^PLFF* ss
išhhhN^
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidtor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 4Q0 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5l>/t dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša^letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din.*, rad. poštne hran. 12.549
Šte
II. LITO
Starši!
Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo
aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov
za osnovno Solo in gimnazijo in vse ostale potrebščine.
Cene nizke! Knjigarna HAHN, Murska Sobota.
Murska Sobota, 15. septembra 1940.
ŠTEV. 37.
Politični pregled
Domaii dogodki:
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so v vsej državi proslavljali s posebno slovesnimi prireditvami. Vsi časopisi po vsej državi so podčrtali pomen dneva, ko stopa mladi vladar v 18 leto svoje starosti, ob zaključku katerega bo zasedel prestol svojega pokojnega očeta.
Iz inozemstva so ta dan prihajale številne čestitke državnih poglavarjev. Našemu vladarju so čestitali: bolgarski kralj Boris, vodja Nemčije državni kancler Hitler, vodja francoske države maršal Petain, angleški kralj Jurij VI., predsednik turške republike Ismed Ineni, grški kralj Jurij II., regent Madžarske admiral Horthy, predsednik Združenih držav Roosevelt, italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel i. t. d.
Pri predsedniku vlade, ki se
je pred dnevi mudil na Bledu, so bila važna posvetovanja, katerim so sledili sprejemi pri knezu namestniku na Brdu. Kljub temu, da se točno ne ve o čem so se razgovarjali, pa je več kot verjetno, da so se posveti tikali vprašanja prehrane ljudstva. Čas in razmere namreč zahtevajo, da se s pomočjo učinkovitih ukrepov zavre špekuliranje z živežem in da se omogoči pravilno in pravično porazdelitev živeža med vse ljudske sloje.
Veliko notranje posojilo se namerava, po pisanju nekaterih hrvatskih listov, v kratkem razpisati. Ta denar naj bi služil za kritje stroškov velikih javnih del, ki naj omogočijo čim večjo zaposlitev ljudstva.
Naša banovina bo najela 30 milijonov dinarjev in bo za ta denar nakupila pšenico, da prepreči navijanje cen. Prav tako naj bi zaloge, kupljene za ta denar, omo-
gočile, da se vedno priskoči na pomoč v krajih, kjer bi slučajno zaradi kakršnih koli težkoč zmanjkalo moke ali- pšenice. Pšenico bodo nakupili v žitorodnih krajih naše države. Prvih 300 vagoaov pšenice je ze natovorjenih in pridejo v kratkem v Slovenijo.
Ker so cene živine v zadnjih tednih narasle, je bilo dovoljeno najprej zvišanje cen slanine in masti, pričakovati pa je, da bodo odobrene tudi na splošno višje cene za meso približno 2 din za kg več kot doslej.
S posebnim vlakom, ki je
imel 11 vagonov, je potoval skozi našo državo v Švico, bivši romunski kralj Karol.
Hrvatsko narodno zastopstvo bo sklicano v drugi polovici meseca septembra, za kar se vrše potrebne priprave v Zagrebu. Razpravljali bodo o političnih in gospodarskih vprašanjih To zasedanje se bo baje redno ponavljalo, dokler ne bo izvoljen hrvatski sabor.
Iz zamejstva:
Ponoči In podnevi so stalno prihajala nad angleško ozemlje letala, z namenom, da uničijo angleška letališča, pristanišča in druge industrijske naprave Zračni napadi postajajo vedno bolj srditi. Najbolj pri tem trpi angleška prestolnica London, ki ima po 3 do 4 letalske alarme dnevno. Angleži se branijo, kar je v njihovih močeh in skušajo z protiletalskim topništvom zavrniti nemška letala že nad obalo, kar se jim pa le redko posreči. Vsled tega se razvijajo izredno hude letalske borbe, ki zahtevajo na obeh straneh hude žrtve.
Angleška letala tudi niso mirovala in so v preteklih dneh povečala število napadov na nemško ozemlje. Posebno srdito so obstreljevala Berlin pa tudi drugod so rušila industrijske naprave, skladišča goriva in železniška križišča. Bombe so metali tudi na Monakovo. Začeli pa so tudi zažigati obširne gozdove, češ, da šo tamkaj skrita vojaška skladišča.
Na morju je prišlo do manjše bitke med angleškimi ladjami in nemškimi podmornicami. Pri tej priliki so Angleži izgubili dva ru-šilca, eden pa je bil poškodovan.
Italijanska armada je prodrla že 100 km globoko v angleško afriško posest Kenijo.
