s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: RECONQUISTA 268, Escr. 42 BUENOS AIRES_ Leto I. BUENOS AIRES, 7. OKTOBRA 1933 Štev. 3. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Atentat na kancelarja Dollfussa V poslopju avstrijskega parlamenta je sprožil nanj dva strela 22-leten £ašist ter ga lahko ranil - Notranje prilike v Avstriji v sveži s političnim položajem Osrednje Evrope Pretekli torek dopoldne se je mudil avstrijski kancelar Dollfuss v poslopju dunajskega parlamenta, kjer je prisostavoval seji Krščanske socialne stranke, na kateri se je razpravljalo vprašanje razpustitve te politične organizacije. Ko je kancelar zapustil .sejno dvorano ter krenil po hodniku, kjer ga je čakala skupina oseb, ki so prišle, da načelniku vlade osebno izroče razne prošnje, kakor se je to dogajalo skora vsak dan, je stopil Preden j mladenič ter mu dejal: "Gospod kancelar, tu Vam izročam Prošnjo." V hipu, ko se je Dollfuss obrnil do pretveznega prosilca, je ta nameril revolver ter začel streljati. Trgovinski minister Stokinger, ki je stopal po hodniku pred kancelar-jem, se je brž obrnil ter zgrabil atentatorja krepko za roko. V istem hipu pa se je že bil sprožil drugi strel. Policaji, ki so spremljali Dollfussa, so takoj areiralie napadalca ter ga odvedli na policijo, kjer je izjavil, da se piše Dertil in da mu je 22 let. Tudi je policija takoj obkolila poslopje parlamenta ter aretirala mnogo oseb, ki so se nahajale v notranjosti, a jih je kmalu spet spustila na svobodo. Kancelar Dollfuss se ni prav nič vznemiril. "Ranili so me", je dejal ministru Stokingerju, "Pokličite ta-. koj doktorja Denka. Toda, za božjo voljo! Nikar ne dovolite, da nastane sedaj zmešnjava! Rešilnega voza ne rabim; saj se lahko peljem v svojem avtu." Nadaljeval je sam svojo pot do vozila, s katerim se je prepeljal do sanatorija dr. Denka, zasebnega družinskega zdravnika. Ko so ga tu slekli, da ga pregledajo, so ugotovili, da ga je ena krogla,lahko ranila v desno roko, druga pa je zadela na gumb iz metala, predrla jopič, opraskala nekoliko eno rebro ter padla nato na tla. Ko so ga obvezali, je Dollfuss šel na svoj dom, kjer je sprejel več ministrov, katerim je zagotovil, da bo kljub ranam še nadalje vodil državne posle. Zvečer je kancelar govoril po radiju; prečital je poslanico naslovljeno avstrijskemu ljudstvu. Rekel je med drugim: "Dasi je pravi čudež, da sem izbegnil nevarnosti, se Pa vendarle čutim močnega in poln korajže." Ko je govoril o svojih ranah, je dejal v šaljivem tonu: "Nič hudega ni; o takšnih kroglah smo Pravili tekom vojne na avstrijskih frohtah, da je vsaka vredna sto goldinarjev." Atentator Dertil, katerega so iz-Praševali na policiji, je trdil, da ne Pripada nobeni stranki, a mu tega ne verjamejo. Socialistična stranka je objavila komunike, v katerem Pravi, da ima dokaze, ki izpričujejo, da je atentator aktiven član nacio-nalsocialistične avstrijske organizacije hitlerjevskega kova. Ko so ga vprašali, zakaj je izvršil atentat, je dal celo vrsto odgovorov. Dejal je, da zato, ker je hotel dokazati javnosti, da je Dollfuss nesposoben, ker še samega sebe ne zna čuvati; kako naj pa skrbi kar za celo državo. Pozneje je dal dru-razlago: hotel da je vzbuditi pozornost javnosti ter ji povedati, da Se Avstrija ne bo rešila, če se ne sPet vpostavi monarhija ter pokliče na prestol princ Oton Habsburžki. 9rez nekaj časa je dal še tretje pojasnilo: Z atentatom je hotel opo-zoriti javno mnenje na svojega oč-'"a dr. Guentherja, ki da je edini človek, ki je v stanu privesti Avstrijo do blagostanja. Fant se najbrž dela bolj brihtne-ga, nego je v resnici. Policija je izvedela. da ima Dertil brata, katere- moči in svoje veljave, če bi se z ustanovitvijo gospodarske federacije obdonavskih držav spet združile gospodarske sile, ki so bile v počasnem naravnem razvoju stvo-rile v bivši Avstro-Ogrski močno in organizirano gospodarsko skupnost. Sedaj še ni mogoče prerokovati, katera izmed navedenih teženj bo končno prišla do veljave v avstrijski republiki. Položaj se menda tudi ne bo še tako kmalu razčistil, ker imajo tudi zunanji vplivi važno vlogo pri odigravanju notranjih avstrijskih dogodkov, kar morda zadržuje njihov razvoj. Kancelar Dollfuss ga so obmejne oblasti pred nedavnim aretirale, ker je služil nemškim rajhovskim fašistom kot kurir. V zvezi z atentatom na kancelar-ja Dollfussa — "malega Napoleona", kakor ga imenujejo v Avstriji — stopa še bolj v ospredje vprašanje notranjega položaja v avstrijski republiki, in s tem tudi vprašanje splošnega političnega in gospo-1 darskega položaja v Osrednji Evro-1 pi. O veliki in včasih skoro razburljivi napetosti med Dunajem in Berlinom, ki je bila nastala v poslednjih tednih, so čitatelji gotovo že poučeni in vedo, kako je Dollfussova vlada v poslednjem času odločno nastopila proti avstrijskim Hitler-jevcem, ki bi Avstrijo radi priklopih Nemčiji. Izid svetovne vojne je spravil oni del bivše avstro-ogrske monarhije, ki tvori sedanjo Avstrijo, v zelo težak gospodarski položaj, s katerim se bori že vsa ta dolga povojna leta, podpirana s posojili od strani velesil, posebno Francije, kateri bi nikakor ne bilo po godu, če bi Avstrija hotela povečati z "Anschlus-som" moč nevarnega soseda na drugem bregu Rena. Ker pa na večne podpore ni mogoče računati, marveč treba misliti na trajno rešitev iz gospodarskh stisk, so se v avstrijskem javnem mnenju pojavile razne struje, ki bi rade našle rešitev na različne načine. • Nekatere vleče krvna sorodnost k Nemcem iz "rajha", kateremu bi radi priključili sedanjo Avstrijo. Poleg te krvne sorodnosti so nastopili v zadnjih mesecih tudi še čisto strankarski motivi, ki družijo hit-lerjevce na obeh straneh meje. Proti težnjam te prve struje niso samo Francija in države Male an-tante (v zadnjem času tudi Italija, ki je menda uvidela, da bi Velika Nemčija začela najbrž siliti tudi proti jugu na Jadransko morje), protivijo se jim tudi mnogi avstrijski rodoljubi, ki vedo, da bi "An-schluss" izpremenil sedanjo samostojno avstrijsko republiko v odvisen privesek nemške države. Ti rodoljubi se še živo spominjajo "zlatih cesarskih časov", in mnogo jih je še takih, ki se doslej nikakor niso odpavedali sanjam in nadi, da se bodo ti časi še povrnili. Treznej-ši možje pa, ki vedo, da je izključeno, da bi se nekdanje cesarstvo obnovilo v stari obliki, računajo, da bi tudi sedanja Avstrija prišla lahko spet do svoje gospodarske RUSKI ZNANSTVENIKI PREKOSILI PICCARDOV VIŠINSKI REKORD Preteklo soboto sta ruska znanost in tehnika izvojevali prekrasno zmago. Ruskim znanstvenikom se je posrečilo dvigniti se v ogromnem balonu v stratosfero, ig tisoč metrov nad zemljo. Posekali so tako višinski rekord, katerega je imel do sedaj belgijski učenjak Picea rd. Balon, v čigar gondolo so se zaprli inženerja Birnbaum in Godunov ter pilot Prokoviev, se je dvignil srečno in z veliko brzino, tako da je bilo videti črez pol ure na nebu samo eno belo pikico, dasi znaša premer balona, katerega so krstili z "Z. S. S. R", celih 35 metrov. Vzlet se je izvršil v znanstvene namene ter so hoteli ruski u-čenjaki med drugim proučevati tudi možnost poletov v stratosferi, ker računajo, da bi se v veliki višini mogle doseči takšne hitrosti, da bi se Ocean lahko preletel v par urah. V svetu Družbe narodov bo seda i zastopana tudi Argen-tinija. Občni zbor Zveze, ki sedaj zaseda v Ženevi, je tako sklenil na svoji ponedelpski seji. VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM Novi španski vladi, katero je bil po tolikem trudu sestavil g. Lerroux, je bilo odmerjeno prav kratko življenje. V ponedeljek se je, predstavila parlamentu in je ministrski predsednik prečital vladno deklaracijo, kateri je sledila precej burna razprava. Naslednjega dne je zbornica izrekla vladi z veliko večino svojo nezaupnico. Zato je moral Lerrouxov kabinet odstopiti. RAZNE VESTI Nov potres je prestrašil pretekle dni prebivalce italijanskega mesta Sul-mone. Zemlja se je tresla štiri sekunde precej občutno in slišati je bilo votlo podzemsko grmenje. Mnogo hiš, ki jih je bil poškodovale potres v prejšnjem tednu, se je sedaj zrušilo. Huda nesreča se je dogodila v bukareštanski sinagogi. Radi neutemeljenega alarma, da v templju gori, so vsi ljudje začeli siliti na prosto. Radi prevelike gneče se je ena e-alerija udrla in je zgubilo življenje devet žensk, trideset pa jih je bilo ranjenih. Praznik nemške žetve so organizirali preteklo nedeljo na Bueckebergu pri Hanoverju. Zbrala se je tam res ogromna množica poljedelcev iz vseh krajev Nemčije, namreč preko pol milijona duš. Bil ie to velik praznik na čast nemškim kmetom, ki jih hitlerjevska vlada hoče prikleniti nase. Na Kubi ne bo še tako zlepa miru. Poročila še vedno govore o streljanju, neredih, zarotah itd. Maršal Hindenburg, predsednik nemške republike, je obhajal v ponedeljek 86. obletnico svojega rojstva. Tudi v Italiji močno pada število rojstev in to vkljub tako bučni propagandi, ki jo je naredila fašistična vlada za' ' povečanje prebivalstva. Glavno fašistično glasilo objavlja članek, ki je prišel baje izpod peresa predsednika vlade in v katerem je rečeno, da bo Italija prav kmalu glede rojstev na isti stopnji kakor Francija, če se rodovitost naroda ne bo povečala. Grčija bo kupila 50 tisoč ton argentinskega žita. Ker veljajo tudi na Grškem, kakor skoro po vseh drugih deželah, omejitve glede uvažanja poljskih pridelkov, je bilo potrebno posebno dovoljenje atenske vlade. * # * & * V VOLILNI SEZNAMI V državljanskih seznamih so bili vpisani 30. junija t. 1. 