Posamezne Številke t N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* "1 shaja vsak etropje. Telefon interorb- H. 276. UPRAVA e« o a linja a Jurčičevi aliai it 1 pritličja desno. Telo* fon it 24- — SHS poetnočakovol vnčno čtav- 11 -787. Na aaročilo krca denarja a* aa — Rokopisi aa im vračajo E Naslov Maribor, četrtek 17. septembra 1925. Številka: 210 Leto: VI. 1' 1 t . .Knjižnica lice jla Lesno tržišče. Ljubi jan a Ljubljana, i6. spt. Deske, is mm, '0—17, obmejna postaja, denar 580. Let-•e dolge 1—2 m. od 14 cm, obmejna po-taja, blago 9p0. Bukov les, 1 m dolg, j namembna postaja, denar in blago 17-50. Jugoslavija v Ženevi. Delo naše delegacije. — Prihod Cankova. in Jugoslavija. — Garancijski BEOGRAD, 16. septembra. Po vesteh iz Ženeve sta se sestala včeraj popoldne bolgarski ministrski predsednik Can-kov in jugoslov. delegat Stjepan Radič. Ministrski predsednik Cankov izg,leda silno slabo in je nenavado bled v obraz. Razgovor med obema politikoma .ie trajal več ur. Radič ni dal novinarjem nobene informacije. Pravijo, da je prispel Cankov radi tega v Ženevo, ker bi hotel pripraviti tla za najetje mednarodnega posojila. To posojilo bi se imelo izvesti s podiporo Društva narodov. Danes se bosta sestala Cankov in N 5 n čid. Glede na zadnje izjave gosp. Kalfova, ki se je zavzemal za sporazum z Jugoslavijo, si nekateri kropi razlagajo Cankovi jev prihod kot poskus, da se Bolgarija zbliža z ostalimi balkanskimi državami. ŽENEVA, 16. sept. V diplomatskih krogih se veliko premo tri va vprašanje prijateljske zveze med Jugoslavijo in Grčijo. Za iskrenost Grkov j« značilno, da so lancirali zadnje dni v švicarske liste razne članke, v katerih skušajo o-slabiti balkanski prestiž Jugoslavijo. Vendar pa v diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je izmed balkanskih držav Jugoslavija na prvem mestu in ji gre vodilno mesto, tembolj, ker razpolaga z dobrim milijonom oboroženih vojakov in ima tedaj trdno stališče. ŽENRVA, 16. sept. Včeraj se j« vršil sestanek zunanjih ministrov Male antante, ki se ga je udeležil tudi poljski zunanji minister. Ministri so razpravljali o zbližanju med Malo antanto in PoJj-eko. , ŽENEVA, 16. sept. Ženevska univerza 3e povabila Stjepnna Radiča, da predava o demokraciji in moderni diplomaciji. Radič fie bo vabilu odzval. Po zaključku zasedanja Društva narodov namerava odpotovati v Pariz. Veliko slav e v Črni gori. Kraljeva dvojica in ministri med potJo. BEOGRAD. 16. septembra. Političen položaj označujejo v f’avnem poročila iz Ženeve in Pričakovanje svečanosti na Lovcenu. Po poročilih iz Zagreba so odpotovali dane« iz Zagreba ministri Trifunovič, Velj« Vukičevič in skupčinsfci predsednik Marko T r i f k o-v i d. kakor tudi poslanci Ljuba D a v i-dovič in drogi. Odpotovali so v Split. Ljuba Jovanovič je z ostalimi poslanci odšel iz Beograda v Cetinje. Patri jarh Dimitrije je prispel v Podgorico, da. bo tudi prisostvoval slovesnostim na Loverno. Iz Peči poročajo, d'a jo tja prispela kraljevska dvojica in da so ju v Peči gg nahajajoči ministri svečano sprejeli. JRo vsej poti od Skopijo, do Peči jim n je ljudstvo prirejalo navdušene ovacije. Kdo podpira Abd-el-Krima ? Zanimivo razkritje na otoku Kriti. v BEOGRAD, 16. sept VPolitlkn* poroča iz Aten, da je izvedel njen ta,mošnji dopisnik iz zane^ivega vtra, da so politične oblasti odkrile ,;aT>1<,nn Otoku Kriti skladišče orožja Irt atrellva Orožje sc je na skrivaj pošUju^ Ahd-el. Krimm v Maroko. Zatrjuje