Poftuina plačan» т cotovtnL Leto XL, št. 80. LJubljana, sobota S« aprila I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljane: Knafljeva ulica 5. Telefon st. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Koicnova ul ó Teleron št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub» Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Kritičen položaj v Indij 6. aprila prično indijski nacijonalisti z državljansko neposlušnostjo in pasivnim odporom - Priprave za prekr- šitev solnega monopola Bombay, 4. aprila, d. Iz vseh delov Indije prihajajo poročila, da ie pričakovati koncem prihodnjega tedna resnih izgredov indijskih nacionalistov, ker se bodo vršile sirom Indije velike manifestacije za neodvisnost Indije. Vlada je ukrenila obsežne varnostne odredbe ter odredila koncentracijo čet na važnih prometnih in strategičnih točkah. Indijski nacionalisti zelo živahno agiti-rajo med ljudstvom ter sa pozivajo, naj *e v kar največji meri udeleži velikih manií e stacíjskiíh skupščin. Gandhiiiev pohod zasledujejo angleške oblasti zelo pazljivo, vendar pa se še raso odločile izvesti njegovo aretacijo, кет hočejo, da bo dejansko kršil solni monopol. To se bo najbrže zgodilo juti, ko bo dospel do solin. V Suratu je č-nel Gandhi velik shod, ki se ga je udeležilo 80.000 njegovih pristašev. Na shodu je Gandhi ogorčeno napadal angleški režim ter napovedoval, da bo kmalu konec angleškega gospodstva. Po manjših indijskih mestih se vrše neprestani spopadi med nacionalisti in indijsko policijo, ki zahtevajo vedno večje ali manjše število žrtev. Gandhi je izjavil uredniku revije »Mlada Indija«, da bo 6. aprila objavil na indijski narod manifest, s katerim ga bo pozval, da naj prične s splošno državljansko neposlušnostjo ter pasivnim odporom proti angleškemu gospodstvu. Zaradi tega je mogoče, da bodo na ta dan angleške oblasti odredile •njegovo aretacijo. Kalkuta, 4. aprila, d. V Jalapurju se vrše obširne priprave nacionalistov za slovesen pričetek pridobivanja soli. Tudi v Bonťbayu, Kaikuti in ostalih pristaniških mestih je že vse pripravljeno za nastop in prekršenje solnega monopola. V številnih okrajih, kjer je nemogoče pridobivati sol, bodo izvajali nacionalisti državljansko neposlušnost na ta način, da ne bodo plačevali davkov za izdelovanje žganih pijač. Poleg tega bodo po načrtu kršili tndi carinske predpise. Italija vztraja pri svojih zahtevah Francija pripravljena znižati tonažo svoje vojne mornarice - Pogajanja za podpis trojnega sporazuma Lond0nt 4. aprila AA. Henderson. Briand fe» strokovnjaki, dodeljeni francoski in an-gUeški delegaciji, so danes nadaljevali posvetovanja. Jasno je, da je njihova naloga težka, ker morajo najti tak način rešitve, ka bi povečal občutek varnosti za Francijo, т»е da bi pri tem razširil obveznosti Anglije preko onih. ki so vsebovane v statutu Društva narodov in locaraski pogodbi. Bilo je pojasnjeno, da angleška vlada pri interpretaciji sorodnih si članov te listine v nikakem primeru ne bo odstopila od svo-iega stališča in da uživa v tem vprašanju «oglasno podporo vseh parlamentarnih krogov Ln časopisja. Današnje sTimes* pravijo, da je bilo te-.fcom pogajanj minulega tedna vedno poudarjeno. da bi v primeru, da se ugodno zaključijo angleško-francoska pogajanja, še vedno ostala nerešena dva važna problema, ki ovirata kontom uspeh konierence. to ifc vprašanje znižanja francoskih tonažmh čteviik in vprašanje italijanske zahteve po pomorski pariteti z najmočnejšo kontinentalno državo. Dočim je Francija izrazila pripravljenost »nižati svoje tanažne Številke, če se ii nudijo primerne garancije glede na varnost, ni nikakega znamenja, da bi Italija popustila v vprašanju pomorske paritete. Iz tepa se lahko sklepa, da so ostale na poti rešitve sporazuma med petimi državami še vedno nepremagane težave. Na drugi strani so pogajanja za sklenitev pakta med tremi državami zelo napredovala in kakor pričakujejo, bo odbor strokovnjakov naglo reši! vprašanje pridržkov japonske vlade. Senator Read ie novinarjem izjavil, da ne more dovolj naglasiti finega razumevanja, s katerim so sprejeli Angleži in Japonci ameriške predloge. Vse tri delegacije so bile odkritosrčne. »Jaz si ne morem predstavljati,« je nadaljeval Read, »prijetnejših pogajanj od teh. Tu ni nihče zmagal, temveč je bil časten in pameten sporazum med tremi.« Pravniki so sedaj izdelali poročilo o hu-marcizaciji podmorske vojne. Poročilo je pripravljeno za prvi odbor konference. London, 4. aprila AA. Francoski minister za zunanje zadeve Briand in angleški zunanji minister Henderson bosta imela danes nov sestanek. London, 4. aprila AA. Kakor poročaj?» je ameriška delegacija iizgub:la upanie. da pride do sporazuma med petim! državami na londonski razorožit v eni konferenci Kon ferenca se bo najbrže zaključila s sporazumom med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko, dočim se bodo ostale države sporazumele edinote v manj važnih vprašanjih. London, 4. aprila AA. Ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson sta pošetila francoskega zunanjega ministra Brianda pri kosilu, s katerim sta razpravljala do 4. popoldne. Med tem so glavni pomorski strokovnjaki Zedinjenih di-žav, Japonske in Anglije razpravljali večino dneva o pridržkih, navedenih v odgovoru japonske vlade na ameriško-angleške predloge. Posvetovanja so ugodno napredovala. Angleška politika v Palestini Anglija bo tudi v bodoče upravljala komisije za preiskavo posl London, L aprila. Na vprašanje konzervativnega voditelja Baldwina o angleški politiki v Palestini, je Macdonald v spodnji zbornici odgovoril, da bo angleška vlada nadalje upravljala Palestino v skladu z določbami mandata, ki ™a je odobril Svet Lige narodov. Mandat je mednarodna obveznost, ki ее ji vlada ne more odtegniti. Kolonijah» mandat v Palestini nalaga angleški vladi, da poskrbi za ustvaritev doma židovskemu prebivalstvu. Pri tem je Jasno. da angleška vlada ne bo ničesar storila, kar bi kršilo civilna in verska prava •drugih narodnosti ali pravo in politič.ii položaj, ki ga uživajo Žid je v drugih državah. Angleška vlada ima obveznosti do židov-t«keg.q prebivalstva, kakor tudi do drugih narodnosti in je odločena izvajati pravičnost nasproti vsemu palestinskemu prebi- palestinsfei mandat — Poročilo ednjih palestinskih nemirov valetvu. Angleška vlada smatra to яа dolžnost in bo uporabila vsa sredstva, Id so ji na razpolago za preiskavo zadnjih nemirov. Komisija, ki Je bila imenovana, da prouči neposredne vzroke obžalovanja vrednih nemirov meseca avgusta, da predlaga sredstva, da se taki dogodki v bodoče preprečijo, je imela težko nalogo. Vlada proučuje sedaj predloge te komisije, da prepreči v bodoče take dogodke. Nato se je priglasil k besedi Baldwin, ki je izjavil, da je šel Macdonald tako daleč, kakor .ie mogel v sedanjem trenutku in da bo njegovo poročilo sprejeto z zadovoljstvom. Baldwin je končno izrazil upanje, da bo imela zbornica priliko razpravljati o tem vprašanju. Liberalni voditelj Lloyd George se je priključil izjavi Baldwina. Preprečena kriza rumunské vlaKe Ostavka vojnega ministra generala Čihovskega sprejeta — Demisija predsednika Narodne kmečke stranke Konstantin Spere, ki je üzizva! to krtoo, ?e danes sporočil predsedniku Vlade, da odlaga svoje mesto v Narodni 'kmečki stranki, Beogorad, 4. aprila p. Iz Bukarešte poročajo, da je delna vladna kriza, ki je Pila fezvana s nenadno ostavko vojnega ministra generala Čihovskega. na potu k de-fínittávrn rešitvi. Predsednik vlade Maniu fe bil snoči sprejet od regent ske®a sveta т avdijencL Regentski svet je sprejel ostavko generala Čihovskega ter pove ril predsedniku vlade začasno vodstvo vojnega ministrstva. Vodja bes arabeske kmečke organilzacrje kajkor tudi svoj mandat ▼ senatu. Spere, ki je feral 10 let odločilno vlogo v razvoju rumunské notranje politike, se umika sedaj jiZ po Bit юле" a življenja jn bo pričel po lastni izjavi? pisati spomine. V političnih krogih smatrajo, da je z urnikom Konstantina Spe reja vladna kriza odpravljena. ODPOR MAKEDONSTVUJUŠČIH PROTI UKREPOM BOLGARSKE VLADE Značilno sporočilo Burova angleškemu poslaniku — Bolgarska sodišča bodo oprostila vse atentatorje, zaradi česar se boji Burov novih konfliktov z Jugoslavijo - Grozilna pisma makedonstvujuščih Sofija, 4. aprila, g. V diplomatskih krogih so razširjene zanimive podrobnosti o zadnjem razgovoru bolgarskega zunanjega ministra z angleškim poslanikom Waterloovom. Zunanji minister Burov je v tem razgovoru baje izjavil, da bodo bolgarska sodišča oprostila makedonske atentatorje. Zaradi tega je verjetno, da bo oprostilna razsodba povzročila nov konflikt z Jugoslavijo, ki pričakuje z napetostjo obsodbo atentatorjev. Bolgarska javnost zlasti ni zadovoljna s tem, da sta bila aretirana člana makedonskih revolucionarnih organizacij Ivan Karadžov in Strahil Krasnigorov. Aretacija imenovanih se ie izvršila na podlagi jugoslovenskega sporočila, da sta bila ta dva povzročitelja atentatov v Jugoslaviji. To je pa tudi edina obtožilna izjava proti njima. Pričakuje se, da bosta dokazala svoj popolni alibi. Makedonske stranke so zelo ogorčene zaradi ukrepov, ki so bili odrejeni proti njim. Z izvedbo teh ukrepov je bil poverjen general Zičev. Ta je dobil pismo, podpisano od mnogih meščanov v južni Bolgariji, v katerem se opozarja, da ga bo vsako vmešavanje v makedonske zadeve stalo glavo. To grozilno Pismo, ki more imeti resne posledice, je bilo izročeno vojnemu ministru, ki je ukrenil vse potrebno za varnost življenja onih oseb, katerim je poverjena akcija proti makedonstvuju-ščim. Sofija. 4. aprila. Vsi današnji Listi se bavijo^z ukrepi vlade proti makedon-stvujuščim in izražajo bojazen, da bo izvajanje teh ukrepov, ki jih je smatrati za izredno dalekosežne in usodne, dovedlo do težkih notranjih zapletljajev, ki lahko tudi na zunaj izzovejo nove, nezaželjene konflikte. Vladni tisk govori o ukrepih vlade z vso rezervo in le poudarja potrebo žrtev za ohranitev miru na Balkanu in mirno sosedno sožitje med balkanskimi državami. Makedon-stvujuščim naklonjeni tisk pa kar očito grozi vladi s posledicami, če bo izvršila svoje napovedi in postavila glavne voditelje makedonstvujuščih pred sodišče. Poudarjajo Da ob enem, da ga ni bolgarskega sodišča, ki bi moglo obsoditi domoljubno akcijo obtoženih. Glavni organi makedonstvujuščih so bili sicer zaplenjeni, tako da so tokrat izostali direktni napadi na sosedne države in velesile, ki se slej kot prej zavzemajo za razčiščenje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. V zvezi z ukrepi vlade se bav i jo listi tudi s koraki poslanikov velesil pri zunanjem ministru Burovu in priznavajo, da je vlada v težkem položaju. in med dvema ognjema. Po sodbi diplomatskih krogov je položaj v Bolgariji zelo napet. Situacijo je še poslabšala nenadna bolezen ministrskega predsednika Ljapčeva, čegar stanje označujejo v poučenih krogih za zelo kritično. Patrijarh Dimitrije na smrtni postelji Stanje neizpremenjeno kritično - Zdravniki pričakujejo vsak hip katastrofe - Kralj pri patrijarhu - Prevoz v patrijaršijo Švedska kraljica Viktorija f Rim, 4. aprila, r. Nocoj ob 7. je po daljši bolezni umrla švedska kraljica Viktorija, žena švedskega kralja Gustava V., bivša princezinja Badenska, rojena 7. avgusta 1. 1862. v Karlsruhe. Kraljica Viktorija je že pred del časom odšla v Italijo na zdravljenje. V zadnjih tednih pa se je njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je bilo vsako upanje za okrevanje zaman. Dr. Stampar - generalni inspektor higijene Beograd, 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za generalnega inšpektorja higijene pri ministrstvu soci j al-ne politike in narodnega zdravja dr. An-drija Štampar, načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Beograd, 4. aprila, r. Stanje sivolasega poglavarja jugoslovenske pravoslavne cerkve Nj. Svetosti patrijarha Dimitrija je tudi še danes neizpremenjeno resno in kritično. Bolnik, ki je prebil vso noč v polsrnu, je bil že ponoči zelo slab in je. šele proti jutri: nekoliko zadremal. Vso noč so bili ob bolnikovi postelji zdravniki in člani sv. sinoda. Davi ob 8. se je ponovno sestal zdravniški svet, ki je bolnika pregledal in objavil kratek komunike, v katerem naglaša, da je stanje bolnika neizpremenjeno resno. Bolnik je sicer pri zavesti, vendar pa je glede na svojo visoko starost — patrijarh je star že 84 let — zelo oslabel. Temperatura je padla na 36.7. Dopoldne okrog 10. se je pripeljal na Dedinje na obisk k bolnemu patrijarhu v spremstvu dvornega maršala polkovnika Dimitrijeviča Nj. V. kralj. Patrijarh je bil visokega obisika zelo vesel. Nj. Vel. kralj je ostal pri bolniku približno pol ure. Ko je odhajal, je želel patrijarhu skorajšnje okrevanje ter ga povabil, naj ga po okrevanju poseti v kraljevem dvorcu na Dedinju. Patrijarh se je gi-njen zahvaljeval ter je podelil ob slovesu svoj blagoslov kralju in vsemu vladarskemu domu. V sporazumu s sv. sinodom je zdravniški svet odredil prevoz bolnika z Dedinja v patrijaršijo. Prevoz se je izvršil z novim, moderno opremljenim saniteiimfm avtomobilom kraljeve garde. ! Četudi o prevozu razen merodajmh j krogov ni bil nihče obveščen, se je vest I kmalu razširila po mestu. Pred patrijaršijo se je zbrala velika množica vernikov7, ki so sprejeli svojega cerkvenega glavarja s pobožno molitvijo. Po vseh cerkvah se vrše od včeraj neprestane molitve za skorajšnje okrevanj patrijarhovo. Tudi tekom današnjega popoldneva se patrijarhu ni obrnilo na bolje. Bil je sicer ves čas pri zavesti, vendar pa mu moči vidno pešajo in zdravniki pričakujejo vsak hip katastrofo. Sv. sinod je polnoštevilno zbran v patriiaršiji. Zvečer je bil izdan komunike, ki pravi, da ie stanje neizpremenjeno. Z vseh krajev države prihajajo brzojavna in pismena vprašanja iz cerkvenih in posvetnih krogov glede patriarhov ega zdravja. Tudi številni inozemski osebni prijatelji in znanci patrijarha _so mu sporočili svoje želje po skorajšnjem okrevanju. Beograd, 4. aprila, AA. Zdravniški konsilij, sestoječ iz gg. dr. Mihajla Petroviča, dr. Vrbeckega, dr. P. Nikolaje-viča in dr. S. Nikolajeviča, je ugotovil zvečer tole stanje bolezni pri Nj. Svetosti patrijarhu Dimitriju: nespremenjeno, zavest nekoliko skaljena, lahen de-liirij, utriip 90, urin povečan 2.07 odst., urin v poslednjih 24 urah okoli 20 kubičnih centimetrov. Zakon o pobijanju umazane konkurence Zakon je bil včeraj sankcijoniran in bo stopil v veljavo mesec dni po objavi Beograd. 4. aprila .AA. Danes je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kralja minister trgovine in industrije Ju raj Demetrovřč. Nj. Vel. kralj ie pri tej priliki podpisal za- kon o pobijanju nelojalne konkurence. Za-kon se naslanja na moralne osnove in je v interesu trgovstva in obrtništva. V zakonu so navedeni tipični primeri reklame, uporabe nepravilnih označb in izvorov, podcenjevanje drugega blaga in izkoriščanje trgovinskih tajnosti. Ves zakon sloni na dobrih običajih, sankcije pa so deloma pri-vatnopravne, dedoma pa kazensko pravne. Za privatnopravne sankcije so pristojna ko--legf'jalna sodišča prve stopnje, ki se bavijo s trgovinskimi zadevami, a po sporazumu med strankami se lahko o teh sporih razpravlja .pred zadevnimi sodišči trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Za kazenskopravne zadeve pa so pristojna civilna (sreska) sodišča. Pravice tožbe nimajo samo oškodovanci, temveč v nekih primerih tudi zbornice za trgovino, obrt in industrijo in vsa društva, katerih cilj obstoja po pravilih v tem, da ščitijo -interese te vrste oškodovancev. Zakon ni nastal samo na zahtevo naših gospodarskih krogov.. temveč temelji tudi na konvenciji o trgo-rini ;n proizvodih od 30. januarja 1929. s francosko republiko, ki polaga posebno važnost na zaščito svojih izvoznih znamk Zaikon bo stopil v veljavo mesec dni po razglasitvi v »Službenih novin ah«, kar bo doveijyčasa./ da se interesenti seznanijo z vsehájro zakona. Zgraditev novih carinarnic Beograd. 4. aprila, č. V ministrstvu financ se vrše priprave za zgraditev carinskih skladišč in stanovanj za carinske uradnike po vsej državi. Stroški za te zgradbe se bodo krili iz kaldrminskega fonda, ki obstoji v to svrho pri Državni hipotekami banki in ki se zbira iz kaldrmine. Kolikor ne bi zadostoval ta fond, bc Drž. hipotekama banka dovoljevala 15—201etna po sojila za zgradbo carinskih skladišč in stanovanjskih poslopij carinskega uradništva. Konkurz vojvodinske hranilnice Snbctica, 4. aprila, S. Sodišče je odredilo otvoritev kookupa nad Adjansko-mol sko štedionico. Sodišče je ugotovilo, da znašajo aktiva banke 210.000 Din, pasiva pa nad б in pol milijona Din. Obnovljena raRnerija olja v Dalmaciji Split, 4. aprila, č. Trgovec Ciril Zanella je vzel v zakup rafinerijo dalmatinskega oljčnega olja v Omišu, Ki že dalje řasa ni poslovala. Podjetni trgovec bo v svoji rafinerij'- iz dalmatinskega .»Ija odpravil vse one snovi, zaradi katerih je dalmatinsko olje v severnih krajih tako malo priljubljeno. Ponarejeni dinarski novčiči Beograd, 4. aprila, p. Policija je danes prišla na sled družbi, ki je ponarejala dinarske novce. Več članov te družbe je bilo а гейта m h in zaplenjenih pri tej priliki tudi nekaj ponarejenih dinarjev. . NcvČiw so zelo dobro ponareaeni in jih je težko * «iztoči й od 'pravih. . Izpremembe v diplomatski službi Beograd, 4. aprila. AA. Z ukazom Nit. Vel. kralja so imenovani: za izrednega poslanika na Dunaju dr. Grgur Andjelinovič, izredni poslanik v Pragi; za izrednega poslanika v Bruslju dr. Miloje Milojevič, izredni poslanik na Dunaju, ter za izrednega poslanika v Pragi Peter Pešič, izredni poslanik v Bruslju. Poklonitvena deputacija bivših radičevcev Zagreb, 4. aprila n. Velika deputaci a hrvatskih seljakov iz vrst bivše Hrvatske seljačke stranke, ki .io bo vodil Karlo Ko-vačeváč, bivši njen podpredsednik, bo sprejeta v avdijenci od Nj, Vel. kralja na velikonočni ponedeljek dne 21. t m. Doslej ie bilo prijavljenih 1334 odposlancev iz 53 srezov. Med njimi je 12 bivših narodnih poslancev in 40 bivših članov oblastnih skup. ščiti. SestavöH bodo posebne vlake iz Zagreba Sarajeva in Splita, ki bedo odpeljali odposlanci v Beograd. Dr. Ninčič o mednarodnih problemih Dunaj. 4. aprila s. Bivši jugosiovenski zunanji minister dr. Ninčič, ki se mudi tukaj, je danes popoldne sprejel novinarje, katerim je dal z ozirom na svoje jutrišnje predavanje o položaju na Balkanu zanimive izjave. Dr. Ninčič je najprej poudarjal važnost zbManja narodov na gospodarskem polju, da se na ta način utrdijo politični od-noša ji. Vendar pa mora pred gospodarskim zbližani cm priti do političnega zbližanja. To se bo doseglo le tedaj, ako bo prišio do pravega sporazuma narodov tudi na gospodarskem polju. Dr. Ninčič ie pri tem opozarjal na težkoče londonske razorožit-vene konference ter se ie izrazil zelo skeptično o panevropski uniji, ki jo propagira Briand in bi stremi za tem, da bj se z gospodarskim sporazumum dosegla evropska državna skupnost po vzoru ameri-riškiih Zedinjenih držav. Dr. Ninčič je prepričan, da so gospodarske zveze mogoče le tedaii, ako se bo poprej doseglo tesno politično zbližanje. Priznava pa, da bo tako poetično podprto gospodarsko zbližan je pospesiüo tudi razvoj političnih odnošajev med državami. Težkoče v panevropskevn pokretu vidi tudi v medsebojnem nezaupa-ju narodov in v nacionalnih strasteh. Dr. Ninčič bo jutri predaval v »Kulturbundu< o teh problemih s posebnim ozirom na Balkan. Upravnik ljubljanske podružnice Hipotekarne banke Beograd. 