2 milijona 579 tisoč 103 volilci, med katerimi je bilo 171 tisoč 109 naturaliziranih tujcev t. j. takšnih priseljencev, ki so zaprosili za argentinsko državljanstvo ter ga tudi dobili. Obtoženec Lubbe» Jri je ¡na procesu v Lipskem ¡priznal, da je zanetil požar v nemškem drž. zboru. ODMEVI "LA PRENSA", ugledni ko-los južnoameriškega, tiska, je napisal v svoji številki od 4. oktobra naslednje besede o "Novem listu": "El Nuevo Periódico. — Con esta denominación apareció recientemente en esta capital una publicación semanal, órgano eisloveno de la colectividad yugoeslava ¡radicada en nuestro país, que, como expresa en el número inicial, se incorpora a las actividades periodísticas locales con el propósito de constituir un lazo entre los argentinos y los miembros de aquélla, los cuales, agrega, se solidarizan completamente con los intereses y destinos de su nueva atria. "El Nuevo Periódico", que aparece con la dirección del señor Víctor Kjudefr, y en cuyo directorio desempeñan la presidencia y vicepresi-dencia, respectivamente, los señores arquitecto Víctor Kulcic y doctor Kosta Veljanovic, señala en sus palabras de presentación, con alto encomio, el convencimiento del glorioso porvenir que espera a la Argentina, y al hacerlo, en conceptos que reflejan el agreüicimiento de la colectividad eslovena por la hospitalidad que se le brinda, establece* su aspiración a que los miembros de ésta representen ante la opinión pública la cultura, capacidad y virtudes del laborioso obrero dé su país. "El Nuevo Periódico" significa un serio esfuerzo que la colectividad a que está destinado ha sabido valorar debidamente." "JUGOSLAVIJE" je priobčila v svoji številki od preteklega tedna naslednje: "Novi list". — Ovakav naslov "nosi novo glasilo naše brače Slovena-ca u ovoj gostoljubivoj zemlji Argentini, koje je ugledalo sveta pro-šle sedmice. List je odlično uredjen i izlazi jedan put na sedmicu. Urednik mu je poznati i oprobani novinar brat dr. Viktor Kjuder a vlas-nici gg. Viktor Sulčič i dr. Kosta Veljanovič. Ova tri ugledna imena daju nam dovoljne garancije^ da ie novi nam kolega umeti visoko držati barjak narodnih interesa i biti čvrsta spona ljnbavi i sloge medju Slovencima i nama — njihovom bračom Hrvatima i Srbima. Zdravo i sretno!" "SLOVENSKI ODDELEK" istega lista je objavil sledeče vrstice pod naslovom "Novi list": "Preteklo soboto smo dobili Slovenci v Južni Ameriki nov časopis pod naslovom "Novi list", katerega sprejemamo z véseljem in s prisrčnim pozdravom. "Kličemo jnu — "dobro došli". želimo mu obstoja in razvoja med našimi rojaki, Jri so potrebovali podobno glasilo. Iz prve številke se razvidi, da je list v dobrih, zanesljivih in sposobnih rokah, s tem si bo tudi lažje odprl pot med nas ter pridobil mnogo čitat«(ljev. "čestitamo našim rojakom / na takšnem narodnem podjetju, ker s tem so nam odprli novo okno v svet! — Uredništvo "Slov. Oddelka." / t- C*.---- 2. NOVI LIST O BREZPOSELNOSTI Kakor smo že na kratko javili v prejšnji številki našega lista, je argentinska vlada potom notranjega ministrstva predložila kongresu zakonski osnutek za osnovanje posebnega Državnega odbora za brezposelne. Minister Melo je ta zakonski predlog pospremil še z daljšim poročilom, v katerem razglablja o vzrokih in obsegu brezposelnosti v Argentiniji, o pomoči, ki so jo do sedaj nudile oblasti in druge ustanove nezaposlenemu delavstvu, ter o načrtih za bodočnost. Poročilo pravi, da je brezposelnost v tej deželi odsev skrajno nepoljnih gospodarskih prilik po vsem svetu: gospadar-prilik po vsem svetu; gospodarska kriza traja že dolgo in, ker ni še mogoče predvidevati kakšnega zboljšanja, je dolžnost državnih oblastev, da skušajo najti trajno rešitev glede brezposelnosti, ne pa samo začasen lek. Brezposelnost se v Argentiniji sicer še ni tako razpasla, kakor v mnogih drugih državah, vendar pa je štetje, katero je izvršilo Državno delovno oddelenje v drugi polovici preteklega leta, dokazalo, da je nujno potrebno poskrbeti za olajšanje težkega položaja, v katerem se nahajajo mnoge družine, bivajoče v tej deželi. "Departamento Nacional del Trabajo" je lani naštel v vsej Argentiniji 333 tiscoč 997 brezposelnih; od teh jih je bilo popolnoma nezaposlenih 263 tisoč 265. Če primerjamo to število s številom prebivalstva republike, vidimo, da je od vsakih dvesto prebivalcev (števši seveda tudi otroke in ženske) pet oseb brez slehernega zaslužka. Vlada si je prizadevala izboljšati položaj s tem, da je skušala dati večji razmah javnim delom, predpisala uporabo domačih proizvodov pri teh delih, omejila priseljevanje ter poskrbela za prevoz brezposelnih v one kraje dežele, kjer so mogli dobiti dela; končno je poskrbela tudi za podpiranje onih, k i so za delo nesposobni. Vlada je sprva tudi mislila, da bi bilo dobro spraviti one brezposelne priseljence, o katerih ni pričakovati, da se bodo lahko za stalno naselili v deželi, nazaj v kraje, od koder so prišli ter je v ta namen že računala s potrebnimi izdatki. Praktično pa se je kmalu izkazalo, da je vecina teh kandidatov za repatria-cijo brez osebnih dokumentov, ali pa da jih vsaj skrivajo, ter bi jih radi tega ne hotele sprejeti države, katerim pripadajo. To namero je torej vlada opustila. Sklenila pa je osredotočit vsa prizadevanja, katerih na men je najti delo za brezposelne ter sploh na kakršenkoli način skrbeti, da se olajša njihov položaj, v enem samem vodstvu: \ Državnem odboru za brezposel ne. Štel bo sedem članov; tri bo imenovala vlada, ostale štiri pa vsaka po enega, naslednje usta nove: Trgovinska borza, Argentinska industrijska zveza ter Argentinnsko društvo za boj proti brezposelnosti. Predsednika bo izbrala vlada in čla ni odbora ne bodo prejemali no bene odškodnine za svoj trud. Sporazumo z Državnim de lovnim oddelenjem bo novi od bor od časa do časa predloži vladi svoje načrte in predloge ter proračun, ki ne bo smel pre segati v naprej določene svote Vlada namerava izročiti za se daj odboru en milijon pesov odbor pa 1x» tudi pooblaščen, da zbira prispevke in darove za to pomožno akcijo, moral pa bo vsak mesec predložiti vladi-obračun o vporabi denarja, ki ga je prejel. "Departamento Nacional del Trabajo" se bo še nadalje zanimal, kakor je to določeno v zakonih in odlokih, za nameščanje brezposelnih ter za repatriiranje onih, ki bi radi šli domov, in takih, ki nimajo potrebnih, po ustavi in zakonih določenih predpogojev za bivanje v Argentiniji. ina-tzrpatrino Vsa državna oddelenja bodo novemu odboru pomagala, v kolikor bo potrebno ter ne bo oviralo rednosti javne službe. Osrednja vlada se bo obrnila tudi na pokrajinske vlade, da bodo sodelovale. cene pridelkov na svetovnih tržiščih visoke ali nizke, saj sam porabi tisto, kar pridela. V sadjarstvu, živinoreji, kokošjereji itd. pa lahko najde vir dohodkov, s katerimi si preskrbi obleko, obutev in drugo, česar si sam ne more izgotoviti. In čim več želodcev je pri hiši, tem več rok je tudi, ki bodo zemljo skrbneje obdelovale in bo radi tega tudi več dala. Misel je zdrava. Za nezaposlenega delavca, ki se naseli z družino na lasten kos zemlje, je vprašanje brezposelnosti rešeno za vselej; dela bo imel, kolikor ga bo hotel. Svote, ki jih vlada namerava uporabiti v dobrodelne svrhe, bi bili brez dvoma bolje naložene, če bi se uporabile za izvedbo takšne kolonizacije. Mnogo družin bi na ta način prišlo do svojega dela, svojega vsakdanjega kruhka, do svoje samostojnosti in tudi do boljšega zraku in boljšega duševenega ter telesnega zdravja, nego je ono, ki jih čaka v velemestu, kakršno je Buenos Aires. & ★ # ★ # ★ IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii Izjalovljeni načrti xa motenje javne« ga veda Pretekli petek popoldne je policija aretirala v neki hiši na ul. Salta bivšega generala Toran-za, proti kateremu je bila že pred mnogimi meseci izdana tiralica. Toranzo, hud pristaš personali-stičnega radikalskega režima, je bil namreč zapleten v razne zarote proti vladi. Zbežal je bil v Urugvaj, od koder je pred nedavnim prišel skrivaj v Buenos Aires. Pravijo, da je tu stopil v stike z nekaterimi aktivnimi častniki ter da je hotel organizirati vstajo. Nekdo, ki je bil o teh načrtih poučen, je opozoril odeovorne oblasti. V nedeljo zjutraj pa je policija izsledila skupino zarotnikov, ki so bili že vse pripravili, da bodo proti večeru, ko se v kinematografih in gledališčih končajo popoldanske predstave, izvali v raznih krajih mesta nerede. & * & * Ü? * 1 Načrti so se tudi ta krat izjalovili, ker je policija še o pravem času vse izvohala, izvršila več hišnih preiskav, zaplenila nekaj orožja ter pozaprla več zarotnikov, med njimi tudi nekaj podčastnikov in par oficirjev. Imeli bodo opravka s sodnikom. SMl Ker je parlament zaključil svoje zasedanje in ker ni še gotovo, ali bo imel tekom počitnic kakšne izredne seje, ni mogoče prerokovati, kdaj se bo novi odbor, katerega si je zamislila vlada, ustanovil ter prevzel ak cijo za omejitev in zmanjšanje gorja in bede, ki tudi Argentiniji ni popolnoma prizanesla, saj je tudi v tej rodovitni deže-i mnogo družin, ki nimajo zagotovljenega vsakdanjega