali se odda v licenco. — Vprašanja na F. Neubauer, Berlin W9, Potsdamer-strasse 5. Išče se družabnik za dobro idoče podjetje »Tovarna bonbonov«. Potrebna glavnica do 50.000.— Din ali več. Zadostuje tudi samo jamstvo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Družabnik 222. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vst potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana. Selenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajv. 127«L OTVORITEV trgovine z zdravniškimi potrebščinami. Velecenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila špeci-jalno trgovino z zdravniškimi potrebščinami, potrebščinami za nego bolnikov in dojenčkov, vsemi vrstami gumijevih predmetov, predvsem gumijevih nogavic, trebušnih pasov, kilnih pasov, vložkov za ploske noge, obvez in ostalega obveznega materijah ter vseh parfumerijskih in galanterijskih predmetov. Prvovrssna kakovost pri najnižjih cenah. Za cenjeni obisk se priporoča I, • »«•■ »HI) Poštna naročila se takoj urede. mmmmmmm & G t i G i i I gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. VAJ DA, Medjimurje, Telefon št. 59, 60, 3. i639a inventurna JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika). Naš predobri sin, oče in brat, gospod Hnton Jeienec posestnik na Bledu in v Logatcu ie včeraj /.|utra| v 56. letu starosti previden s toiažui sv. vere po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreo predragega rajnkega se bo vršil jutri dne 12. t. m ob 2. uri popoldne iz sanatorija v Gorici na cndotno pok« paiišče. Pr- dragt ga poK.o nika pr.poiočamo v blag sp- m n tf jl ubl ar.i, dne 11. jantar a 1928 Jera Jeienec v Piezren u, ma>i; Zvonko Jelenec, sin; Anica Jeienec, hči; Va entin Jeienec, brat, Marija Jeienec, ststra HEKTOGRAFIČNI APARATI zvitki, masa, hektografični trakovi vedno m najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA, Ljubljana, SELENBURGOVA ULICA ŠT. 8, L TELEFON ŠT.29S0. ? Mi že imajo ? VAŠI OTEOCI 9 mladinskih knjig Tiskovne zadruge, ki jih dobite po znižani ceni za 100 Din. Knjige so sledeče: « VI. Levstik, Deček brez imena. — Fr. Milčinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Ivo Šorli, Cirimurci. — Vaštetova, Pravljice. — Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. — Cika Jova,* Kalamandarija. — Ivo Šorli, Bob in TedL — Cika Jova, Pisani oblaki. — Filip, Kako so se vragi ženili Knjige naroČite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Vsem, ki so v težkih dneh bolezni in smrti naše ljube Tonke z nami sočustvovali, ki so jo obsuli s cvetjem, ji zapeli v slovo, in jo tako mnogo-brojno spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. Rodbina: Anton Rozina. Udeležite Vstopnina IO Din. II. Oblastne vinske razstave in vinskega sejma v Ptuju od 15. do 17. januarja 1928. Otvoritev 15. ianuaria 1928 ob 10. uri v društvenem domu. Vinske poskušnje brezplačne! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij cJutru AdoJJ Ribnika*. Z« Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja F rac Jezeršek. Za inseratni de) je odgovore® Alojzij Novak. Vsi v Ljubljeni.