Vodja Nemcev kancler Hitler
je imel pred dnevi govor, v katerem je napovedal stopnjevanje nemških letalskih napadov, dokler se angleški imperij ne bo zrušil.
Predsednik angleške vlade
pa je v svojem govoru dejal, da si Anglija upa vzdržati še hujše napade "in da bo kmalu postala tako močna, da si bo izvojevala zmago nad svojim sovražnikom. Iz obeh govorov je razvidno, da se bo sedanja vojna neusmiljeno nadaljevala med Nemčijo in Anglijo
Med Ameriko in Anglijo je
bila sklenjena važha pogodba, na osnovi katere daje Anglija Ameriki 8 oporišč na svojih otokih, ki leže v bližini ameriške celine, za kar dobi Anglija od Amerike 50 vojnih ladij.
Ameriški pa tudi drugi listi trdijo, da je s to pogodbo Amerika stvarno že stopila v vojno.
Romunija je preživela zadnje dni nevarno krizo. Radi izgube Transilvanije, ki so jo dobili Madžari, je prišlo po vsej državi do velikih nemirov. Vlada je morala odstopiti, vodstvo države pa je prevzel general Antonescu. Ljudski gnev se je celo obrnil do kralja, ki je bil slednjič prisiljen, da se je odpovedal vladarske časti. Na prestol je stopil njegov 19 letni sin Mihael. Prejšnji vladar je takoj odpotoval v inozemstvo.
General Antonescu je dobil uradni naziv .voditelj Romunije". Ustava je ukinjena. Parlament je razpuščen. Uveden je režim po nemškem in italijanskem vzgledu.
Madžari so v tem času zasedli svoj del Transilvanije. Pred madžarsko vojsko, ki jo vodi sam regent Horthy, se romunske čete postopoma umikajo.
Sporazum med Romuni in Bolgari glede Dobrudže, je končno dosežen. Bolgari bodo vkorakali v odstopljeno ozemlje 20. septembra. Kljub vsemu temu pa je še mnogo znakov, iz katerih se da sklepati, da še ni prišlo do pravega miru in reda na romunskem ozemlju.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Aleksandra v Ljubljani
Slovenci smo dali letošnjemu rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. poseben sijaj s tem, da smo v osrčju naše ožje domovine, v beli Ljubljani, odkrili spomenik nesmrtnemu pokojnemu vladarju. Slavnostim v Ljubljani, katerih se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik, kneginja Olga in princ Aleksander, je po svojih zastopnikih prisostvoval ves slovenski narod. Kraljevski dnevi v Ljubljani pa so dali tudi priložnost, da je naš narod izpovedal svojo vdanost do kralja in do skupne jugoslovanske domovine. Veličastni spomenik, ki stoji sredi slovenske prestolnice je v imenu Ljubljane in vseh Slovencev prevzel v svoje varstvo ljubljanski župan. Pri ljubljanskih slavnostih so bili navzoči tudi številni Prekmurci, kot zastopniki naših krajev, da so se poklonili neminljivemu liku pokojnega vladarja.
Plafe javnih nameščencev
Po zadnji statistiki je v Jugoslaviji 154.395 državnih in samoupravnih nameščencev. Od tega števila prejema 1.921 nameščencev po 4.950 do 7.500 din na mesec, 9.337 nameščencev po 2.900 do 4.010 din, ostali nameščenci pa se delijo v dve skupini. V prvi jih je 39.053 z mesečno plačo po 1.555 do 2.500 din, v drugi skupini pa 104.084 z mesečno plačo po 705 do 1.300 din. Ta statistika kaže, da znaša dnevna plača 1.24% javnih nameščencev 161 do 250 din, 6.04% nameščencev ima dnevno 96 do 134 din, 25.29% jih prejema dnevno 52 do 83 din, vsi ostali, t. j. 67.42%, pa dobivajo dnevno 23.50 do 42 din. (Po celjski „Novidobi").
Povišanje minimalnih mezd
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pripravlja spremembo uredbe o minimalnih mezdah. Po poročilih iz Beograda, bodo minimalne mezde v državi povišane. Ker lahko tudi bani znižajo odnosno zvišajo minimalne mezde za M odnosno 50%, se bo minimalna mezda za nekvalificirano delavstvo ponekod dvignila najbrž do 4.50 na uro. Delavske organizacije so zahtevale večjo povišanje minimalnih mezd.