kru-ía. Vsekakor pa je napravilo na javno mnenje najugodnejši vti-sek dejstvo, da je vlada prepričana o važnosti vprašanja brezposelnosti ter da je sklenila posvečati mu trajno pažnjo. Le glede sredstev in načinov, s katerimi naj bi se brezposelnost omejila ter, po možnosti, popolnoma odpravila, niso vsi enakega mnenja. Nekateri predlagajo naj bi vlada začela graditi velike javne naprave, ceste, železnice itd. Denarna sredstva, ki bi bila potrebna v to svrho, naj bi si preskrbela s tem, da bi prekinila amortizacijo konsolidira nega notranjega in zunanjega državnega dolga ter izdala državne bone, ki bi jih morale obvezno pokupiti banke in zavarovalnice. Drugi spet pravijo, da je ideja glede ustanovitve Odbora za brezposelne dobra, samo trebalo bi dati temu odboru mnogo večjo oblast in izdatnejša denarna sredstva, nego mu jih je določila vlada v svojem zakoskem osnutku. V tem pogledu naj bi veljala za vzgled podobna organizacija, ki že deluje v Združenih državah Severne Amerike. Tretji spet gledajo še dalje v bodočnost in pravijo, da bi bilo potrebno izvesti smotreno kolonizacijo ter popolnoma spremeniti načela, ki so veljala v tem pogledu do sedaj. Argentinija, tako bogata in tako redko obljudena, dežela, bi ne smela poznati brezposelnosti. Treba bi le bilo, da bi se družinam brezposelnih dala možnost, da postanejo, brez prevelikih težav, posestniki takšnega kosa zemlje, katerega bodo člani vsake družine sami oddelovali in od katerega bodo dobili vse, ali skoro vse ono, kar rabijo za življenje. Nuditi bi bilo treba brezposelnim možnost, da se spremenijo v male kmetovalce, ki sami pridelajo žito, koruzo, sadje, krompir, fižol in zelenjavo, ki jim rabi za življenje, da imajo svoje živinče itd. Tako pač, kakor je po državah Evrope, kjer večina poljedelcev obdeluje zemljo za to, da od nje živi. Takšnemu kmetovalcu ne mo- nt-more' nmo^'briga'f' X so !„„„„„,.....................h,i,ni,m,.......................................111111111..............................................................................imunim.....mmhi........................ Železniška katastrofa blizu New Yorka. Zakrivila jo je yoda, ki je iz-podjedla podlage, na ikaterih so sloneli stebri mosta. Po čudežnem naključju je (pri tej .nesreči zgubila življenje samo posadka lokomotive. BOJ PROTI TOLOVAJEM V ponedeljek zvečer je naletela policijska patrola v Ciudadeli na dva človeka, ki sta se zdela komisarju sumljiva. Na poziv, naj se u-stavita, je eden izmed dvojice izvlekel revolver ter začel streljati. Policaji so takoj odgovorili na isti, oziroma boljši način; nevarni človek s« je zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Izkazalo se je, da je to bil tolovaj "El Paisanito" — tako so ga imenovali po domače — ki je bil koncem marca t. 1. pobegnil skupno z drugimi 16 tovariši, iz jetniš-nice v La Plati, in ki je imel na vesti celo vrsto roparskih napadov. Njegovega spremljevalca, šoferja Romo, je policija prijela. Poznala ga je kot člana razbojniške tolpe, katerega je že dolgo iskala. Možakar si je hotel takoj zagotoviti naklonjenost svojih varuhov ter se je radi tega ponudil, da jih bo vodil do hiše, v kateri se skrivajo njegovi tovariši po póklicu. In tako je tudi v resnici storil neslednjega dne, v torek. Vodil je policaje do neke hiše v bližini La Plate.Tu so zastopniki varnostne o-blasti skušali vdreti Vposlopje, a komaj so se vrata odprla, so začeli stanovalci streljati. Policija je seveda tudi uporabila orožje. Streljanje je trajalo več minut, dokler se tolovaji niso vdali. Enega izmed njih' je bila" krogla 'ranila. Tekom streljanja pa se je bil zgrudil, smrtno zadet, tudi policijski nadzornik Romulo Di Bastiano. NEZANESLJIV ČLOVEK Vodstvo velike prodajalne "Tienda la Ciudad de Londres" je dalo aretirati blagajnika J. Culebrasa Rodrigueza, ker je "olajšal" blagajno za okroglih 200 tisoč pesov. Mož je tako spretno gibal prste, da so mu šele po dolgem času prišli na sled. SAMOMOR OBUPANEGA TRGOVCA Trgovec Daniel Fernández, kateremu so na javni dražbi prodali nje gov "alfoacén", ni mogel prenesti tega udarca usode in slabih časov. Naslednjega dne se je obesil. Dvema mladoletnima fantičkoma, njegovima sinovoma, je nesrečnik ugrabil s tem očeta. &JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIÍIIIIIIIIIIIIIIIIIIINMIIIIII1IH llll1lllllllllltlllllllllll]lllllllllllllll1llllllll»»IHI»ltUl*ll>l|llltllllliailtll11*'lullllllllltllli,llll,llll1Illlls Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE j ZASEBNO KLINIKO I = Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | Y VSAKEM SLUČAJU ¡ KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- g NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOViČ | srRBKoL"5rs,jcEERED,PNoA vOPKe° j POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. ARGENTINSKE VESTI 'MIIIIMIIIIIllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIllim dJllhlllllll!ll!IIIIKnillllllllilllllllllll!lllllllll!ll!lll!ll!lllilllll!l!lll Uradnikove in delavčeve pravice E) Prenehanje delovnih odnoša-jev. 1. Odpoved, Toliko delodajalec, kolikor nameščenec, morata, če hočeta odpovedati delovno pogodbo, spoštovati naslednji odpovedni rok: en mesec, če nameščenec nima več ko pet let službe; dva meseca, če je bil uslužben več ko pet let. Odpoved, ki mora biti pisana, se šteje od zadnjega dne onega meseca, v katerem se je služba odpovedala. Tekom odpovednega roka ima nameščenec vsak dan pravico do dveh ur prostosti; to seveda, zategadelj, da si lahko išče drugo službo. Če bi delodajalec hotel takoj odsloviti nameščenca in ne bi hotel čakati, da poteče odpovedni rok, mu bo moral plačati odgovarjajoči čas: torej en mesec oziroma dva. Odgovarjajočo odškodnino v višini enega ali dveh mesecev plače bo moral dati delodajalcu nameščenec, če bo hotel takoj zapustiti službo, ne pa čakati, da poteče odpovedni rok. 2. Odpravnina. a) Če delodajalec odpusti nameščenca, mu mora plačati za vsako leto, in odlomek leta od več ko 3 mesecev, pol meseca plače, in sicer: srednje plače poslednjih petih let, ali pa srednje plače vseh let službovanja, če delavali uradnik ni bil nameščen vsaj pet let. Kot plača se vštejejo tudi provizije in druga plačila v blagu, stanovanju itd. Če delodajalec tekom enega leta prekine delo za več ko tri mesece, se nameščenec lahko smatra za odstavljenega ter ima pravico do omenjene odškodnine. Isto velja za slučaj neupravičenega znižanja plače, provizij itd. Če preide podjetje v druge roke in ni prejšnji gospodar odpovedal službo svojim nameščencem, kakor določa postava, preidejo zadevne obveznosti na novega gospodarja. Če delodajalec umre, ima nameščenec pravico do odpravnine zaradi odpovedi. . b) Uslužbenec, ki sam odpove službo, nima pravice do odpravnine, marveč mora, kakor smo videli prej, celo sam plačati odškodnino delodajalcu v slučaju, da bi hotel takoj pustiti službo. c) Za odškodnine in odpravnine, do katerih imajo nameščenci pravico, ni dovoljen moratorij in tudi zasega (embargo) ne, ter imajo te svote privilegij v slučaju poloma (falimenta). d) če nameščenec umre, imajo pravico do odpravnine njegovi sorodniki. Važna je tudi določba, da se o-nim, ki so bili uslužbeni še preden bodo stopile v veljavo te nove določ be, prizna pet let službe. 3. Spričevalo. Delodajalčeva dolžnost je, da izstavi nameščencu, ki je bil odpuščen ali pa je sam odpovedal službo, spričevalo, v katerem mora navesti, koliko časa je nameščenec služboval v njegovem Podjetju in kakšne posle je izvrševal. 4. Brez odpravnine sme delodajalec odpustiti nameščenca v naslednjih slučajih: a) če je nameščenec namenoma ali po svoji krivdi povzročil delodajalcu škodo tekom izvrševanja svoje službe, če je kaj poneveril ali na drugačen način zlorabil njegovo zaupanje ter je bila njegova krivda sodnijsko ugotovljena; b) Če je nameščenec nesposoben za izvrševanje službe in ni ta nesposobnost nastopila šele pozneje, ko je že delj časa bil zaposlen; c) če je nameščenec brez delodajalčevega dovoljenja delal kupčije za svoj lastni ali za tuj račun ter je od t«ga imel delodajalec škodo. F) Posebne delodajalčeve dolžnosti: Delodajalec mora voditi poseben seznam, v katerega bo zapisoval vse, kar je v zvezi s službovanjem, plačami itd., svojih nameščencev. Ta seznam mora vpisati pri državnem delovnem departamentu (Departamento Nacional del Trabajo). G) Zavarovanje. Obveznosti v zve ju sporov veljajo že obstoječi predpisov, bo delodajalec smel prenesti na zavarovalnice, ki bodo od vlade posebej pooblaščene v tem pogledu; napram nameščencem pa bo v vsakem slučaju le on odgovoren za odpravnine in odškodnine. H) Spori. Za postopanje v slučaju sporov veljajo že obstoječi predpisi glede odškodninskega postopanja pri nezgodah na delu. Le za spore, ki bi nastali radi znižanja plač, je poskrbljeno za drugačno rešitev: Delodajalec in nameščenec i-menujeta vsak svojega zastopnika; če se ta dva ne moreta sporazumeti, izbereta tretjo osebo, ki potem odloča. Če se pa tudi glede te osebe ne moreta zedin-iti, reši spor trgovinski sodnik. Nameščenec, ali pa oni, ki imajo pravico do njegove odpravnine, ne plačajo v tem slučaju nobenih sodnih stroškov. Vse te določbe imajo značaj določb javnega prava. To pomeni, da ne more imeti nobene veljave pogodba, ki bi jo delodajalec sklenil z nameščencem in v kateri bi se