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v glavni filijali Državne hipoiekarne banke v Ljubljani za uradnika r 6/1 in vršilca dolžnosti upravnika gosp. Nikola Bulaic, diplomiran pravnik univerze v Grenoblů in uraduik Državne hipotekarne banke v ostavki. Komisar PAB _ Beograd, 4. aprila. AA. Z ukazom Nj. Ve!, kralja ;e bil na predlog ministra trgovine in industrije postavljen v Privilegirani agrarni baraki га komisarja 3-1 Milan Dostaoic, šef kabineta ministra trgovine in industrije. Otvoritev Z. Z. Zagreb, 4. aprila, n. Danes je bila otvorjena razstava Zagrebškega Zbora. Razen indus-tri-je, avtomobilov ter raznih fabrikatov ima Zagrebški Zbor letos tudi mednarodno fotografsko razstavo. Povratek bana dr. Tartaglie Split, 4. aprila: n. Danes se je Vrnil s . svoiega inspekci jste ga potovanja v Split ban primorske banovine dr. Tartaglia, ki je že prevzel uradne posle. Pred odločitvijo v Londonu Učiteljski zbor v Brnu Z nocojšnjim koncertom v Bratislavi bo zaključil svojo turnejo po Češkoslovaški Brno, 4. aprila. Ogromen uspeh sinoč-njega koncerta jugoslovenskega učiteljskega pevskega zbora se zrcali še prav posebno v današnjih laskavih ocenah v vsem češkoslovaškem tisku. Glasbeni kritiki vseh pomembnejših listov spremljajo zbor na njegovi turneji in podčr-tavajo prav posebno siguren nastop in precizno izvajanje na sinočnjem koncertu. Večina kritikov in čeških komponistov, ki uživajo glas priiznamih strokovnjakov, je osebno čestitala dirigentu zbora Srečku Kumru kakor tudi našemu skladatelju R. Adamiču, ki je bil deležen še prav posebnih ovacij, ko so izvajali njegove pesmi. Zboru je bilo po-klonjenih sedem krasnih vencev. Današnji dan je zbor porabil za od-počitek in ogled brnskih zanimivosti. Opoldne jim je priredila mestna občina banket, na katerem je imel župan Го-mež dolg govor, poudarjajoč velik kulturni pomen turneje slovenskih učiteljev. Govoril ie tudi naš konzul g. Viš-kovič. Popoldne so člani zbora priredili izlet v njegove vinske kleti, ki slove daleč naokrog. Zvečer so bili jugoslovenski pevci gostje v brnskem gledališču, kjer je bivši ljubljanski kapelmik g. Balatka dirigiral opero »Rigole t to» Jutri zjutraj ob 5. odpotujejo pevci v Bratislavo, kjer jim prav tako Dri-pravljajo svečan sprejem. Večerni koncert bo oddajala bratislavska radiopo-staja. S koncertom v Bratislavi bo učiteljski pevski zbor zaključil svojo nad vse uspelo turnejo po Češkoslovaški ter se bo v ponedeljek ob 13.45 vrnil preko Dunaja v Ljubljano. Katastrofalna eksplozija v Filadelfiji V zrak je zletela tovarna pirotehničnih predmetov in skladišče letalskih bomb - Tragični prizori po eskploziji Filadelfija, 4. aprila d. V skladišču Perm družbe je prišlo do strašne eksplozije, ki je zahtevala doslej 10 smrtnih žrtev teT težko ranila 80 oseb. Eksplozija ie izbruhnila v tovarni za pirotehnične predmete. Po prvi glavni eksploziji se je vrstil cel nfe manjših detonacij tekom katerih so ognjeni zublji zajeli celo tovarniško poslopje. Zračni pritisk je bil ob priliki glavne eksplozije tako sillen, da so daleč na ок»И popokale vse šipe na hišnih oknih ter po vagonih na bližnjem kolodvoru. Ves promet v bližini pogorišča ie bil za deli časa ustavljen, gasilci pa. ki so se zbrali iz vsega mesta, so se morali omejiti le na čuvanje ostalih poslopij, da iih ne bi zajel divji ognjeni element. Eksplozija je uničila petero skladišč. V neposredni bližini stoječe avtomobile pa .ie zračni pritisk dobesedno odpihal in pometal proč. Panika prebivalstva neposredno po eksploziji ie bila tako strašna, da so morali poklicati na pomoč odo policijo in gasilce iz drugih bližnjih krajev. Pod razvalinami leži jjotovo še več ponesrečencev, ki pa jih do sedaj še niso mogli rešiti, ker še ni pogašen požar, ki je izbruhnil po eksploziji. Po poročilu očividcev, ki so se nahalaH za časa eksplozije v bližini »varne, ie bilo čuti prvo eksplozijo iz poslopja v katerem so hranili letalske bombe. Hip po eksploziji je vrgel zračni pritisk streho poslopja visoko v zrak, nakar se je vsula toča ognjenih ogorkov po bližnjih strehah ter v kratkem vžgala kompleks okoliških posiopin. Delavstva, ki se ie nahajalo v tovarni se je polastila panika ter je obupno klioale na pomoč drvelo skozi vrata яа ces-to. Nekateri delavci pa so po skakali tudS kar skozi okna. Mnog1; delavoi so bili pri tem v gneči težko poškodovani. Številni pa ime!:' tudi težke opekline ter so se nekai korakov potem, ko so pridrveli na tflico zgrudil! v strašnih mukah na tla. Osebe, ki so se nahajale v bližini enega kilometra, od eksplozije so bile po zračnem pritisku vržene na tla. Železniški vlak, ki je vozil kakih 40 m daleč od tovarne. je zračni pritisk vrgel s fcina. Več vagonov se je prevrnilo. Pri tem je bilo ma to ni tako, kaže usoda sredozemskega pakta. Saj je Briand sicer našel formulo, ki bi nudila izhod iz zagate, ko ie predlagal sklenitev pomorskega, splošnega ali vsaj sredozemskega varnostnega pakta. Toda Amerika ne mara ničesar čuti o pogodbah, ki bi jo količkaj vezale za primer nevarnosti oboroženega spopada, posebno ne v daljnih delih sveta. Znana je zahteva Ze-dirrjenih držav, da lahko ostanejo v novem konfliktu nevtralne in da smejo neovirano trgovati z vsemi državami. Zato se toliko zavzemajo za svobodo moria. Ta ameriška pretenzija krije v sebi velike nevarnosti. Zediniene države niso ratificirale versajske pogodbe m niso včlanjene v Društvu narodov. Zato jih tudi ne veže Društveni »kove- Pariz, 4. aprila sd. Kakor poročajo tukajšnji emigrantski listi, ie bilo pri nadaljevanju redukcij pri sovjetsko-ruskih trgovinskih zastopstvih v inozemstvu odpuščenih zopet več vodilnih uradnikov. Ker se dotična mesta ne bodo več zasedla, menijo. da se bodo trgovinska zastopstva polagoma sploh likvidirala. l^ti listi javljajo iz Londona, da so trije sovjefcsko-ruski komisarji, ki so prišli iz Berlina, izvedli strogo očiščevalno akcijo. Mnogo uradnikov je dobilo poziv, naj se vrnejo v Rusijo. Med njimi .ie tudi predsednik Moskovske ljudske banke. Ti uradnik pa so si dali izstaviti tako zvani Nan-senov potm list, da se iim ne bo treba vrniti v Rusijo, kjer bi se morali opravičiti Francoska vlada je že prekinila vse Beograd. 4. aprila, p. Po vesteh iz Pariza Francija nahaja tik pred prekinje-njem odnošajev z rusko sovjetsko vlado. Današnji francoski in angleški listi objavljajo poročila, da bo to prek i njen je gotovo el^dilo. Pariški dopisnik »Timesac poroča, da mu jft bilo v francoskih službenih krogih izjavljeno da se nahajajo odnošaji_ ъ rusko sovjetsko vlado na koncu niti. Sovjetski poslanik t Parizu Dovjjalevski je popolnoma izoliran ter nima več nobenih zvez г diplomatskimi zastopniki twjjili držav. Z njim nihče več ne občuje, najmanj pa zastopniki francoske vlade. Protestno zborovanje, ki ga ie organiziral list >Liberte« zaradi ugrabljennia generala Kutjepova, kakor tudi interpelacija Likvidacija bolgarskih dvolastniikih posestev Soliia. 4. aprila. AA. »Svobodna reče doznává! da bo za likvidacijo dvolastniških posestev sestavljenih 6 komisij, ena osrednja in 5 krajevnih. Osrednja komisija bo štola 4 člane, tri.je člani bodo stalni. V krajevnih komisijah bodo zastopana okrožna sodišča, davčna in sreska oblastva ter minist rstva za kmetijstvo vojsko in finance. Snovanje opozicijskega bloka v Bolgariji Sofija, 4. aprila, č. V domu zemljedelcev ;a v Parám konferenca mednarodne strokovne komisije za vprašanj« priseljevanja in izseljevanja; 5. maja v Ženevi konferenca mednarodne strokovne komisije za vprašanja industrijske higijene in 2. junija v Ženevi konferenca mednarodne strokovne konference ra avtomatično za.prego vagonov. Valko odpotoval v Pariz Budimpešta, 4. aprila. AA. Danes je odpotoval v Pariz mmister га zunanje zadeve Valko, da prisostvuje končnim pogajanjem o -vzhodnih reparacijah. Atentat na estonskega generala Pariz, 4. aprila. AA. Po iporočiln fe Revala so neznane osebe snoči napadle na ulecd generala Umta in ga težko ranile г re vol verskim i streli. Bolezen Ljapčeva Beograd. 4. aprila, p. h Sofije poročajo, da se •je bolezen predsednika vlade Ljapčeva zelo poslabšala. Ob njegovi bolniški postelj« so neprestano zbrani zdravniki. Preložitev tramvaja v Zagrebu Zagreb. 4. aprila, n. Prihodnji mesec bodo preložili v Zagrebu tramvajsko progo iz Nove ve» v drugo ulico Medveščak. Stroški bodo znašali 5 milijonov dinarjev. Zagrebški francoski krožek y novinarskem domu Zagreb, 4. aprila, n. Zagrebški Orcle Francais se v kratkem preseli ▼ svoje nove prostore v Novinarski dom, ki bo v kratkem dozidan. Na svečano otvoritev ло-vih krožkovib proetorov priťfpe tudi francoski poslanik na našem dvoru £свр. Dard s poslaniškim osobjem. Nova podzemska jama SpHt, 4. aprila, č. V podzemski jamd. ki so jo nedavno odkrili blizu reke Cefine, so našli veliko število bogatih stalagmitov in stalaktitov. Pogled v jami ie nadvse veličasten. Upravitelj kmetijskega muzeja v Splitu prof. Girometa bo ▼ podrobnostih proučil zanimivosti nove jame. Občinska uprava v Vrlici ter sresko načtíwištvo v Senju sta bila naprošena, naj «kreneta vse potrebno, da ne bodo ljudje odnašati dragoceni® jamskih lepot. Avtomobilska nezgoda na Reki Sušak, 4. aprila, n. Sušaski šofer Bogdan Naprta je do smrti povozil v ulici Via Ca-vour na Reki neko šestletno deklico. Policija je šoferja aretirala ter mu zaplenila avto. Povzročitelji avtomobilskih nesreč se v Italiji kaznujejo izredna strogo. Samomor brezposelne uradnice Zagreb. 4. aprila, n. Na savskem kopališču so "danее našli siv ženski plašč, rdeč klobuk in damske čevlje. V plašču je bilo pismo, iz katerega so ugotovili,_ da gre га privatno uradnico Ano Karas, ki je bila že dalje časa brez službe ter je pogosto govorila, Ja pojde prostovoljno v 6mrt. Karasova je najbrže skočila v Savo ter otonila. Njenega trupla do danes še niso našli Izpopolnitev letalskih zvez v Jugoslaviji Nov/ Sad, 4. aprila, č. Včerajšnji konferenci pri komandi zrakoplovstva v Novem Sadu je prisostvoval med drugimi tudi zastopnik angleške zračne trgovske zvez» »Imperial«, Harvey Salomon. Na konferenci je bila sestavljena prometna pogodba, po kateri bo vozila angleška družba v prednjo Indijo preko našega ozemlja. Njeni avijoni bodo pristajali v Jugoslaviji v Beogradu in Skoplju. Prvi avijon imenovane angleške družbe pristane na svojem poletu v Indijo v Jugoslaviji dne 12 t. m. Linija vodi preko Budimpešte. Subotice, Starega Bcčeja, Beograda, Skoplja, Gjevgjcli-je in Soluna. Vrše se tudi pogajanja s češkoslovaško civilno avijacijo, da bi se vzpostavila zračna zveza z našim Primorjem. Gre za uvedbo nove zračne proge Praga-Zagreb. Če pride do realizacije tega načrta, bo uvedla naša civilna avijacija redno zvezo med Zagrebom in Sušakom. tako da bi imela vsa srednja Evropa zračno zvezo z našo jadransko obalo. Beograd, 4. aiprila р. V Beograd je danes dosipel znani francoski aviatřk Dura'. S svoj-i-m letalom je na turneji iz Pariza preko Varšave in Bukarešte. Njegov prihod v Beograd ie v zvezi s celo vrsto konferenc, ki jih bo imel z mednarodnimi krogi v Beogradu, zlasti pa s komandantom zrakoplovstva, generalom S t ano jlo vi čem zaradi or-e-ditve direktnih letalskih zvez med Beogradom :я ostalimi evropskimi prestolicami. Komercijalizacija telefona v Rumuniji Bukarešta, 4. aprila, s. Listi javljajo, da H bilo rirmunsko telefonsko omrežje dano v в a k nt švedski družbi »Ericson«. Brezžičen prenos prve strani lista Newyork, 4. aprila, g. Dane« so brezžičnim potom prenesli prvo stran v San Frančišku izhajajočega Lista preko ameriškega kontinenta na brezžično postajo Shenectady, tri ure potem ko je zapustila .tiskarski stroj. Prenos se je vršil .potom stroja, fci ga je znašel sin generala Dawe-sa. Strašen čin zblaznelega očeta Pariz, 4. aprila. AA. Po poročilu iz Achena je tamkaj delavec zaklal pet svojih otrok, šesti otrok ia njegova žena sta bila težko ranjena. Thomas Mann obolel Berlin, 4. aprila, d. Pesnik Thomas Mann, fei se nahaja na potovanju po Egiptu řn Palestini ie pred nekaj dnevi obolel v Jeruzalemu. Zdravniki se nadejajo, da bo v kratkem okreval. Strahovlada kitajskih banditov Šangiia], 4. aprila. AA. Po poročilih iz pokrajine Yunnan so tamkaj razbojniki napadli mestece in ga popolnoma ustrahovali. Razbojniki so zahtevali od prebivalcev veKke denarne svoie. Razbojniška nadloga ogroža mirno prebiva!stvo celo r neposredni okolic« Šanghaja. Peking, 4. aprila. AA. Blagajnik anglcšio-teitajskega vzgojnega zavoda v Tientsinu Scarlett je bi! umorjen. Razbojniki so ga napadli ob obali moria. Tekma Zagreb—Gradec se ne bo vršila Dunaj. 4. aprila, п. V nedeljo 13. t. тя. bi se imela odigrati v Gradcu reprezentančna nogometna tekma Zagreb : Gradec. V Gradcu eo izvršili za to tekmo že vse priprave, napravili veliko reklamo ter razprodali že mnogo vstopnic. Danes pa je dobila avstrijska nogometna zveza od JNS-a iz Beograda telefonično obvestilo, da JNS prepoveduje nastopiti zagrebški reprezenr tanci v -Gradcu, ker ni Zacreb pravočasni prijavil svojega nastopa JNS-u. Sovjeti likvidirajo trgovinska zastopstva Številne redukcije vodilnega uradništva — Zaradi zvez s protiboljše- viki in korupcijskih afer Prekinitev odnošajev med Francijo in sovjetsko Rusijo? №i kraji in ljudje Zborovanje rudniških v v namescencev Trbovlje. 4. aprila. V nedeljo se je vršila v mali dvorani Fortejeve gostilne na Vodah VII. redna skupščina Društva rudniških nameščencev, ki je ena najjačjih skupin, včlanjenih v Zvezi privatnih nameščencev v Ljubljani. Navzoči so bili delegati podružnic iz Trbovelj. Zagorja. Hrastnika, Rajhenburga, Laškega. Krmelja in Mežice. Zborovanje ie otvoril in vodil društveni predsednik Joža Letnik, ki je v nagovoru toplo pozdravil prisotne delegate in zastopnike Zveze privatnih nameščencev iz Ljubljane. Spomnil se je med letom umrlih štirih članov društva. ki so iim navzoči izkazali zadnjo čast-Po prečitamju zapisnika zadnje skupščine ie tajnik Ooneli v obširnem poročilu podal sliko o delovanju društva. Društvo šteje 420 članov in 42 upokojencev, ki plačujejo tudi posmrtno zbirko. Odbor ie imel pet rednih sej, dmgače ie ekse-kutiva osrednjega odbora vršila permanentno delo. ki ga ji je poveril odbor. Krajevni odbori in eksekutiva so bili v stalnih stikih. Društvo je prejelo in rešilo 482 dopisov. Zlasti se je društvo udejstvovalo z intervencijami v p^d gmotnemu položaju nameščencev. Qlede pravilnika bratovskih skaldmc so bile predlagane nekatere spremembe. Posvetovanja delegatov o novem rudarskem zakonu, ki se se vršila 29. julija v Beogradu, se je udeležil tajnik Ooneli, ki je predlagal nekatere spremembe glede zavarovanja rudniških nameščencev. Kakor tajni kov o poročilo, je bilo tudi bla-srajnikovo izvesti e o računskem zaključku j n o novem proračunu soglasno odobreno. Po poročilu obeli preglednikov računa g. Jirvana in Sadarja, ki sta našla vse v najlepšem redu. ie bil odboru podan absolutorii. O delovanju Zveze privatnih nameščencev. je nato obširneje poročal g. Lovšin iz Ljubljane. Zbor ie sklenil namestiti pri Zvezi svojega tajnika. Zelo je nato prisotne zanimalo tudi poročilo o Pokojninskem zavodu, o sanaciji Bratovske skladnice in o Delavski zbornici. Sledila je razpirava o samostojnih predlogih, nakar se je vršila volitev delegatov v odbor _ in za skupščino Zveze privatnih nameščencev. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik Letnik s pozivom na novo de'lo, da se položaj rudniških nameščencev izboljša. Iz delovanja Krožka prijateljev Francije v Kranju Kranj, 4. aprila. Ker so na občnem zboru z dne 17. februarja t. I. sprejeta nova pravila stopila po zakonu v veljavo, se ie ime društva »Francoski krožek« spremenilo v »Krožek prijateljev Francije v Kranju». Število članov, je pod novim odborom naraslo od bivših 57 ?ta 130 sedanjih, pa smemo pričakovati še novih pristopov. Krožek je — menda kot prvo društvo v državi — že 7. marca izvedel med člani in meščanstvom usperno nabiralno akcijo za poplavlience v Južni Franc.iii in nabral čistih 2600 Din. Znesek ie bil poslan g. ministru Dardu. poslaniku republike. O. minister .ie poslal odboru dve fcrredno ljubeznivi pismi z globoko zahvalo društvu in kranjskemu meščanstvu za ta čin inicijativne in dejanske simpatije napram Franciji in njenim težko prizadetim južnim krajem. Kljub oslabelemu obisku tečajev vzdržuje krožek še naprej damski učni tečaj in konverzacijski tečai. ki pa se odslej vršita oba v petkih. Za di.iaštvo državne gimnazije so se razpisale krasne nagrade v obliki posebej v ta namen vezanih francoskih in ilustriranih knjig v vrednosti od F. 10 do Fr. 50. kar bi odgovarjalo glede na ceno knjig pri nas nekako 40 do 200 Din. Nagrade bo razdelilo po ocenitvi rešitev po posebni komisiji društvo onim dijakom in dijakinjam, ki bodo vposlali najlepše naloge o poljubno izbranem predmetu. S pooblastilom zadnjega občnega zbora je odbor določil, da znaša članarina od 1. 19.30 dalje 20 Din. ustanovnina pa 300 Din enkrat za vselej. Članarino bomo pobirali tekom prihodnjega tedna. Da se omogoči ogromni delavni program za jesensko se-Kono, bo društvo povabilo k pristopu tukajšnje tvrdke in imovitejše sloje: za jesen je namreč v načrtu sistematični pouk francoščine za vse. tudi za deco od četrtega leta naprej, dalje speci.ialni tečaji, kakor za pravilno branje in pisanje francoskih tekstov, za trgovsko korespondenco itd., razun vsega tega pa prireditev »Kongresa društev in ustanov za propagando francoščine m francoske kulturne gravitacije v dravski banovini v Kranju«. Za vse to bo društvo potrebovalo pri javnosti moralne, pa tudi gmotne podpore. •Društvo se obrača tem potom na vse prijatelje s prošnjo, da se ponudijo za predavanje v francoskem ali v slovenskem jeziku o predmetih, ki naj, kakor velijo naša rova pravila, pripomorejo k širjenju znanja francoščine in podprejo pokrete, ki poglabljajo seznanitev široke javnosti s iram-coskim narodom, duhom in kulturo. Sreski kmetijski odbor za ljutomerski srez Ljutomer, 3. aprila. V ponedeljek se je v telovadnici ljutomerske meščanske šole sestal sreski kmetijski odbor. Navzoči so bili vsi izvoljeni člani, dalje sreski kmetijski referent, g. Zupane iz Ptuja in 4 virilisti: zastopnik podružnic kmetijske družbe, g. Škof, zastopnik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, g. Štampar ter zastopnika Zadružnih zvez v Celju in v Ljubljani. G. sreski načelnik dr. Trstenjak je pozdravil odbor ter mu želel obilo uspeha. Za predsednika je bil izvoljen g. Jakob Raih iz Ljutomera, za zapisnikarja g. Ferd. Magdič s Cvena. Sreski kmetijski referent Zupane je nato predaval o delu kmetijskega odbora ter omenil predvsem potrebo po napravi gnoj-ničnih jam. po izbiri semen in nabavi kmetijskih strojev; orisal je naloge odbora glede živinoreje, sadjarstva, vinarstva, gozdarstva in kmetijskega zadružništva. Nato ie odbor obravnaval proračun-za tekoče leto ter sklenil, da morajo občinski kmetijski odbori oddati 75% svojih skladov sre-skemu odboru, ki bo tako razpolagal s 60.000 Din. pri čemur pa ni upošteval morebitnega prispevka banovine. Upravni tro-ški so predvideni s 16.000 Din. za strokovna predavanja je določenih 10.000 Din, od ostanka pa za živinorejo 50%, za poljedelstvo 10%, za vinarstvo in kletarstvo 15%, za sadjarstvo in vrtnarstvo 15%. za razne izdatke 10%. — Delegata za banovinski kmetijski svet sta gg. Jakob Raih in Jakob Zetmiiič iz Radince. namestnik je g. I-ovro Spindler od Male Nedelje. V ožiem odboru, ki vodi tekoče posile, so Raih. Zemljič. Špindler in g. Oton Pajdaš, oskrbnik Meinlovega veleposestva Freudenau. Odbor je sklenil predlagati i-z-premetnbo določbe o dotaciji obč. kmet. skladov in sicer v tem smislu, da prispevajo občine v te sklade s procenti svoje davčne moči in ne s procenti obč. doklad. Pokazalo se je namreč, da mora siromašna in zadolžena občřna. ki ima visoke doklade, prispevati več ko druga, bogata in nezadol-žena rbčina. ki ima nizke doklade. Dalie je izrazil želijo, naj bi se živinoreiski fond bivšega vel. župana vrnil sreskim kmetijskim odborom in v bodoče tudi 50% od taks za živinske potne liste. Zagrebški velesemenj (ZagrebaSki zbor) 5.—14. IV. 1930. VII. SALON AVTOMOBILOV vseh vrst, motornih koles itd. XIII. SPECIALNI VELESEMENJ POLJEDELSTVA (stroji, gnojila, potrebščine) PERUTNINE (5.—S. IV. 1930) poletnih, turističnih in športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z legitimacijo veleseima na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega. 487 Vlomilska tolpa v ljutomerskem okraju Ljutomer, 3. aprila. Nekateri zgodnji vstajači, ki so davi šli mimo trgovine ge. Angele Čeh-Lisanj na oglu Starega trga, so opazili, da so vrata v trgovino priprta. Prvi jc to menda opazil šofer avtobusnega podjetja, g. Miku-lek, ki je ob pol 3. zjutraj šel mimo trgovine na posel. Svojemu sinu, ki je bil z njim, je še omenil, da je trgovka menda pozabila zakleniti, vendar pa se mu je mudilo na posel in zato se dalje ni zmenil, zakaj je trgovina že tako zgodaj odprta. Pozneje se je izkazalo, da je bilo v trgovino vlomljeno. Ga. Lisanjeva je v naglici mogla le konštatirati, da ji je tat — morda jih je bilo več — odnesel precej otroške in ženske konfekcije, ki je bila v izložbi, na stelažah in stojalih, dalje nekaj klobas, ruma. tobačnih izdelkov in manjši znesek denarja. V trgovini so bili vsi predali odprti in blago razmetano. Na bližnjem travniku g. Seršena je deca našla prazen predal, v katerem so bili poprej tobačni izdelki, in lesene obešalnike za obleko. Kako je bil vlom izvršen, ni jasno. Orož-ništvo je takoj pričelo s preiskavo ter ugotovilo, da na vnanji strani vrat ni posebnih znakov sile; morda je storilec prišel v trgovino skozi vežna vrata, morda je bil skrit na podstrešju ter je potem odprl vrata trgovine od znotraj. Ob stojalu za konfekcijo je opaziti odtise bosih otroških stopal. Včeraj so se po našem mestu klatili neki cigani, prišli tudi v trgovino g. Lisanjeve ter hoteli kupiti jabolka. Aforda so v zvezi z vlomom. G. Li-sanj je šel danes v Tišino po policijskega psa, ki ga ima tam neki orožnik, toda psa je neznan zlikovec pred nekaj dnevi zastrupil. Osumljeni cigani so že pod kljur- čem, neka druga tolpa pa tabori v bližnjem Medžimurju. Zanimivo je, da je gdč. Herzogova, ki spi v sobi poleg trgovine slišala nekako ob pol treh zjutraj neki šum v trgovini, mislila pa je, da so vstali peki v drugi sosedni hiši. Ga. Lisanjeva izjavlja, da znaša škoda krog 40 tisoč dinarjev. Novi vlomi na Kočevskem Kočevje, 3. aprila. Poročali srno že o nekaterih vlomih, ki so se izvršili v zadnjem tednu po Kočevskem in v Ribnici. Sedaj prihajajo poročila tudi od dugod. Iz Planine (Stockendorf) poročajo, da ie bilo vlomljeno pretekli petek v hišo posestnika g. Iv. Matzelleta. Vlomilci so vdrli v hišo skozi okno in začeli neopazno svoj posel. Spravili so se najprej v kuhinjo, kjer so se pogostili s suhim preka-kajenim mesom in se z njim tudi založili za pot. Odnesli so nadalje še čisto novo praznično obleko domačega otroka. Spravili so se tudi nad omare, iih odprli in vse prebrskali. K sreči ima gospodar shranjene vrednosti drugod, tako da vlomilci niso odnesli posebnih vrednosti. Naslednjo noč je bilo vlomljeno v vasi Hrib pri Koprivniku. Vlomilci so udrli to pot v kaščo posestnika Medica in iz nje pobrali vso mast in tudi nekaj prekajenih kosov svinjine. Tudi tu so vlomilci čisto neopaže-no vlomili in nato ravnotako pobegnili. V naslednji noči so vlomili pri posestniku Jakliču v vasi Čvišlarji. Tu pa so bili pri delu moteni in preginani. Isto se je zgodilo vlomilcem tudi v Kočevju pri trgovini g. Perli a.i a, kjer so nakrenili in odprli samo polk-na pri izložbi. Vsi vlomi v Ribnici. Planini. Hribu, Gvi-štarjih in v Kočevju dokazujejo, da se je organizirala drzna vlomilska tolpa, ki se hoče založiti z najrazličnejšim blagom. V mestu samem ne poskušajo več. ker se boje. da bi bili pri delu moteni ali celo zasa-čeni. Prebivalstvo vasi po Kočevskem in tudi po ribniški dolini se boji novih vlomov, ker ni nihče zavarovan za vlome. Orožni-štvo vseh kočevskih stanic pridno zasleduje vlomilce in upati je. da jih kmalu spravijo na varno v splošno zadovoljnost tukajšnjega prebivalstva. Karambol otrok na vozu z avtom Podkoren, 2. aprila. Na križišču državne in banovinske ceste v Podkorenu se jc pripetil pred par dnevi karambol, ki je domala