Nova ureditev vofaike sluibe
Pred >dnevi je bila objavljena obširna uredba o spremembah in spopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Uredba je po svojih posledicah zelo daleko-sežna in ureja vrsto vprašanj, ki so se pojavila z modernizacijo in reorganizacijo naše vojske. Po novi uredbi spadajo odslej med pomožne vrste vojske pirotehnične in smodniške ter avtomobilske, gospodarske in bolničarske edinice. Kot posebne čete bodo v sestavu vojske tudi v bodoče graničarske čete in pa orožništvo. Služba v stalnem kadru se je z novo uredbo podaljšala od 18 mesecev na 2 leti za polni rok, kolikor je znašal že doslej pri letalstvu in v vojni mornarici. Za člane Sokola kraljevine Jugoslavije so ostale odredbe nespremenjene in jim je skrajšan kaderski rok za tri mesece, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Dijaški rok je z novo uredbo podaljšan od 9 na U mesecev. Rekruti-dijaki, ki ne položijo predpisanega oficirskega izpita, služijo 18 mesecev namesto dosedanjih 14. Rekruti-dijaki, ki zaradi svojega slabega vedenja v zasebnem življenju ne zaslužijo, da postanejo rezervni oficirji, morajo odslej služiti 18 mesecev namesto 14. Enoletni vojaški rok velja odslej tudi za rekrute-dijake bogoslovce, ki so doslej služili v stalnem kadru 6 mesecev. Skrajšani rok v stalnem kadru je v vseh primerih podaljšan od 9 na 18 mesecev.
V iuliiu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 23 miliionov
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v ju liju 1940. pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7,3 milj. na 763 684 597 din, vloge v tekočem računu za 15,7 milj. na 223,514 609 din, skupne vloge pa za 23,1 milj. na 987,199 206 din. Tudi Število vlagateljev se je gibalo ugodno ter je naraslo število hran. knjižic pri U, tekočih računov pri 4, skupno število vlagateljev pa pri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje Vlog ni morda samo slučajen pcjav pri 1 ali drugi hranilnici, temveč je splošno, ker je naraslo stanje vlog na knjižice pri 18 zavodih, po tek. računih pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pa pri 20 hranilnicah (od 28, ki sprejemajo vloge).
Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te številke znatno zboljšanje na denarnem trgu ter veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode sploh.
Moderne okvirje za slike _Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Darujte za Rde« križ v dneh
od 15. do 21 septembra 1940
Nastopajo dnevi usmiljenja, dnevi ljubezni in sloge, dnevi Rdečega križa. Rdeči križ ima naj-plemenitejšo nalogo. Ko razni narodnostni, gospodarski, mnogokrat tudi drugi zlohotni in sebični razlogi razdvajajo še narode in ustvarjajo nevarnost oboroženega spopada.
Rdeči križ je mednarodna ustanova, ki je za ohranitev miru, oznanjajoč ljubezen in slogo. Nedvomno bo njegova zamisel doživela zmago: da vsi narodi žive in delajo v miru in skupnosti. Žal, da je ta čas še daleč. Treba računati tudi z najhujšim in najstrašnejšim; a kadar to nastopi, spet Rdeči križ vrši najvzvišenejšo vlogo, da leči rane, ne samo one krvave — borcev z bojišča, temveč tudi one nevidne, da tolaži in obvešča rodbine izginulih in ujetnikov, da pomaga tlačenim, da skrbi za nepreskrbljene.
Poleg vojske je še druga strahovita in nevarna šiba človeštva, ki pride nenadno in neslutno. Redki so odrasli, ki niso videli in preživljali strahot potresa, povod-
nji, ciklonov, suše in slabe letine, epidemije in drugih velikih nesreč. Tudi ob takih prilikah je prva in odrešujoča pomočRdečegakriža.
Tudi z vsakim drugim poslom, kjer gre za usmiljenje, tesno je spojeno ime Rdečega križa. Marsikatero vojno siroto je sprejel in odgojil Rdeči križ, slabotno in sirotno deco okrepil, obnemoglim, zapuščenim in ubogim pomogel.
Zato vsa usmiljena in plemenita srca ne pozabite teh dni na Rdeči križ. Pomagajte mu s svojim darom, vsakdo po svoji moči, da bi mogel čim častnejše in dostoj-nejše spolnjevati svoje težke naloge in dolžnosti v najtežjih in najtemnejš h dnevih, ki jih nihče ne želi, ali moramo biti na nje pripravljeni.
Pomagajte Rdečemu križu. Stopajte v vrste njegovih sotrudnikov, članov in prijateljev ter mu po svoji sposobnosti in moči ska-zujte vsako pomoč s prostovoljnim delom. Spolnjevali boste tako častno, veliko in nujno dolžnost.