u-službenec odpovedal pravicam, izvi-rajočim iz zgoraj obrazloženih zakonskih določb, katere bodo veljale za vse odslovitve iz službe, ki so se izvršile po 1. avgusta 1932. * Na predlog ministra za nauk in pravosodje, je predsednik Justo odklonil novi zakon, čigar določbe smo zgoraj navedli, in ki bo moral radi tega spet romati v parlament. Vzrok te zavrnitve tiči v dejstvu, da so zakonodajalci določili, da se mora odpravnina izplačati vsem o-nim delavcem in uradnikom, ki so bili odpuščeni iz službe od 1. avgusta 1932. dalje. Veljavnost zakona bi torej segla za več ko celo leto nazaj. Vlada dokazuje, da to ni v skladu z ustavnimi predpisi, ki zagotavljajo nedotakljivost zasebnega imetja. Delodajalcu, ki je n apr. odslovil svojega nameščenca že pred enim letom, bi se naložilo gmotno breme, s katerim nikakor ni računal. Izvrševalna oblast zahteva radi tega, da se ta določčba spremeni in se retroaktivnost zakona zmanjša. Obenem pa vlada poudarja, da je popolnoma prepričana o umestnosti in potrebi ostalih določb, ki bodo zaščititele delavca in uradnika, kar bo narodu pač le koristilo, saj tvorijo delavci in uradniki velik del prebivalstva republike. Po žalostnih izgre-dih v Córdobi Grdi napad na socalistične manifestante v -Córdobi, o katerem smo poročali prejšnji teden, je izzval v argentinski javnosti upravičeno zgražanje. V nedeljo so pokopali zemeljske ostanke pokrajinskega poslanca Guevare, ki je bil postal žrtev politične nestrpnosti. Ogromna množica se je udeležila pogreba, na katerega so prišla tudi socialistična zastopstva iz vse republike. Pogreb se je izvršil v najlepšem redu. Oblasti so uvedle preiskavo, da izsledijo krivce. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Sodnik je odredil preiskovalni zapor za trojico fašistov, ki so že priznali, da so "streljali v zrak'' z namenom, da bi preplašili zborovalce. Oblasti so zaprle tudi prostore cordobske Arg. civilne legije ter argentinskega Fašja. Potovanfe predsednika Justa v Brazil Kakor je bilo javljeno, je predsednik republike general Justo predal v pondeljek državne posle podpredsedniku dr. Roki. Ceremonija se je izvršila v vladni palači, kjer so se bili zbrali člani vlade ter drugi vojaški in civilni dostojanstveniki, in je general Justo pred njimi podpisal dekret o predaji. Podpredsednika ni bilo zraven, ker je bolan. Ko so to odpravili, se je predsednik odpeljal s svojim spremstvom na kolodvor na trgu Constitución, kjer ga je pozdravila velika množica občinstva. Z vlakom se je odpeljal v Mar del Plata, kjer se je vkrcal na križarko "Moreno", ki je odplula par minut pred šesto uro zvečer proti severu. Križarko spremljata na njeni poti tudi eskadra izvidnih ladij in skupina vojaških letal. SOKOL "LA PATERNAL" priredi v nedeljo, 15. oktobra t. 1. 16. uri v dvorani "Sajón Buenos Aires", Calle Rioja 452, štiri kvadre od Plaza Once (med ulico Bel-grano in Venezuela) Pomladansko veselico splesom. Vzpored: 1.) "Venček narodnih pesmi", orkester; 2.) Dr. Švab: "še ena", mešan i zbor; 3.) Ipavec: "Milada", mešan oktet; 4.) Oton Župančič: "Z Vlakom", deklamacija; 5.) Dr. Ivo Česnik: "Konkordat", burka s petjem v dveh dejanjih ; 6.) Stanko Premrl: "Narobe Svet", kuplet s spremljeva-njem orkestra; 7.) Telovadba: Proste vaje, člani; 8.) Telovadba: Proste vaje, članice; 9.) Skupina: Sokol "La Paternal". -:o:- Prosta zabava s plesom Svira orkester Sokola 'La Paternal' ŠTORKLJA je obiskala družino našega rojaka dr. Koste Veljanoviča, ¿ličnega podpredsednika našega konsorcija. Njegova gospa, iz znane Čeboklijeve obitelji, mu je povila čvrstega sinčka. Tudi mi delimo veselje s srečnim očetom ter iskreno častitamo! IŠČE SE Gospod Franc Čeligoj, Est. Dumesnil, Pcia. Córdoba, bi rad vedel za naslov svojega prijatelja, ki se piše Alojzij Skok, je iz Topolca pri Ilirski Bistrici ter se je nahajal pred štirimi leti v bližini Córdobe. Rad bi mu sporočil važne novice. Pristojbina na denarna nakazila Parlament je delal poslednje dni s polno paro in odobril celo vrsto zakonov, brez sleherne razprave; tako tudi zakonski osnutek za uvedbo posebne pristojbine na denarna nakazila, o katerem' smo v daljšem članku spregovorili pred dvema tednoma. Ko se bo zakon proglasil in stopil v veljavo, bo moral torej tudi priseljenec, ko bo nakazal denar svojcem, pustiti pet od sto za državno blagajno. Za druga nakazla zasebnikov pa bo znašala pristoljbin io od sto. Ta odstotna mera velja tudi za nakup bankovcev pri tukajšnjih menjalnicah. ODMEVI UMORA MILIJONARJA ALZAGE Sodnik, ki je vodil preiskavo glede umora milijonarja Alzage, zločina, ki je močno vzbudil zanimanje tukajšnje javnosti, je odredil preventivni zapor proti Manuelu Cam-posu, ki je že priznal, da je kriv. Sodnik pravi, da je zločinčeva krivda popolnoma dokazana in je zato tudi odredil, da se storilcu zapleni vse premoženje do sto tisoč pe-sov. liivša ¡ruska velika knegmja Marija potuje po Evropi kot poročevalka raznih ameriških listov. "ADRESAR" Tako se imenuje nad dve sto strani obsegajoča knjiga, ki vsebuje preko pet tisoč naslovov in drugih važnejših osebnih podatkov jugoslovanskih priseljencev, bivajočih v raznih državah Južne Amerike. Izdal jo je, po dolgih letih potrpežljivega zbiranja in urejevanja, poznani novinar g. Josip Subašič, ki je s tem izvršil res koristno in potrebno delo. "Adresar" je skrbno sestavljen in vsak naš rojak bo našel v njem mnogo podatkov, ki ga bodo zanimali. Knjiga stane $ 1.50 ter se prodaja v uredništvu "Naroda", pri "Banco Germnico" in "Banco Holandés*. TISKARSKI ŠKRAT je nekoliko prevč zagospodaril v zadnji številki, ker so mu šli na roko nekateri tehnični zapletljaji. Huda je za popravljalca, če se mu na drugem koncu vrstice vrine napaka, ki jo je prepodil s prvega konca. Vsekakor pa moramo upoštevati dejstvo, da črkostavci ne poznajo našega jezika in jo torej še dobro "režejo." VaV-llC 1JUV1V,L. . , * * * * * ^ * ^ * ^ OSEBNA VEST Gospa Milica D. Hočevarjeva je položila z uspehom na tukajšnji univerzi izpit za prevajate-, ljico ter prejela zadevno diplomo. Častitamo! Sin Dona Alfonza, bivšega španskega kralja, ki je proti očetovi Volji poročil hčerko bogatega Kubanca »ampedra. Dvojica, |ki uživa mecene mesece ob Ženevskem jezeru, upa, da se bo Don Alfonz potolažil ter prišel v obiske t CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 8. oktober — osemnajsta pobin-koštna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi dopoldne ob desetih in popoldne ob štirih. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega krsta je prejel v župni cerkvi na Avalos 250 Emilij Colé, na misijonu v José Ingenie ros pa Marija Fornasarič. Obema želimo vse najboljše. Bratovščini Živega rožnega venca je pristopilo takoj prvi dan šest bratov in devet sestra. Ena je prestopila iz bratovščine v Tolminu, ki šteje po njenem zatrjevanju 162 (sto dva in šestdeset) skupin po petnajst članov in članic! Bodisi ustmene, bodisi pismene priglase sprejema do nadaljnega Slovenska katoliška misija Avalos 250, Buenos Aires. Naročila iz notranjosti je pošiljati na sledeči naslov: Josip Subašič, Reconquista 268, Buenos Aires; poštnino treba v tem slučaju dodati "^e 50 centavov. Znesek, tudi v znam-Vah, naj se pošlje v priporočenem Dlsmu. STOLPCI NAŠEGA LISTA SO ODPRTI za vse naše organizacije. Društvene vesti in objave za pri-reditive je pošiljati na Uredništvo Novega lista Buenos Aires, Calle Reconquista 268 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * 117 VESTI IZ DOMOVINE Pomoč brezposelnim V začetku avgusta je bila objavljena v Službenem listu dravske banovine uredba o bednost-nem skladu, s katerim bodo oblasti skušale olajšati položaj brezposelnih, ki jih bo, kakor računajo, pozimi v sami dravski banovini preko dvajset tisoč. Za kritje izdatkov, ki so' proraču-njeni na devet milijonov dinarjev, se pobirajo od julija t. 1. izredne davščine. Z denarjem bednostnega sklada se bodo vzdrževale in preuredile stare ceste ter gračlile nove, izvršile se bodo melioracije, regulacije hudournikov itd., približno en milijon dinarjev pa je določen za prehrano onemoglih brezposelnih in njihovih rodbin ter kot prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih ustanov. Obvezno zavarovanje zoper točo bodo uvedli v dravski banovini, kjer povzroča toča skoro vsako leto občutno škodo (lani 27 milijonov, predlanskim pa celo 46 milijonov dinarjev.) Zavarovalni prispevki se bodo plačevali v obliki vsako leto posebej določene doklade k osnovnemu davku na zavarovana zemljišča. Tragična smrt narodnega poslanca Prve dni septembra se je smrtno ponesrečil narodni poslanec mioničkega sreza Jovica Kandič. Mudil se je po opravkih v Beogradu in je z večernim vlakom odpotoval domov. V bli-» zini postaje Ripanj je bržkone hotel na stranišče, pa je menda v temi zgrešil vrata in padel z vlaka. Prišel je pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila. Njegovo truplo so našli še le naslednje jutro na progi. "Pravda" in "Politika" Beograjska "Politika" tožila lastništvo in uredništvo dnevnika "Pravde" zaradi kleve te in žalitve in je bila v tej pravdi pred beograjskim sodiščem izrečena sodba, po kateri je lastnik in urednik "Pravde" g. Damjan Sokic obsojen na dva meseca zapora in na 14.000 Din denarne kazni .Do tožbe je prišlo zaradi tega, ker je "Pravda" očitala "Politiki", da je