imel za nepremišljeno mladež hude posledice. Okoli 17.30 popoldne so se po državni cesti v Podkorenu od gostilne Razinger pa do Konsumnega društva vozili otroci v na vadn.em otroškem vozičku. Najstarejši met mladino je bil Valentin Jakelj, star 18 let doma iz Podkorena. Družbo je delalo Ti netu še 8 mlajših otročičkov v starosti oc 6 do 13 let. V omenjenem času je Tine baš naloži zopet svojo številno družbo na voz in jo odpeljal po precejšnem klancu proti K on sumnemu društvu navzdol, ko je v nasprotni smeri privozil avto g. Alberta Pe-cevnika iz Ljubljane. G. Pečevnik je takoj uviděl pretečo nevarnost in na mestu ustavil avto. Toda nezgode ni bilo mogoče več odvrniti. Otroci so z vso silo zavozili naravnost v avto, ker jim ni uspelo vozička na strmem bregu ustaviti. Pri karambolu so otroci popadali z vozička pred avto na tla z večjimi in manjšimi poškodbami. Nekaj dece pa je v zavesti bližajoče se nesreče poskakalo že med vožnjo z voza. Utrpeli so poškodbe Cuz-nar Franc, star 7 let; lOletna Anica Gregoři j; 121etna Cilka Arh in 81etna Marija Gregorij. Pomoč je nudil poškodovancem dr. Josip Volbank iz Kranjske gore. Dočim ne zadene g. Pečevnika, ki je vozil pravilno in počasi nobena krivda na karambolu, bo imel Tine najbrž še kake sitnosti. Oozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. Zopet fantovski pretepi Stara Loka. 3. aprila V poslednjem času se ponavljajo nedeljo za nedeljo v Stari Loki in njenih okoliških vaseh sramotni fantovski pretepi, ki vzbujajo med vsemi treznimi in razumnimi vaše ani ostro obsojanje. Dočim so pretepači predzadnjo nedeljo napadli lastnika apne-nice g. Franca Šdfrerja, so se alkoholizira-ni f an trie lotili zadnjo nedeljo vsakogar, ki jim je prišel pred oči. Ponovni izgredi ustvarjajo občutek javnega nereda in nemira. osobito ker pred divjaki ni varen nihče. Krivci, ki so skoro isti, se тотајо eksemplarično kaznovati, da izgine ta kulturna sramota iz naših naselij. V nedeljo popoldne okoli 14. je večja skupina vinjenih fantov odšla iz Škofje Loke proti Stari Loki. Med u dele žni ki sta bila P. Anton in brat Jože. oba iz Veštra; O. Alojzij iz Vincarij; B. Matevž in brat Ludvik. oba iz Bimklja; poleg sta bila še S. Ja- Premiera ob 4.. in O.! Mladini neprimerno! Nepozabni »BEN HUR« R\HO\ IVO VAR RO POJE božansko ljubavno pesem v ZVOČNEM FILMU (Pcgansiea Ijuhav Krasen, nepozaben film nežne romantike. Metro - Goldwyn - film! Predprodaja vstopnic od 10. dalje. Naročene vstopnice je dvigniti eno uro pred predstavo. Z dežele naročeni sedeži se rezervirajo! Izven tega: pevec solnč-nega juga sloviti črnec WASHINGTON ODO L r » ^ ímá sledeče*učinke^ 1. Temeljito očisti in za dolgo časa desinficira usta in zobe., 2. Osyeži, vzpodbudi in poživi živčni sistem 3. Odpravi zoprni dih v ustih in dela prijetno, blagodišečo sapo./ ELITNI KINO MATICA Tel. 2124. mez in P. Peter, ki sta se pridružila skupini na Fari. Do prvega spopada je prišlo pri gostilni Marije Konstantinové. Fanti so brez vzroka napadli in do krvavega pretepli na pragu hiše stoječega Pavla Pintarja. ki se je naposled umaknil nasilnežem v hišo. No-vodošleci so kajpada drli za njim v gostilniško sobo Tod so se zelo predrzno in izzivalno obnašali napram ostalim gostom. Premetavali so stole, druge predmete in pozivali na boj. Gostilničar Alojzij Balanč se ie neprijetnim gostom postavil v bran in zahteval mir. V odgovor so ga pretepači takoj napadli in mu prizadejali dokaj udarcev. tudi po glavi. Končno se ie Ie posrečilo fantiče izriniti iz hiše in zakleniti vsa vrata. Miru pa še ni bilo. Zbrana druščina nadležnežev ie s silo navalila na prednja vrata in ie skušala vdreti v vežo. Ker pa namera napadalcem ni uspela, so šli nad zadnja vrata. k: so se pod silo pritiska udala in_ vinska družba je prihrumela ponovno v hišo. Gostilničar se je moral nepridipra vom umakniti na stopnice. Prejel je močan udarec z boksarjem po glavi in je krvavel Ko so se naposled fantje le odstranili iz hiše. so na cesti napadli neko dekle in jo osuvali. da ie dobila poškodbe na nogi. Ma lemu učenčku Francu Šifrerju so prisolili zaušnico: Plantarič Miran, urarski pomočnik se ie srečanju pravočasno izognil: vrgli Pa so s kolesa nekega Ljubljančana, ki - se potolkel in je dobil močnejše poškodbe na nogi. Po opisanem načinu je šlo po vsej stari Loki. dokler niso dospeli orožniki Nasilneži so se očem postaje skrili, deloma so se razkropili. Ko pa so se čutili zopet vame. je prišlo ponovno do manjših prask. Hudo so obdelali nekega Franceta ki so ga ležečega na tleh suvali, premetavali. ga pretepli in hodili po njem. Mir je zavladal šele pozno popoldne. Vsi navedeni razgrajači so bili tekom ponedeljka in torka aretiram in orepeljani v zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki, kjer se bodo zagovarjali za svoja nečedna in sramotna dela. Fantje so stari od 19 do 20 let. Ш h verjetno и boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. Iz sodne dvorane Ljubljana. 4. aprila Pod predsedstvom v. s. sv. g. Antona Mladiča je te dni mali kazenski senat deželnega sodišča razpravljal in sodil v kriminalno in socialno prav zanimivih primerih. Razprave so deloma odkrile globoko bedo, deloma predočile skesane, a tudi odurne kriminalne tipe. Zaradi raznih tatvin, katerih vrednos skupno ne presega nad 15.000 Din, je bilo pet oseb obsojenih na 35 mesecev strogega zapora, odnosno ena na 6 mesecev težke ječe. Sodbe so bile večinoma izrečene po полет kazenskem zakonu, le ena še po starem. Slednja se je nanašala na tatvino razne obleke in perila, ki je bila izvršena že pred 8. leti, a so tatu, ki je bil izurjen tihotapec tobaka, oblasti pri nas prijele šele 11. februarja letos, ko se je pri neki organizaciji predstavil kot »politični begunec« \z Italije. Predsednik senata je vse te zanimive razprave zaključi1 z zadnjo, a najznačilnejšo izjavo v pogledu javnega nasilstva ali kakor sedaj označa ta delikt pravna terminologija z zločimistvom zoper državno oblast (kočljivi § 128 kaz. zak.). Ta paragraf je strog in določa kazni od 1 do 5 let robije, ki se po mnenju sodnikov more izpremeniti le v strogi zapor od 1 do 5 let, nikakor pa, da hi moglo sodišče višek kazni določiti še izpod enega leta v gotovih olajševalnih okolnostih. Gospod predsednik senata je uvedel to razpravo z besedami : — Andrej Zupančič! Zločinstvo po § 128. Huda reč! Gibčnih korakov je stopil pred sodnike pozvani Andrej, v ljubljanskih predmestjih še znan kot »drevorezec«. Andrej ie star dečko, na hrbtu ima že pet križev in nekaj čez. Rojen je bil v Ljubljani, ne pozna očeta, njegova mati Unška ie bila doma tam řz okolice Novega mesta. Sam ne pozna svoje pristojne občine. Vzgojil in vzredil se je v Ljubljani. Biti je moral v mladih letih čeden vojak »eibeener«, kar kaže še njegov nastop. Pred sodniki stoji vzravnan kakor na raportu. Odgovarja jasno. Nosi pa brado gosto in močno ko nekdanji stari veterani iz Radeckyijevih časov. Udeležil se je svetovne vojne in v Galiciji so ga »sabrali Rusi*. Bál je pet let v ujetništvu. Drugače vedno pošten, nikdar kaznovan zaradi kakega delikta iz koristoljubna. Samo »junak« ie. Pravijo, da je že enkrat pred vojno razorožil kar tri orožnike. Da je brkati in bradati Andrej še silen korenjak, je pokazal ©rav letos opoldne 28. februarja na Ambroževem trgu. Višjemu stražniku Dragotinu Berdonu je prišla neka gospa javit, da nad gre intervenirat v stanovanje njene matere v Zrinjskega ulici 5, kjer neki star moški razsaja. Stražnik je odšel tja in pozval moža, naj se odstrani. bel je še mirno po stopnicah, toda na dvorišču je prišlo do usodnega konflikta. Andrej je začel mahati z dolgim nožem okrog, stražnik ga ie sprva neko1:ko udaril. a pozneje mu je naperil revolver. To .ie pomagalo. Andrei je odšel. Na Ambroževem trgu pa je prišlo znova do spopada. Višji stražnik Berdon je bil primoran pozvati pomoč. Prišla sta še dva stražnika. Niso ga mogli ukrotiti. Enega stražnika je Andrej celo ugriznil v prst. Vlegel se ie na tla. Mimo je privozil neki kmečki voz. Nanj so naložili Andreja, a so ga morali krepko zvezati. nakar so ga odpeljali na poljansko policijsko stražnico. — Povejte, kako je bilo tisti dan! je predsednik uvedel zaslišanje obtoženega Andreja. — Jaz sem delal tisti dopoldan. Prei sem se malo napil tistega medenega žganja in nekaj deci vina. Nič nisem jedel. Zato sem bil okajen in togoten. Zakaj bi mene stražnik peljal, ker nisem šel v hišo »ravbat, krast in goljufat«? Opisal ie po svoje svoj konflikt s stražnikom. Višji stražnik Drago Berdon pa je prav tako v vseli podrobnostih opisal razvoj dogodkov. Tudi priče so v bistvenih vprašanjih potrdile strážníkovo izpoved. Izjavile pa so mnoge, da je bil Andrej Pijan in se je nekoliko opotekal. Zagovornik je plediral za milostno sodbo. ker je obtoženec zakrivil inkriminirano dejanje v skaljeni zavesti. Po kratkem posvetovanju je senat Andreja obsodil na 2 meseca strogega zapora. Senat je bil mnenja, da je bil Andrej res toliko opit, da ni mogel pojmovat; zagrešenega dejanja. Zato mu je senat prisodil kazen po svoiem svobodnem preudarku. — Dva meseca! Ali ste zadovoljni? ie predsednik zaključil razpravo. Andrej je Pritrdil, nakar je mirno zapustil razpravno dvorano. Predrzna tatica Ljubljana, 4. aprila V Ljubljani se že dolgo časa ni pnpetila tako drzna žepna tatvina kakor v sredo dopoldne. Posestnica Terezija Pajser iz Podlipe pri Vrhniki se je pripeljala včeraj v Ljubljano v namenu, da nakupi razno blago. Ko je končala z opravki v trgovinah, ji je prišlo та um. da je v Ljubljani veliko brezposelnih dečkov, izmed katerih bi bil kdo kakor nalašč za pastirja na njeni domačiji. Cula ie že od Borze dela na Miklošičevi cesti, zato se je odpravila okrog 10. naravnost tja. Pred pisarno je bilo zbranih ob imenovani uri več brezposelnih mlajših moških. Za pastirja se ie Pajsenjevi ponudil tudi neki okrog 24-letni mladenič, ki ga pa, ker je bil le prestar, ni hotela sprejeti. Ta pa je imel že neke namene. Ker ni hotela njega, se je brž zmislil. da ve za pripravnega 16-letnega dečka, ki bi bil za pastirja bolj pripraven. Povabil je Paiiserjevo s seboj in jo odvedel, češ da gresta iskat dečka v smeri proti sv. Križu. Medpotoma je neznanec Pajserjevj pridno lagal in jo ves čas motil z raznimi lažmi. Slednjič sta pnlšla že ni-mo Kolinske tovarne in se približevala tovarni za klej. Tam. kjer je pot precej samotna. pa se je neznanec nenadoma ustavil in bliskoma posegel Pajserjevi v žep. Kot bi trenil, je pograbil njeno denarnico z okrog 800 Din in nato stekel čez travnik. Ubral jo je v smeri proti Dunajski cesti. Pajserjeva je bila spočetka tako prestrašena in presenečena, da sploh ni prišla do glasu. Slednjič pa se je vendar zavedla ter pričela na vso moč kričati. Na njen krik je prihitela neka mlada deklica, ki ie skočila za drznim tatom in kričala, naj ga zadrže. Na polju ie bilo tedaj več ljudi, ki pa niso vedeli, za kaj gre. V splošns zmešnjavi se je tatu posrečilo pobegniti in se skriti med hišami za artilerijsko vojašnico. Tam je bil opažen tudi od vojaških straž. Vojaki so izpovedali, da je neznanec skočil na avto, ki odhaja r>roti Ježici m se odpeljal. Paiserieva je prišla do Dunajske ceste že prepozno im prijavila dogodek stražniku. Policija je takoj pričela z zasledovanjem tatu, vendar se ji je ta zaenkrat izmaknil. Ker pa je dala okradenka njegov točen opis. bo bržkone uzmovšč kmalu za zamreženimi okni. ladne novosti m 5510 kakor plašée od 350 — Din naprej, obleke, bluze priporoča po nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka Igu* Žargi Sv. Petra cesta št. 3 in 11 1. Pil obledeli sivoramenkastí barvi kože, motnih očeh, slabem pooutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sawjaii, žetodoniii bolečinah, prttislou v glavi, namišljeni bolezni, je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef grenčfce«. V zdravniški praäcsi se »Franz Josef voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih podavov bolezni. »Franz Josef« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, m spece-rijsHh trgovinaih. Domače vesti * Inženjerski praktični izpit je napravil в odliko g. inž. Tone K omel, službu1 i oč v Cahu. Čestitamo! * Spremembe v policijski službi. Kalčor poročajo iz Ptuja so bili s 1. aprilom okrožni policijski nadzornik Franc Kos ter nadstražnka Franc Semič m Josip Pulec premeščeni v Ljubljano; 15. t. m. odidejo nadstražniki Josip Banko v Ljubljano, Fr. Galun* Anton Strucl in Adolf Erzetič" pa v Maribor. Okrožna nadzornika Ivan Dori-šič in Franc Glavič ostaneta pri ptujski policiji še do konca t. m. S 1. majem prevzame varnostno službo v Ptuju nova mestna policija. * Preureditev pogodbenih pošt. Minister га gradbe ie preuredil v območju ljubljanskega poštnega ravnateljstva naslednje pogodbene pošte v višje rede, oziroma razrede in stopnje, tako so: V 4. redu pogodbenih državnih pošt: Kotoriba; v 3. redu pogodb. drž. pošt: Gorenja vas in Štore; v 2. redu pogodb, drž. pošt Crenstovoi, Do-brovnik v Prekmurju, Donja Dubava, Golnik, Gorje pri Bledu, Hoče, Straža pri Novem m., Straž/išče, Št. Vid pri Stični, Velika Nedelja itn Vuzenica; v 1. redu pogodb, drž. pošt. Cerklje pri Kranju, Dobava, Ježica, Legrad, Lek o vc i pri Krškem, Limbuš, Marjanci, Ptujska gora, Puconci, Rankovci, Rečica v Savinjski dolini, Ribnica na Pohorju, Selnica ob Dravi, Škocjan prj Mokronogu, Štrigova, Topolščica, Turnišče, Vitanje im Žirovnica; v I. razredu v 1. stopnji: Fram, Komenda, Sv. Tomaž pri Ormožu, Št. Rupert prj Mokronogu, Vu-hred, Vurberg pri Ptuju in Zreč»; v I. razredu v 2. stopnji: Begunje pri Lescah, Dob pri Domžalah, Dolenja vas pri Ribnici, Gradac v Beli Krajini, Kočevska Reka, Pesnica, Poljane nad Škof j o Loko, Subor m Sv. Marjeta Pri Moškamjciih; v I. razredu v 3. stopnji: Dolenja Hrušica, Mala Nedelja, Medija Izlake, Planina pri Sevnici, Prosem jako vci, Raka, Sava pri Litiji in Sv. Barbara v Halozah; v II. razredu v 1. stopnji: Marija Snežna, Mirna Peč, Orte-nek, Polhov gradeč, Srednja vas v Bohinju, Sv. Jurij ob Taboru, Šenčur pri Kranju, Zagradec na Dolenjskem in Zavrče; v II. razredu v 2. stopnji: Bodonci, Bogo i na v Prekmurju, Črmošnjice, Dol pri Hrastniku, Koprivnica pri Raihenburgti, Nova sela pri Kočevju, Piištani, Pišece, Ponikve, Sv. Miklavž pri Ormožu in Škofljica; v II. razredu v 3. stopnji: Btšzelisko, Boštanj, Brezovica pri Ljubljani, Fara pri Kočevju, Ivanj ci. Kokra, Luče pri Ljubnem, Mačkove!, iMotnik, Rovte, Slivnica pri Celju, Stara cerkev pri Kočevju, Stari log pri Kočevju, Sv. Križ pri Litiji, Št. Janž na Dravskem polju, Šmartno v Tuhinju, Tržišče in Vodice nad Ljubljano; v III. гагт. v 1. stopnji: Cirkovce, Donji Vidovec, Goren® Mozelj, Jezersko, Krka, Makole, O silni ca, Smlednik, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Vid pri Ptuju, Št. Janž na Dolenjskem, Teharje in Veliki Dolenci; v Ш. razr. v 2. stopnji: Artiče, Boh. Bela, Dobrova pri Ljubljani, Draga pri Lošikem potoku, Dvor pri Žužemberku, Goričan, Jurklošter, Loka prj Zus-iri'iii Mala Subotica, Nemška Loka, Podleh-nik, Preserje, Solčava, Sv. Marjeta ob Pesnici. Sv. Benetikt v Slov. goricah, Sv. I »v r ene na Dravskem polju, šmarjeta pri Novem mestu, Turjak im Zgornja Polskava; v ITI. razr. 3. stopnji: Brezje, Dekanovci, Dobmiče, Dragatuš, Horjul, Hotederšica, Krška vas, Laporje, Macmec, Naklo, Rateče na Gorenjskem. Rob na Dolenjskem, Stopiče, Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. goricah, Šmarje-Sap, Trebelno, Vače in Ze-tale:; v IV. razr v 1. stopnji: Bela cerkev na Dolenjskem, Blejska Dobrava, Brusnice, Dramlie, Hodoš, Nedelišče, Podbrezje, Pod-turem, Sorica, Studeníce pri Poljčanah, Sv. Martin na Motri, Trzin, Vratišinca in Zdole; v IV. razr. v 2. stopnji: Bučka, Draškovec, LibCliče, Sroml.ie, Sv. Marija, Sv. Bolfenk v Slov. goricah jn Št. Peter pri Novem mestu; v IV. razr. v 3. stopnji: Kresnice; v V. razred 1. stopnji: Prečna pri Novem anestu. * Udmženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, javlja, da sta se za letos izvoljena upravni in nadzorni odbor konstituirala tako-le: upravni odbor: predsednik inž. Janko Mačkov šek, !. podpredsednik inž. Josip Dedek, II. podpredsednik inž. Igo Pehanj, I. tajnik inž. Ladislav Bevc, II. tajnik inž. Nace Perko, I. blagjnik inž. Ciril Pire, II. blagajnik inž. Evgem Poníž, I. knjižničar jmž. Karel Tavčar, Ш. knjižničar Inž. Drago Fatirn I. gospodar inž. Vladimir Candolini, IT. gospodar inž. Boris Нп'Ьат, odborniki: arh. Josip Costa pera r; a inž. Stanko Dimnik, inž. Anton Ditrich, dr. inž. Stanislav Puncah, inž. Josip Štolfa, inž. Pavel Vrbič inž. Fran Zelenko inž. Jože Završnik; nadzorni odbor pa: inž. Viktor Skaberne in inž. Vinko Strga r. * Danski turisti na Bledu. Koncem aprila ali začetfkom maja prispe na Bled velika družba izletnikov iz Danske. Danski turisti ostanejo tam tri dni, potujejo inato na P it vička jezera in v Dalmacijo ter se vračajo preko Sarajeva. Veliko dansko družabno potovanje v Jugoslavijo prireja znant Jtodemjski dnevnik »Berlingske Tidende«, ki objavlja ob tej priliki simpatične članke o krasotah naše domovine. »B. T.< zaključuje popi!s krajev, ki jih bodo danski izletniki obiskali z zagotovilom: Naši izletniki bodo odnesli iiz Jugoslavije spomine in uti-se, ki Mi vse življenje ne pozabijo. * Jugosiovensko gledališče v Pragi »Nár. Listy< z dne 3. t. m. poročajo: Kakor izvemo, nameravata Jugosiovensko kolo v Pragi in Češkoslovaško - jugoslovenska liga 7is-tanoviti v Pragi jugosiovensko gledališče. Le - to bi igralo kdaj pa kdaj pomembnejša jugoslovenska dela v izvirniku. Razen diletantov iz vrst praške jugoeloven^ke kolonije bi eodelovali tudi nekateri naši igralci та praških gledališč pod vodstvom člana dra-m? Nár. divadla gosp. Rogoza. To gledališče, hi se sigurno ne bo moglo pritoževati, da zanj ne bi bilo zanimanja, bi začelo živah- neje delovati v prihodnji zimski sezoni. Za sedaj pripravlja enodejanko Branislava Nu-šiča »Knez Ivo od Semberijec, ki se bo igrala ob koncu aprila v praški Meščanski besedi. * Izdajanje časopisov ob nedeljah in praznikih. Na vprašanje neke oblastne poštne uprave* ali morajo pošte ob nedeljah in praznikih izdajati strankam časopise, kadar pride pošta po omejenih urah. razglaša ministrstvo, da morajo pošte ob nedeljah in ob praznikiih, veljavnih za pošto, med uradnimi urami izdajati časopise imetnikom predalov pa tudj pisemske požili ke. Kadar pa pride pošta proti koncu uradnih ur ali pa po uradnih urah, je treba tva-rino takoj izdelati ter določiti najkasneje pol ure po prihodu pošte čas za izdajanje časopisov in pisemskih pošiljk imetnikom predalov. Ta čas za izdajo naj ne bo krajši kakor pol ure. * Zrakoplovna pošta. Kakor razglaša oblastna poštna uprava v Ljubljani se je s 1. t. m. otvoril mednarod. zrakoplovni poštni promet na progi Pariiz-Strasbourg-Niirnberg Praga-Dunaj-Budimpešta-Beograd-Bukarešta -Carigrad in poleg tega še na progi Beo-grad-Sofija-Carigrad. Avijon vozi na prvi progi vsak dan razen ob nedeljah- na progi Beograd-So f ij a-Ca rig r a d pa trikrat na teden in sicer v smeri Beograd-Carigrad ob torkih, četrtikilh in sobotah, obratno Pa ob ponedeljkih, sredah in petkih. Novo! Kralj komike in smeha Charlie Chaplin v sijajni komediji, parodiji opere CARMEN Ob 4., pol 6., pol 8. in ob 9. zvečer. Premiera. Kino IDEAL! * Poštninska prostost okrajnih kmetijskih odborov. Po zakonu o pospeševanju kmetijstva so se ustanovili okrajni kmetijski odbori kot pomožni organi za pospeševanje kmetijstva. Ker vrše ti odbori službene funkcije kakor prejšnje take ustanove bivših deželnih odborov, ki so bile oproščene poštnine, se je uradno odredilo, da so oproščeni poštnine za navadne pisemske pošiljke, ki jih pošiljajo v interesu javne službe državnim oblast vom. * Razpisani sta mesti poštnih predstojnikov pri poštah Brezno (IV. r.) in Žužemberk (IV. r.) Prošnje naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. t. m. * Povpraševanje po solospevih s klavirjem je veliko. Zato bodo odslej > Zbori« poleg skladb za zbor v prilogi prinašali tudi pesmi za 1 glas s spremljevanjem klavirja. Ker posameznih izvodov ne bo v prodaji, priporočamo pevcem m pevkam, da se naroče na »Zbore«. Letna naročnina znaša le 50 Din. Naročila po dopisnici na upravo »Zborov« pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. * Vsi lastniki, zakupniki ali podzakupnikl ribarskih okrajev se opozarjajo, da nemudoma p rig! ase banski upravi število post rvi ega zaroda, ki ga žele letos vložiti. V prijavi naj se navede točna namembna železniška postaja, kamor naj se o dp rem i transport rib, o čemer bo vsak interesent pravočasno obveščen. Postrvii zarod se bo pošiljal iz Ljubljane. Cena za 1000 postrvi 140 Din. Naročila naj se pošljejo na naslov. Banska uprava v Ljubljani, oddelek za kmetijstvo, ribarsfoi referat * »Tiger« je najboljši 1 j ub a vn o-pustolovski roman znamenitega ameriškega pisatelja Maxa Branda. Začel je izhajati v 14. štev. »Romana, tednika za vse«. Ne zamudite začetka! * Rezervni oficirji se obveščajo, da se je Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani obrnila glede izdajanja železniških in ladijskih legitimacij po pravilniku, ki je pred kratkim stopil v veljavo, na pristojna o'b-lastva, od katerih je dobila zadovoljive odgovore. Zvezi manjka le še pritrdilo železniškega oblastva, odgovor na to prejme Zveza v nekaj dneh. Zato nai člani Zveze počakajo z vlaganjem tozadevnih raportov na komandanta ljubljanskega vojnega okruga, ker bo Zveza v štirih - petih dneh sporočila svojemu članstvu po dnevnem časopisju na kak način se bodo dobavljale legitimacije. * Radio-termalno kopališče v Laškem ie zaradi preurejevania in renoviranja kopališča za krajši čas zaprto. * Poštni krajevni leksikom za Dravsko" banovino izide v začetfku aprila v lični vezani knjigi, obsegajoči približno 250 strani, v iizdaiji in založništvu tukajšnjega mednarodnega informacijskega zavoda Viktorja