Sreski odbor društva Rdečega križa Murska Sobota.
ŠOLSKE KNJIGE
in potrebščine za vse šole, Vam nudi v veliki izbiri po najnižjih cenah
in
podružnica M. Sobota
Glavni trg štev. 5. (v hiši g. Štivan-a.)
Nov pravilnik o delovnem iasu na poitah
Opozarjamo občinstvo na nov pravilnik o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je bil objavljen v službenih novinahšt. 195 od 26. avgusta 1940 in je od tega dne tudi stopil v veljavo.
Po določilih člena 9 tega pravilnika opravljajo pošte v prometu s strankami ob nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani samo sledeče službe:
1.)	sprejem pisemskih pošiljk,
2.)	izročanje časopisov (od 9 do 11 ure),
3.)	izročanje pisemskih pošiljk naročnikom poštnih predalov.
Telegrafska in telefonska služba ostane neizpremenjena. Odpade torej blagajniška in paket-ska služba.
Po novem pravilniku pošte denarja in paketov ob nedeljah in praznikih ne bodo sprejemale in naj občinstvo denarne zneske preda že dan poprej ali pa kasneje.
Poštna uprava.
DOMAČE VESTI
—	Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Kakor vsako leto, tako je tudi letos proslavil naš kraj na najdostoj-nejši način rojstni dan našega mladega vladarja. Skoraj ni bilo hiše v mestu, ki se ne bi okrasila s trobojnico. V dopoldanskih urah so bile božje službe, katere so se poleg velikega števila občinstva udeležili zastopniki civilnih in vojaških uradov, gasilci in deputacije viteških organizacij. Po verskih obredih so imela nekatera društva še svoje proslave, kjer je prišlo ponovno do izraza vsa ljubezen in zvestoba do vladarja in vladarske hiše.
—	Smrt. V soboto v večernih urah je preminul v tuk. bolnišnici g. Močnik Josip, kamnoseški mojster. Pokojnik, ki je bolehal že dalje časa, je bil star 56 let. Žalujočim naše iskreno sožalje. Naj v miru počiva!
—	Odhodnica. Pred dnevi so priredili stanovski tovariši odhod-nico gg. sodnikom Dr. Tribniku, Dobčniku in Tasotiju, ki odhajajo na nova službena mesta v Maribor oziroma v Ljubljano. Imenovani gospodje so bili v našem kraju od ustanovitve tuk. okrožnega sodišča. V tem času so si ustvarili splošno priljubljenost in širok krog prijateljev, ki jim ob slovesu žele mnogo sreče in zadovoljstva v novih krajih, kamor jih je klicala službena dolžnost/
—	Ekskurzija. Pred dnevi so obiskali naš kraj gojenci kmetij-
6RR]SHI RINO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v petek, dne 13. IX. ob 20.30 uri t saboto, dne 14 IX ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
VelISastna drama
M
„Moč ljubezni
JAKZIA ANDRZEJEWSKAJA Dobles Damiecki
Film je posnet po noveli ,Kreuzweg einer Liebe"! — Film o usodi male uradnice, o usodi, ki jih vstvarja sedanjost. — Film o ubogi materi, ki svojega nezakonskega otroka nad vse ljubi. — Film je visoka pesem materinske ljubezni.
V priredbi srezkega Rdečega krlSa.
V nedeljo, dno 1S. IX. 1940
ljudska predstava ob It uri IS min.
„MOČ LJUBEZNI"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Novi „Un>versum • vojni tednik".
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 15. IX. ob 15 15 uri ob 1730 uri in ob 20*30 url v ponedeljek, dne 16. IX. ob 17.30 uri
in ob 2030 ur) v torek, dne 17. IX ob 20 30 url
Veseli Soikl lilm
HO RUK
II
»»
Sodeluje nai rojak ZVONIMIR ROGOZ Veskevec	Melona Rucshova
Verlcs
FIlm o tovarnarju, ki je zapravil vse imetje — o konkurenci — barih, novik podjetjih, dobrih domislicah Itd. - Film o tajniku tovarnarja in o lepi Marti . . .
Dodatek: Nov „ Metrov »tednik".