padla na nivo malomeščanskega lista in da njena naklada od 100.000 in še več izvodov dnevno ni samo navadna izmišljotina, temveč se kai več. Na zahtevo "Politike" je morala "Pravda" letos februar-ia sicer objaviti popravek z izjavo strokovnjaške komisije, da znaša tiraža "Politike" tudi letos vedno.nad 100.000 izvodov dnevno in da njena tiraža tudi v prejšnjih treh letih ni bila nikdar izpod 105.629 izvodov. Ker pa so se napadi na "Politiko" od strani "Pravde" tudi po objavi tega popravka ponavljali, je "Politika" vložila tožpo. Naši ljudje v Sibiriji Kakor poročajo iz Dolnje Lendave, se je po 16 letih ogla sil svoji ženi Katarini iz Rusije Štefan Zemljak. Leta 1915, je prišel v rusko ujetništvo. Oc onega časa ni bilo več glasu oc njega. Vsi so mislili, da je umr Njegova žena se je vdrugič poročila ter ima iz novega zakona troje otrok, sedaj pa je vdova. Štefan je delal v nekem si-biskem rudniku, nedavno pa je zvedel, da je konec svetovne vojne. V pismu pravi, da je v Sibiriji še mnogo naših ljudi ter da upa, da se bo kmalu mogel vrniti v domovino. Volkulja je napadla pastirje V okolici Gline v savski banovini je volkulja napadla pastirje, ravno ko so bili zbrani, da použijejo svojo južino. Med njimi je bil tudi sedemdesetletni starec Luka Mitrovič. Volkulja je planila nanj, mu izpraskala oči in obraz, potem pa se je lotila pastirčkov. Neki dek-ici je potegnila kožo z glave ter jo po obrazu grozno opraskala, nekega pastirčka pa hudo ogriz-a, Seljaki, ki so prihiteli oboroženi s sekirami, so zverino preganjali in ubili. Ranjeni >astirčki so bili prepeljani v •Carlovec, kjer se zdravijo. Strašna avtomobilska nesreča v Sarajevu Na strmi ulici zgornjega dela Sarajeva, na tkzv. Kovači, se je dogodila nenavadna avtomo-uilska nesreča. Na precej strmem ovinku je nekemu tovor nemu avtomobilu odrekla zavo ra in je zdrvel pred gostilno Ni-cole Nahoda, kjer je bilo postav jenih več miz in so sedeli trije meščani. Naenkrat so bili ljudje in stoli pod avtomobilom, ki se je preko njih zaletel v nasprotni vogal in tam prevrnil. Eden gostov je bil takoj mrtev, dru gi je pozneje težkim poškodbam podlegel v bolnici, tretji je hudo ranjen, pa tudi šofer nesrečnega avtomobila je dobil hude poškodbe. Nesrečo je z nasprotne strani ulice opazovalo mnogo pasantov, ki so ob kratkih tre nutkih nesreče onemeli od groze. & Naši v Severni Ameriki V naselbini Greaney je preminila znana rojakinja Barbara Globočnik. Le nekoliko dni prej je umrl njem mož Franc. To je na pokojno vplivalo tako, da se ji je omračil um. Poslali so jo v bolnišnico, kjer je bolezni podlegla. V rudniku Conemaugh se je smrtno ponesrečil rojak France Dremelj, doma iz Drage pri Višnji gori. Star je bil 54 let, v Ameriko pa je dospel pred 30 otrok leti. Bil je skrben oče svojih Dremelj je bil več let brez de la in šele pred par tedni se mu je posrečilo, da . je dobil delo v rudniku. Že tretji dan pa se je pri delu smrtno ponesrečil. Skupno z očetom je delal tudi njegov sin Rudolf, ki je prvi na šel očeta mrtvega v rudniku. Iz kraja Osage poročajo, da so tamkaj pod železniškim mostom našli mrtvega Jožeta Ravnikarja, doma iz Moravč. V Chicagu je preminil rojak Janez Stonič, prvi predsednik Slovenske narodne podporne jed-note. Dolgo let je bil bolan in je mnogo trpel. Pred 22 leti ga je zadel mrtvoud, pred tremi leti pa so se pojavile komplikacije in ni mogel več iz postelje. Stonič je bil po rodu iz Otovca pri Črnomlju. V Chicago je prišel leta 1885, in je bil eden prvih slovenskih naseljencev. Zapušča ženo, tri odrasle sinove in dve hčeri, brata Jakoba v Ka liforniji in sestro v Chicagu. KAKO bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, Reconquista 268 Buenos Aires VESTI S PRIMORSKEGA Tri nove konfinacije — Žalostna usoda našega zadružništva — Tudi "zvestoba" nič ne pomaga -— Obmejne izkaznice — Spopad z orožniki — Smrtna kosa Križarka "Kichmond", ena izmed severnoameriških vojnih edinic, ki čuvajo ameriškei interese na Kubi, kjer se še |ne ve, kaj se bo izcimllo iz sedanje zmede ' '. Pred par meseci je tržaška policija aretirala skupino slovenskih omladinašev, med katerimi je bila tudi gospodična Danica Goljevščekova iz poznane in ugledne tržaške družine. Minevali so tedni in tedni, izvedeti pa le ni bilo mogoče, kaj prav za prav nameravajo fašistične oblasti proti gospodični Goljev-ščekovi. Končno pa se je koncem avgusta razširila vest, da je tržaška pokrajinska komisija obsodila geno. Danico na dve leti konfinacije. Preživeti jih bo morala v mestecu Avegliano, blizu Potenze. Izmed ostalih areirancev sta bila obsojena na konfinacijo tudi Slavoj Rebec in Miro Stopar, oba iz Trsta; prvemu so prisodili pet let, Stopariu pa dve leti. Drago Milic, ki je bil zaprt obenem z zgoraj navedenimi, je bil izpuščen na svobodo, a so mu naprtili strogo policijsko nadzorstvo. * * * Goriški Mont (zastavljalnica in banka) je prevzel aprila meseca vipavsko posojilnico in hranilnico, ki je bila ena naj-večih rajfajzenovk v deželi (1 milion 200.000 vlog.) Bivši člani morajo še pet let dajati neomejeno poroštvo. Ko so fašisti uničili Zadružno zvezo, so zadali smrtni udarec tudi posojilnicam, ki so zgubile z Zadružno zvezo svojo hrbtenico! K poročilu o statistiki dolgov na Goriškem dostavimo, da je dognala 120 milijonov iz vknji-ženih dolgov. V deželi biva okoli 160.000 oseb kmečkega stanu. Na vsako osebo pride torej nekako 750 lir hipotek, na 5-član-sko družino 3750 lir. Navádne manualne dolgove pa cenijo na 150 ojo hipotekarnih, tako da pride vseh dolgov na petčlansko družino 5 do 6 tisoč lir. Vrednost denarja in breme dolga je zdaj silno poraslo. Krava, ki je vrgla pred 10 leti 2000 lir, vrže zdaj 300 ali 400 lir, to je petino nekdanje vrednosti. Družina, ki se je zadolžila svoj čas za 3 go-vela, mora zdaj vračati 10 do 12 goved samo kot glavnico. nič ne pomaga, kaže naslednji slu-* • * Da pri Italijanih niti "zvestoba" caj: Karol Reja iz Kozane v Br-dih, ie služil pri karabinerjih že celih 12 let. Kljub svojemu dolgemu in zvestemu službovanju pa ni prišel daleč naprej. Pripravljal se je za izpit, da postane brigadir. Kljub temu, da je fant inteligenten, je pri izpitu padel: 1. ker je Slovenec in mu ne zaupajo brigadirkse časti; 2. ker ima zaročenko v Jugoslaviji in so mu predstojniki nenaklonjeni že radi tega, ker dobiva pisma z jugoslovenskimi znamkami. To pa zadostuje za — nezanesljivost. — * • * Kakor javljajo, so italijanske oblasti pobrale posebne izkaznice onim, ki imajo svoja posestva tudi na jugoslovanski strani. Te izkaznice so dale pravico lastniku, da si je nakuil v Jugoslaviji določeno količino živil in drugega, kot kavo, sladkor, moko. Zdaj tega ne smejo več. Morda hoče fašizem s to ukinitvijo izkaznic zbojšati položaj trgovine ? * • * "Slocenec" poroča, da je bilo v Markovščini pod matarsko občino, v drugi polovici julija opasilo in ples. Ob policijski uri so karabinerji zahte vali, da se mladina razide. Fantje so se ustavljali in zabavljali, orožniki pa so jih začeli razganjati in obdelovati s kopiti svojih pušk. Tedaj so vinjeni fantje nostopili tudi s silo in enega orožnika dobro natepli. Orožniki so se zatekli v neko hišo, ki so jo fantje dalj časa s kamenjem bombardirali. Še tedaj, ko je en orožnik ustrelil skozi okno, niso odnehali, ampak se skrili za hišni vogal. Ko se je moč zavžite pijače nekoliko polegla, so se srditeži počasi porazgubili. Pozneje je bilo pet zaprtih. Taki so sadovi desetletne kulturne pustošitve v Julijski Krajini. * * * "Slovenec" javlja: Na Libušnjem, v planinskem :raju S. Gregorčiča, je v torek 29. avgusta nenadoma za vedno zatisnil svoje mlade oči g. Zoran Rejec, tamkajšnji kurat. G. Zoran Rejec je bil doma iz Ko barida. — Giminazijske študije ¿je končal na gimnaziji v Št. Vidu^nad Ljubljano, teologijo pa je dovršil v Gorici, kjer je bil leta 1931 posvečen v mašnika. — Radi zrahljanega zdravja je nastopil svoje prvo službeno mesto v bližini domačega kraja, da bi mu bili lahko takoj ob strani njegovi domači. Toda glavni državni pravdnik v Trstu ni hotel privoliti v njegovo namestitev, zato pokojni sploh ni prejemal plače. Navezan je bil na dobro srce svojih vernikov. G. Zoran je bil mehka in idealna duša, ki se je vsa posvetila Onemu, ki ga jé ^zváT v svoj vinograd. Žrtvoval se je za blagor svojega trpečega ljudstva. Komaj je zastavil svoje mlade moči v vinogradu Gospodovem, že ga je Bog poklical k sebi v boljšo domovino. Vsem, ki so ga poznali, zlasti pa tovarišem sošolcem, ga priporoča-ma v nepozaben spomin in pobožno molitev. Ti, dragi Zoran, pa nemoteno spavaj v planinskem raju S. Gregorčiča. Bolgarski gostje v Beogradu in Ljubljani Prve dni septembra je prispela v Beograd večja skupina bolgarskih pravnikov, ki so bili namenjeni v Bratislkvo, na kongres slovanskih pravnikov. Izkoristili so priliko, da so si ogledali Beograd ter se seznanili z jugoslovanskimi pravniki. Med gosti so bili najodličnejsi juristi in znanstveniki, med njimi bivši pravosodni minister Sadenheht in univerzitetni profesor, brat bivšega ministrskega predsednika, dr. Cankov. Beograjski pravniki so bolgarske goste svečano sprejeli in poskrbeli, da so za časa svojega bivanja v jugoslovanski prestolnici počutili kar najbolje. Na banketu, katerega so jim priredili v hotelu "Srbski kralj", je bilo izrečenih več pomembnih govorov, ki