so, da so pri tem tihotspfltvn udeleženo one iste osebo, ki so med vojno zalagale s strelivom in orožjem Nemčijo in Avfctrtlo, d« sta M lažje borili zoper aliiraiie države, —o— Velik tovarniški požar na Češkem. PRAGA, 16. sept. V predilnici bombaža MaT Schnitzer v Warusdarfu je iz- - Radič konferira s Cankovim. — Grčija pakt in razorožitveno vprašanje. ŽENEVA, 15. sept. Italijanski delegat Grandi se je danes posvetoval s Scialojo zastran udeležbe Italije na konferenci o garancijskem paktu. Po navodilih, ki jih je dobil Grandi iz Rima. se da sklepati, da se bp Italija sigurno udeležila nameravane konference. Vendar pa si bo Italija pridržala pravico, da na tej konferenci obravnavane zadevo še posebej prouči in da si znsigura v nekaterih rečeh prosta, roko. Italijani ne zahtevajo več, d>a bi se. imela konferenca vršiti na itali jamskih-tleh, ampak se bodo zadovoljili s švicarskim mestom, kakor si ga žele ostale države. ŽENEVA, 15. sept. (Švicarska brzojavna agentura). Razorožit/vena komisija, ki ji predseduje dr. Ninčič, .ie začela danes zasedati. Sprejela je dva važna sklepa: 1. o trgovini z orožjem in muni-cijo. 2- o izdelovanju orožja in munieije. Obe resoluciji stremite po tem, da se začno države o tem pogajati in da se naposled izcimi iz tega splošna mednarodna pogodba. Najvažnejši razpravni predmet je vsekakor problem razsodišč, varnosti in razorožitve, h kateremu je predlagal London (Nizozemska), da naj se sestavi mednarodna 'komisija, ki bo izvršila potrebne priprave za razorožitveno konferenco. General Tnnezo« (M a d-ž a r s k a) je pripomnil, da Madžarska že radi tega zahteva čimprejšnjo razorožitev, ker «o vw okoliške države oborožene. Broucčro (Belgija) je' izjavil, da Belgija ne more misliti na razorožitev, dokler ni rešeno vprašanje varnosti. Henri de Jonvenel (Francija) se strinja s tornada se sestavi posebna pomožna komisija, ki bi izvršila čisto tehnične priprave za sklicanje razorožitvene konference. Francija smatra, da bo razorožitev mocoča v raz,mer ju s tem. kako se bodo sklenile garancijske pogodbe. Ko bodo dane garaneGe, bodo lahko armade šle narazen. — Neto je bila razprava prekinjena. -n- brnhnll v oddelkih bombaževih zalog velik požar. Požn.r je nastal eam radi vnetja zalog in uničil 70.000 k« bombaža v vrednosti. 890.0(10 KČ. Predilnica, ki je obratovanje takoj prekinila, je pričela že naslednjega dne z dolom!. Jugoslavija in mednarodna konferenca o zasebnem pravu. BEOGRAD, 16. sept. Dne 12. oktobra se bo sestala v Haagu mednarodna konferenca ki 'bo razpravljala o zasebnem pravu. Pred vojno je bilo več podobnih konferenc in so zainteresirane države sklepale med sabo tudi tozadevne pogodbe. To je po vojni prva konferenca te vrste in je k udeležb? vabljena tudi Jugoslavija. Jugoslavija bo odposlala Kot svojega zastoonika poslanca in nekdanjega prpvoisodnega ministra dr. Nin-ka Periča. Dr. Perič je profesor mednarodnega zasebnega prava na beograjski univerzi. V znamenju socialnih bojev. BOMBEN. • 15. sept. (Reuter). V znak protesta proti znižanju mezd je 30.000 predi)niških delavcev stopilo v stavko. BORZA. CURTH, (Avola). 16. sept. Georges Dandin« ali »Prevarani soprog«. Petek, dne 18. septembra ob 20. uri v Gorn/i Radgoni: »Satan v ženski«. Sobota, dne 19. septembra ob 20. uri v Ormožu: »Satan v ženski«. Mariborske vest!. Maribor. 