Za predstave v priredbi srezkega odbora Rdečega križa »bloki* ne veljajo! — Posebnega prispevka — SO din v tednu R. K ne bomo pobirali 1
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
ske šole iz Grma pri Novem me-; stu. V spremstvu svojih učiteljev in ravnatelja kmetijske šole v Ra-kičanug. ing.Mikužaso si ogledali vse soboške znamenitosti, predvsem pa vzorno urejeno tovarno g. Benka. Uverjeni smo, da so kmečki sinovi iz daljne Dolenjske zapustili naše kraje z najboljšimi vtisi.
— Nova stavba. Bivši poslanec in tuk. odvetnik g. Bajlec je začel z zidanjem svoje stanovanjske hiše na oglu Aleksandrove in Kolodvorske ulice. Z zazidanjem tega prostora bo Aleksandrova cesta mnogo pridobila, saj bo odstranjena vrzel v središču mesta. Le podjetnost posameznikov bo ustvarila našemu kraju pravo mestno lice, zato smo uverjeni, da bo enaka usoda kmalu doletela tudi stavbišču na oglu Aleksandrove ceste in Zvezne ulice.
URE, ZLATNINA
: KRISTAL, PORCELAN
BOGATA IZBIRA, SOLIDNE CENE
M. IIGER-"" SIN
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 USTANOVLJENO LETA 1860 ®>
15. septembra 1940.
MURSKA KRAJINA
— Krog. Društvo Rdečega križa Murska Sobota okolica bo imelo v nedeljo, dne 15. septembra t 1. svojo prireditev v Krogu. Spored obsega napad iz zraka in reševanje dozdevnih ponesrečencev ter predavanje o pomenu in nalogah Rdečega križa. Po sporedu bo ljudska veselica v vseh prostorih novootvorjene gostilne g. Mataja Franca, kjer bo preskrbljeno za dobro pijačo in jedačo. Na razpolago bodo tudi ribe. Za zabavo bo skrbela prvovrstna godba. Naša dolžnost je, da obiščemo to humanitarno prireditev polnoštevitno.
Dentist PERC EMIL
ste je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira
Murska Sobota v hiši Prekmurske banke.
—	Smrt vzorne učiteljice."
Te dni je umrla v M. Soboti v 79 letu starosti vpokojena učiteljica Feher Helena. Pokojnica, ki je nad 40 let poučevala v našem kraju, je uživala povsod spoštovanje in vsi njeni učenci se z veseljem spominjajo bivše vestne in vzorne učiteljice, zvane „Hona nčni". Pogreb je bil pretekli četrtek ob veliki udeležbi prijateljev, znancev in bivših učencev po-kojnice. N. v m. p!
—	Napad na sodnega predstojnika. Horvat Matija iz Otov-eev ima za sabo burno življenje. Kot mladoporočen kmet je bil poklican v svetovni vojni k vojakom in je padel kmalu v rusko ujetništvo. Doma so ga čakali in Horvata tudi mnogo let po kon-čani vojni ni bilo domov. Vsi so ili prepričani, da je že mrtev. Zato so ga tudi proglasili mrtvim. Njegova žena se je na novo poročila in je rodila tudi otroke. Pred dvemi leti pa se je nenadoma pojavil pogrešani Horvat. Nastale so različne pravde in Horvat si je vtepel v glavo, da se mu dela krivica. Končno je dobil Horvat svoje posestvo nazaj, vendar je bilo to prezadol-ženo in upniki so predlagali dražbo posestva. Horvatu seveda to ni šlo v račun. Na dan dražbe je prišel v Soboto in je zahteval
na zelo nepristojen način, naj se dražba ne vrši. Sodišče mu seveda ni mogl* ugoditi. Horvat je nato stopil v sobo sodnega predstojnika g. Dr. Šumenjaka, kjer je bilo k sreči več ljudi in ko tudi g. predstojnik ni mogel ugoditi njegovi zahtevi, je nenadoma potegnil iz žepa palico, katero je že skrbno pripravil doma in na kateri je imel privezan šiljaist železen klin in je z njo zamahnil proti g. predstojniku. Posledice bi bile prav gotovo zelo hude, vendar se je g. starešina še pravočasno umaknil. Drznega napadalca so takoj aretirali in ga predali tukajšnjemu okrožnemu sodišču, kjer ga čaka zaslužena kazen.
nega Jokai Mor-ovega romana „ Z lati človek". Ker se vrše vse predstave v priredbi srezkega odbora Rdečega križe se posebni prispevek, ki je sicer določen za te predstave, ne bo pobiral! Cene so normalne, brez poviškov, le „bloki" ne veljajo! Predprodaja vstopnic bo od sedaj vedno ie 2 uri pred pričetkom vsake predstave pri blagajni kina. — Dramo „Moč ljubezni" predvaja »Grajski kino" že v petek in v soboto, t. j. 13. in 14. IX. 1940.