pričajo, da se bolgarska inteligenca vedno bolj nagiba k sporazumu z Jugoslavijo. V razgovoru z novinarij so naj-odličnejši bolgarski pravniki izjavili, da so presenečeni nad razvojem in napredkom Beograda, ki ga skoraj ne bi več spoznali. Tudi sicer so na vsej poti opazili, da Jugoslavija naglo napreduje. Vsi, brez izjeme, so izrazili željo, da bi prišlo čim prej do iskrenega sporazuma med Bolgarijo in Jugoslavijo, poudarjajoč, da bi bila to najboljša garancija za mir na Balkanu. Značilno je, da so obenem poudarjali, da se v Bolgariji čuti nov kurz v zunanji politiki. V Bolgariji se pripravlja nekaj novega, kar pa se še 2323532353234823532323234823530100152323534823532348484853484853234823235323535323482353235323484848235323010000234823482348234848234823532353234823482348010102010002010100010100010001 ne da konkretno označiti. Mislijo, da je to v neposredni zvezi z nedavnim posetom francoskega državnika Herriota in se sedanjim posetom kralja Borisa v Parizu in Londonu. Končno so govorniki naglasili, da smatrajo bolgarski pravniki za svojo dolžnost delati na to, da se odstranijo vsi nesporazumi in uresniči želja vseh pravih bolgarskih rodoljubov, da pride do bratskega sporazuma med Bolgarijo in Jugoslavijo. Po prisrčnem slovesu so bolgarski pravniki v spremstvu jugoslovanske delegacije s parnikom "Aleksander" odpotovali v Bratislavo na kongres slovanskih pravnikov, o katerem upajo, da bo ustvaril tesnejše stike med pravniškimi krogi slovanskih držav, zlasti pa med Bolgarijo in Jugoslavijo. V sredo, 6. septembra, je pa po-setilá Ljubljano večja skupina bolgarskih gospodarstvenikov. Ljubljanske oblasti in prebivalstvo so jim priredili sijajen sprejem na kolodvoru, kjer jih je z vznešenimi besedami pozdravil v imenu mesta podžupan dr. "Jarc. S toplimi besedami se mu je v bolgarskem jeziku zahvalil podpredsednik plovdivske trgovske zbornice g. Kozarev. Ves njegov govor je zvenel v težnji po slovanski vzajemnosti obeh narodov. Ginjen od nepričakovano lepega sprejema je končal z željo, da bi oba naroda delala v skupnem interesu za dobrobit obeh držav. Iz bolgarskih grl je zadonel krepak vzklik: Naj živi Jugoslavija! Naj živi slovenski narod! Velika množica je sprejela pred kolodvorom bolgarske goste ter jih potem spremljala do hotela "Union", prepevajoč himno "Hej Slovani!" S hotelovega balkona je množico nagovoril Velizar Pejev. Poudarjal je veliko silo današnjega Slovanstva v svetu in potrebo tesnega zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo tako v gospodarskem, nacionalnem kakor splošno kulturnem interesu. * & * ^ ★ & Najhitrejša lokomotiva na svetu: V 2 urah in 36 minutah prevozi preko 250 km jdolgo pot iz JEnstona ido Creweja j 1 Glas naših čitateljev Córdoba, oktobra 1933 Najprej se Vam zahvaljujem, gospod urednik, za poslano prvo številko "Novega lista", kateri mi jako ugaja, bodisi po vsebini, j bodisi po formatu. Takšen list bi I moral že pred davnim časom I iziti v naši koloniji, da bi bil ši-{ ril pravo šlogo in bratsko _lju-bav med našimi izseljenci po širnih deželah te svobodne zemlje. Saj smo sloge in bratstva j prav tako potrebni kot vsakdanjega kruha. Marsikatere jeze in političnih ter osebnih prerekanj in nasprotstev bi danes ne bilo, da smo od začetka imeli v naši naselbini pravo glasilo, ki bi bilo korakalo po zdravi poti bratstva in vzajemnosti ter ne kolebalo na levo in desno. Upam in prepričan sem, da je to težko, a izvedljivo nalogo je vzel sedaj na svoja mlada pleča komaj rojeni "Novi list". Rojaki, rojakinje! Izpolnimo svojo sveto dolžnost s tem, da podpremo po svojih najboljših močeh list, ki je pisan v zdra- VELIKA KLINIKA SPECIALISTOV Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO Prostatis SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m¡ržlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. - Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. .. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom 1017-SARMIEN TO -1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure vem duhu, ter da ga širimo med svoje prijatelje in znance. Vsi Slovenci in Slovenke bi morali postati njegovi naročniki in naročnice, posebno oni, ki so v stalnih službah. Čim več nas bo zbranih okrog "Novega lista", tem boljiši in popolnejši bo postal. Dobro vem, da bo marsikateri rojak podvomil, češ da list ne bo dolgo izhajal in da se bo mor- da z njim zgo4ilo tako, kakor se s "Slovenskim Domom", ki je že po tretji številki zaspal spanje .... pravičnega. Kdor tako misli, slabo misli! V konsorciju "Novega lista" so čislani in ugledni člani naše kolonije, v katere imamo popolno zaupanje in smo jim lahko hvaležni za njih nesebično in požrtvovalno delo, ki so je započeli v naši naselbini z ustanovitvijo prepo- trebnega "Novega lista". Novorojenemu listu kličem: Na mnoga leta! In le pogumno naprej po začrtani poti sloge in bratstva! Vam pa, gospod urednik, želim najlepših uspehov, mnogo naročnikov in sotrudnikov! S to željo in voščilom Vas pozdravljam z rojaškim pozdravom. 1 "Prvaški" PODLISTEK *'>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii» MRKUN človek iz Sing Singa Ko je bil Mr. Reeder odšel v New York radi sleparije, izvršene v škodo Gesslerjeve banke, so ga tam sprejeli kakor kakšnega zelo priljubljenega člana kakšne kraljevsek hiše. Severnoameriški policaji, ki so navajeni videti človeštvo v vseh nje-gavih čudnih in celo smešnih izrazih, in ki so znani radi svoje vljudnosti in gostoljubnosti, se niso smejali niti radi dolgega plašča, ki že zdavna ni bil več v modi ter je imel gufbe gori do vratu, niti radi njegovega visokega in oglatega pokri vala. Spoštovali so in ga vpoštevali, kakor se spodobi za velikega detektiva. Od njegove navidezne bojazljivosti ter od spoštovanja, ki ga je kazal za tuja mnenja, se niso pustili prevariti tako zelo kakor njivovi londonski tovariši. Ustavil se je tam razmeroma malo časa, vsekakor pa si je ogledal policijske glavne stane štirih velikih mest, jetnišnico v Atlanti ter se je, dva dni pred svojim odhodom, odpeljal z vlakom do Ossininga, stopil skozi jeklena vrata Sing Singa t«r pregledal, spremljan od guvernerja, to zanimivo poslopje od podzemskih prostorov do "hiše smrti". "Tu imamo nekega človeka, glede katerega bi bil rad videl, da bi »a bili vi spoznali", je dejal njegov spremljevalec, ko sta bila že prehodila poslopje. "To je neki Anglež, ki se imenujpe Redsack. Ali ste že kaj sliškali o njem?" "Mnogo ljudi je na svetu, o katerih nisem še nikoli nič slišal", je odvrnil Mr. Reeder, "in gospod Redsack je ena izmed teh oseb. Ali je tukaj ____hm ... za mnogo časa?" "Za vse življenje", je odgovoril guverner; "in je imel srečo, da je ušel električnemu stolu. Iz treh jetnišnic je že pobegnil, iz Sing Singa pa ne bo.....To je najbolj nevaren človek izmed vseh, ki jih imamo v zavodu.'' Mr. Reeder se je zamislil ter se popraskal po bradi. "Hm____rad bi ga bil videl." "Sedaj to ni mogoče", je smehlja-jet odgovoril funkcionar. "Zapreti smo ga morali za kazen v posebno celico, ker je skušal ubežati. Mislil sem, da ga gotovo že poznate. V Združenih državah je bil že tri krat obsojen in ima, po vsej priliki, na 'vesti več zločinov nego katerikoli izmed ostalih jetnikov, ki so zaprti med temi zidovi----" Mr. Reeder je žaslosten odkimal. "Jaz še nisem našel na svetu zločinca, o katerem bi bil mogel reči, da je nadarjen človek", je zamišljeno nadaljeval. "Redsack?---- Pa je res škoda, da ni izvršil svojih zločinov na Angleškem!" "Zakaj?", je vprašal guverner, ki so ga bile te besede nekoliko začudile. "Ker bi že bil mrtev", je dejal Reeder ter globoko vzdihnil. To se je bilo dogodilo nekoliko let po vojni in tekom zime ko odhodi parnikov niso tako redni. Njegov parnik, je imel odpluti štiri in dvajset ur kasneje, nego je bilo določeno, in ta čas je Reeder uspešno izrabil s tem, da je obiskal obveščevalni urad newyorške policije, kjer se je popolnoma posvetil proučevanju spisov, ki so se nanašali na nevarnega Redsacka. Res se je šlo tu za zelo spretnega človeka. Vse njegove slike so bile popačene, ker je pri vaškem slikanju drugače kremžil obraz, kar je vsekakor čudno. Ni bilo baš mogoče reči, da je Anglež; rodil se je bil v Vancouverju, vzgojen je bil v Londonu, imel pa je takšno preteklost, da mu je bilo zagotovljeno spoštovanje in uvaževanje s strani vseh zločinskih krogov, kakršnegakoli naroda in panoge. Mr. Reeder je moral priznati, da-si je to le nerad storil, da je imel guverner prav; zakaj ta človek je na vsak način že dokazal, da ima talent. Bil je spreten in neusmiljen. Podatki so jasno govorili v tem pogledu. Mr. Reeder je odpotoval naslednjega dne o polnoči. Ko je ves eleganten v svoji precej pisano barvani pižami, legel v posteljo, pač niti od daleč ni slutil, da se nahaja pet krovov pod njim, zaposlen pri kotlih, m|»ž, katerega je bil pustil v kazenski celici sing-singske jetnišnice. In, kar je še bolj čudno, listi niso prinesli nobene vesti, ki bi bila v zvezi s tem vznemirljivim dogodkom. > Ko je guverner, pri poslavljanju, z nekakšnim obžalovanjem ponavljal: "Pa je res škoda, da ne morete videti Redsacka .... jutri bo prišel ven", je pravilno prerokoval, dasi se tega ni zavedal. To je bil najbolj drzni in senzacionalni beg izmed vseh onih, za katere se vedeli v Sing Singu. Bil je tem bolj