16. septembra 1926 m Prvi mariborski list, ki je prišel h ivskriž z novim tiskovnim zakonom, je s/mialistieno glasilo »Volksstimme«, ki f.’a je tožila policija sama. ker smatra, ■da je v neki notici smeši] in žalil policijo. Tožba se upira na člen 54. tiskovnega eakona, ki govori o uvredi in kleveti javnih uradov. m Za gledališki abonmš je letos kakor smo izvedeli iz gledališke pisarne — zelo veliko zanimanja. Deloma je k temu pripomogla preustrofitev gledaliških prostorov, ki bo dala našemu Tanjinemu svetišču povsem nov© podobo Deloma pa je tudi zasluga repertoarja ki je za novo sezono posrečeno izbran-m Pouk v češkem jeziku. Z oktobrom se prično zopet predavanja v češčini Oni, ki se hočejo redno udeležiti teh predavanj, naj se javijo do 25. t. m. v trgovini g. Bureša, Vetrinjska ulica št 26. Natančni začetek bo javljen pozneje. Obisk se^priporoča zlasti br. Sokolom, ki se udeleže vsesokolskega zleta v Pragi m HigiJenski tečaj. Danes ob pol 20. uri v kazinski dvorani prvo predavanje o higijenl. Predava vodja Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pirc. m. Veliko srečkanjc v korist »Jugoslovanske Matice«, Dne 30. septembra se bo vršilo v Ljubljani žrebanje najnovej ših srečk »Jugoslovenske Matice«. Srečka stane M Din. Dobitki so zelo čedni in vrediii srečkanja: 2 motorni kolesi (izdelek svetovnoznane tvrdke »Peugeot«) kot glavna dobitka in 25 nadaljnjih dobitkov: moških in ženskih biciklov znamke »Tour de France«. V Mariboru se dobe srečke v upravi »Tabora« in »Jutra« ter v trafikah Golež (Aleksandrova cesta. blizu kolodvora) in Weiss (Vetrinjska ulica). Posezite po srečkah, čaka vas velika sreča! ' m Tedenski izkaz c nalezljivih bolez nih v mestnem okolišu mariborskem od 8. do 14. sept. izkazuje: legar (tifus-ostal 1 novih 2 ostane 3. Škrlatinka os ta ne 1. m Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne U. sept. se je pripeljalo 436 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mtadi Prašiči 5—6 tednov stari komad 100—125 Din 7—9 tednov stari 130—175 Din, 3—4 mesece stari 200—300 Din, 5—7 mesecev stari 300 350 Din, 8—10 mesecev stari 400—500 Din, 1 leto stari 625—850 Din. 1 'A leta stari 1050 Din. 1 kg žive teže 12—14 Din, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodalo se je 200 komadov. m Naše domače izdelovanje klavirjev. Izdelovanje pianinov zaznamuje že lep napredek. Zna,na tvrdka J-os. Brandl i Mariboru izdeluje sedaj že 3 različne ti pevskih instrumentov, da lahko na ta način ustreže različnemu okusu občinstva glede vnanje opreme. Tudi je videti. da občinstvo sedaj že rajši kupuje instrumente naravnost od domačega izde-lov-atelja. ki lahko zanje jamči. Značilno J.e. kar piše neko nemško strokovno glasilo. da se v Jugoslaviji razprodajo Zgolj taki klavirji, ki *o po ceni. Interesentom se mudi prilika, da se o kakovosti dela saimj prepričajo, če obiščejo domače podjetje I. Brandl, Strossmayerjeva ul. št. 5. m' Lastnika kolesa iščejo. Policijski komisar’jat je obvestilo orožniš-tvo v Rač ju. da je pri nekem kmečkem fantu zaplenilo kolo, ki ga je le-ta kupil pred ■meseci od neznanega moškega za 350 Din. Kolo je bilo po vsej verjetnosti u-kradono. Kolo je dobro ohranjeno, srednje visoko, ima krmilo obrnjeno navzgor prosti tek itd., znamke pa nima. Kdor meni, da je to njegovo kolo, naj se informira pri policijskem komisarijatu. m Iz policijske kronike. Od včeraj na danes je policija aretirala 7 oseb in sicer 2 radii potepuštva, 2 radi nedovoljenega prekoračenja meje, 1 radi odgona in 2 radi tatvine in poneverbe. Stražniki so vložili 10 raznih prijav. m Specialist za ženske bolezni tri po-rodništvo dr. Fran Toplak, se je vrnil in zopet redno ordinira, Maribor, Glavni trg 18, od 10.