Blažiča, Tavčarjeva 2-1. Kakor smo že pred kratkim poročali, bo vsebovala ta knjiga točen abecedni seznam vseh, tudi najmanjših krajev Dravske banovine z natančno navedbo pristojne pošte, občine, okrajnega glavarstva, sodišča, brzojavne in telefonske posta'ie. Poleg tega bodo priloženi tej knjigi še posebni seizmamii vseh orožniških postaj, davčnih uradov, oddelkov finančne kontrole, žuipnih uradov, šol. poštnih tarif itd. Kakor razvidno bo ta knjiga nepogrešljiv in dragocen pripomoček vsaki javni in trgovski pisarni kakor sploh vsem uradom, ki imajo posla z dopisovanjem in ekspedicijo. Leksikon bo vseboval tudi in-seraitni del vseh najvažnejših in večjih tvrdk ter drugih gospodarskih institucij, na kar se opozarjajo vsi interesenti. Cena vezani knjigi je določena v subskripciji na 70 Din pri zgoraj navedenem založništvu, oziroma njegovih zastopnikih, medtem ko se bo stavila v prodajo v knjigarnah v ceni po 80 Din. Glede na to se opozarjajo vsj v poštev pohajajoči na ugodnost pred- I plačila, ker moremo kniigo samo priporočati. * Ciril-Metodova družba priredi danes popoldne in jutri dopoldne dan bonbonč- kov, to je zbirko v korist družbe. Podpirajte družbo! * Cene življenskih potrebščin v reškem svobo^nem Pasu. Uprava mesta Reke je objavila službeni cenik življenskih potrebščin, ki je stopil v veljavo včeraj, na dan razglasitve reške svobodne cone. Iz novega cenika je razvidno, da so se cene življenskih potrebščin kljub svobodni ceni prav ■neznatno znižale. Občutna ie samo razlika glede cene kave, čaja in sladkorja. Nove obrtne koncesije za trgovine v svobodini coni se ne bodo izdajale. * Na konju iz Zagreba na Dunaj. Znani zagrebški advokat in dolgoletni član Sokola dr. Jurica Kumičič se je v sredo zjutraj na konju poda! na potovanje na Dunaj. Dr. Kunrčič je znan športnik in ljubitelj koni. Za to potovanje se je dalje časa treniral. Upa, da bo prispel na Dunaj v 8 dneh, če ne nastopijo vremenske neprilike. * Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Družba je pa tudi humanitarno društvo, ker podpira revne šolske otroke ob jezikovnih mejah. * Naznanilo. Trgovina G. Čadež, Ljubljana, Stritarjeva ulica, naznanja, da prične za velikonočne praznike z odprodajo moških klobukov, kravat, čepic, perila itd. po reklamnih cenah z 10 do 20% popustom. Ker je tvrdka res solidna, se obisk trgovine in nakup toplo priporoča. * Kino v Trbovljah. Drevi ob 8. in v nedeljo ob 4., 6. im 8.: Buster Keaton v sijajnem zvočnem filmu »24kratna devoj-ka«. Dve uri smeha in krohota. Velikanski uspeh v Zagrebu. * Kako si napraviš koledar na uri* čitaš v najnovejšem »Romanu« (14. številka). Velezanimivo in poučno za vsakogar! * Bolezen papig, ki jo prenašajo bolne papige, se je razširila na žalost tudi po Evropi ter je povsod zahtevala mnogo žrtev. Čeprav je uvoz teh ptic zabranjen ie vendar, kakor to velja za vse kužne bolezni, prenos te bolezni neizbegljiv. Povzročšteli te bolezni ni znanstveno še popolnoma ugotovljen, a se po vseh znakih smatra da prehaja v organizem skozi usta in grlo. Glede na to se priporoča dnevna uporaba pasiil Panflavin. ker se s tem sredstvom zaradi njegovega močnega baktericidnega svojstva lahko obvarujemo te opasne kužne bolezni, obenem pa se bomo varovali tudi ostalih infekcijskih bolezni, kakor angine. gripe, imfluence in drugih. 56 * Če »Romana« ne dobite v te? trafiki, vprašajte v oni* alj pa ga kupite, odnosno naročite v upravi, Ljubljana, Breg 10-И. 14. številka ki je pravkar i.zšla, je izredno pestra in zanimiva. Dva nova romana! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Koncert simfoničnih skladb bo v petek 11. t. m. v dvorani >Uniona«. Ta večer bo dirigiral ravnatelj opere g. Mirko PoMč dvoje velikih simfoničnih del ter jiih prvikrat javno izvajal v Ljubljani. Že njegovo ime samo nam jamči, da bo to eden najod-ličneijših ljubljanskih koncertov letošnje sezone. Polič je znan kot izvrsten dirigent in odličen interpret. Vodil bo velik aparat pomnožen epemi orkester in Matični zbor. Poleg tega bosta sodelovala tudi člana slovenske opere gdč. Majdičeva in g. Pavel Grba. Orkester bo izvajal Štolcerievo >Balkanofoniiio«, solisti, zbor Glasbene Matice in združeni orkester pa »Vycpalekovo kamt a to »O poslednjih stvareh človeka«. >Bal'kanofonija« je simfonično delo velike trajne muziikalne vrednosti, ki se zelo pogostokrat izvaja, posebno v Nemčiji. Kan-tata pa je moderno češko delo, ki vzbuja veliko zanimanje vsega tmizikaltnega sveta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Vodstvo po Jubilejni razstavi slik Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu bo jutr; (na dan njegove 701etnice) ob ti. dopoldne. Magoličeve slike sicer ne potrebujejo tolmača, vendar priporočamo občinstvu, da si ob tej priliki ogleda to zanimivo razstavo, ki je iasna priča, koliko doseže človek brez posebnih šol in navodil z resno voljo ter jekleno vztrajnostjo. Magolič je v zadnjih, štirih letih vzlic visoki starosti neverjetno napredoval. Njegove pokrajine so bile pred štirimi leti še nekoliko medle, danes so krepke in bujne v barvah, v tehniki pa vsaj nekatere naravnost virtuozne. V zbiranju motivov ima izredno srečno roko. Njegove pokrajine niso usiljive in ne kričeče. Na oko gledalca učinkujejo kakor narodna pesem na dušo pravega rodoljuba. Čim dalj .iih opazuieš. tembolj se ti priljubilo. Do tolike popolnosti se more dvigniti le tisti, ki naravo resnično ljubi in ki slika iz srčne potrebe. J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši u— »popolni zakon«. Včerajšnji kulturni film ZKD ie vzbudil vseobčo pozornost in zanimanje publike. Pereče zakonsko vprašanje današnje moderne dobe ie obrazloženo v zanimivih prizorih. ZKD bo ponovila film nepreklicno zadnjikrat še danes ob pol 3. popoldne in jutri ob 11. dopoldne v klinu Ideal Nihče naj ne zamudi, ogledati si to filmsko delo. Mladini je vstop prepovedan. Cene najnižje od 2 Din dalje. n— Iz gledališča. Drevi se bodo pele v operi Kogojeve «Črne maske» s Primožičem v glavni partiji. Za abonma B. V nedeljo popoldne bo v operi Straussova opereta »Netopir«, zvečer pa Kalmanova »Grofica Marica« z gostoma Luibejevo (Marica) in Bratiušem (Tassilo). Za obe predstavi cene znižane. — V dramj bo drevi Lipahov •'Glavni dobitek« pri znižanih cenah, v ne-dtijo pa Golarjeva »Vdova Rošlmka«. Po Tvojem obupnem pismu sodeč, sem pričakoval, da Te najdem s močnim kašljem, zavitega v odeje in s hripavim glasom?-- Nc, moj ljubi, vzel sem Kresival i--- učinek vidiš. Kresival vedru* s» priprav če kašljaš al pa si u— Danes uprizori Šentjakobski gledališki oder zadnjič v sezoni prekrasno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«. Predstava je imela zaradi svoje prisrčnosti pri vseh dosedanjih pošetili popoln uspeh. Kdoi se hoče dve uri pošteno zabavati in razvedriti, naj poseti predstavo. Vstopnice so v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Med odmori bo oddajala naša prvovrstna radijska tvrdka Franc Bar krasne komade. u— Gostovanje hrvatskih kmetov iz zagrebške okolice v ljubljanski drami. V ponedeljek 7. t m. bodo gostovali v naši drami hrvatski seljaki iz zagrebške okolice, in sicer uprfeore vaško igro Jprigorska svadba«. Ta narodna igra je pristna slika hrvatskega vaškega življenja, ki nam živo pedočuje svatbene običaje hrvatskih kmetov. Dramski igralci - kmetje nastopijo v svojih originalnih pestrih narodnih nošah. Peli bodo svoie narodne popevke in bodo imeli s seboj tudi cel tamburaškj zbor. S to narodno igro so gostovali na raznih kraiih v naši državi, tako tudi na odru beograjskega Narodnega gledališča. Predproda-ia vstopnic za to zanimivo gostovanje od danes dalje pri dnevni blagajni v operi. u— Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 6. t. m. o'b pol 16. druga uprizoritev pravljične igre v 6 slikah »Snegulči-ca<. Ker bo itzvrstna igra predzadnja v sezoni, naj si jo vsakdo ogleda. Marsikdo bo po prvi sliki solznih oči tja do pete slike, ko steklena rakev pade fc rok spremljevalcem in se razbije ter /eši tako Sne-gulčico otrovamega kriil j a. Prostovoljni prispevki, _ Slitna ßonfefedia га gospode samo tvrdka FRAN LUKIČ, ■— Stritarjeva ulica. Fine obleke, površniki, trenchcoati v veliki izberi. u— Podmladek Jadranske straže na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je imel v sredo svoje predavanje. Predaval je gosp. Tone Seliškar, učitelj in pisatelj, o Angleški in Irski. Predavanje so pojasnjevale skt-optične slike. Gosp. predavatelj je našim Podmladkarjem prikazal v glavnih potezah visoko angleško kulturo, predvsem pa industrijo, ki je tam na višktu. Pcdmladkarji so gosp. predavatelju z vnemo sledili, и— Predavanje na univerzi. Jutri ob У-11. bo predaval v kemičnem seminarju ljubljanske univerze profesor zagrebškega vseučilišča dr. Nj ego van o uplivu koncentracije na kvantitativno obaranie. Predavanje bo obče dostopno. Glede ustanovitve ljubljanske sekcije Jugoslovenskega kemijskega društva bodo interesenti svojčas obveščeni. Predavanje se bo vršilo v kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4 u— Československa obec v Ljubljani vabi članstvo, da se zanesljivo udeleži prijateljskega sestanka, ki bo drevi točno ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Na sporedu bo zanimivo predavanje z novim filmom Slavnostnih dni v Pragi. Prijatelji društva dobrodošli! „_ Viška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva poziva članstvo in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 6. t m. ob pol 11. dopoldne v risalnici ljudske šole na Viču. u— Plesalci, plesalke pozor! V nedeljo 6. t. m. priredi Starejšinska organizacija »Preporoda« interno plesno vajo. Začetek točno ob pol 3. Vaja bo v mali dvorani Kazine. Vsi" vljudno vabljeni. „_ Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani vabi člane, da se udeleže pogreba odličnega društvenega člana, vojaškega superiorja msgr. Klobovsa. Zbirališče v Tavčarjevi ulici ob četrt na 14. uri danes. u— Izgubljeno in naidenO. V minulem mesecu so bili izgubljeni in policiji prijavljeni naslednji predmeti: več listnic z vsebino od 110 do 1500 Dn, več ženskih ročnih torbic z vsebino od 100 do 200 Din. 1 zlata široka zapestnica, več moških in ženskih ur, l brikjantni uhan, 1 denarno pismo. 1 delavska knjižica na ime Karel Lorbek. 1 la-kast otroški čevelj. 1 siiv klobuk s temnim trakom. 1 par ženskih nogavic in 4 m čipk, 1 zavoj vate. 1 m belega platna, 1 usmjat korobač s karabinko, več dežnikov ter 1 aktovka z vsebino do 600 Din na ime Hela Čolnar. — Najdeni in policiji izročeni so bili naslednji predmeti: razne vsote denarja od 10 do 300 Dvn. 1 ženska srebrna ura. 1 moška suknja in klobuk, zlati naočniki. 1 kompletna konjska oprema, 1 ročna tor- Veliki sosifalni Шш po istinitih doživljajih slovitega publicista Heinrich Zille-ja em i ФепИат in alf V glavni vlogi (fycrnftard §eet$Řс Drastična realnost današnjega življenja. Popolnoma novo! Premiera ob 4., na 7., in 9. zvečer. Tel/. 2730 KINO »DVOR« bica z zlato uro in ращт rokavic, 1 ита-budilka, 1 konjska odeja, več dežnikov, palic in aktovk. и— Nezgoda v Wolfovi ulici. V četrtek kmalu po 12. uri se je pripetila v Wolfovi ulici mala nezgGda. Ob omenjenem času sta stali na hodniku pred hišo št. 2, dve ženski in se pomenkovali. Baš tedaj pa, ko se je ena izmed žensk, pletilja Antonija Šantljeva, stanujoča v Floriganslri ulici, poslovila in stopila s hodnika, je privezi) mimo na kolesu knjigoveški vajenec Ferdinand K. in podrl žensko na tla. Šantljeva se je pri padcu precej potolkla, vendar so jo takoj spravili pokoncu. Do nezgode je prišlo zaradi neprevidnosti nje same, zato tudi ni zahtevala, da kolesarja kazensko zasledujejo. ц— Karambol dveh vozil na Marijinem trgu. Včeraj okrog 16. se je pripetila na Marijinem trgu tik ob vhodu na Sv. Petra cesto hujša nezgoda. Ob imenovanem času je pri vozil po Šenipe trski cesti izvošček S., ki je peljal tri dame. Baš ko bi jmel zaviti na Marijin trg, pa je pripeljal po Miklošičevi cesti od Uuiona dol s svojim težko naloženim vozom neki sodavičar. Obe vozili sta zadeli skupaj na oglu. pri čemer se je zlomilo pri kočiji zadnje levo kolo, se razbila šipa in poškodovala svetiljka. So-davičariev voz je ostal Dopolnoma nepoškodovan. Zaradi sunka je neka dama, ki je bila v kočiji* padla na tlak in se nekoliko obrezala po obrazu. Nesrečo .ie zakrivil neprevidni sodavičar, ki je vozil po levi strani. и— Neroden obisk. Pri čevljarju Antonu Jontesu se je z glasil a neka mlada ženska in mu izročila v popravilo par čevljev. Ko se je mojster bavil z ogledovanjem obuvala je neznanka, ne da bi čevljar to opazil, posegla v žep njegovega na klinu visečega suknjiča in mu izmaknila manjšo vsoto. Neznanka, ki se je predstavila za A. C., se je nato poslovila, vendar je Jom-tes tatvino kmalu opazil. Prijavil je zadevo policiji, ki je tatico kmalu izsledila. и— Pretep v pijanosti. Delavca Anton T. in Ivan Ž. sta se predsnočnjim zadržala precej dolgo v Pajkovi gostilni v Linhartovi ulici. Okrog 20. pa sta se zunaj nenadoma sporekla in Ivan, k; je bil bolj pijan, ie skočil k tovarišu, ga pograbil za vrat ter ga vrgel na tla. Na tleh ležečega je udaril večkrat po obrazu, nakar je izginil v temo. T. se ie kmalu pobral in prijavil nasilnika stražniku. Ivana Ž. ie stražnik izsledil v eni sosednjih ulic iti ga odvedel na stražnico. и— Tramove so mu kradli. Zidarski mojster Blaž Čeme je prijavil policiji, da so mu neznani tatovj odnesli s stavbe Franceta Pavšiča v Podjunski ulici v teku zadnjega tedna nad 30 tramov iz hrastovega in smrekovega lesa. Oškodovanec je tatvino prijavil policiji, ki je ugotovila, da so les odnesli neki delavci in ga porabili za kurjavo. Proti tatovom je uvedeno kazensko postopanje. и— Iz ljubljanske jetnišnice je pobegnil, predvčerajšnjim kaznenec Vinko Roš, star 34 let, že večkrat predkaznovan. Roš je visoke postave, črnih las, rjavih oči in podolgovatega obraza. Po poklicu je sobosli-kar, samski, rojen v Kranju, a stanoval je v zadnjem času v Tržiču na Gorenjskem. Pri pobegu je bil oblečen deloma v fcaz-njensko obleko. Za 10.000 Din je zava' rovan vsak naročnik „Jutra" Iz Celja e— Operetna predstava na celjskem odra Ъо v sredo 9. t m. ob 20. v mestnem gledališču. Vprizori se odlična Straussova opereta »Netopir«. Sodeloval bo ves operetni ansambl, režiral bo g. Skrbinšek, dirigiral g. Herzog. Sobarico Ad'elo bo pela gdč. Tončka Šuštarjeva, bivša članica mariborske opere kot gost. Vstopnice se dobe v předprodají v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— S celjskega Ljudskega vseučilišča. V ponedeljek ob 20. bo predaval v predavalnici celijske trgovske šole g. dr. Stojan Bajjöic o osnova h meddržavnega življenja. Predavanje bodo spremljale ski optične slike. e— Opozorilo vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1911. in 1912. Celjski mestni masirat raziglaša: Vsj mladeniči, rojeni v i. 1911. m 1912., se morajo v svrho prijave zaradi vpisa v seznam vojašikih obveznikov zgfesitii v dneh od 1. do vključno 19. t. m. v mestnem vojaškem uradu na eePjskem mestnem magistratu v sob} 2 med običajnimi uradnimi urami. Za neupoštevajine tega razgilasa je določena visoka kazen, oziroma globa. S seboj je treba prinesti potrebne dokumente, katerih sezwarn je razviden te razglasov mestnega načel-ništva celjskega, ki so nabrati na vseh raz-gfasnih deskah po mestu. e— Še danes obnovite srečke dTžavne razredne loterije v celjski podružnid »Jutra«, da ne boste prepozni! e— Radio-termalno kopališče v Laškem ie zaradi preurejevanja jn renoviranja kopališča za krajši čas zaprto. e— Umrljivost v marcu. V Celju je uimrlo ▼ fefošnjem marcu skupno 25 oseb, med temi 3 v mestu im 22 v javni bolnici. e— Sokolsko društvo v Celju vabi prijatelje, da posetijo današnjo mladinsko akademijo v mestnem gledališču. Naj bo ta večer posvečen našim najdražjim — to je mladine. S svojim posetom dokažete, da Vam je procvit sokolstva pri srcu in ne samo na jeziku. e— Tujski promet v marcu. V Celiu so se mudili v preteklem mesecu 1.503 tujci, ki se dele po narodnosti na: 1280 Jugoslovanov, 150 Avstrijcev, 19 Italijanov, 16 Nemcev, 14 Čehoslovakov, 10 Madžarov. 4 Angleže, 3 Francoze, 2 Rumuna im po enega Belgijca in Američana. Po poklicu pa je bilo: 595 trgovskih potnikov. 392 delavcev, 753 obrtnikov, 51 industrijcev, 47 uradnikov, 27 odvetnikov. 19 zdravnikov in 13 dijakov, dočim je bilo 206 tujcev brez poklica. « e— Danes vsi, ki se hočete dobro zaba-vajti na veselico in ples v »Celjski dom« kier nam bodo nudili naši železničarji prav prifjeten večer! Iz Maribora a— Zadnja pot pokojnega Antona Ste-pica. Včeraj ob 16. se je izpred hiše žalosti v Cvetlični ulici 13, kjer je od srede ležal na mrtvaškem odru upokojeni višji davčni upravitelj Anton Stepic, razvil im-pozantem pogreb po Marijini, Sodili in Aleksandrovi ulici proti kolodvoru. Pred' hišo samo je zapelo pevsko društvo in zaigrala godba »Drave« žalostinko. Z godbo na čelu, ki je vso pot svírala turobne ža-Jostinke se je začel nato pomikati žalni sprevod. Žalni sprevod, ki se je vil proti kolodvoru je pokazal, kako veliko prijateljev je imel pokojni v vseh slojih prebivalstva. Za godbo so šli Sokoli z zastavami, nato voz z duhovščino, venci in kr- 1 sto, za katero so stopali sorodniki in prijatelji pokojnega, načelstvo Posojilnice, zastopniki raznih uradov in mnogo občinstva. Tudi na kolodvoru sta se od pokojnika zadnjič poslovili pevso društvo in godba »Drave«, ki sta zapeli in zaigrali žalo-stmke m sokolská zastava se je trikrat poklonila nad krsto. Po končanem cerkvenem obredu pa so krsto z venci vred naložili na vagon, ki je pokojnika snoči odpeljal v njegov priljubljeni kraj Laško. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin. a~ Iz gledališča. Danes bosta dva koncerta znanega Brandl-tria rn sicer bo popoldne ob 16. š o 1 siki koncert za dijaštvo z naslednjim sporedom: Haydn, G-dur-trio; Mozart: E-drar-tifo; Smetanova 0-mol-tr*o zvečer ob 20. pa za A abonente jn za ostalo občinstvo. — V nedeäjo, 6. t m. se vrši popoldne ob 15. otroška predstava »Grudica« s petjem, plesom in godbo po znižanih cenah Zvečer ob 20. se bo uprizorila po-sledniič priljubljena veseloigra »Naš gospo< župnik«. Novačanov »Herman Celjski« znamenita domača drama se uprizori prvič v torek, 8. t. m. a— Dobitki za dobrodelno tombolo Slo. venskega ženskega društva, ki bo v nedeljo 6. t. m. na trgu Svobode, so razstavljeni v trgovinah Šoštarič na Aleksandrovi cesti in Zlate Brišniik v Slovenski ulici. Opazilo se ie mnogo in prav lepih dobitkov tako, da bodo srečni igralci prav veseli. Za tombolo vlada v vseh krogih izredno veliko zanimanje. a— Veliki protialkoholni iilm »Voznik smrti« bo predvajan jutri 5. t. m. in v nedeljo 6. t. m. v kinu »Apolo«. Jutri ob 16. bo predstava za šolsko mladino, v nedeljo ob 11. pa za vse občinstvo. a— Vandalizem na grobovih. V zadnjem času so se pojavili na grobovih mestnega pokopališča neznani vandali. ki trgajo cvetlice iz vaz in zemlje, izkopavajo cvetlice s koreninami vred in povzročajo lastnikom grobov občutno škodo. S strani Oblasti bi bilo nujno potrebno nekaj ukreniti v varstvo grobov m njih okraskov. a— Vlomilec iz Gradca. V noči od nede l.ie na ponedeljek so gosti v neki mariborski srostilni opazovali sumljivega tujca, ki ie precej vinjen plačeval za vsakogar in to v avstrijski valuti. Policija .ie bila nanj opozorjena ter ie moža pozvala, naj se izkaže. odkod in kam. Pri njem so našli nad 2000 šilingov in nad 1000 Din nagega denarja. Mož je doma iz kočevskega okraja pristojen pa .ie v Stani trg pri SIov©nigra dcu. Baje je mehanik in šofer brez po sla. 2e v ponedeljek ie dobila policija telefonsko obvestilo iz Gradca, da ie bilo vlomljeno v tamošnji urad delavske nezgodne zavarovalnice in da so vlomilci odnesli okrog 5.000 šilingov. Tako.i ie policija osumila tega vloma tudi svojega novega gosta, ki ie sicer zatrjeval, da je prišel že v soboto v Maribor, a ni mogel dokazati, kje se je zadrževal do ponedeljka ponoči. Pač pa so ga razne priče videle, kako ie po gostilnah zapravljal avstrijski denar. Ko je prišel iz Gradca policijski komisar dr. Ob lak, je med aretirančevo imovino tako.i spoznal denarno vrečico oplen-ienega zavoda. Mož .ie nadalje sumiiiv. da ie, pred tedni izvršil vlom v železničářsko konzumno zadrugo pri glavnem kolodvoru v Mariboru, kjer pa je našel samo 1000 Din. Nekateri ljudje so namreč videli istega dne človeka enake postave in obleke, ki se ie potikal tam okrog.____ Dolenjski Čsruga in kočevska vlomilca pred sodiščem Pred malim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu sta se včeraj vršili dve zanimivi razpravi. Senatu je predsedoval s. o. s. Kuder, votirala pa sta s. o. s. Kac-jan in Hočevar, dočim je obtožnico zastopal namestnik državnega tožitelja Kovač. Prvi je bil v razpravno dvorano doveden 281etni Ferdo Mole z Vrha pri Št. Ru-pertu, znan pod imenom »dolenjski Čaru-ga«. Z njim vred je obtožen njegov zvesti pomagač, propali 20letni mladenič France Kostanjevec, takisto doma z Vrha. Obtožnica pripoveduje, da je Ferdo Mole lani v oktobru pobegnil iz mariborske kaznilnice nakar se je začel klatiti po Dolenjskem in je posebno v Mirenski dolini postal strah in trepet prebivalstva. Oborožen s pištolo in karabinko kakor pravcati hajduk se je pojavljal s svojim pajdašem zdaj tu, zdaj tam in napadal mirne stanovalce. Orožniki so ga dolgo zasledovali in so nekoč v januarju bili obveščeni, da prenočuje v nekem hlevu v Bistrici pri Mokronogu. Obkrožili so vse poslopje, toda Mole je bil po svojih zaupnikih še pravočasno obveščen na zasedo orožnikov. V temni, megleni noči je z nabito karabinko ušel hleva skozi kordon orožnikov. Novomeški podnarednik Matija Gregorinič mu je na divjem begu sledil za petami čez potok Bistrico. Mole se je tedaj nenadoma okre-nil in slepo oddal par strelov; ko pa je ravno pomeril v Gregoriniča, mu je naboj odpovedal. Tako je podnarednik Gregorinič le po srečnem naključju ostal pri življenju. dočim je Moletu uspelo izginiti v noč. Po daljšem poizvedovanju je orožnikom uspelo Moleta koncem februarja are- tirati pri uefcera kroјабп ▼ Sevnici, o Seiner je »Jutro« obširneje poročalo. Mole ima na vesti toliko zločinov in pre-nkov, da je predsednik senata upravičeno pripomnil pri današnji razpravi: »No vi kazenski zakon je skoro ves napisan za Moleta!