zanimiv, ker se je izvršil brez sleherne priprave. Dogodil se je nekega oblačnega in veternega popoldneva, ob uri, ko so jetniki izvajali svoje obočajne vaje na prostranem dvorišču jetnišnice. Opazovali so, z razumljivim začudenjem, manevriranje nekega manjšega zrakoplova vojne mornarice, katerega je bil neugoden veter zanesel nad Hudson, in ki si je prizadeval, da bi spet dobil pravo smer. Nenadoma se je bilo moralo nekaj pokvariti, ker se je plinohran na sredi pogreznil ter je zrakoplov začel naglo in poševno padati. Vrv, ki je visela od njega, je šla preko zida jetnišnice, taknila tla, in mož, ki je bil najbližji, jo je zgrabil. V tistem hipu je padel z gondole velik kup balasta in zrakopolv se je naglo dvignil ter odnesel s sabo Redsacka. Ali je hotel pomagati zrakoplovcem, ali pa je v tem uzrl blagohotno roko Previdnosti _ nič gotovega ni mogoče reči. Čuvaji so presenečeni ostrmeli in niti na misel jim ni prišlo, da bi sprožili svoje puške proti visečemu klopčiču, katerega je neslo preko njihovih glav in ki jim je kmalu izginil izpred oči. Zrakoplov je plul preko Hudsona, zaneslo ga je v notranjost Jerseya, kjer se je počasi in rahlo spet začel bližati zemlji. Redsack se je spustil na tla. Na- hajal se je blizu neke majhne vasice. Ob kraju ceste je stal turistični avto, zapuščen in precej pokvarjen. Pol ure kasneje se je to vozilo ustavilo pred vrati neke banke, v neki vasi, in človek, ki je imel v roki samokres, katerega je bil našel v omenjenem avtu, je stopil iz njega ter prekoračil vrata bančnega poslopja. Manjkala je ena sama minuta do zapretja banke in zato sta bila v poslopju samo blagajnik in knjigovodja. Ta je imel iti na dopust in je imel za mizo majhen kovčeg. Redsack je črez nekaj časa prišel spet ven s kovčegom v roki, s približno šest tisoč dolarji, z dvema avtomatičnima pištolama Coltovega sistema, kateri je bil našel v nekem predalu, ter s površnikom, ki ga je bil vratar pustil v kleti, kamor je Redsack zaprl oba uradnika, ki sta bila postala žrtvi njegovega držnega podjetja. Pri prvi priložnosti je zamenjal jetniško uniforma z delavsko obleko, vrgel kovčeg v jarek ter hodil deset milj do new-jerseyskega predmestja, kjer je najel vozilo. Predstavljal, si je, da policija gotovo že išče človeka, oblečenega v najboljše odelo okradenega knjigovodje ter da se vsi popisi sklicujejo na to obleko. Nič ni vedel, kaj bo počel, dokler ni prišel v New York, in slučajno na pomol, na katerega je bil privezan parnik, ki je imel črez nekaj časa odpluti proti Evropi. Od tega hipa dalje se je Redsacku zdelo vse zelo lahko. (Nadaljevanje v prih. štev.) ooooooooooo< KDOR BOLEHA ZA KAPAVICO MORA it it it it it irit it inn.uu.unui LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! jrararaEnmrararamrarameomrai VEDETI, da: 1) Ni priporočljivo zdraviti se na mesečne obroke, ker se na ta način okrevanje samo zavlačuje. 2) Ni priporočljivo podvreči se brezplačnemu pregledu niti poslušati brezplačne nasvete, ker se bolniki s tem navadno samo varajo. 3) Ne sme dovoliti aplikacijo nobenih injekcij, ker je to zastarel način zdravljenja, ki povzroča razne komplikacije. 4) Ne sme jemati zdravil brez izrecnega zdravnikovega predpisa, ker bi si sicer samo zastrupljal želodec in uničeval živce. OBRNITE SE NA INSTITUTO- MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 NIMAMO PRAKTIKANTOV NITI BOLNIŠKIH STREŽNIKOV ODPRTO OD 10. do 12. in od 15. do 21. ure Stran 7. Ženski kotiček "Ažur" fe spet v modi Vsaka čitateljica "Novega lista" se gotove prav dobro spominja, kako zelo je bil še pred nedavnim časom v modi tako zvani "Ažur". Bil je zelo v čis-lih, ker je bil zgovoren in očivi-den dokaz marljivosti in spretnosti ženskih rok. Pri dekletu, kateremu je bilo le količkaj mar za njeno zunanjost, ni smel manjkati ta okrasek na njeni obleki. V poslednjih letih so si bila pa utrla pot v žensko modo ona načela o "smotrenosti", ki niso polagala tolike važnosti na takšna drobna dela, marveč so dajala večjo veljavo liniji ter harmoniji barv. Najnovejše modne težnje pa, katere se v marsičem oslanjajo — tako vsaj izgleda — na vzorce iz preteklosti, skušajo spet uvesti tudi drobni in fini "ažur". Da takšna ročna dela res povzdignejo vrednost in lepoto ženske obleke, o tem ne more biti nobenega dvoma. Vendar pa se danes polaga posebna važnost na to, da ni "ažur" prevelik, da ne pade že od daleč v oči, da ni torej "kričeč", marveč ga lahko opaziš šele od blizu. Seveda pa je v vsakem slučaju potrebno, da je to ročno delo v vsakem oziru skrbno, čedno in spretno izdelano. Stara izkustva nas nadalje uče, da pride "ažur" le tedaj do veljave, če je obleka iz ene same enotne barve in tvori torej v tem slučaju "ažur" njen edini okrasek. Kakršna koli druga pritiklina na obleki bi samo kvarila vrednost in fineso ročnega dela, ker bL ga — kakor pravijo modni mojstri — "prevpila". Da bi pri večbarvnem blagu "ažur" nikoli ne smel priti v poštev, to lahko same spoznamo, če pomislimo,^ da se med pisanimi barvami ažurjeva proga mora na vsak način zgubiti; preživahna okolica jo zabriše. Res je, da imajo naša dekleta v Ameriki ves božji dan mnogo opravila, saj si morajo v veliki večini same služiti svoj vsakdanji kruh; ne preostaja jim torej preveč časa za lišpanje in za takšna ročna dela, kakor je "ažur", ki zahteva zelo skrbno izvedbo. Včasih se pa le najde urica prostega časa, ki jo lahko posvetimo olepšanju svojih oblek. Zato upam, da bo marsikatera čitateljica z zanimanjem prečitala teh par vrstic v "Novem listu" in da jo bo gotovo tudi zanimalo, če ji že sedaj povemo, da bomo v prihodnji številki prinesli nekatere modele oblek z ažurnimi okraski ter jih pospremili še kratko razlago o lepih učinkih, ki se lahko dose-aplikacijami žejo s primernimi "ažurja". Mara. Migljaji za hišne gospodinje Vsak dan je treba moško obleko izkrtačiti in pregledati, če ni raztrgan žep, ali če se ne poslavlja gumb, če se ne cepi rob pri hlačah in rokavih; kjer se kaj bliska, podloži z blagom, ki je vsaj podobno po barvi. Manjše luknje zadelaj s svilo ali pa z nitmi istega blaga. Glej vedno, da dobiš od krojača kaj krp. Pri iztepanju ne obešaj obleke, ampak jo vrzi preko droga ali plota in pazi, da se ne razmahadra. Težkih sukenj in suknjičev ne obešaj nikdar za zanjko na ovratniku, ker se pretegne in trže blago ob ovratniku in na ramah. Iztepeno obleko preglej in skrtači na mizi, poravnaj in obesi. Krtačo, milo in vodo dobiš povsod. Blato in madeži razjedajo obleko, vanjo se zategne zopern duh. Snaga je res trud, je pa tudi ugled, zdravje in lepota. Zobne ščetke moramo vedno jako natančno čistiti. Najbolje je, da jih vsak dan vtaknemo v vrelo vodo in jih potem sušimo s ščetinami navzdol, da se vsa voda dobro odteče. Če le moreš, suši na solncu. Ptičje kletke je treba imeti vedno jako snažne. To dosežemo, ako jih večkrat dobro in popolnoma operemo v salmijakovi vodi. Da se to opravi in se kletka posuši, je treba ptičke preseliti v drugo kletko. Mala vrečica, napolnjena z žveplom in obešena na stropu kletke, bo pregnala vse zajedavce. Da se vreče in mreže bolje in dalje ohranijo^ jih večkrat namočimo v prevreliči iz dveh delov skorje alpskega borovca in treh delov vode, ali pa jih pustimo enkrat 12 ur v prevreliči iz 1 kg hrastove skorje v 12 — 15 1 vode. Kako snažimo marmor? Napravi dobro milnico ter ji primešaj nekaj vode Javel. Ako ostane potem kak madež, je treba malo plovca v prahu, da se madež izdrgne. Lesk pa marmor zopet dobi, ako se temna mesta dobro mažejo z raztopino voska v terpentinu. Madež od kave in čokolade čistimo v destilirani vodi ali v čistem špiritu. Preden namočimo, napojimo madež z glicerinom. Madeže od oljnatih barv odstranimo s terpentinom. Oljnate madeže iz prstov in belega blaga odpravimo z glicerinom. Madeže od smole odstranimo z bencinom in milom; nato namočimo madež še nekaj časa v etru ali špiritu. Kljukice in žeblje v kopalnici, o-ziroma v kuhinji, na katere obešamo brišače in druge vlažne stvari, prevleči z belim emajlnim lakom. Žeblji ne bodo zarjaveli in mazali perila. Pa tudi ne opazijo se na steni takni. Sadne madeže na nožih osnažimo s presejanim pepelom. Nato pomije-mo nož v mlačni vodi, namažemo rezilo z oljem in končno drgnemo po kovini z usnjeno krpo. Sledove muh s kovin odstranimo z zmesjo cigaretnega pepela in petroleja, ki jo razmažemo po kovini z usnjeno krpo. ti * ti + ti+ti + ti*ti + ti *ti TO SO VIHARJI! * ti * Največja klinika v Buenos Aires katera ima 12 posebnih konzultorijev za razne bolezni, in jim na-čelujejo zdravniki — ravnatelji Oddelek za Moške Vodja Dr Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI Na mesečne obroke od 10.— pesov Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne slabosti. Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapavici: C. R. — Preko pet let zastarela kapavica: popolno ozdravljenje se doseže v dveh mesecih. L_ p p. _ Kapavica in akutna cistitis: Ozdravljenje se doseže v enem mesecu. . . g Q. — Uretritis ter akutna kapavka: Ozdravljenje tekom 1U dni. 606 IN 914 Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja Oddelek za Ženske Vodja Dr. A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki BOLEZNI: maternice, jajčnikov, žlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok. GLAVNI KLINIČNI ODDELEK Bolezni: pljuč, jetika, srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in bol. mehurja. Revmatizem. SIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje. Oddelek X-Žarkov Popolne moderne instalacije Radioskopija in radiografija 10.