— Napad. Hlapec Vukovič Ludvik, doma iz Nemčavec se je peljal s svojim gospodarjem, gostilničarjem Benkom, po vino. Ko sta se peljala skozi gozd, ki se
— V tednu Rdečega križa,
v času od 15. do vključno 22. IX. bo predvajal »Grajski kino" v Murski Soboti zopet tri izredno zanimive in privlačne filme in sicer: 1.) v nedeljo predpoldne zelo napeto dramo „Moč ljubezni"; v tej drami sodelujejo najboljši poljski igralci. 2.) v nedeljo popoldne in zvečer, ter v ponedeljek, torek in sredo pa veseli češki film nHo ruk", v katerem sodeluje znanka iz »Vražjih študentov" Burešova in naš rojak znani gledališki igralec in režiser Zvonimir Rogoz. 3.) v sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo predpoldne pa filmsko verzijo zna-
Kolesa, motorje, šivalne stroje, radio aparate in vse sestavne dele dobite še vedno po ne* zvišani ceni! 1i
FINK LE0P0LDIN9
M. SOBOTA, Aleksandrova c. 23.
Pred nakupom si v lastnem interesu oglejte našo zalogo!
CENTRAL KINO
PITTRICH, M. SOBOTA
nrti^iiHiMiiiiiiiiiHHii<iiliwiiinHiwwniHirtiiiiil<Uriilnii^gt
V	soboto, 14. sept. ob 1/i9 uri zvečer
V	nedeljo, 15. sept. ob »/,4., 6. in >/z9 uri
V	pondeljek, 16. sept. ob «/29 uri zvečer
VelMastnl lilm Is dobe sijaja blvie carske Rusije
Petrograjski slavček
V	gl. vlogi slavna pevka MARIJA CEBO-TARI. V ostalih vlogah naš rojak SVETI-SLAV PETROVIČ in QEORQ ALEKSANDER. — »Deklice v belem" so gojenke dekliškega internata Smoljni, kjer je bil sedež
prve boljševiške vlade v dobi revolucije.
Prt nakupu 12 »siopnic (blok) — cena sa deset vstopnic. —
razprostira pred Veržejem, jih je nenadoma napadel nekiŠumenjak. V prepiru, ki je nastal med navzočimi, je napadalec dvakrat zamahnil z nožem proti Vukoviču, ki je dobil pri tem dva nevarna vboda. Napad je bil izvršen okrog polnoči. Radi dobljenih ran je Vukovič moral v soboško bolnišnico. Zadevo preiskuje orož-ništvo.
—»/Promocija. Na Zagrebški medicinski fakulteti je bila tedni promovirana naša rojakinja ga. Dr. Emica Kraigher, hčerka šolskega upravitelja g. Krepsa v Odran-cih. Mladi zdravnici iskreno čestitamo !
— Nesreče. Ovček Janez, posestnik iz Kupšinc, se je z nekim fantom iz Vančavasi spri v gostilni Sočič v Črnelavcih. Beseda je dala besedo dokler ni bojevi-tež iz Vančavasi potegnil nož in zabodel Ovčeka v roko. — Težje se je poškodovala, ko je padla s skednja, Kvas Matilda, dninari-ca iz Grabonoškega vrha. — Ce-ner Andrej iz Vančevasi je padel s kolesa in si pri tem zlomil nogo. — Ko je šla osemletna hči posestnika Lonec Olga iz Trnja k vodnjaku po vodo, je spodrsnila in padla tako nerodno, da si je
zlomila nogo. — Pri rezanju repe se je nevarno vrezala v roko služkinja Luteršmit Ida izPečarovec. — 11 letna Jaklin Marija iz Sobote je med igro po neprevidnosti pokleknila na iglo, ki se ji je globoko zapičila v koleno. — Velik kos železa je med delom padel na roko kurjaču Čeiaku Gezi, ki je zaposlen v puconski opekarni. Njegova poškodba je huda. — Na povratku s cvenske dirke se je z motorjem ponesrečil Bednjak Bela, ključavničarski mojster iz Sobote. Dobil je poškodbe po telesu. —■ Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici.
— Pregledovanje in žigosanje sodov v postajah za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 10. in 11. oktobra, dne 8. novembra, dne 10. decembra 1940. V Gornji Radgoni dne 7., 8. in 9. oktobra, dne 7. novembra, dne 9. decembra 1940.