«... Takisto ima tudi Moletov pajdaš Kostanjevec na vesti celo vrsto zločinov. — Ker pa je zagovornik dr. Iva-netič predlagal, da se zasliši še neka priča, in sicer Marko Bergman iz Slavonskega Broda, je bila razprava proti Moletu in pajdašu preložena. Druga razprava se je vršila proti Rudolfu Kristančiču in Ljudevitu Čuferinu, ki sta v noci m ed 5. in 6. februarjem izvršila vlom pri Antičeviču v Dolnjem Logatcu, v noči od 8. do 9. februarja pa izropala poštno blagajno v Kočevju, kjer sta odnesla 18.080 Din. Osumljena sta bila tudi, da sta 1925. izvršila znani vlom v poštni urad v Kranju. Toda glede tega vloma je priča Jože Med ju. ki je bil junija 1925 v Gorici zaprt zaradi suma špijonaže, izpovedal. da so tisti čas bili v goriškem zaporu tudi neki Petrič. Sirk in Mahorčič ter je slednji pripovedoval, da so v Kranju prijeli neprave storilce, ker da je on sam odnesel takrat ugrabljeni denar preko meje v Italijo. Zato sta Kristančič in Čuferin tega suma oproščena. Priznala pa sta oba gornja vloma, nakar sta bila obsojena vsak na pet let robi je, na pet let izgube častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Jugoslavije. Koncert v Novem mestu Pomočniški odsek Obrtnega društva priredi pevski koncert s sodelovanjem sokolskega orkestra drevi ob 20. Čisti dobiček je namenjen v prid onemoglim članom. МЧЁШШЧЯ^ ■■■■■■— Iz Dravinjske doline Poličane, 3. aprila Znana veletrgovina za špecerijo -in deželne pridelke Ed. Supoanz iz Pristave, ki ima podružnico tudi pri nas, bo zgradila tukaj veliko trgovsko skladišče. V ta namen ie firma že lani odkupila od tukajšnie podružnice pivovarne Union poslopje in prostor ne daleč od postaje. Te dni se je začelo s podiraniem prejšnjega poslopia, na čigar temelju bo stalo glasom pogodbe tekom 4 mesecev enonadstropno moderno trgovsko skladišče z lično fasado na glavno cesto proti kolodvoru. V pritličju bodo razen skladišč še pisarniški prostori. Izdelava zgradbe bo železobetonska. Vse načrte je napravila ter delo prevzela reno-mirana. že okroglo 35 let obstoječa mariborska stavbna družba: Friedinger in Czei-ke — arhitekti in stavbeni той stri. katere vodja je seda.i arhitekt g. Czeike. G. Sup-panz mlajši, ki se namerava nato stalno naseliti tukaj, bo postavil v bližini skladi šča tudi vilo. Pred kratkim so bil; priča potniki lokalnega vlaka Polijčame-Zreče pretresljivemu dogodiku in ie Pripisati le slučaju, da ni pri tem izgubilo življenje 3-letno dekletce, ki se .ie ob prihodu vlaka igralo ob progi pri postaji Sp. Laže. ne daleč od domače hiše. V trenutku, ko .ie vozil vlak v postajo, se .ie tik ob tiru nahajalo dekletce in trgalo cvetlice. K sreči pa*te vlak. ki ie že ustavljal, otroka le nekoliko oplazil s stopniščem po obrazu. Dogodek naj bo v resno svarilo, nai ne puščaio otrok brez nadzorstva. zlasti pa še ob nevarnih železniških prehodih! •Pot od Sv. Miklavža na Boč je gotova. Material za stolp se že pridno soravlia po novi poti na vrh. Te dni se prične z gradnjo stolpa samega. Tukajšnja šola pripravlja krasni mladinski igrokaz s peit.iem Fr. Lovšinove »Desetnik in sirotica« v dvorani društva »Zvon« na cvetno nedeljo. Predstava bo v korist nabave šolskih potrebščin ubogim šolarjem ter se zato priporoča deca za obilen obisk. Čitalnica ie sklenila hvalevreden sklep, da bo prirejala predvsem za okoliško ljudstvo razna važna kulturna ter gospodarska predavanja. Prvo predavanje je prevzel nje predsednik dr. Hronovsky sam. in to o je-tifci, ki je mf*d na "im podeželjem kaj močno razširjena. Če bo odziv ljudstva tega prvega predavanja povolien. bodo temu sledila še druga, predvsem gospodarskega značaja. Iz škofje Loke šl— Osebne vesti. Pisarniški uradnik okr. sodeča v Škofji Loki g. Ivo Berčič je začasno dodeljen v istem položaju okrajnemu sodišču v Logatcu. Člani glavnega oddelka finančne kontrole v Škofji loki g. Ladislav Loridon je premeščen k finančnemu oddelku v Prevalje. Namesto umrlega g. Jurija Groharja, ki je bil član upravnega odbora Mestne hranilnice, je bil imenovan z. Jernej Tavčar, posestnik in klobučar v Škofji Loki. šl— Gasilska vaia. Bukovško gasilno društvo je vzgled izredne žilavosti. Z izdatno podporo domačinov gg. Matevža Dolenca, Lovra Benedičiča in Franca Potočnika si je društvo zgradilo ličen in razmeram odgovarjajoč Gasilni dom. Nabavila se ie tudi gasilska brizgalna. Preteklo nedelo pa Üe pričelo članstvo z vajami. Prve vežbe pod vodstvom g. Poldeta Kanfcla se je udeležilo 31 uniformiranih gasilcev. šl— Gledališka akademiia Gasilnega društva v Žabnici je prav lepo uspela. Igralci so se na razmeroma težki program temeljito pripravili. Režija g. Cirila Oblaka je bila skrbna in do podrobnosti izdelana. Publika. ki je v soboto zvečer m v nedeljo popoldne napolnila obsežno dvorano, je nagradila igralce z živahnim aplavzom. šl— Sadjarsťvo v škofjeloški okotici. Obsežni škofjeloški okolici ne primanjkuje delavoljnih in za napredek vnetih sadjarjev. Kljub temu pa vendar strokovna organizacija sadjarjev s sedežem v škofji Loki ne more na pravi tir. Pociružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Škofji Loki je sklicala občni zbor ponovno na praznik 25. t. m. z namenom, da se društveno življenje poživi z izvolitvijo novega odbora. V dvorani se je zbralo nekaj nad 30 Ijucfi iz Suhe, Stare Loke, Reteč, gorskih vasi in drugod, ki pa niso pokazali baš najboljše volje, da bi se razvoj sadjarstva širil pod okriljem škofjeloške podružn ce SVD. Besedo je povzel urednik lista »Sadjarja.« višji sadjarski nadzornik gospod Martin Humek, ki je v daljšem, poljudnem in strokovno odličnem predavanju objasnil vso važnost sadjarskega gibanja. Predočil je smernice, organizacijo, ta-črte in smotre mnogih podružnic 3VD sirom dravske banovine, ki izvrstno prospe-vajo. Nai služijo za vzgled tudi šikofjelo- 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH 0REH0Y škim sadjarjem. Naši sadonosnik; so Ie preveč različni v sadnih vrstah. Celo isto drevo ima po več vrst sadja. To ni pravilno in ne gospodarsko. Vzgoje naj se le do 4 sadne vrste. Plodovi iste vrste gredo lažje in tudi dobro v prodajo. Uprav zato je treba organiziranega dela. Krmatične in terenske okoliščine so sadjar.tvu v škofjeloškem okraju naklonjene. Treba je le delavne človeške roke, ki ume naravne zaklade pridobiti zase. Za 'zvrsina izvajanja se je zahvalil g. Humeku blagajnik gospod Franc Kalan, vnet sadjar s Suhe. Do sestave odbora pa tudi tokrat n: prišlo, ker so se pojavile težnje po popolni reorganizaciji sadjarskega pokreta. Po vseh vidikih se bodo Gabrčani osamosvojili m bodo osnovali lastno podružnico. Tudi dreves-ničarska zadruga v Dorfarjih pri Žabnici uspešno dela — a od ioške ločeno. Ker vrh vsega v mestnem značaju škofje Loke ni pričakovati prave pozornosti za sadjarstvo, se upa rešiti nedelavno stanje z ustanovitvijo podružnice v Stari Loki S tako rešitvijo zadeve je seveda podružnica SVD v Škofji Loki v likvidaciji. šl— Zaloga soli. Na licitaciji za dobavo soli za škofjeloško okolico, Selško in Poljansko dolino je bil najnižji ponudnik go spod Joško Weber, trgovec na Trati pri Škofji Loki, ki se mu je dobava in zaloga soli tudi poverila, škofjeloški okraj porabi mesečno 2 do 3 vagone soli! šl— Naprava kolodvorskega vodnjaka. Te dneve podirajo pri postajnem poslopju kostanje. Na praznem prostoru se bo zgradil vodnjak, katerega voda bo služila potrebam škofjeloškega kolodvora. šl— Otroške bolezni. V poslednjem času otroške bolezni v škofjeloškem okraju ne prizanašajo. V jesenskih mesecih preteklega leta se je epidemično pojavilo med otroki vnetje priušesne slinavke ali mumps, ko se je v prvih tednih novega leta že pričela širiti opasnejša škrlatinka, ki se je posebno udomačila v Selški dolini. Marec pa je objel z nalezljivimi boleznimi neposredno okolico Škofje Loke z mestom vred. ''oročali smo že o obolenju na ošpicah, ki jim je zapadlo okoli 30 otrok. V isti čas se je vgnezdila še škrlatinka v Bodovljah pri Škofji Loki. š!— Igra s smodnikom. Komaj 12-1 et ni dečko Stanko je staknil nekje smodnik. Hotel je preizkusiti v nepremišljenosti moč črnega prahu .in ga je zažgal. Smodnik pa je puhnil fantu v obraz in ga po levi strani lica ožgal. Ker k sreči dejanje ni pustilo hujših jrosledic. bo ostal fantu nedeljski dan igre s smodnikom v spominu kot dober nauk za bodočnost. šl— Nespreten kojesar. Okrog 8. zjutraj ie privozil v nedeljo po Glavnem trgu v Škofji Loki mlajši kolesar, ki očividno ni znal ravnati z vozilom. Pred sodiščnim poslopjem se je zaletel v trgovca g. Konrada Pecherja in ga podrl sredi ceste v blato. Predvidnost kolesarjev in vodnikov sploh bi bila v Škofji Loki prav v jutranjih urah, ko je trg poln Iiudii, posebno na mestu. šl— Tatvina kolesa. Odkar so orožniki spravili proslulega tatu koles Tepino na varno, je v Škofji Loki vladal mir. Preteklo nedeljo pa je le neki tat odpeljal z dvorišča Hafnerjeve gostilne lepo kolo, last nekega fanta iz okolice Kranja. Takisto je na istem prostoru bila mesarju Josipu Je-sihu ukradena z motornega kolesa velika svetilka. Obe tatvini sta bili takoj prijavljeni orožnikom. š!— Neroden poskus vožnje z a\>tom. Pri industrijcu g. Francu Dolencu v Stari Loki je bil za hlapca Janez, ki se je s poseono radovednimi očmi oziral proti avtogardži. V teku dni se je hlapec površno seznanil z armaturo vozila in želja Janezova je b'la, da čimprej preizkusi vožnjo pod lastnim vodstvom. Pred kratkim, ko ni bilo nobenega domačih pri hiši, se mu je nudila za namero ugodna prilika. Novorojeni šofer je potegnil voz iz shrambe, se vsedel za volan in že se je pričela prečudna vožnja rned drevesi po dvorišču. Pa je že bila nesreča tu. Avto je zavozil v neko drevo m skušal po deblu navzgor. Ker pa vozilo ni veverica, je odletelo z razbitimi blatniki in drugimi poškodbami nazaj na trdo zemljo. Nesrečni Janez ni čakal posledic svojega drznega ravnanja. Preden so zaznali lastniki za nezgodo, je hlapec neznanokam izginil. Avto je moral v popravno Iz Kranja r— Danes koncert v kavarni Narodni dom. Odprto do dveh. Vstopnine ne bo. 508 Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 3S.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radióeva (Dttga) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Z Jesenic s— Odhod priljubljenega pevca z Jesenic. Te dni je zapustil Jesenice brat Gri-gorij Driga, član sokolskega pevskega okteta, ki je angažiran kot član opernega zöo-ra pri opernem gledališču v Ljubljani. Ruska revolucija je pregnala tega vrlega luškega pevca iz njegovega rojstnega mesta Jekaterinoslava pred 10 leti in ga zanesla naše kraje, kjer je kasneje dobil službo pri finančni kontroli ter se takoj prijavil v sokolské vrste. Sodeloval je v teku 'et pri vseh jeseniških narodnih prireditvah in je kmalu zaslovel kot dober baritomst. Zadnji njegov javni nastop je bil pred tedni, ko se je po radiu prenašal koncert jeseniških pevskih društev in godb v svet. Morda je tudi to pomagalo, da je bil sprejet v operni pevski zbor v Ljubljani Poslovilnega večera so se udeležili njegovi ožji -o-jaki, znanci in Sokoli v kolodvorski restavraciji v torek zvečer. V imenu Sokola se je od njega poslovil starosta brat dr. Ober-snel, ki je omenjal, da nam je težko, ko se poslavljamo od vzornega Sokola m tako odličnega pevca. Sokolski pevski oktet, katerega član je bil Driga, je lepo zapei v slovo več narodnih pesmi, na kar se je v imenu carinskih uradnikov poslovil od njega g. Stane Zoreč, želeč mu mnogo uspehov. s— Letna glavna skupščina podružnice Jugoslovenske Matice. Te dni se je vršila v pisarni mestnega magistrata glavna skupščina jeseniške podružnice Jugoslovenske Matice. Iz poročil funkcionarjev je bik» razvidno, da je podružnica v minulem let« štela 182 članov ter da je imela 11.287 Din dohodkov in le 382 Din izdatkov. Za let» 1930. je bil ponovno izvoljen stari odbor. s— Pred ustanovitvijo šahovskega kluba. Pripravljalni odbor za ustanovitev šahovskega kluba na Jesenicah je ртеје! te dni od banske uprave obvestilo, da so predložena pravila za ustanovitev kluba od banske uprave potrjena. Prvi sestanek vseh prijateljev te lepe igTe se bo vršil v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v kavarni Čop na Jesenicah, kjer se bo sestavilo klubov"» vodstvo. s— Potni list so mu baje ukradli. Te dni je prišel peš skozi dolgi karavanški predor 31 letni Jankovič Savo, rojen v Sirigu na Madžarskem in tjakaj pristojen. Jankovič je bil 12 let zaposlen v Parizu kot trgovski pomočnik, pa ga je prevzelo domo-tožje in se je napotil domov. Med potjo se je v neki javni hiši v Beljaku imenitno zabaval v ženski družbi ter so mu po njegovih izjavah izmaknile ženske pofcni list, kar je baje prepozno opar,i 1. Napotil e© je peš skozi karavanški predor, kjer so ga na Hrušici prijeli obmejni kontrolni organi, in sicer tako zamazanega in črnega, da je izgledal kakor dimnikar. Bil je izročen oblastvom. ki ga bodo po prestani kazni izgnala iz države. s— Prepotoval veě držay breg petne«» lista. Bulic Ivan. rojen 1901. v Dubrovniku, po poklicu šofer, se je naveličal bivanja ob našem Jadranu ter hotel na vsak način pogledati nekoliko dlalje v širni svet. Prepotoval je peš in po železnici Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Švico, Nemčijo, Francijo, Luksemburg ter je bil na povratku skozi Avstrijo prijet in izročen našim oblastv>m, ki ga zasledujejo tudi zaradi nekega večjega vloma. Iz Tržiča č— Pevsko društvo »Slavec« priredi danes ob 20. koncert v meščanski šoli. Na sporedu bodo umetne in narodne pesmi« Solospeve bo pel baritonist g. Mirko Pre-melč. Predprodaja vstopnic v trgovini Glo-bočnik. Koncert se ponovi v nedeljo 6. *■ m. ob 16. v zdravilišču »Golnik«. Iz Litije i— Sokolsko društvo v Lřtifi bo imelo v nedeljo prvi pomladni izlet na Mrzlico. Odhod iz Litije z vlakom ob 8:15 preko Trbovelj. Povratek iz Mrzlice ob 14. preko Hrastnika, ker se udeležimo igre v Naroda nem domu. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda у Ljubljani 4. aprila 1930. (Števfflk« za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaitnira, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost I—10, 7. padavine v mira). Ljubljana: 7, 753.4, 10.6, 85, —, 10, dež, 0.6. Maribor: 7, 752.4, 8, 85, WNW2, 10, —. Zagreb: 7, 753.9, 12, 85, E2, 10, —. Beograd: 7, 757.4, 12, 58, SE8, 10, —. Sarajevo: 7, 757.7, 9, 75, SSW2, 10, —. Skoplje: 7, 762.2, 8, 85, —, 10, Split: 7, 756.2, 13 100, SE16, 10, —. Solnce vzhaja ob 5.35, zahaja ob 18.32, luna vzhaja ob 8.41, zahaja ob 1.12. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 11.4, najnižja 9.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 6, v Zagrebu 11, v Beogradu 7, v Sarajevu 9, v Skoplju 6, v Splitu 13. Dnnajsk» vremenska napoved za soboto: Močne padavine zlasti na jugu, temperatura bo dalje padla. Iz Kamnika ka— Iz delovania naših društev. Kakor doznavamo, se je godba v Kamniku razpustila. ker kljub vsestranskemu prizadevanju ni uspevala. Mestna obäna ie namenila. kakor vsako leto, mestni sodbi 8000 Din. Sedaj se vrše razgovori, da bi za to podporo igrala na promenadnih koncertih v Kamniku neka druga okoliška eodba. — Na Jožef ovo so imeli tukajšnji gasilci svod občni zbor. Pozneje, pri konstituiranju odbora. so nastala neka nesporazuml.ienja, zaradi katerih je več zaslužnih mož gasilcev odstopilo. Želeti bi bilo, da se v tej človekoljubni organizaciji uveljavi čim prej geslo: »Vs,i za enega, eden za vse«. — Dramski odsek Čitalnice se zopet drami. V soboto bomo poslušali Golarjevo »Vdovo Roš-li5t 240 — 250: »6r 175 _ 180; »7« 130 — 135; »8s 90 — 95. + Somborska blagovna borza (4. t.^ m) Tendenca trdna; -promet 215 vagonov. Pšenica: baška. Tisa šler» 205 — 207.5; banaška, 77 kg 197.5 — 202.5; baška, 78 kg 202.5 do 207.5" sremska 182.5 _ 187-5. Oves: baški, sremski in slavonski 120 — 125. Rž: baška 120 — 125. Ječmen: baški, 63/64 kg 107-5 do 112.5. Koruza: baška 97.5 r— 102.5; za april - maj 102.5 — 107.5; za junij - julij 107.5 — 112.5 Moka: »Ose« 331 — 340; >JVk 3-25 - 335; »2« 30Э — 310: »5« 230 — 240; »6í 165 — 175. Otrobi: baški 70 — 75. -i- Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca trdna: promelt živahen. Pšenica: za maj 21.46 — 21.47, za oktober 20.S2 do 20.8-1: rž: za mal 12 08 — 12.09, za oktober 13.50 — 13.53; koruza: za maj 13.05 do 13.07, za julij 13.15 — 13.17. tranzitna za maj 12.30 — 12.35. SPORT I. SSK Maribor : SK Ilirija V tretjem kol'u hazenskega pomladnega prvenstva nastopi v Ljubljani proti Iliriji naš državni prvak Maribor. Obeta se nam torej športna prireditev prvega reda. Maribor je zavzel vodilno vlogo v naši házeni v letu 1928, potem ko je po izredno napetih in ostrih borbah porazil Ilirijo in takratnega favorita beograjsko Jugoslavijo. Njegova sedmorica je najhomogenejša med našimi družinami. Je izredno brza in požrtvovalna, v tehničnem, zlati pa v taktičnem oziru prednjači vsem ostalim družinam. Njegov napad je danes poleg ilirskega edini, čigar igra se da primerjati z lepo in odlično igro bivšega Aska. Glavni steber družine je poleg odličnega napadalnega tria branilka, ki je danes brezkonku-renčna kandidatka za naš državni tim. O jakosti Mari'borove družine pričajo inaj-jasneje njene zmage nad Muro in Concor-dio na njihovih lastnih terenih. Maribor stoji trenutno na drugem mestu prvenstvene tabele pred Muro, Ateno in Ilirijo, ima pa odigrano samo eno tekmo. Nedeljska tekma utegne biti najzanimivejša igra pomladne sezone v Ljubljani, obenem pa ena najvažnejših za placement v prvenstveni tabeli. Tekma se vrši jutri ob 11. dopoldne na igrišču Ilirije. V predigri nastopita ob 9.30 dve nogometni moštvi. Nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja Jutri, v nedeljo, nastopijo v nogometnem prvenstvu štirje prvorazredni klubi ter dva kluba iz II. razreda. Poleg prvih moštev iz I. razreda odigrajo prvenstvene tekme tudi njihova rezervna moštva. Najbolj zanimiva tekma bo brezdvomno Hermes : Svoboda. Moštvi teh klubov sta približno izenačeni, zaradi česar je nemogoče vnaprej prerokovati zmagovalca. V tekmi Jadran : Ilirija je Ilirija siguren favorit, vendar bo skušal Jadran kolikor mogoče častno odrezati. Tekme pričnejo ob 14.30 s predtekmami rezerv, ob 16.15 nastopijo I. moštva, a odigrajo se: Ilirija : Jadran na igrišču Ilirije; Hermes : Svoboda na igrišču Pri mor f a. S'ovan : Krakovo Jutri, v nedeljo, se odigra tudi prvenstvena tekma drugega razreda in sicer med Slovanom in Krakovom. Z zanimanjem se pričakuje prvi letošnji nastop Slovana v prvenstveni kampanji. Tekma se odigra na igrišiču ASK Pri-morja m prične ob 10. Zadnja smučarska tekma Kljub skrajno slabemu vremenu je v Planici še dovolj snega celo do one stare pastirske baite, na Slatni, ko se pride ven iz gozda. Zato priredi smučarski klub »Ljubljana«, jutri v nedeljo 6. t. m. v Pla- nici zadnjo smučarsko tekmo ▼ smuku. Vsaka skupina šteje 6 mož od teh 2 rezervi. Tekma s startom na Kotovem sedlu v višini 2124 m in ciljem pri koči v Planici 1108 m se prične ob pol 12. Tudi turisti, kateri se pripeljejo z jutranjim vlakom lahko pridejo še pred pričetkom v Planico. Pot od Slatne je dobro zgažena. Od postaje do koče je lahko priti v eni in četrt ure. Tekme v smuku so sploh najbolj zanimive, kajti tu mora pokazati vozač vso svojo tehniko. Proga, kjer se bo vršila ta tekma se v gotovih krajih stopnjuje do 35 stopinj in je ena najtežjih tekem v smuku sploh, kar se jih je do sedaj pri nas vršilo. (Glej skico v poročevalnem okencu tvrdke Goreč.) Razglasitev časov se bo objavila takoj po tekmi v koči, kjer se bodo tudi razdelila 3 darila. Prvo darilo dobi I. najboljša skupina. Drugo in tretje pa posameznika z najboljšim časom dneva. Do sedaj je priglašenih 5 skupin. Na veselo svidenje na zadnji tekmi v smuku! — Rebec. Itoc I Savez športnih savezov Kakor znano, se je v svrho skupnega dela v vseh panogah športa ustanovil Savez športnih savezov. Pripravljalni odbor tega saveza in predstavniki ostalih športnih savezov so imeli, kakor poročajo »Novosti«, v ponedeljek sestanek, pri katerem so sodelovali naslednji savezi: Iahkoatletski, tež-koatletski, boksarski, zimskosportni, plavalni, kolesarski in moto-savez. Pokroviteljstvo nad Savezom športnih savezov je blagovolil sprejeti kralj Aleksander. Pravila saveza so že odobrena po oblasteh. SSS se je obrnil na razna ministrstva in na banovine za podporo. Nekateri faktorji so se že odzvali tej prošnji. Eno najvažnejših vprašanj sestanka je bila poklonitvena manifestacija vseh športnih savezov kralju Aleksandru. Pri tej manifestaciji bodo sodelovali Iahkoatletski, težkoatletski, kolesarski, motociklistični, nogometni, bazenski, sabljaški in veslaški savez. Za prvi kongres jugoslovenskega športa se je določil naslednji program: 1. definicija in ideologija športa in športnega po-kreta v Jugoslaviji. Cilj in naloge športa. 2. v posebnih komisijah se bodo proučila naslednja vprašanja: zdravstvena kontrola športnih vaj, sport in šola, sport in vojska, sport in Sokolstvo, sport in država (proračun in ugodnosti na železnicah), visoka šola za telesno vzgojo, zakon o igra-liščih in plavališčih. 3. organizacija športa v Jugoslaviji: medsavezni odbor za X. olimpijado, jugosiovenski olimpijski odbor, društvo nameščencev za telesne vaje. šole: tečaji telovadbe in telesnih vaj, tekmovanja in narodne igre. 4. redni posli kongresa.