— pesov Teleradiografija ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji POSEBEN ODDELEK ZA OTROŠKE BOLEZNI LABORATORIJSKI ODDELEK Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah Analize krvi, seča, pljunka. Céfalo raquídeo. Liquido de punción. Wassermannove in Khanove analize SANATORIJSKI ODDELEK Ker razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih. POMNITE: Ko čutite da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji so prepričani, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iscejo leka za vaso bolezen ter prinesejo na ta način mir v vase domove. NE POZABITE: Oči nos, grlo, sluh, srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi, ' ' slaba prebava, spolne bolezni, slabost. 2ENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni, mesečno pranje, sifilis kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni. GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.-Ob nedeljah in praznikih od 9—12. -21. Seveda imajo tudi to posebnost v Sejverni Ameriki. Zgornja slika nam kaže, kako je vihar spremenil ulico v mestu Elisabeth, v novem Jerseyu. Spodaj: Podobna slika iz Washingtona. U. T. 35i Libertad 5410 GOSPODARSKE VESTI Zračni promet v Evropi in Jugoslavija Dnevno leté stotine ietal preko Evrope ter prenašajo desettisoče kilogramov poštnih pošiljatev in na tisoče potnikov. S povprečno brzino od 300 km na uro sekajo letala nebesni svod ter ostavljajo daleč za seboj vsa prevozna srdestva na kopnem in na vodi. Redni zrani promet je še mlad, nima pa v nobeni drugi vrsti prometa resnega tekmeca in konkurenta. Varnost zračnega prometa je v desetih letih postala zelo velika in se je zračni promet sploh v najkrajšem času razvil do neverjetnih mej in razširil po vsem svetu. Če vzamemo kontinente kot celoto, je Evropa, kar se tiče napredka in razvoja zračnega prometa, pred Ameriko. Najuspešnejše se je razvijal že od začetka zračni promet v Franciji. Pariz je središče posebno važnih zvez na dolgih progah. Potnik zapusti dandanes Pariz ob 2. popoldne in je zvečer ob 7.15 že v Berlinu. V enem dnevu se prepotuje proga Amsterdam-Bruselj-Barcelona. Iz holanske prestolnice krenejo letala ob 8.45 in prispejo v Barcelono ob 1.20 in je :.o baš toliko časa, kolikor ga je treba za železniško vožnjo od Zagreba do Beograda. Zjutraj ob 8.30 krene potnik z letalom iz Pariza, 5 ur se lahko mudi v Londonu, zvežer pa je spet doma v Parizu. Letos od 1. junija je tudi stalna nočna zračna zveza med Parizom in Berlinom, ki pa je za sedaj še namenjena samo poštni službi. Zvečer oddano pismo v Parizu dobi naslovljenec, pa najsi bo v Belgiji, Nemčiji, Skandinaviji, na Finskem ali v Rusiji, že drugo jutro. S progo, ki jo imenujejo 'Strela vzhoda' in ki obratuje od 1. maja, je Pariz v enem dnevu zvezan z Bukarešto ali pa s Solunom. Let iz Pariza v Rim ali v Benetke traja 12 ur. Ena proga vodi preko Nurnberga in Munchena, druga pa veže Pariš z Ramon preko Curiha in Milana. Velika je tudi aktivnost angleških zrakoplovnih društev. Proga London—Basel nudi možnost, da se prebivalec Londona v treh urah znajde v Švici, preživi dan v Baselu, k počitku pa se spet vrne v London. Zračni promet v Angliji ni tako in tenzi-ven kakor v Franciji, zato pa imajo Angleži najdaljše zračne zveze. Pot London-Cap je trajala lani u dni, sedaj pa samo še 10 dni. Tudi nemška Luft Hansa izkorišča vedno večjo zračno mrežo. Njeni aparati preletijo v poletni sezoni dnevno po 46.000 km ter zvežejo vsak dan 52 nemških in 31 tujih mest. Ekspresna proga Lon-don-Berlin, ki traja 5 ur, je namenjena samo pošti in blagovnemu prometu. Zrakoplovna društva severa so tudi zelo živahna in je tako na primer mogoče prispeti v Amsterdam, Hamburg ali Berlin še pred kosilom iz Londona z jutranjim letalom, po kosilu pa v Kopenhagen ali pa v Prago. Stalno obratuje proga Amster-dam-Batavia, ki je najdaljša redna zrakoplovna linija. Tudi Švica ne zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Švicarska zrakoplovna društva vzdržujejo progo Curih-Milano preko Alp. ki prevaža poleg potnikov tudi pošto in blago. Ta proga je zvezana i progami v Pariz in London in iz Milana v Rim. Stalno obratuje tudi proga Curih— Milano—Dunaj, ki je med poletjem podaljšana do Ženeve. Švica je v neposredni zračni zvezi z Barcelono. Londonom, Berlinom, Bukarešto, Solunom in Rimom. Švicarsko mrežo «o dopolnili Italijani, ki izkoriščajo 1400 km dolgo direktno progo Rim-Berlin, za katero je potrebno 9 ur in pol. V projektu je tudi proga Benet-ke-Tripolis z I2urnim letom. Rim je zvezan z zračnimi progami s Španijo, Tunisom, Grčijo, Turčijo in z državami centralne Evrope. Naša država je za kopni promet ključ vzhoda in so se baš zaradi tega tudi obračale osvojevalne želje Nemčije in Avstrije v toliki meri na naše pokrajine. Na daljni vzhod vodi le malo zračnih zvez preko naše zemlje ker so izpeljane v glavnem preko Italije, Jadranskega morja in Aten proti severni Afriki. Preko Jugoslavije pa gredo zračne proge za bližnji vzhod in je naša država v neposredni zračni zvezi z vsemi evropskimi državami. Zvezo Jugoslavije z evropskimi središči vzdržuje naše društvo za zračni promet Aeroput, deloma pa Aeroput v kooperaciji z zrakoplovnimi društvi drugih držav. Letala Aeroputa so zvezala prestolnico z vsemi važnimi središči države v najkrajšem času in nam tako ta izborna ureditev zračnega prometa v lastni državi obeta, do bodo v kratkem vodile vse zračne poti proti bližnjemu in daljnemu vzhodu preko našega področja, ker so ta pota najkrajša. MALI OGLASI Traductora Pública Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočne pred tuk. oblastmi. Tucu-nián 586, U. T. 31 (Retiro) 3168. Foto "Dock Sud". — Marko Radalj, specialist v mod. slikanju. Za vsakih šest slik daruje eno veliko v barvah. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud. ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" IZPLAČA SE VAM OBISKATI BANCO COMERCIAL DEL PLATA AVDA. DE MAYO 652 - U.T. 33-1333 - BUENOS AIRES KO HOCETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOČETE KUPITI VOZNE LISTKE, KREDITNA PISMA ITD. TER y E D N O Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vse potrebne nasvete in navodila SLOVENSKEM ODDELKU ZA KRATEK CAS Zadnje besede kvartopirca. Kvartopirec je ležal v zadnjih zdihljajih. "Oh", je vzdihovala njegova žena, "koliko časa si ti izgubil z neumnimi kvartarni." "Da, da", je stokal nesrečnik, "zaradi tistega presnetega mešanja." ANEKDOTA jBernard Shaw se je v nekem listu nekoč hvalil, da se izvrstno razume na kuhanje kave. Kmalu potem je prejel pismo nekega podeželskega župnika s prošnjo, da bi mu poslal recept. Shaw je to storil, a je pripomnil: "Upam, da se v resnici zanimate za moj recept in da ne gre samo za taktiko lovca za avtogrami, ki bi si na ta način rad dobil moj podpis." Župnik je s tega pisma iz-rezal podpis in ga poslal Shawu z besedami: "Ker Vam hočem dokazati, da se zanimam resnično za Vaš recept Vam tu vračam, kar Vi po vsej priliki brezmejno cenite, a kar je zame brez vrednosti." 2*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiii,iii.£ Krojačnica in trgovina j ¡ z vsemi moškimi potrebščinami. Na ¡ = izbero Vam nudi po zmernih cenah = = vsakovrstno angleško blago, kakor = tudi vsake vrste vzorce. Sebastjan Mozetič j Calla OSORIO 5025 - PATERNAL j «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii.ñ PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V oktobru: 7. — Highland Brigade 8. — Massilia 9. — Oceania 9. — Campana 12. — Asturias 13. — Almeda Star 13. — Conté Grande 13. — Madrid 16. — Monte Olivia 18. — Lipari in Cabo San Antonio 21. — Zeelandia in H. Patriot 24. — General Artigas Proti Evropi bodo odpluli: V oktobru: 10. — Massilia 13. — Monte Rosa 13. — Oceania 15. — Campana 18. — Asturias 19. — Highland Brigade 19. — Almeda Star 20. — Madrid in Pr. Maria 25. — Lipari VREDNOST DENARJA Banco de la Nación je včeraj plačeval: računal: za: 100 dinarjev 5 .10 6.10 100 lir 20 60 22.90 100 šilingov 43 30 49.30 100 čsl. kron 11 15 13.— 100 peset 34 75 36.40 100 USA-dolar. 247 — 284,— 100 fr. frankov 15 30 17,— 1 funt šterl. 11 90 13.40 100 nem. mark 93 55 103.55 Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE Instituto Medico 339 Callao 339 Dr. Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravinski zavod CALLAO. Vse klijente zdravijo zdravniki specialisti SIFILIS. 606—914. — Moderno zdravljenje. KAPAVICA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. — Slaba kri — Šibkost. SRCE. —Srčne napake — hibe. ŽELODEC. — Čreva — kislina — jetra. Pri želodčnih boleznih se odpravi njih Vzrok. Zdravljenje po načinu profesorja Glassnerja, zdravnika dunajske univerze. t.v i! KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitis — otrpelost. NERVOZNOST. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Ultravioletni žarki LABORATORIJ ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaji. Lastni sanatoriji z nizkimi cenami- — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3.— 339 Callao 339 UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. i