-v Premog. Novo žilo premoga so odkrili v dozdanjem rudniku v Murskem Središču. Ta premog je menda še veliko boljši od prejšnjega. Nov premogovnik ima tudi to prednost, ker je bliže železniški postaji Murskem Središču. Strokovnjaki so ugotovili, da bodo lahko v tem novem rovu dnevno nakopali deset do pet-najst vagonov premoga.
DKW - ZUNDAPP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri.
Rezervni deli - P A G U S A sedeži za sovozača.
NEMEC 1 M. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.
— Brezmesni dnevi. Število brezmesnih dni se bo znižalo tako, da ostaneta samo četrtek in petek kot brezmesna dneva.
— Blagoslovitev mostu na Petanjcih. Sklenjeno je, da se bo vršila blagoslovitev mostu čez Muro na Petanjcih dne 22. septembra t. I. ob 10. uri. V to svrho so priprave v teku in je pričakovati velike udeležbe naroda posebno še zato, ker se bo blagoslovitve in oficielne otvoritve mostu udeležil tudi ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen. V prihodnji številki našega lista bomo o tem obširneje poročali.
Sokolska tombola
V nedeljo je bila v Soboti tradicionalna sokolska tombola. Vreme je bilo zelo ugodno in zato se je zbralo številno občinstvo, da preiskusi svojo srečo. Prireditelji so prišli na ta način na svoj račun. Na svoj račun pa so prišli tudi obiskovalci tombole, ki so bili deležni krasnih nagrad.
Nove realne gimnazije
Na predlog prosvetnega ministra bodo otvorjene ob pričetku novega šolskega leta tri nove realne gimnazije v Sloveniji in sicer 4. realna gimnazija v Ljubljani, 2. realna gimnazija v Celju ter popolna gimnazija v M. Soboti. Razen teh bodo pričeli s po-ukoifi še na novih gimnazijah v Va-Ijevu in Čačku, na mešani gimnaziji v Sarajevu, dočim se bo realna gimnazija v Beogradu postopoma zaprla.
Iftsbavria tragedija v SfediSču ob Dravi
Mlada Tinca K. in 31 letni Rudolf R. sta se imela že delj časa rada. Poslednji čas pa se je jela Tinca nekam ohlajati, kar je seveda ugotovilo tudi Rudolfovo budno oko. Razočarani fant je slednjič napravil drzen sklep, da Tinco ustreli. Ko se je v nedeljo mudil pri njej, jo je med besedičenjem ustrelil v desno stran prsi. Tisti hip pa se je menda skesano premislil. Stekel je po avto ter jo odpeljal v ormoško bolnišnico. Ranjeno dekle je ostalo v bolnišnici, fanta pa so prijeli orožniki ter ga zaslišujejo.
Duhovnik — detektiv
V nekem majhnem belgijskem mestu je neznanec stalno kradel v cerkvi. Vedno je izginjal denar, ki so ga darežljivi verniki polagali na glavni oltar. Policija ni mogla najti sledu za spretnim t*-tom. Zato se je župnik odločil, da prevzame vlogo detektiva.
Oltar, kjer je dan za dnem kradel skrivnostni tat, je župnik zvezal z električno žico s svojo sobo ter pričakoval, kaj bo. Drugo noč je zazvonil električni zvonec. Župnik je hitel v cerkev in v njej našel neko starko, v njenem žepu pa ves denar, ki so ga verniki tisti dan darovali cerkvi.
Župnik je izjavil, da mu je zelo ljubo, da je pojasnil tatvino, hudo pa mu je, da je tat njegova naj-pobožnejša ovčica . . .
ŠPORT
Prvenstvene tekme I. razreda:
15. septembra: Drava : Ptuj 22. septembra: MURA : LENDAVA 29. septembra: Lendava : Drava « oktobra: Ptuj : MURA 13. oktobra: Drava : MURA 20. oktobra: Lendava : Ptuj
ZAHVALA.
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega predragega ljubljenega očeta
KOŽIC ŠTEFANA
drž. cestarja v p.
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so počastili njegov spomin z venci in šopki, ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali.
Prav iskreno se zahvaljujemo preč. g. duhovniku za iskrene besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem ki so nam nudili pomoč in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebej še gasilski četi Pertoča, njenemu načelniku g. Obalu za ganljiv govor pri odprtem grobu, vsem tovarišem za spremstvo- Prav vsem bodi Bog plati!
Pertoča, Serdica, 8. sept. 1940
Žalujoči ostali.
VABILO.