^ Kongres jugoslovenskega športa se bo vršil junija meseca. Propozicije za Schwabov pokal propagandnega stafetnega teka ASK Primorje razpisuje stafetni tek za nedeljo, 4. maja 1930 ob 1412. s startom na Aleksandrovi cesti. Тебе se po Gledališki — Gaje- vi — Dunajski — Aleksandrovi cesti. Cilj in start sta ma Aleksandrovi cesti. Proga je dolga 2600 m .predpisana za 5 (pet) tekačev po 130 m z štirikratno predajo oziroma p rev zet jem. — Teče se torej petkrat okoli zgoraj imenovanega štirikotnika: Gledališka — Ga jeva — Dunajska — Aleksandrova cesta. Pokal preide v trajno posest onega klubai, ki Štirikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih dobi pokal. Imejitelj pokala mora pokal do njegove defímtivne pridobitve povrniti vsako leto do 15. aprila radi ропот,-ne ga razpisa razpisatelju. Startati smeijo klubi z verificiranimi atleti in klubi včlanjeni v JAAF. Tekmuje se po pravilih ILASa. Prijavnina znaša Din 30.— za moštvo. — Prijave je poslati najpozneje do 27. aprila 1930 ob 12. uri na naslov: geom. Cerne Miroslav, Mestni stavbni urad, za Kresiio, s priloženo prijav-nino. Naknadne prijave proti dvojni prijavami se sprejemajo na gornji naslov do 1. maja 1930 ob 12. uri. Dosedanji zmagovalci: leta 1926 ASK Primorje, leta 1927 ASK Primorje, leta 1928 ASK Primorje, leta 1929. se ni vršilo. Propagandni table tenis turnir za prvenstvo Ljubljane Včeraj se je pričel v beli dvorani Uniona propagandni table tenis turnir za prvenstvo Lřubljane ob veliki udeležbi igralcev Itörije, Ljubljanskega Športnega kluba, ASK Primorja, JNAD Jadrana in SJSV Preporoda iz Ljubljane in nekoliko prvovrstnih zagrebških igralcev. Včeraijšnj« tekmovanje, ki se je vršilo za klubsko prvenstvo Ljubljane, nam bo dalo klubskega prvaka Ljubljane. Največje izglede imata stara rivala v table tenisu Ilirija in LSK, vendaT znajo ambioijozni Preporodaš-i zagreniti enemu ali drugemu klubu zmago. Za današnji tarnir v singlu in doublu gospodov so bili izžrebani sledeči pari: Sla vina (Poštarji - Zagreb) : Ravnikar (ASK Р.), Treo (I.) Bleiweis Marko (LSK), Piccoti (LSK) : Silvie (I.), Putišek (Preporod) : Croy (Marathon, Zaigreb), Bleiweis Miron (LSK) : Heine (LSK), Mumy (ASK P.) : Gosak (JNAD Jadran), Govekar (LSK) ; Na^y CD. Prosti so v prvem kolu Banko (I.), Lokovšek E. (Preporod), De črna n (I.), Zajec (LSK), Prelovšek (LSK), Kersnik (LSK), Gerzinič Leo (I.), Bcngady (Marathon, Zagreb), Gerzinič Slavko (ASK Р.). Double igrajo: Pnstišek — Payer (Preporod); Lokošek M. : Pogačnik (PrepoToď), Prelovšek— Heine (LSK); PiccoE — X (LSK), Zajec — Y (LSK); M agy — Treo (I.). Lokovšek — Labajner (Preporod); Dečrnan — Gerzinič (I.); prosti so pard В! ei weis M/iron in Macko (LSK), Gerzinič — Мит а у (ASK Primorje). Današnji turnir prične ob 20. Finale se igra Jutri s pričetkom ob 9. t*ri, kjer nastopijo tudi dame. ajeklenele mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest, čiiost, ki ga store sposobnega za iz-vanredna dela današnjega načina življenja. Izrabljene moči moramo pri duševnem in telesnem delu takorekoč nadomestiti, če vdrgnete svoje ude, predno greste spat s par kapricami pristnega DIANA francoskega žganja si zasiguraie krasno, osvežujoče spanje, nakar se odpočiti zbudite, da potem lahko svoje dnevno delo brez truda opravite. Mnogi ulijejo v vodo, s katero se umivajo alš kopljejo par žiiic Diana francoskega žganja in opažajo taisti dobrode.ini učinek. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-iaih in boljših trgovinah. Cena mali steklenici 10.— Din, srednje veliki 26.— Din, veliki 52.— Din. Če slučaino ne bi dobili v droge-rii;j ali lekarni »Diana« francoskega "žganja, potem pošljite 50.— Din, pa dobite z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavnega skiad.išča za Jugo-v i jo: JUGOFARMACIJA d. d., ZAGREB. Pazite na ime »DIANA« in se varujte ničvrednih potvorb! da bi v današnjih prilikah ne imelo prav nobenega smisla predložiti to zadevo pod-savezni upravi. Zlasti ne, ako se upošteva, da je LNP brez ugovora in graje toleriral v sejnem zapisniku zabeleženo slieno sovražno izjavo svojega predsednika naperjeno proti SK Jadranu. Ljubljana, 2. aprila 1930. — SK Ilirija. (S tem zaključujemo končnoveljavno objavljanje teh vencih ugotovitev z ene in druge strani, ker smatramo, da se javnost itak preveč ne zanima za také neskončne polemike. Op. ur.) — Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 6. IV. 1930: igrišče Ilirije ob 14.30 Ilirija II : Jadran II g. Mohorko, ob 16.15 Ilirija I : Jadran I g. Cimperman; igrišče Primorja ob 10. Krakovo : Slovan g. Dolinar, ob 14.30 Hermes LI : Svoboda II g. Czerny, ob 16.15 Her.mes I : Svoboda I g. Pevalek; v Mariboru (mesto g. Nemeca) Rapid : Železničar g. Wagner, v Celju Celje : Amater g. Betetto. — Dne 7. IV. ob 20. uri v kavarn; Evropa seja upravnega odbora. — Tajnik. Službene objave LHPa. (Iz seie a. o. dne ■3. D7. 30.) Verificira se za T KD Ateno Jesih Kornelija s pravom nastopa 11. IV. 1930. Na znanje se vzamejo prijave prvenstvenih tekem: SK Save proti SK Celju 30. III. v Ceij'u, proti HŠK Concordiji 6. IV. v Sevnici, TKD Atene proti HSK Concordij-i 30. III. v Zagrebu, proti SK Muri 6. IV. v Murski Soboti, proti SK Celin 27. IV. v Ljubljani, proti I. SSK Maribora 4. V. v Mariboru, proti SK Savi 11. V. v Ljubljani. SK Mure proti I. SSK Mariboru 27. IV. v Mariboru, proti SK Celju 4. V. v Celju зп proti HšK Concordiji 11. V. v Zagrebu. — Dopis SK Save, s katerim poroča, da ne more nastopiti proti SK Muri dne 13. IV. v Murski Soboti se vzame na znanje. — SK Savi in HžK Coneor-dijii se dovoli odigranje prv. íekme dne 6. IV. v Sevnici mesto v Zagrebu. — Tajnica. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes т soboto od 16. dalje obvezen trening za I. m II. skunino. Zvečer ob 19. sestanek igralcev pri Kačiču. SK Svoboda. Ju tri v nedeljo prvenstvena tekma s SK Hermesom. Rezerva naj bo do 13.30, prvo moštvo pa do 15. v naši garderobi. Igra se na igrišču Primorja. Postavi v garderobi in prostorih Svobode. Stranski sodnik za prvo tekmo Baggia, za drugo pa Kovačič. Plavalna sekcija SK Ilirije. Sklicujem v zadevi letnega kopališča za vse aktivne čianice in člane plavalne sekcije strogo obvezni sestanek v ponedeljek 7. t. m. ob 18. v vrtnem salonu restavracije pri »'Levu*. — Načelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v soboto. točno ob IS.30 pri »Novem svetu« sestanek I. moštva in rezerve. Udeležba obvezna. Sestave moštev za jutrišnji prvenstveni tekmi z Jadranom so razvidne v članski knjigi. 2. redni občni zbor SK Bled bo v nedeljo. 6. t. m. ob 15. v dvorani Zdraviliškega doma na Bledu. Dnevni red: poročilo odbora šn sekcij, poročilo revizorjev, volitev odbora, preglednikov računov in razsodišča, sprememba pravil, intemac. veslaške tekme na Bledu 1930 in slučajnosti. Pravico glasovanja imajo samo člani s plačano članari no za 1. 1930. Pristop ko-t poslušalec vsakdo. Vhod v dvorano skozi sobo zdraviliške komisije. SK Krakovo. Na prvenstveno tekmo v nedeljo 6. t. m. ob 10. na igrišču ASK Primoria. pozivam naslednje izralce: Erker. Kalaš, Jeršek. •Novosel, Novak, Blatnik, Legar, Orabijan I, Kos, Vager, Jesenko, Grabrijan II. Stranski reditelj Klančar, reditelji: Koman, Kukovca, Hudeček. Še ena ugotovitev. »Potrebna ugotovitev«! t. č. predsednika LNP g. A. Zajca v »Jutru« z dne 2. t. m. je zopet netočna. Netočno je, da bi bil SK Ilirija v svojem »Javnem vprašanju« z dne 21. m. m. izjavil, da bo predložil zadevo znane, s častno funkcijo predsednika LNP nezdružljive izjave g. Zajca, »da jfi prevzel predsedstvo LNP radi tega, da se maščuje nad SK Ilirijo«, v obravnavanje upr. odboru podsaveza. Sicer pa je stvar t. 5. predsednika LNP, da ali ovrže tozadevne navedbe SK Jadrana, ali pa da položi svojo funkcijo — namreč ako so mu v resnici na srcu interesi LNP. Ni njegova stvar, da po svoje tolmači »Javno vprašanje« in imputira ne-sportno, t. j. nekorektno ravnanje drugim. Poznavalcem razmer je v ostalem znano, Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA, Začetek ob 20. Sobola, 5.: Glavni dobitek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 6.: Vdova Rošlinka. Izven. Ponedeljek, 7.: Prigórska svatba. Gostovanje hrvatskih seljakov. Leven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota 5.: Črne maske. B. Nedelja, 6. ob 15.: Netopir. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Grofica Marica. Gostujeta gdč. Luhe jeva in g. Bratuž. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 7.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota 5. ob 16.: Koncert Brandl - tria. Za dijaštvo. — Ob 20.: Koncert Brandl-tria«. A. Nedelja, 6. ob 15.: Grudica. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: Naš gospod župnik. Kuponi. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 5.: Revna kakor cerkvena miš. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 6.: Pred poroko. Goelovanje v Borovnici. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 9.' Netopir. Gostovanje Mariborča-9. Gostovanje gdč. Šustarjeva. ===== viUTRÖ« sT. SO ....... ■■ ==--8 = SoSote, SL ft. Í930 , KULTURNI PREGLED Drugi večer nam je predvsem pokazal četrtega gosta, duhovito češko pisateljico in izborrto igralko gdč. Olgo Scheinpfiugovo, ki je nastopila v svoji lastni komediji »Láska neni všecko« kot stenotipistka Julka. Že to, da se daje i zvi m a praška komedija, v kateri nastopa avtorica sama, je privabilo v gledališče znatno več občinstva, tako da je bilo domalega polno. Komad .je imel pri občinstvu polno resonanco in je ne toliko po svoji čisto literarni kvaliteti, kolikor po živahni, polnokrvni igri vzpostavil najožji kontakt med odrom in avditorijem. Ovaci.je ob koncu vsakega dejanja in zlasti na koncu igre so bile vnanji izraz tega spontanega zadovoljstva. Gdč. Olga Scheinpflugova ima vzlic svoji mladosti za seboj že celo vrsto literarnih in igralskih uspehov; ni treba imeti preroškega daru, če ji kdo obeta še lepšo bodočnost. Ňjena tridejanka »Láska neni všecko« (Ljubezen ni vse), je posrečena, sveža, prijetna novost v že obrabljenem trikotu ona — on — ona. Svojo kombinacijo je avtorica prenesla v zakulisje praškega parlamentarizma in postavila v poslancu Janu na oder »javnega delavca.« ki išče v zakotjih zasebnega življenja intimnosti, nežnosti, sile in iluzi, kakor mu jih javno življenje ne more nuditi. Jan je pasioniran politik, kot človek pa malo precenjuje svojo Ijubavno slrastnost. Akcijo svojega zasebnega življenja razvija med dvema ženskama. Z ene strani ie žena Lidka, ki mu je tovar išica že petnajst let, — ni li to dovolj dolgo, da ženska mlačne čuv-stvenosti in .jakega razuma postaja čedalje manj ljubica in vedno bolj mati, sestra, pestunja. usmiljenka svojega moža? Z druge strani Julka — deklé iz proletarskega predmestja, vihravo od svojih opojnih dvajset let, preverjeno o natumi pravici do ljubezni, četudi s soprogom druge ženske. Jan na hipe pozablja, da je že prileten, veruje v svojo vzvihar.ieno moč, a že trenutek nato sanjari o odmoru, o tišini alpske samote. Jan je človek, ki postaja vedno bolj razpo-lovljen in naposled — v bolezenskem napadu utrujenosti — zamenja obe ženski. Psihološko verjetnejša se nam vidi borba obeh žensk z« moža. Podoben motiv je obdelal pri nas Kraigher v svoji novi drami »Na fronti sestre Žive.« Toda, kako drugačna je Lidka v primeri z ljubosumno ženo »do-htarja Konja«, čeprav sta obe prenehali biti »ljubici« in se obe držita »predvsem pameti!« Lidka in Julka sta dve sodobno pojmová ni ženi. kakor jih opisuje Američan Lind-sey v svojih znanih spisih o ameriških rodbinskih razmerah. Kje je tu nekdanja ljubosumnost? Kje so neizogibne scene med rivalkami? Napetost se izravnava sama po sebi. Jan spozna, da je že prestar za varljivo opojnost ljubezenskih iluzij ln gre, kakor je naravno, za pametjo, t. j. za Lidko. kajti »ljubezen ni vse na svetu.« Julka se pomiri s svojo usodo; v krčih bolesti in joka navije gramofon in preboleva tragiko svoje ljubezni kar v minutah: brez obupa, brez obligat-nega samomora. Komedija »Láska neni všecko« je sveže in vseskoz efektno delo ki vzlic temu. da se odigrava po večini le v dvogovorih, nikjer ne dolgočasi. Smeh je pomešan z jokom, erotika z odpovedjo, čuvstvene perturbacije z drobnimi zmagami praktične pameti. Nekateri prizori so uprav imenitni — drugo dejanje je napeto, v tretjem popušča, Janove blodnje in nenadni prihod Lidke so malce neverjetne reči, konec z mimično igro in gramofonom pa je kot domislek izboren. Igralsko je ta komedija toli izdelana in vigrana da gladko izginjajo vse njene notranje hibe. Predvsem je gledalca ves čas mikala igra avtorice same. Julka gdč. Scheinpflugova nam ne pride zlahka iz spomina. Neverjetno pristno, temperamentno, sveže in osvežujoče je igrala velemestno dekle, ki niha med čuvstveno razpaljenostjo in neko čisto moderno, dejali bi zaščitno modrostjo, s katero sprejema nase in preboleva vse bridke prevare. Posebno močna je bila igra gdč. Scheinpflugove v drugem dejanju in na koncu tretjega, kjer je razodevala notranje boje. Prav tako sugestivna je bila v začetnih prizorih prvega dejanja — mladostno _ neskrbna polna sladke naivnosti. Ga. Dostálová je igrala Lidko z vsemi tistimi vrlinami, ki smo jih občudovali že pri dveh prejšnjih, nam znanih vlogah. Isto velja o g. Vvdri. ki mu morda ta vloga ne leži preveč, ki pa jo je vzlic temu rešil na način, ki je dostojen umetnika njegove repiutacije. Podrobna analiza bi bila odveč — po vsem tem želimo naše znance videti še večkrat in se samo veselimo bodočega nastopa! Po nedvomnem uspehu prajških umetnikov bi želeli videti kedaj še* večjo an-sambelsko igro, z druge strani pa bi želeli, da bi nastopila v Pragi kaka skupina naših ljubljanskih umetnikov. Nemara bo to v bodoče lažje, če se bo — kakor izvemo — ustanovilo v Pragi jugosloven-sko gledališče, ki bo prirejalo pred[stave v izvirniku. bb. Iz beograjskega gledališča Lnerezia Borgia. Beograd, ▼ aprilu. Minule dni je bila v beograjskem gledališču premiera efektno zrežirane in takisto učinkovite inscenaei.ie drame Victorja Hugoa »Lucrezia Borgia«. Čeprav ta drama po svojem postanku in umetniških tendencah spada v dfiljno romantiko, toli različno od tega, kar je danes ostalo od romantizma, je vendar naše Narodno pozorište storilo dobro, da je občinstvo seznanilo tudi s tem delom, ki ima vse književne značilnosti V. Hugoa in vse vrline in slabosti bujnega romantizma, ki mu je bil ,Hugo najvišji duhoven. Režija je imela nalogo, da kolikor moči prikrije danes očividné naivnosti in zastarelosti te drame, vendar ji to ni moglo docela uspeti, če je hotela ostati zvesta nje besedilu. Ostalo je marsikaj, kar še vedno učinkuje na domišljijo občinstva: tako n. pr. mrtvaške krste in duhovni s svečami v roki. ki pojo nad veselo družbo, katero si je Lucrezia izbrala za žrtev in ki, nič hudega sluteč, uživa zastrupljeno Ьтапо. Široko občinstvo še vedno rado vidi, če se izza zaves v hipu, ko najmanj pričakuješ, pojavi Lucrezia, ki jo Hugo slika kot zver v ženski podobi, ali če govori strahovito tirádo zoper svoje sovražnike, ki se jim je toli strašno maščevala. S svojim maščevalnim dejanjem pa je zadela tudi onega, ki ga ni hotela usmrtiti, ker ga je iskreno ljubila. Nu, ko se drama že končuje tako, kakor je ona hotela, pade tudi Lucrezia pod nožem svojega ljubimca. Občinstvu gredo vse te strahote na živce in udari na koncu v frenetič-no ploskanje. Vse to je strašno in grozno, kakor ie to nekoč přijalo romantičnim živcem. Zajeto je v okvir efektne, ne preveč zapletene in-scenaeije in izpeljano s sredstvi, ki so ponekod prav preprosta. Zapravo ni bilo pravega vzroka, da ее je postavila na repertoar ta stara drama, ko imamo toliko novih in novejših, ki še niso bile vprizorjene in ki bi morale priti na oder. Toda kot počastitev genija, kakor je bil V. Hugo, ее lahko odobri tudi ta vprizo-ritev. Današnja igralska in režijska umetnost pa skuša dela iz najrazličnejših dob vsaj malo približati sodobnemu umevanju in okusu. Beograjska predstava se ni preveč potrudila, da bi zadovoljila naše sodobne zahteve; bolj je skušala ostati zvesta izvirniku, t. j. romantiki in patetiki Hugojevih oseb. Zanimalo bi nas, kaj neki bi naredil iz te drame n. pr. realizem Hudožestvenikov! Če so le-ti iz Ostrovskega dela »Siromaštvo ni sramota« ustvarili toli klasično predstavo, da skoraj ne občutiš, koliko časa ie že minilo od postanka te komedije, tedaj bi sigurno tudi II u soje vi »Lucreziji Borgiii« dali značaj umetniške celote, skozi katero se ne bi videle naivnosti v kompoziciji in tehniki te drame. Dd. Knjiga in književnost med Bolgari Lansko leto je zaznamoval bolgarski književni trg dobro letino. Samo v Sofiji je izšlo kakih 1000 knjig, kar je že lepa številka za petmilijonski narod z ogromno večino kmečkega ljudstva. V Bolgariji se knjige sorazmerno živahno kupujejo in mnogo čitajo. Tako je izšlo 1. 1929. okrog 50 znanstvenih in strokovnih knjig. Posebej naj omenimo spise Kutinčeva o bolgarskem slovstvu, Se-merdžijeva o tujem kapitalu v Bolgariji, Ilijeva versko-filozofski spis i Dva tečaja človeške duše«, Ruščeva »Študija o vplivu socialnih razmer na duševni razvoj poeamoz-nixa- spis bivšega ministra E. Turlakn-a »O demokraciji in parlamentarizmu« itd. Vrhu tega je izšlo mnogo prevodov iz sociologije, filozofije, medicine, dušeslovja, politične vede, nar. gospodarstva i. dr. Iz leposlovja je lansko leto prineslo Bolgarom nekatere prevode spisov Tagorja, Goetheja. Maupassanta, Gorkega. Neverova, Con rada, Balzaca. Bijerja. Merežkovskega, Čapka. Tudi domače leposlovje je lepo obrodilo. Predvsem uspeva lirika, takoj na to se vrsti povest (novela), šele potem r>man in drama. Med najmlajšimi sita dozorela Furna-džijev in Dalčev, izmed starejših so se oglasili s samostojnimi zbirkami Dora Gabe (»Zemeljska pot*"), Rakytin (»Zima ob Vi-tošu■■:) i. dr. Mlajši in najmlajši so plodoviti, krize v produkciji ni onaziti, čeprav kakovost teh pesniških plodov ni kdove kako visoka. Jofkov je danes eden najbolj priznanih mojstrov povesti; nove zbirke so izdali še Naškoy Dočev in Danovski. Zanimive so povesti Mihajlova »Rdeči nagelji«. Romanov je bilo bolj malo. Pozornosti je vreden roman Strašimirova »Viseč most', zlasti pa roman Nemirova »Prve brazde«, ki je izšel kot drugi del trilogije »Bratje*:. Nemirov si je zastavil nalogo, da oriše življenje bolgarskega majhnega mesta od osvobojen ja izpod turškega jarma do naših dni. Izmed dram je opozorila nase Kostova Umetniško merilo V zadevi Dolinarjevega Cankarja Je zapisal mojster Jakofič (SI. Nar. 13. 3. 1930.) tole mnenje: »Kar se tiče opazke glede »lokalnega pomena« in »za Vrhniko«, Vam zagotavljam, da nimam raznih umetniških meril, tako n pr. eno za Vrhniko, drugo za Ljubljano, tretje za Pariz ali Berlin itd., ampak samo eno.« Ni pač dvoma, da Jakopič umeva pod »umetniškim merilom« umetniško idejo, ki .jo upravičeno zahteva od vsake umetnine, ker bi sicer eploh ne bila umetnina, marveč zgolj rokodelski izdelek. Točna ln samo ena je meja, ki loči umetnost od neumetnosti. kakor loči lepoto od nelepote, resnico od laži. Ne bi pa bilo prav, ako bi hoteli umeva ti pod »umetniškim merilom- celotno presojo kake umetnine, kajti tudi umetnina more dosezati različne stopnje in je torej ne gre meriti z enim samim absolutnim In konstantnim merilom. Pri nas se je začelo v zadnjem Času nekoliko več razmišljati o kritiki, nlenih dolžnostih in pravicah, hkrati pa je stopila tudi kritika sama na kateder in pričela apodik-tično meriti vse umetniško ustvarjanje le z najstrožjim merilom. Zdi se тт. da je kritika umela pod umetniškim merilom celotno presojo sploh in se ne ozira nikakor na kakoršnekoli okoliščine; zato ne priznava nič lokalnega, ničesar, kar bi bilo dobro za Vrhniko, če ni dobro tudi za Pariz ali Berlin. To apriorno stališče pa je vendar le nepravilno in tudi nepravično. Umetnost, z njo umetnina in njena preboja, ni nič absolutnega in konstantnega, marveč nekaj živega, vedno se razvijajočega in poleg tega še nekaj prav močno subjektivnega in relativnega. Že radi tega ne gre, da bi bilo umetniško merilo v širšem pomenu, torej celotna presoja, nekaj absolutnega. kajti sto vidikov je, na katere se moraš ozirati, če hočeš umetnino pravilno presoditi. Vedno je bilo tako da so mladim umetnikom nadevali nekoliko stereotipni pristavek »nadebuden«, kakor starejšim »velezaslu-žen«; od prvega so še pričakovali razvoj, torej višjo stopnjo umetnosti ln umetnine, medtem ko je drugi najbrž že dosegel najvišjo stopnjo v svoiem umetniškem ustvarjanju. Poleg splošnih ima vsaka umetnost še nekaj specifičnih umetnostnih vidikov: slikarstvo in kiparstvo material, literatura milje družbe in moč jezika itd. Poleg teh pa so še drugi izvenumetniški oziri, ki jih moramo vpoštevati pri pravični in pravilni presoji. Vzemimo na primer gledališko umetnost. Kakor pri vseh drugih, je tudi prt gledališki. in pri tej še mnogo bolj odločilna čisto neumetnostno-realna finančna podlaga. Prav krivično je terej absolutno merilo, ki zahteva od revnega odra, na katerem delujejo po večini le začetniki, isto umetniško višino, ki jo mora nuditi milijonsko subveneijoni-ran oder s prominentními umetniki. Vsakdo pač čuti, da sme pričakovati od velemestnih umetnikov čisto drugačno umetniško ustvarjanje. kakor pa od začetnikov z malega odra. ki morajo imeti v sebi le dovolj umetniške sile in umetniškega hotenja. In ravno to zadnje je bistveno in edino absolutno umetniško merilo, kakor ga zahteva mojster Jakopič. Vse, kar gre preko tega, ne more biti več absolutno in v tem oziru silijo oficielní kritiki naših dni predaleč, ko za celotno presojo vseh umetniških ude.jstvovanj zahtevajo le eno merilo in ne priznavajo nikakih umetnostnih stopenj. Ne priznavajo, da govorim z Jakopičem, v kiparstvu in arhitekturi nikakih razlik med Vrhniko in Parizom, v literaturi nikakih med slovenščino in nemščino in v oderski umetnosti" nikakih med Ljubljano in Mariborom. Dr. P. Strmšek. Olga Scheinpflugova, „Laska neni všeckou Dva večera, s katerima nam je ljubljanska drama predstavila četvorico praških umetnikov iz Nár. divadla, sta med letošnjimi gostovanji poleg hudožestveniškega največji dogodek. Ne bravurna igra skupine »Comédie Francaise« niti originalna francoska komika potujoče »La Petite Scene« nas ni mogla tolikanj ogreti, kakor maloštevilna umetniška delegacija iz Prage. Prvi večer je pokazal predvsem čudovito niansiranost ge. Dostálové in g. Vydře v psihološki drami A. Strindberga »Smrtni ples« (I. del). Mimo te dvojice se je uveljavil tudi g. Vojta v delikatni vlogi Kurta, ki pa ie precej vidno utesnjevala njegovo tvorno silo. Če prvi večer ni imel toli širokega odmeva, kakor ga je pokazal drugi, je dobršen del krivde na Strindbergovi drami, Ici s svojim psihologizmom in delnim fimbo-lizmom zadovoljuje le najožji krog prefinje-nift gledalcev. Vzlic temu pa je bil prvi večer s čisto igralske strani sila zanimiv in je pr; dojemljivem gledalcu dosegel to. kar so praški gostje hoteli: preveril jih je o nihovih polnih, zrelih umetniških kvalitetah. Nove zanimivosti o starem Homerju ' V >Les Nouvelles Littéraires« z dne 29. marca je objavil sloveči literarni intervie-vist Fréderic Lefěvre razgovor z raziskovalcem homerske poezije Victorjem Bérar-dom, ki je tudi znan politik (predsednik senatne komisije za zunanjepolitične zadeve). Bérard je 1. 