—12. in od 14.—16 ure. m Hotel Halbvidl danes četrtek zvečer prvič koncert Trio. Lep spored. Navadne cene. Prvovrstno vino in pivo-Meščanska kuhinja.. 1954 m Grajski kino. Od četrtka 17. t. m. vključno do nedelje 20. tm. se bo predvajala filmska senzacija v 6 dejanjih s Carlom Akti n i jem v glavni vlogi. Dejanje se godi v visokih bančnih krogih. Bankir Gyttor' je imel v shrambi silno dragocen dragulj, last ruskega kneza Miljukova. Z bog denarnih težav pa je ta dragulj prodal in dal narediti imitacijo, hoteč na ta način kneza preslepiti. Na premeten . način skuša bankir zvrniti krivdo na ljubimca svoje žene- Sedaj se razvija napeto, viharno in res senzacionalno dejanje, ki se konča, z bankirjevo smirtjo in poroko njegove žene z ljubimcem. Film je mojstrsko delo berlinske tv-omlce, poln krasnih posnetkov in viharnih dogodkov. m Klub-bar. 16. septembra gostovanje plesnega ansambla duq S a n d n e r, Mimi de N o e m i, N i n a F e r a r i. — Brez zvišanih cen! 1952 Kratke novice. -- - T — Morala slavonske vasi. Sličica iz življenja. V kmečki družini blizu Paikraca se je odigrala minule dni značilna rodbinska žaloigra. Kmet M. Pletikapa je živel z mlado, lepo ženo prav zadovoljno pod streho svojega očeta. Ali strast njegovega očeta je jela kmalu kaliti sročo mladih zakoncev. Sinaha sč je nekaj časa upirala zalezovanju svojega tasta, ne da bi bila kaj povedala svojemu možu. Končno, ko ji je obnašanje tasta že presedalo, je priznala soprogu, -s katerimi nameni jo nadleguje njegov oče. Sin pa njenim besedam sprva ni hotel verjeti, dokler ni sam polotil očeta pri zalezovanju svoje žepe., To je porušilo mlado družinsko srečo. Vera v ženino poštenost je bila omajena, a očetova podlost ura je vzbujala gnus in so-f a-štvp. Dne 7. t. m- ju je ponovno zalotil in je v besnosti. Tei ga je spopadla zgrabil za prvo-orpdje ter se zakaditi v očeta. Nastala je borba med očetom in sinom zavoljo žepske. Razjarjen sin je bil zmagovalec ~ ubil je očeta. Tako je nedovoljeno strast do sjuajie kaznoval na svojem lastnem očetu. Ro zločinu se je Mtie Pletikapa takoj prijavil sodišču v Paikrnču. »J. L« Na dobro hrano se sp»e.jrn< osem mnšfcih oseb. Murku Drozg, PobreSka c«sla21. 1969 ferfektna kuharica za vse, zraven sobarice, se Išče. Nastop e 1. oktobrom. Dr. Miller. Maribor. Razlagova 23. 1958 Beograjska zanimivost. Dvospolna služkinja. Neka služkinja v Beogradu, je prijavila policiji svojo prijateljico Katico Mikonnc, da ni ženska temveč moški. O tem se je prepričala, ko je pred nekaj dnevi prenočevala pri obtoženki in jo je le-ta zlorabila. Katico Mikonac so takoj zaslišali. Pri zaslišanju je izjavila, da je veljala pri rojstvu za deklico in bila krščena za Katico, vedno je' tudi nosila ženska oblačila. Ko je postala starejša, se je njena narava približata moškemu in je že hotela radi dvospolhosti v smrt. Precej časa je bila v nekem samostanu, ko pa so zaznali, da j© hermafrodit, je nastalo veliko vznemirjenje in je .morala taikoj samostansko zidovje zapustiti, kajti pol-žena pol-moškl ni za nune-Nato je prišla v Beograd in tukaj služila kot dekla. Zanika, da bi bila zlorabila svojo prijateljico,'češ, da je ona sama privolila. ■ Policija je bila v veliki zadregi in ni vedela kako naj slučaj razreši. Zdravniška preiskava je dognala, da je obtoženka res hermafrodit, čigar moški organ je