Na redno letno skupščino
PREKMURSKE POSOJILNICE v MURSKI SOBOTI, katera se bode vršila dne 22. septembra 1940 ob 14 uri v posojilniškem lokalu s sledečim dnevnim redom:
i
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. — 2. Poročilo a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. — 3 Či-tanje revizijskega poročila. — 4 Predlogi in pritožbe. — 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitev raz-rešnice članom upravnega in nadzornega odbora. — Volitev 2 članov upravnega odbora in 1 namestnika — 7. Določitev: a) vsote do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, c) najvišjega kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku. — 8 Slučajnosti
Ako ta skupščina ne bi bila sklepčna glede na število navzočih članov, se bode vršila čez pol ure nova skupščina ne glede na število navzočih zadružnikov.	Odbor
KMETJE, TRGOVCI, URADNIKI ter OBRTNIKI
zavarujte vse svoje imetje le pri ediiii domači VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani. Potom svojih zastopnikih sprejema vse vrste zavarovanj kakor življenje, požar, steklo, nezgode, kasko itd.
Zastopstvo: MATAJ FRANC,
2 M. SOBOTA, Cerkvena c. 5.
RADIO interesenti POZOR!
ti____^__________■ Baterijski aparat brez
Ponašamo novost!
—i^———————» baterija
75% prihranite na kurjavi in 50% na anodi.
Opis, ceno in znamko aparata na željo oziroma predvajamo aparat vsakemu.	Zahtevajte ponudbe takoj pri
tt. ŠTIVAN ERNESTU v MURSKI SOBOTI.
Zaloga vseh vrst in tip aparatov na 12 mesefaO OdplaiilO	
	
ZAHVALA.
Vsem sorodnikom,»prijateljem in znancem, ki so nam ob težki izgubi nepozabnega očeta, starega očeta, praočeta, tasta gospoda
Manna Schweinhammer
upravitelja v pokoju
izrazili svoje sočustvovanje in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Rakičan, dne 10. sept. 1940.
Predpogoj zadovoljstva na mejah
Če gledamo na posestva naših kmetovalcev in drugih imetnikov, ki se razprostirajo po ravnini in po valovitem terenu, ne vidimo povsod meje posameznih lastnikov. Sosedje se poznajo medse-boj, živijo v prijateljstvu in tako poznajo tudi meje svojega posestva ter se potem tudi ravnajo. Za vsako drevo, za vsaki grmič vedo na čigavem stoji. Neprijetno pa postane potem, če nastane vprašanje: kje je meja. V takem slučaju nastane borba za mejo, pa čeravno upropasti njivo, gozd ali pa tudi celo imetje.
V tem slučaju nastanejo, poleg sovraštva tudi ograje plotovi, v mnogih primerih celo bodeče žice, ki prikazujejo meje med njivami, travniki, vrtovi itd. Čudno se zdi človeku, ko vse to nepristransko opazuje in ko ugotovi, da je temu kriva zavist, sebičnost in nerazsodnost, kakor tudi po-mankanje poznanja vsega zla, ki temu navadno sledi.
In če pogledamo danes na meje posameznih držav, vidimo isto sliko in poleg tega še straže, potne liste in najstrožjo kontrolo. Vsak narod, vsaka država gleda
na mejo, čuva jo in utrjuje jo. Toda varnost in trdnost meje ne sloni samo na tem, da je zastražena, z žico obdana in kontrolirana, marveč v glavnem na tem, da ob meji živi rod, ki je zadovoljen, krepak, požrtvovalen in poln ljubezni do domovine in do ohranitvi meje. Za dosego tega pa je potrebno, da se obmejnemu prebivalstvu nudi možnost zaposlitve, da se ustreže njihovim željam, da se ga podpira v gospodarskih stremljenjih, nacionalno in kulturno dvigne do največje stopnje tako, da bo v vsakem pogledu zadovoljen in da postane hraber branilec svoje domovine.
In kako je pri nas? Pred dvajsetimi leti smo bili razdeljeni na razne dežele. Čutili s$o, da smo Slovertči, vendar ne toliko kakor bi bila to potrebno, Tudi danes je še mnogo med nami takih, ki se rte morejo vživeti v nove razmere tekočega časa, ki pozabljajo na važnost poslanstva obmejnega prebivalstva. Potrebno je delovati v tej smeri, da bo narod na mejah v državni in narodni ideji kompakten in z vsem zadovoljen, kajti le tak narod bo naš najboljši branik naših meji
Majatelj Hata Izidor
' V\'v