1925. izdal v šestih zvezkih »Odisejo«; prvi triie zveZki obsegajo izvirno besedilo in prevod, nadaljnji trije pa uvod in beležke. Ta izdaja ^Odiseje« je bila pravi dogodek na pol ju književnega raz-iskavanja antike. Pravkar je izdal Bérard novo knjigo »La Resurection d'Hom§re«, ki ji bo kmalu sledila še druga pod istim naslovom. V prvi s podnaslovom »Au temps des héros*- objavlja Bérard dokončen plod svojih dosedanjih raziskavanj. Njegovi izsledki so taki, da morajo zanimati slehernega izobraženca. Navajamo po Lefévru nekatere važnejše podatke. Bérard je obogatil raziskovanje homerske poezije v treh točkah: 1. Dokazal je da so homerske pesnitve zavestno delo pisatelja, znanstvenika in deloma velikega poeta. 2. Odiseja je grški posnetek znanstvenih in književnih del levantinskih slovstev. Tako je bil veliki pesnik Odisejevih pripovedovanj Alkinoiu neposreden in zvest učen.*; Feničanov. Živel je nekako ob istem času kot Salamon. Bil je Grkom to, kar je bil pesnik Salamon Hebrejcem. 3. Homerski e p o e nima nic skupnega s poezijo epopeje, kakor so .jo ustvarili, posnemajoč aleksandrince, rimski poetce z Vergilom in za njimi vsi poznefši pesniki. Tem točkam je treba dodati nekaj pojasnil: Bérard je predvsem zavrgel precej razširjeno misel, da bi bile Homerjeve pesnitve le zbirka starogrških narodnih pesmi. Podrobna razčlemba teh pesnitev, zlasti pa »Odiseje«, pri kateri je Bérard že končal svoja proučevanja, je dognala, da so te pesnitve individualno delo, vendar pa jih ni spisal samo Homer marveč je pri njih sodelovalo več pesnikov. Tako je »Odiseja« sestavljena iz treh »epičnih dram« o Odiseju: 1.) Telemahova popotovanja, 2.) pripovedovanje pri Alkinoju in 3) Odisejevo maščevanje. Ta tri samostojna dela so se v teku časa strnila in stopila v celoto. Med njimi je tretje najmani dovršeno in razodeva zgolj dobrega ve rzi fikat orja. Pripovedovanje Alkinoju je neprimerno boljše: prava mojstrovina. morda najboljša pesnitev grškega slovstva! Po Bérardovi eodbi je utegnilo baš to delo poteč! iz Homerje voga peresa. »Tele-mahovo popotovanje« je manj uspelo, čeprav sicer ljubko delo: toda v nJem se ne kaže genij, kakor v drugi, domnevno Ho-merjevi pesnitvi. Posneto je bilo po povestih ki so bile stara last levantinskih narodov: od Kaldejcev so ei jih izposodili Feni-čani in od teh Grki. Najmočnejši argument proti podmeni, da so bile tako zvane homerske pesnitve individualno delo. je bila trditev, da takrat še niso poznali pisave. Dane* pa sklepamo po kretskih in micenskih najdbah, da je bila pisava na grških otokih znana vsaj tisoč let pred homersko epopeio. V Siriji 1. 1925. najdeni biblosovi listi pričujejo, da v tem davnem času niso imeli samo pisave, marveč celo abecedo. Potemtakem ne drži, da Homer in tovariši ne bi mogli zapisovati svojih verzov. Tudi ne velja trditev, da bi bil Homer prvi grški pesnik. Že Aristotelu je bilo znano, da so imeli Grki pred Homerjem svoje pesnike, toda za njimi ni ničesar ostalo. Homer je prvi, čigar delo nam je vsaj v drobcih ohranjeno. Zanimivo je nadalje, kar trdi Bérard o vplivih starih kultur na homersko pesništvo. Danes je že med staro šaro mnenje, da so bili Grki nekak čudežen narod, ki je sam iz sebe ustvaril tolike duhovno-kulturne vrednote. Grki so namreč obilno zajemali iz kaldeiskih, feničanskih m egiptovskih virov. Homerje vi junaki so zgodovinske osebe, ki v razdobju sedem tisočletij zavzemajo trinajsto stoletje pred našo его ter so bili posredni ali neposredu ni učenci faraonovskega Egipta in semitske Feničanske Homerske pesnitve pa so nastale v devetem stoletju pred Kr. Najmanj dva tisoč let pred njimi so Egipčani imeli povesti in romane iz pomorskega življenja, nalik Odiseju in takisto kakih dva tisoč let prei so imeli Kaldejci verske in vojaške zgodbe, kakor nam jih pripove-du ie »Tlijada«. Že sto let trajajoče izkopavanje v Egiptu nam ie — pravi učeni Bérard — prineslo nekaj odlomkov starih egiptovskih tekstov, ki pričujejo o pravem izvoru Odi- »Simeon«; vrh« teb je sofijsko gledališče vprizorilo več domačih novosti, ki še niso natisnjene. Kako pa naklada? Bolgarska knjiga se irr daja v 1500—2000 izvodih, izjemoma tudi 3000. Cene so qjasti za bolgarske razmere dokaj visoke, osobito. če uvažimo, da oprema ni nič kaj prida. V tem oziru je bolgarska knjiga še precej zanemarjena, vendar se tudi tu opaža izboljšanje; pojavljajo se že bibliofilské težnje. Dva spisa o Otokarju Březím Značilna je uroda velikih, po svoji duševni sili daleč nad povprečnost segaiočih pesnikov. Po njihovi smrti se bolj čitajo in izdajajo spisi o njih nego njihova lastna dela. Tako usodo doživlja tudi lani umrli češki poet O. Březina. Od njegove smrti do danes ie izšla že kopica knjig o niem po večini spominov boli ali mani problematičnega značaja. Velika, široko iizdelana in globoko zajeta monografija še vedno ni dozorela: za sedaj prihaja na dan po večini le gradivo za n.io. V zadnjih dneh sta izšli dve kniigi, ki vsebujeta obilo prav zanimivih dokumentov o Březini kot osebnosti. Fr. Borový ie izdal v svoii zbirki »Pameti« knjigo »Dopisy Oto-kara Březyni z let 1887—1901«. Tu ie Miloslav říysek zbral in opremil z uvodom ter obsežnimi beležkami pisma, ki jih ie pisal Březina svojemu tovarišu Františku Bau. er.iu. Pisma da.iejo neprecenljiv materiial za spoznavanje pesniškega razvoja Ot Březine. Predvsem kažejo ogromen vpliv, ki ga je imel na takrat mladega pesnika esejist in kritik F X. Salda. Drugo knjigo, ki ima velik pomen za proučevanje Březine. je izdalo založništvo »S. V. U. Maines«, ki ie tudi založnik Březino-vih spisov. Imenuje se »Hovory s Otoka-rem Brezinom«. Nje pisec je Giza Picková-Saudkova. Nekateri so takoj primerjali to knjigo z znanimi Eckermanovimi 'Gesnrcche mit Goethe«. Avtorica je govorila z Březino v zadniiih letih njegovega življenja, tako da se v te razgovore vpletajo najzanimivejši časi na Češkem, — povojna leta. Kvašenje novega življenia v republiki ie vzbujalo v duhu tega genialnega samotarja vse polno reakcij, ki jih je izražal v bistrih sodbah, globokih mislih in duhovitih opazkah. Pri vsem tem pa hote ali nehote razkriva svojo notraniost. tisto duševno globino, ki je iz nje privrela niegova. v češkem slovstvu edinstvena poezija. Tako je knjiga Gize Pickove-Saudkove dragocena izpopolnitev vsega, kar ie doslej bilo znanega o Březini, tei skrivnostni osebnosti nadpovprečnega umetnika. Jezikovna revolucija v Turčiji Pariški književni listi beležijo, da je řz-šel pni slovar turškega jezika, natisnjen v latinici. Kemal paša je ob tej priliki pisal avtorju tega slovarja Aliju Sedatu pismo. v katerem pravi, da je bil največji cilj jezikovne revolucije »-osvoboditi nas nerazumljivih in nepojmljivih znakov, ki so cela stoletja obdajali naše glave z železnim obročem«. Ta revolucija znači, da bo 80 % trškega ljudstva pridobljenega za kulturo in književnost. Dalje pravi Kemal paša, da ima njegovo revolucionarno dejanje v jezikoslovju dvojni značaj: Predvsem se bo skušala turščina iznebiti arabskega in perzijskega besedišča, ki je doslej oviralo slednji, še tako skromni razvoj turškega narodnega jezika. Res je, da se mnogo teh besed ne bo dalo zlahka črtati, ker so globoko zvezane z dosedanjimi verskimi in slovstvenimi izročili, marsi-kaka tuika te vrste pa se sploh ne bo dala nadomestiti. Vendar je sedanja jezikovna reforma odprla pot v književni jezik mnogim domačim besedam, ki žive v ljudstvu. Z druge strani pa je turški diktator — kakor sam pravi — odredil, da naj se tupěli e.i o v turški slovar izrazi zapadnih narodov. zlasti francoski. Ce pregledaš novi turški slovar v latinici. naletiš n. pr na izraze: amonyck. amper, ampirik. ampirizm, idirofil. idrojen. idroloji. idroplan, idroterapi. To kaže, kako so si Turki brez velikih bolečin in filoloških prerekanj osvojili i nekatere izraze i nekatere fonetične posebnosti zapadnjakov. »Soi'ijalna Misao« je priobčila r 4. številki člarke SI. Ilenča, A. Kristana (»Radničko zadrugarstvo u Belgiji«), dr. Dragoljuba Jovanoviča (»Seljačko porodično gazdii-stvor) ter življenjepise dveh največjih ameriških socialističnih pisateljev Jacka Londona in Uptona Sinclaira. — sejevih zgodb. Kaldejsko in asirsko ozemlje se smotreno raziskuje stoprav po svetovni vojni. In vendar smo tudi tu že dobili nekaj odlomkov podobne važnosti. lič-rard ne dvomi, da bodo imeli ljudje čez petdeset let dokumente o izvoru Iliiade. Primeriava med Odisejo in egiptovskimi vzorci nam je dala vsaj ta-le sigurni izsledek: Homer je bil učenec in naslednik egiptovskih in semitskih poetov, kakor so bili Vergil in z njim poznejši zapadni pesniki učenci in nasledniki homerske poezije. Zanimivo je tudi Bérardovo mnenje, ki ga bo obrazložil v drugem zvezku omenjene študije, da sta »IHjada« in »Odiseja« dve epični drami. Govoreči film bi lahko oživil ti mogočni pesnitvi tako. kakor jih doslej človeštvo ni moglo. Treba pa je. da literatura postane gospodarica te iznajdbe, ali pa se bo zgodilo narobe. Naposled naj posnamemo iz tega zanimivega interviewa še to, da pariški Automobile-Club, torej organizacija, katere sorodnica se n. p. pri nas preklicano mak) zmeni za poezijo, zlasti še za Homerja, pripravlja za svoje člane bibliofilsko izdajo »Odiseje«, ki bo izšla v 150 izvodih na pergamentnem papirju m ▼ 4 zvezkih. Pergamentni papir (vélin) se, kakor znano, izdeluje iz ovčje kože. Potemtakem bodo pariški ävtomobilisti žrtvovali v čast homerskim bogovom in pesniku »Odiseje« deset tisoč ovac. žrtev, ki je v teh čisih ne kaže omalovaževati!. „ S-o. Misli o knjigi Knjiga ie človek, ie več. — ie duša človeka, kaipa. samo dobra kniiga i Imamo več primerov, kai lahko Domeni knjiga človeku. Na pr. snisi Aristotela v filozofiji ali sveto pismo za krščanstvo. Po knjigah smo spojen: z duhovi vseh narodov in časov. * V dobri knjigi smemo videti nismo, ki-ga ie pisal moder človek: res da obširno, toda Doučno pismo. Seveda ie pismo namenjeno tistemu, ki ga ume citati. K:ť:ga je človeku najboljši prijatelj. Povej mi. kaj čitaš in povem ti., kai si. V dobro izbrani knjižnici smo kakor ▼ večnosti: zgodovina se izgublja, imamo pred seboj stare in nove misli, dr.vgo tik druge: vidimo, da človek ni zgolj zgodovinsko bitje. Vsak izobraženec imej svojo posebno knjižnico, svojo čisto osebno biblioteko * Danes smo že tako daleč, rrenim. da lahko ima reven in celo orav reven človek svojo knjižnico. Inteligent, ki ne kupuje kniig sploh m izobražen človek. * KnjSg ne imejmo le kot pripomočke prt delu. marveč imei vsakdo svoje avtorje, ki iih pred vsem* čisla; vsaj tu si lahko izbiramo družbo bolje, nego med ljudmi. Vsak imei vsai enega svojega avtorja in» tega naj črta zopet in zopet. Pisec, ki ga prečitaš enkrat za vselej, ni pravi. Svofi Ять dan sem Stal poleg filozofom in nemara celo še bolti nego filozofe velike pesnike; saj jim pravijo »pesniki - misleci«. Mene Goethe ni zanimal nič mam od Kanta. da, celo še boli; takisto dTugi pesnik! od Shakesneareia dalie ... Pesniki in umetniki sploh ne premišljajo o zivilen« in nie>-govih oroblemih nič manj. celo bolj konkretno nego filozofi. Človeku, ki Sh mne čitati. da.iejo neizmerno mnogo spoznala. Če hočemo poznati dušo in duha tujih narodov, je umetnost najzanesljivejša pot k temu ciliju. « ____2e pred leti sem su' sestav?! mřsíeec in pisatelje, ki po moiem mnenju predstavljajo razvoj evropskega človeštva... O b-; hotel izbrati samo 10 knjig, bi jih postavil tako-le: Dobra zbirka narodnih pcstth. Leigih Hunt, T"*e Religion of the Heari. Paine: Rights of Man. Björnson: Enožen-stvo in mnogoženstvo. Vandervelde". Alkoholismus. Bron the: Villete. Shakespeare: Vihar. Qoeťhe: Wahrheit tmd Dicirtung. Dostoievsiktö: Idiot. E. Browning: Aurora Leitgbit. T. G. Masarvt (iz raznih spisov). Yaso Saijoo PESEM O KANARČKU ATi nai izpastim, mamica, kanarčka, ki ie pozabil pen, tja na hrib, tja za našo hišo? Ne, ne, moje dete. ne smeš. AR na? ga zakopljem, mamica, kanarčka svojega, ki ne poje, v grm, tam na našem dvorišču? Ne, ne, moje dete, ne smeš. AH naj ga pretepem, mamica, kanarčka, ki nima več pesmic z vrbovo šibo? Ne, ne, ne smeš. To je grdo. Deni капатска. ki nič več ne poje, na ladjo iz slonové kosti in veslaj s srebrnimi vesli na morje, ko bo mesečna noč. Tam se mora spomniti svojih pesmi. Uta wo wastrreta canariya wa Ushiro no yama ni suxtemasho-ka? lye, iye, sore wa narimasetm. Uta wo wasureta canariya wa Seto no koyabu ni ikemasho-ka. Iye, fyc. sore mo narimaserm. Uta wo wasureta canarira wa Yanagi no muchi de buchimasho-ka? Iye, iye, sorewa kanaisoo. Uta wo wasureta canariya wa Zooge no fune ni, gin no kai Tsukio no umi ni Ukabereba Wasureta uta wo omoidastt Najpopularnejša pesnika današnje Japonske sta Hakushu Kitahara in Yaso Saijoo. Nimata tekmeca ne zaradi krasnih, novih rim niti pri izbiri lepih besed. Če bi bilo mogoče njune pesmi prevesti, bi sigurno dosegle svetoven sloves. Yaso Saiioo je profesor francoske književnosti na VVoseďi. Njegove pesmi so krasno melodične; verzi žnbore prijetno kakor potok. Toda prevod ne pove nič ali bore malo: treba je poznati izvirnik. Tudi čitateli, ki nima niti najmanj, šega pojma o značaju japonskega jezika, utegne v pesmi, ki smo jo reproducirali т izvirnikti in v transkripciji (1еЧа je v gla^ nem v skladu z angleško izgovorjavo), zaslutiti melodiko te pesniške besede. Če ne drugega, pa bodi ta japonska pesem vsai književna kurioznost v našem tisku. Pri nas se precej prevaja iz orientalske poezije: uspeh Gradnikove »Kitajske lirike« najbolj pričuje, kako priljubljeni so vzhodni motivi. Seveda pa smo še daleč od tega, da bi dobivali prevode po izvirniku. Samo taki prevodi bi lahko rešili toliko pristne, izvirne lepote, kolikor se sploh dá rešiti, če se nes-niško vino pretaka iz jezika v jezik. Vseka-kor pa imajo na Vzhodu še jutro poezije, dočim se na zapadu bliža že niena noč. Izvirnik m prevod po »Rozpravy Aventf-na«, Praga, marec !930). Vse ▼ »Kulturnem pregledu« navedene knjige In časopisi se naročajo pri »Tiskovni radrugi« t Ljubljani. Tehniřni de! rubrike urejuje avtotehnični oddelek Vaeuum Oil Company. d. d. Avtomobilist in pešec Francoski pisatelj Maurice Dekobra je odgovoril na vprašanje, kaj meni o pešcih, da je njegovo mnenje »najboljše, kadar sam hodi peš, a najslabše, kadar se vozi«. To mnenje je, žal, še danes pri nas precej vdo-mačeno. kajti slike, ki nam jih vsak dan nudi promet v mestih in na deželi, nam jasno k.ižejo, da je prometna disciplina pešcev na precej nizki stopnji. Razlog za to pa tiči tudi pri nas globlje. Ako prelistamo predpise o prometu, bomo videli, da je aytomobilistom zelo strogo predpisano, kako imajo ravnati z vozili, a kako se imajo ponašati oešci na ulicah tega ne povedo nobeni predpisi. V tem tiči na eni strani nezadostno razumevanje za motorizirani promet, na drugi strani pa nevarnost, da nediscipliniranost >n njene posledice (n. pr. promelne nesreče) zavzamejo večji obseg. Predpisi so namreč taki, da se mnenje, da je pešec na costi slabejši element, ki se mora vedno ščititi, le še bolj podpre, namesto da bi se odkrito povedalo, da ima tudi motorno vozilo svoj raison ďětre in da se mora s fein dejstvom sprijazniti tudi takrat, kadar hodi po ulicah in cestah. Avtomobil je nedvomno produkt našega řasa in gotovo ni le izrodek rapidno napredujoče tehnike. Dejstvo, da so se zastopniki trgovine in tehnike začeli posluževali motornega vozila, čim se je izpopolnilo, dokazuje da so spoznali prometno vrednost avtomobila. Ako gremo korak dalje in se vprašamo zakaj, potem moramo priznati, da pomeni avtomobil le zato prometno vrednoto, ker om.)gcča hitro prevažanje ljudi in blaga. Ako govorimo popolnoma praktično, ne moremo ločiti vrednosti avtomobila in upravičenosti njegove hitrosti ker avtomobil brez naglice ne pomeni nič. To je dejstvo, katerega pri reguliranju prometa v mestih ne smemo nikoli pozabiti. Bodi nam dovoljeno, da stavimo na vse one, ki zaradi pešcev ugovarjajo hitri vožnji avtomobilov na mestnih ulicah, protivpraša-nje: zakaj imamo trotoar in zakaj vozni del ceste? Mmda nas nočejo prisiliti, da jim povemo, da je trotoar za pešce, a vozni del za vozila. Če je torej tako, je pešec na vozni cesti cost in se bo pač moral tudi obnašati kot tak. Čeprav bo to vsak rad priznal, bo v resnici storil drugače, ker le tako ei lahko tolmačimo, da je zelo mnogo pešcev, ki hodijo z ene strani trotoarja na drugo, n e da bi jim to biMo potrebno. Kazen tega prekoračujejo ceste večinoma diagonalno, kar pomeni zopet, da so pešci delj časa v nevarnosti, kakor takrat, kadar bi sekali naravnost z ene strani na drugo. Čez cesto crrede tudi ljudje le redkokdaj ogledujejo. Vidimo pa tudi take, ki se z užitkom sprehajajo po robu ali pa celo po si edini cpste ter sr> potem jezijo, da jih je motil kak avtomobilist. ' Če bi tudi hoteli do;vstiti. da pešci prekoračijo cesto, kadar se jim poljubi, se nam nehote vsili vprašanje, kako naj vozimo — razen na križiščih, — hitro ali počasi? Odločili b: se za prvo. ker zgubi pešec, kateremu se od strani približava avtomobil, občutek za razdaljo in bo največkrat prekoračil cesto baš v kritičnem trenutku. Če pa vozi avto z večjo hitrostjo, občuti pešec mnogo intenzivnejše nevarnost in ne izgubi občutka za razdaljo. Kakor rečeno, imamo mnogo dovolj etrc-srib predpisov za avtomobiliste in baš zato se vprašamo, zakaj ne bi taki predpisi veljali tudi za pešco nri čemer naj bi bilo temeljno pravilo: trotoar pešcem, a vozna cesta vozilom, z izjemo na določenih mestih (naznačenih v velikih mestih z belimi črtami) kier bi lahko pešci prekoračili cesto. Le tako bi se dalo doseči, da se promet na mestnih ulicah regulira in ее s tem zmanjša število nezgod. Rja javi premog namesto bencina Že večkrat smo pisali, da dobiva bencin s časom vedno bolj resne konkurente. Ali £?a bedo izpodrinili kot pogonsko sredstvo za motorna vozila, je pač še veliko vprašanje. Verjetno pa je, da bodo konkurenti zavzeli velik zamah, in sicer zlasti zaradi tega, ker jih podpirajo države ki nimajo v svojem območju petrolejskih vrelcev. Za nas v Jugoslaviji so pač izrednega pomena uspehi ъ bencolmi, še bolj pa najnovejši poskusi z rjavim premogom, ki ga imamo dovolj in poceni doma. Zadnji usoehi z rjavim premogom pri motornih vozilih so tako presenetljivi, da smo se odločili opozoriti našo javnost na važen preokret v tehniki motornih vozil, pred katerim stojimo. Pri prvih poskusih, ki so jih napravili pred leti v Nemčiji, da bi razplinili trdne snovi namesto kapljivo tekočih, so vozila sicer » šla«, vendar niso imela za prakso nobenega pomena. Generatorji za pretvarjanje rjavega premoga v plin, ki se niso posebno ločili od etacijonarnih generatorjev, so bili pretežki (500 do 600 kg), škodovalo .iim je tresenje po cestah hladilo se jih je bilo z vodo dokaj komplicirano. Samo pripravljanje plina pa je trajalo pol ure ali še delj. Po raznih, več ali manj ponesrečenih poskusih, je dosegel prve praktične uspehe al-zaški kemik Imbert. Spravil se Je predvsem na konstrukcijo vozilnega generatorja za licrnii, 6 katerim je šlo v Franciji — s podporo vlade — tako po sreči, da je dalo vojno ministrstvo večja naročila za take avtomobile. V Nemčiji se z generatorjem za lignit ne morejo tako sprijazniti, ampak mnogo bolj upoštevajo rjavi premog v brikelih. ker je prihranek z njim mnogo večji in rabi generator za rjavi premog mnogo manj zaloge goriva kot oni lignita. Danes so se že skoraz vsi uverili, da je generator z briket i rpvega premoga neprimerno prinravneiši. Konstrukcija generatorja za brikete rjavega premoga po Imbcrtovcm sistemu jc zcio enostavna. Sam generator se da vgraditi v vsak avtomobil, posebno pa v tovoren brez najmanjše spremembe dosedán je-u motorja tekom 35 ur. Generator ni več obdan s samoto in nima hlajenja z vodo; zato je seveda mnogo bolj trajen. Zsrajen je iz jeklene pločevine, visok približno 1 m. širok, g'obok 50 cm ter vgrajen poleg sedeža za šoferja na desni ali na levi. Spodaj je priprava za kurjenje. zračna šoba, zgoraj je prostor za kakih 200 kg briketov rjavega premoga, kar zadostuje za 200 km. Pod šasijo so postavljeni 4 čistilci za plin s premerom 20 cm in dolžino 1.2 m, ki suhim potom popolnoma očistijo zrak ter ga ohlade na 5») stopinj. Cela naprava generatorja ne tehta več nego 200 kg. Briketni plin ima po raznih patentiranih postopkih skoro neverjetno visoko gonlno vrednost ter je za motor popolnoma neškodljiv. Sveče kakor tudi cilindrove stene se ne zakadijo (pokrijejo s sajami) in ne zamažejo. Nasprotno ima plin prednost, da neočiščeni parafin iz rjavega premoga ogladi cilindrove stene in tako dobro brtvi bat, da je