močneje,razvit. Naposled jo je policija izpustila na prosto. Ob. obletnici ruske komunistične revolucije so komunisti v Rimu in' drugje izvesti i rdeče zastave in izdali letake, rkdi česar so nastali na več mestih spopadi. Letake je policija zaplenila. V Parmi so aretirali 100 komunistov. Zima je pritisnila tudi v Italiji. V Toskani je zapadel, sneg; tudi v firenški okolici je snežilo. V nekaterih krajih je temperatura padla celo pod ničlo. Odločitev na rnarokan.sk cm bojišču bo padla, kakor poročajo iz Pariza, naj brž šele po zimi, ker je . pred deževno perijodo, ni pričakovati. Zato je napovedana takojšnja ofenziva francoskih in španskih čet dvomljiva. Šestdesetletna Ana Keiter. tovarnar jeva soproga na Dunaju, je iz neznanega vzroka skočila z podstrešnega okna in si razbila lobanjo. , Urar v Caprianu prjL Bre.sciji, v Italiji je šel s sinoni .na šolp cerkve, da bi popravil uro. Naključje je hotelo, da se je približal s svečo posodi, napolnjeni z bencinom. Bencin je vzplamtel in oba sta začela goreti. Našli so ju pod stop nicami napol zogljenelaVv Burja, ki je letos prav zgodaj obiskala naše. Primor je,,. j e dosegla 14! t. m. v Trstu brzino 54'km na uro. Vatikan vzdržuje 2000 nastavljencev, kojih plače so se po vojni početvorile-Budget za 1. .1925 znaša 500.000 funtov sterlingov. Zatrjujejo, da So se vatikanski dohodki v zadnjih letih znatno povišali. Število rnzporok je v Ameriki tako n a rasti o, da izmed sedmero poročencev zahteva en par ločite.v.-L. 1924 se jih je poročilo 294.496 a ločilo .45-330. V Nevadi je bilo porok 1079,-trtedtem ko se je ločilo 1037 poročencevl V raznih krajih Nižjeavsfrijske so se pojavili številni slučaji’ trebušnega le-garja. I? dunajske- kaznilnice so pobegnili trije kaznjenci. Preplezali so po strehah par ulic ter se nato spustili na cesto, kjer sta bila dva ujeta, tretji pa je ušel. V Salzburgu je vozil po glavni ulici neki prokurist na motorju in se nesrečno zaletel v kiosk. Pri padcu se je smrtno ponesrečil. Budimpeštansko sodišče je obsodilo radi dvoboja dva poslanca na pet dni zapora. DržaVul pravdnik je zahteval večjo kazen, češ da bi se morala poslan ca kot člarna zakonodajnega odbora za konov točneje držati. V provinci Šautung so prestopile re ke zbng neizmernega deževja svoje bregove. Cela, pokrajina izgloda kot veliko jezero, ki je poplavilo nad 1000 vasi. Življenje je izgubilo v vodi preko 3000 oseb. Cela pokrajina je uničena in to tem bolj, ker jo je zadela že preteklo leto Še večja vremenska katastrofa, ki je takrat zahtevala 50.000 žrtev. V Italiji je nastopilo zimsko vreme. V severni Italiji je na gorah zapadel sneg, radi česar je nastopil v dolinah mraz. Najbolj je prizadeta vinska letina. Madžarski rimski romarji so izročili papežu skulpturo, izdelano v srebru, predstavljajočo sv. Štefana in njegovega sina. V Berlinu je občina zvišala pasji davek, ki ga ho uporabila za gradnjo mest- /pori. : Prvenstvena borba za točke se prh čne v nedeljo 20. t. m. Kot prva se preskusita »Maribor« in »Merkur«, kar pomeni zelo interesanten pričetek letošnjih prvenstvenih nogometnih tekem. V Ptuju igra isti dan »Rapid«. : M. O. Hazena je bil včeraj izbran. Izvoljeni so bili za predsednika g- Tedi Voglar, za tajnika g. Pechheim, za blagajnika g. Amon. — Sklenilo se je za leto® opustiti prvenstvene tekme. — Na prihodnjo sejo. ki se vrši v četrtek U. t* m. ob 20. uri v hotelu »pri Zamorcu«, se vabijo sodniški pripravniki. Porotno sodiile- Obrtnikove težave pred poroto* Modžimurec Štefan Steina.uer je odprl 1. 1921 v Ljutomeru lastno pekarijo* J3il je reven pekovski pomočnik in mu je posodil kapital za otvoritev pekarije njegov bratranec Petrič iz Čakovca. Nekaj časa je obrt dobro uspevala, čez dobri dve leti pa je prišla v krizo in Stelo-aeur je začel delati dolgove. Prvotno so mu ljudje še zaupali in je dobil na up,veliko množino moke, raznega blaga in tudi denarna posojila. Čeprav je ve" del, da ne more poravnati niti prvih obveznosti, je vendar vodil pasivno tudi še naprej in najemal nove dolgove* Tako je na pr. že potem, ko je tičal globoko v dolgovih, (januarja 1924) n&rbcd pri čakovskem paromlinu za 12.393 D\n moke. Ker ni računa poravnal, mu ie pa-romlin’ ustavil nadalj.no dobavo. Odslej je jemal moko pri Vekoslavu Vrablu v Ljutomeru. Tudi pri njem je napravil za 11.798 Din dolga. Pri raznih drugih tvrdkah je imel manjše dolgove, tako da je oškodoval svoje dobavitelje za skupni znesek 28-297 Din. Ko je spoznal. kam je zabredel, je hotel pobegniti na. Madžarsko, pa so ga v zadnjem trenutku aretirali. Obtožnica mu na podlagi navedenih dejstev očita goljufijo. V preiskovalnem zapotru se ie izgovarjal, da je mislih da bo dolgove prejaliislej vendarle lahko poravnal. Pri razpravi je trdil, da ni imel namena nikogar ogoljufati, tmveč, da j® samo žrtev • razmer. Porotniki so z 9 glasovi zanika.lt vprašanje krivde, nakar je senat Stel* nauerja oprostil in je bil takoj izpuščen na prosto. TGmna prekmurska zadeva. Dva Štefana Hozjana. — Že drugič pred poroto. Pri zadnjem porotnem1 zasedanju j« bila razprava proti Štefanu Hozjana preložena, ker so bili podatki preiskave pomanjkljivi. Hozjanu namreč očitajo, da je hotel v družbi dveh tatinskih tovarišev pokrasti perutnino posestnici Hozjan. Toda posestničin sin Štefan Hozjan, ki nosi slučajno Isto ime, mu je hotel to preprečiti, zbog česar je prvi izproži.l revolver in smrtno zadel posestnrtčinega sina. Hozi jan je svoj čin priznal; toda pri drugi razpravi je zanikal vse in trdil, da .je priznal .samo radi tega, ker so ga baje orožniki pretepali* Ker so to potrdile takrat tudi nekatere priče, je bila uvedena ponovna preiska- ne opere. Proti temu je protestiralo!va Ž50.000 kotnikov psov, ki so sklenili, da Razprava se ie začela šele ob 15. uri bodo toliko časa bojkotirali mestpo ope- popoldan. Ker bo zaslišanih mnogo prič, ro do Ki er ne umakne občina svojega I bo sigurno trajala v pozne večerne ure. sklepa._________ - ■ | Obsodbo bomo objavili jutri. Denarnic«, Jolsk# torbice, mape in jermene it« knjige, n*, hrhlnfke kakor tudi rai)ižne kovček« in torbice r* potovanje' priporoča br^in Kravos, Aleksandrova 13. »e peče dnevno v Dalmatinski klet! Maribor, Mesarska ulica 8. 1913,; Poveditlk. Družinska hiša na prodaj Pojasnila pri Ramer, Kralj Matjaževa ni. 34. Studenci 1963 3tr«ho poleg vas privoščiti tistim, ki je nima/o ! ,Marstair ima velik« izbiio tudi bolj« h najemnikov. 196 MOGlflČl kupite po najnižjih cenah pri tvrdki is«9 Anica Traun, Maribor, Grajski trg 1. Je otvorll Dr. IVAN /KET v Mariboru na Aleksandrovi cesti 8/1. (Gostilna »Pri grozdu*). 1965 fj Klub-kafearet-bar Edini .mondeni plesni lokal Maribora OD 16. SEPTEMBRA KRATKO GOSTOVANJE mojstrske plesne dvojice Š A N D N E R Nina Ferari - Mimi de Noemi Med odmori ples cen j. gostov Na glasovirju mojstr. pianist PEPO WINTERHALTER Začetek ob 10. url Brez zvišanih ceni! 1953 ' " ’ in Olant |a jmUHt Kekssta lUrthonk« tfekara« i d.