zgorevanje olja minimalno. Poskusi so baje dokazli, da se prihrani pri olju 50 odst. Generatorski plin dovoljuje tako visoko kompresijo, kot je doslej še niso poznali in razen tega prezgodnje vžiganje za 15 odst. od batovega dviga. To je vsekakor prednost, ki omogoča izredno mirno in enakomerno delovanje motorja. Streženje motorju je jako enostavno. Pripravljanje plina traja le 3 minute, a največ pet minut. Generator je treba enkrat na dan pred vožnjo očistiti, kondenzatorje je treba osnažiti enkrat na teden. Krma-renje, oz. vožnja sama na sebi je pa prav taka kot pri motorjih za kapljivo tekoča pogonska sredstva. Nevarnost eksplozije je mnogo manjša, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je neka zavarovalnica znižala za taka vozila premijo za 50 odst. Najvažnejši praktični pomen tega pogonskega sredstva pa je ta, da znaša prihranek napram tekočemu gorivu 90 odst. Bolj točna bo ta številka za posamezne krajevne razmere, če navedemo, da potrebuje motor po vgraditvi generatorja samo dvakrat toliko kilogramov briketov kakor poprej litrov tekočega goriva. Trgovina z rabljenimi motornimi vozili v Angliji. Prodajanje takih vozil je postalo v Angliji nov problem. Tam se prj nakupu novih avtomobilov sicer ozirajo na stara, vendar ni prišlo do kake posebne organizacije ali sistema. V Ameriki ie na primer določena normalna cena za rabljene vozove po znamki in starosti. V Angliji so predlagali. da bi prodajali vse avtomobile z oficielino garancijo in da bi vsak teden izhajal časopis, v katerem bi bili čisto na kratko navedeni vozovi, ki so na prodaj. Na razstavi Agricultural Hal v Islingtonu bo poseben oddelek, kier bodo posestniki razstavili svoje avtomobile, ki jih žele prodati. Kave DonOvi poskusi za rekordno vožnjo na obali Dayton Beach v Floridi so se po dosedanjih poročilih ponesrečili do zadnjega. Rabljene avtomobile bodo razstavili tudi v Nemčiji in sicer v Neustadtu na Haardtu dne 13. aprila. Istočasno in istotako bodo razstavljena tudi motorna kolesa. Avtomobilsko banko namerava odpreti General Motors na Poljskem z namenom, da bi na ta način ožiivel avtomobilizem in omogočil ter financiral večji nakup avtomobil ov. Razvoj avtomobilizma in ceste Problem cest je danes pereča zadeva vsake kulturne države. V minulem stoletju so železnice potisnile v ozadje pomen cest, dvajseti vek pa jc prinesel avtomobil in ž njim se vrača gospodarski pomen ceste v mnogo večjem obsegu kakor poprej. Avtomobil in ceste postajajo živci v narodnogospodarskem ustroju vsake kulturne države, ki jih ni mogoče pogrešati. Avtomobil na cesti je postal tekmec železnice, toda v tem lepem smislu besede, da je vsakemu izmed njih v javnem interesu prisojena vloga, ki mu gre, in nobeno izmed teh dveh prometnih sredstev ne sme uživati zaščite na stroške drugega- Razvoj nam dokazuje, da postaja cesta zelo važen čini tel j v proizvodnji in nje problem leži v tem, da se ta činUelj kolikor mogoče izpopolni. Ta naloga ni samo naloga ozko tehničnega značaja, marveč ie naloga vsedržavne uprave, kajti avtomobil in cesta prinašata hitrejši utrip trgovine in ;ndustriie. s tem pa tudi razcvit in blagostanje. Gotovo je. da samo železnica, vezana na svoj tir, ne more več ustrezati temu namena. Pri tem vidimo, da začenjamo računatj že s popolnoma drugimi prometno - gospodarskim! daljavami na cestah, nego v dobi vožnje s konjsko vprego; z drugimi besedami: avtomobil zvišuje polu mer neposrednega delovanja industrije in trgovine. Avtomobil na cesti zahteva kratke in direktne zveze z industrijskimi središči, brezprašnost in gladkost ccst, dovoljno širino in pregledno traso ter hoče biti neoviran v svoji hitrosti. Amerika ie bila prva držav"«, ki ie bila postavljena pred ta problem. Žc okoli leta 1900. lahko opažamo začetek velikopotezne kampanje za gradnjo cest, vedene s pravim ameriškim zagonom. Ravno ta pravilni argument, da imata avtomobil in zanj pripravna cesta silen pomen za gospodarsko življenje, je povod za ogromni porast gospodarskega procvita Amerike, k" mu ie ves svet priča. Pozoren opazovalec bo brž razumel verigo cesta — avto — industrija — trgovina, v kateri pomeni napredek enega člena brezpogojno tudi napredek drugega v vedno se ponavljajoči menjavi. Razdelitev dela med žcleznico in avtomobilom je tu že izvršena in oba delujeta v svojem pravcu ter prospevata. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ie bil problem v Ameriki v iz vestnem pravcu nekoliko drugačen, kajti tam ni bilo one množine starih cest, marveč so premnoge morale biti zgrajene nanovo. Zato ie bila naloga Amerike večja, z druge strani pa ugodnejša, ker so bile grajene ceste že v začetku na temelju zahtev, ki odgovarjajo avtomobilu. V večini evropskih držav jc avtomobil našel sicer r razmeroma bogato mrežo cest. ali te niso bile v skladu z zahtevami, zato so se posledice kmalu pokazale: ceste so bile popolnoma uničene po avtomobilih. V tem stanju so bile tudi ceste na Češkoslovaškem dve ali tri leta po vojni. Poklicani uradi so storili vse, da bi ceste obvarovali pred popolnim razpadom, vendar je bil njih trud skoraj brezuspešen, kajti dotacije za ceste so bile nezadostne ter niso dosegle niti 30% tega, kar se je potrebovalo za obrabo gramoza pri navadni uporabi ceste. Ministrstvo javnih del je še pravočasno poseglo v zadevo in dokazalo, kak gospodarski pomen imajo ceste, zgrajene na temelju zahtev avtomobilskega prometa. Izšel je dne 14. julija 1927 zakon o cestnem fondu, ki pomenia mejnik ne samo v cestnem gospodarstvu republike, maTveč, smelo rečeno, tudi v državnem in narodnem gospodarstvu ČSR. Namen cestnega fonda ie, skrbeti za sredstva za zboljšanje državnih cest in poiskati prispevkov za zboljšanje deželnih in okrajnih, zlasti onih, ki imajo svoj pomen za daljni promet. Prejemki cestnega fonda sestoje i т. tekočih dohodkov in \r posojil. Med prve spadajo davki na motorna vozila in na osebne avtobuse, polovica pristojbin na mineralna olia, odnosno benzin in polovico carine na ta olja ter carina na uvoz pnevmatik. Za takojšnjo likvidacijo sredstev in za finančno transakcijo bo skrbela Osrednja so-oijalna zavarovalnica, ki bo otvorila cestnemu fondu v dobi desetih let kredit do višine 1 milijarde čeških kron. To posojilo se amortizira v 69 letih iz tekočih dohodkov. S tem zakonom je bil dan trden temelj za moderniziranje čsl. cest. Pokazalo se je. da finančni proračun, v kolikor se Ke prmosa omenjenih prispevkov, daleko presesa prvotni proračun fonda, zato bo mogoče porabiti za cestno upravo daleko večja sredstva, kakor jih predvideva zakon. Pri tem ie treba ugotoviti, da so se tekom dveh det, kar je cestni fond začel poslovati, prilike vsaj na glavnih cestah močno zboljšale. Uspehj dokazuje, da je bil kljub naglici, s katero so se vršile priprave, očuvan spočetka zavrženi program o vse-občem postopku v upravi cest. Merodajni uradi, tako ministrstvo javnih del in njemu podrejeni deželni urad, kakor domači podjetniki, so se pokazali na višku položaja. Leta 1929. ie predlagal član mednarodnega cestnega kongresa inž. Hloušek izra-čunanne gostosti cestnega prometa in ko se je to v teku leta tudi izvršilo, se ie rezultat vzel za temelj, kje se nai uredijo cestišča za težek, srednji ali lahek promet. Ugotovitev prevoza ie temeljni kamen za regeneracijo cestnega programa, zato se mora vselej izvršiti, še predno se začno к-зка dela na dotičnih cestah. Seveda ie važno tudi, da se izdelajo načrt' prečnih cest. ki se naj popravijo na temelju zahtev modelnega prometa. Cestni problem je nad vse važen /s vse narodnogospodarsko življenje iržave, zalo pa je treba pristopiti k njega rešitvi z največjo nujnostjo, a brezpogojno same po temeljitem študiju in pripravi. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). Kreft Brat ko Človek mrtvaških lobanj. Kro nika raztrganih duš. 4000/001. Vebcr France, Filozofija. Načelni nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu. 4602 r. Brackf-1 F.. Cirkuški otrok. Roman. 4005. Xevö M. A. — Tone Kroěl. Prol?tareke novele, 4004. D'In»i P. Diamanti boga Ozirisa. Rmian. 1348 h. — Put kroz oblake. Roman. 1349 h. — Ukroliieiji zraka. Roman. 1350 h. — Neviuljivi prijatelji. Roman. 1351 h. Dancrav Р.. Borba za milione. Roman. 1352 h. London Jack, Kralj alkohol. Roman. 1360 h. Dekobra M., Les tigres parfumés. A venture* au pays ed mabarajahs. 824 f. Morand I\. New-York. 825 f. Bordeaux H., Les yeux qui s'ouvrent. S26 f. Da»-enav Reue. Nos fernes. Roman ďun honíme ďaujourď bui. 8'27 f. Gide André. Corvdon. 828 f. — L'ecole des femmes. 829 f. — Isabelle. Recit. 830 f. — Si le grain ne meurt. 831 f. Margueritte V., Le chant du Berger. Roman. 832 f. Joyce James _ G. Goyert, Ulveees. 11211 11112 n London Jack. Die glücklichen Inseln. 11225 n. Torberger Friedr., Der Schüler Gerber hat absolviert. Roman. 11227 n. Zarek Otto. Begierde. Roman einer Welt- stadtjugend. 11228 n. Zweig Siefun. Joseph Fouché, Bildnis eines politischen Menschen. 11229 z. Ludwig Emil Lincoln. 11230 n. Wert'aeimer Oskar, Kleopatra. 11231 z. Stucken Ed., Die weissen Götter. Ein Roman. 11232/33 n. Dorgeles Roland. Die hölzernen Kreuze. Roman. 11234 n. Amundsen Roald, Mein Leben als Entdecker. 11236 z. Asch Nathan Der 22. August. Roman. 11237 n." Gide André, Robert. (Forts, von Die Schule der Frauen.) 11239 n. — lsabelle. Roman. 11240 n. Shotwcll James Т.. Der Krieg als Milte! nationaler Politik. 11241 z. Brackel F.. Am Heidátock. Roman. 11245 n. — Danifella. Roman. 11245 n. — Die Tochter des Kunstreiters. Roman. 11246 n Clemenceau spricht. Unterhaltungen mit seinem Sekretär Jean Martet. 11247 z. Venzmer G., Heut um die Welt. 11249 z. Karlin Alma M., Im Banne der Südsee. Die Tragedie einer Frau. 11250 n. Walpolc Hiigh. Der Reiter auf dem Löwen. Geschichte eines Tapferen. 11251 n. Reck - Mallcczewen Fr.. Jean Paul Marat. Freund des Volkes. Roman. 11253 n. Fabricius J., Mario Ferraros eitle Liebe. Roman. Vse tu navedene knjige se lahko naroče po knjigarni Tiskovne zadruge ▼ Ljubljani. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11, izposoja vsak delavnik od 4. popoldne do S. zvečer najizbranejše knjige v 10 jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo, enkratna tzposojilna pristojbina za 3 tedne, za znanstvene knjige 4 tedne. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 5. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Propagandno predavanje o Dalmaciji. — 1S.30: Nemščina. — 19: Delar-ika ura. — 19.30: I. Lavrenčič: Telovadba otroka do vstopa v šolo. — 20: Prenos орете »Sneguljčica» iг Zagreba. — Med odmor: poročila. Nedelja, 6. aprila. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. 11: Koncert radio-orkestra. Vmesne speve poje g. Jože Likovič. — 15: Kaj se ucmo od češkoslovaškega kmetijstva. — 15.30: Revna!: »Grob neznanega vojaka«. — 16.30: Humo-ristično čtivo (Milčinski). — 17: Koncert trnovskega pevskega zbora. — 20: Saljapinov koncert na ploščah. — 20.45: Pevski večer ge. Čadcževe. — Jugoslovenska glasba (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve. — 10.30: Rcprod. glasba. — 16: Cigars-ka godba. — 17.30: Narodne pesmi. — 19.30: Klavirski koncert. — 20.30: Mešan program iz Smcdereva. — 22: Poročila. — 22.15: Narodne pesmi. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — IT: Godba za ples. — 20.30: Zabaven večer. — PRAGA IS: Koncert glasbe Oskarja Straussa. — 19.30: Operetni večer. — 22.15: Koncert lahke gbsbe. — BRNO IS: Pevski koncert. — DUNAJ 10: Koncert komornega zbora. — 10.30: Koncert simfoničnega orkestra. — 12.15: Lahka godba. — 16: Popoldanski koncert. — 20.05: Dramski večer. — BERLIN 16.30: Koncert kvinteta. — IS: Lahka glasba. — 20: Večer pasi-•jonskih sonat. — 21: Zabaven v«čer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.30: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Program \г Stuttgarts. — 23.20: Gndba za ples. — LANGENBERG 16: Zborovski koncert. — 20-10: Orkestralen in pevski koncert. — Nočni koncert in ptes. — STUTTGART 16.30: Koncert iz Frankfurta. — 19-30: Koncert fiiharmoničnega orkestra. — 20,30: Humor in groteska. — 21.40: Operetne melodije. — BUDIMPEŠTA 12.25: Koncert opernega orkestra. — 17.15: Orkestralen koncert. — 19-15: Dramski večer. — Reprod. glasba — LONDON 22.05: Orkestralen koncert — RIM 16-30: Violinski koncert. — 21.02: Opera »Boris Godunov«. Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter bo fmela v nedeljo popoldne ob pol 16. svoj 8. redni letni občni zbor v šoli v Mostah. Vabimo ženstvo, da se v čim večjem številu udeleži zbora. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Pevski odsek našega Sokola priredi v nedeljo 13- t. m. koncert. Zbor je vso zimo prav marljivo vadil. Lanski odsekov koncert nam je še vsem v prav lepem spominu. Uverjeni smo, da nam bo tudi letošnji nudil mnogo lepega. Pri koncertu bo sodeloval s par točkami tudi naš salonski orkester, ki se je ustanovil letošnjo zimo. Orkester bo stopil to pot prvič pred javnost. SLOVENSKA BISTRICA Drevi bo gostovala v hotelu »Beograd« mariborska trgovska in obrtna mladina. Zaradi jubilejne proslave bo spored zelo pester in zanimiv. Predprodaja vstopnic v trgovini Weixl. Vsi iskreno vabljeni! ORMOŽ. Ormoška Čitalnica priredi danes v dvorani kina Edison koncert. Na sporedu so dueti (glasovir in harmonij), ter-ceti (gosli, čelo in glasovir) in razni ženski in mešani zbori. Začetek ob 20. KRAŠN.IA. V nedeljo 23. marca smo pokopali 70-letnega Matevža Pera iz Krašnie. Rajnki ie bil ves čas zaveden napreden n?ož in zvest naročnik »Domovine«. Njegov pogreb je pričal, koliko je imel prijateljev, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Za njim žalujejo štirje sinovi in štiri hčere. Starejši Franjo ie kapetan v naši armadi in sin Josip ugleden krojaški mojster v Splitu, vsi drugi na so tudi primerno preskrbljeni. Naj v miru počiva Matevž ! OTROŠKE nogavice 4lGOM Najboljše, najtrafnejse, zato 13 André Dahl: Noetov dnevnik (Ta dokument, ki ga je lastnoročno napisal očak Noe — pozna se mu drhteča roka alkoholika — so osemkrat predioži'1 akademici znanosti, ki .ie pa odločno zavrnila, da bi ga proučila. Op. pis.) Zelo sem zadovoljen. Ce ostane vreme še dalie tako lepo, spravim svojo vinsko letino za mesec dni preje pod streho nego lansko leto. Svojim odjemalcem bom dejal: »Vino je bilo, vino še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo.« Naslednjega dne. Bog me je pozval za jutrišnji dan k sebi. To je že v osmič. Moli nas za vsako malenkost. V takšnih okoliščinah ni mogoče mirno delati. Naslednjega dne. Bok me je sprejel. Bil je dražesten. Ni več tako ukazujoč kakor prej. Prijel me ie prijateljsko pod roko in mi deial: »Ljubi Noe, dež bo..« »O gosood,« sem dejal, »zgodi se tvoja volja. Malo dežja gotovo ne bo škodovalo mojemu vira.« »Ne gre za malo dežia. deževalo bo štirideset dn.i. Noe. Voda bo preplavila vrhunce gorá. To bo grozna katastrofa.« »Ali Te smem vprašati za vzrok temu vesoljnemu potopu, o Gospod?« »Gotovo. Uvesti hočem uredbo plime in oseke. A prvokrat ne poiide vse sladko. Na eni strani bo preveč vode, na drugi premalo. Prirediti moram torej ves o trn i potop. In potem hočem storiti tudi nekaj za ribe. Te živali so predra-žestne, ne govore in ne zahtevajo ničesar od mene. Tedaj bo vesoljni potop. A ti ne pogineš.« »Jaz?« »Ti si prfkupeti. pravičen, spodoben in zvest človek. Poznam tvoje napa'ke. A dobro srce imaš. Stori takole: zgradi si ladjo iz drevesnih debel, ki jfh zveži^ s smolo. Ko opaziš, da bo dež, stopiš s svojo ženo vred na ladjo in ostaneš na njej štirideset dni...« »Štirideset dni s svo'jo ženo? O Gospod. to ie strašna kazen, ki ie nisem zaslužil. Rajši bi utonil. Ne predstavljaš si, kaj pomeni štirideset dni v družbi rnotje žene. V primeri ž njo je plezio-zavrus pravo jagenjce.« »Pa vendar jo moraš vzeti s seboj. %Nič ne more ženske tako ukrotiti kakor življenje na krovu ladje. Sicer pa ne bosta sama. Vzameš tudi svoje tri sinove in njihove žene in d a Ire po en par nečistih živali m po sedem parov vseh čistih /.rvali.« »Toda, o Gosipod. tedaj bom potrebo- val velikanske ladje...« »In čeprav. Olajšam ti delo. Ustvarim ti gozd cipres. Bodi gozd cipres!« In hipoma je nastal pred mojimi očmi stoletni ciipresni gozd. Sicer bi Mu bilo brez teh ovinkov lahka reč, ustvariti takoj barko, da mi prihrani trud. »Tu je gozd,« je dejal in izginjal v clblaJvii. »Požuri se, vsi morate v barko. Ce začnete še nocoj, boste v sto letih lahko dovršili.« Dan pozneje. Lotil sem se barke. Vest, da pride vesoljni potop, se je hitro razširila. Moja žena ni mogla obdržati novice zase. Sedaj vlada velikanska gneča živali, ki bi rade zasedle vse prostore. Vsakih pet minut me potreplja tak-šen-le ogromen leviji spak po ramenih in me prosi, naj bi ga vendarle vzel s seboj. To je zelo mučno. Grozno, kako nestrpno se vedejo polži, boje se, da bi ne prišli prepozno... (Mine sto let.) Na dati vesoljnega potopa. Torej, barka je gotova. Bog je danes ob treh barko svečano pregledal. Notranja oprema Mu .ie ugajala. Domenili smo se. da se preskrbi vsalk zase s proviantom. Vkrcamo se jutri zarana. Slutim, da bo nastala nepopravljiva zmeda. Bog mi ie po pregledu stisnil roko in dejal: »Iz- vrstno. Zelo sem zadovoljen, Noe. Saj se spominjaš: po en par nečistih živali in po sedem parov čistih živali. Zanašam se nate, da ne boš nikogar pozabil. In še isti hip je pričelo deževati. Drugega dne. Ta ploha ne preneha. Moji ubogi vinogradi so že čisto pod vodo. Gneča v barki je strahovita. Lad'i a se je prav vznemirljivo nagnila na stran, ko je vstopilo sedem parov slonov, vsi hkratu. Neprijetno je, da smo morali od roparskih živali vzeti le po en par. Priletelo je osem os. Vsa družina se je trudila štiri ure s tem, da jih ie šest pregnala. Jelen je s svojimi rogovi udri vrata. Moj sin Sem se bavi s prodajo živil. Stojim tudi pred neprijetnim vprašanjem. Rak puščavnik hoče potovati sam. Po ukazu Gospodovem pa moram vzeti cel par. Ce pa vzamem par, tedaj rak puščavnik ne bo več puščavnik. Ne spoznam se več. Peti dan. Dež gre neprestano. Razgled je strahoten. Samo nekoliko drevesnih vrhov moli iz pcvplave. Vse se ločuje. Streptokokom in drugim bacilom smo morali odkazati poseben kotiček, ker jih noče nihče v svoji bližini. Pravkar sem zaprl vhodna vrata, ko sem jih moral ponovno odpreti. Želva je dajala obupna znamenja od sebe. Z udavom se izborno raz-umeva. To je dražestna žival. Rada nam je dovolila, da smo jo obesili pod strop, da bi lahko sušili perilo. Sedmi dan. Dež postaja čim dalýe močnejši. Mrzlo ie. Moj sin Sem je za-počel majhno trgovino s kožuhovino. Moja žena se je pričela kisati. Z energijo, ki mi je sicer tuja. sem odprl vrata in ji dejal: »Ce ti ni prav. lahko greš, prosim...« Pokazal sem ji neskončno vodno gladino. Pripeljal sem ji zaušnico in sem jo utovoril v prostor za divje živa;! i. ... ti dan. Zelo sem se razhudil. Vsako jutro sem napravil zarezo v kos lesa, da bi lahko štel dneve. Sedaj pa je tiger uporabil drvo za zobotrebec. Ňe veni, koliko dni bomo morali še prebiti v barki. Morda dva, morda pa tudi dvajset... Dežuje. Razgled je strahoten. Vse. kar je živelo na zemlji, je poginilo. Za srečo še ni bilo preveč bitij na svetu. Božja modrost je neizmerna. Ce pomislim, da bi lahko priredil svo.i vesoljni potop deset milijonov let pozneie ... ... ti dan. Dežuje neprenehoma. Med živalmi vlada največji nered. Mir prvih dni se je umaknil razumljivi Iz življenja in sveta Požar na ameriškem letališču Ka letališčn Hudley FieM Je požar uničil lopo In 14 letal. Tudi pošta je popolnoma pogorela. Slika наш prikazuje ogrodje enega izmed zgorelih letal. .Velika medicinska senzacija iz Rusije Ruska zdravnica Stavkovskaja zdravi božjast, tabes in paralizo Nemški strokovni medicinski listi poročajo podrobno o uspešnem načinu zdravljenja božiasti (padavice), ki ga je odkrila gospa Stavkovskaja, profesorica medicine na moskovski univerzi. V mozeg bolnika se vbrizgava izvleček iz možganov domačega zajca. Zdravilo se izdeluje na ta način, da se iz zajčjih možganov odstranijo fiziološke soli, nakar se izvleček vbrizgava bolniku v določenih dozah in v določenih presledkih. Božjastnik dobi povprečno vsak dan po eno injekcijo in po dveh mesecih se njegovo stanje temeljito izpremeni. Bolniku se vračajo duševne in telesne sile, pridobiva na teži, tek se mu zviša in dobi veselje do življenja. Sčasoma napadi božjasti popolnoma prenehajo. Božjast ie bila doslej tajinstvena bolezen. Šele pred par leti se je posrečilo berlinskemu zdravniku dr. Schilf u dognati, da je padavica bolezen mo®ga. Potom električne struje, ki jo je na- peljal na poseben način v pasji mozeg, je zdravemu psu povzročil padavič-nost. Gospa Stavkovskaja je nadaljevala v tem pravcu ter je za padavico bolnega psa ozdravila z izvlečkom iz mozga drugega psa. Ko se ji je to posrečilo, je iskala sredstva za zdravljenje padavice pri človeku, dokler se ni izkazalo, da izvleček iz možganov domačega zajca jamči popoln uspeh pri padavičnem čioveku. Profesorica se je nato lotila zdravljenja paralize in iabesa (jetike hrbtnega mozga) in je tudi v tej smeri napravila velepomembna odkritja. Ti dve bolezni zdravi z vbrizgavanjem izvlečka hrbtnega mozga in možganov domačega zajca, Ako ji to uspe zlasti pri težjih primerih paralize in tabesa, bo po mnenju odličnih medicinskih avtoritet. zapisano nje ime obenem z imenoma Pasteurja in gospe Curie v zgodovino medicine kot ene izmed največjih dobrot nic človeštva. Pokojnik na mrliški pojedini Bivši poslanec francoske zbornice Feliks Galorit, v svoji mladosti poli* tični prijatelj Aristida Brianda, je bil v krogu francoskih parlamentarcev nenavadno priljubljen zaradi svoje še® gavosti in dovtipnosti. Ko se je leta 1924. umaknil iz političnega življenja, je nekega dne ves Pariz presenetila vest o njegovi smrti. Napovedan je bil slavnosten pogreb in je pred mrt* vašnico na pokopališču prišlo vse pob no odličnih osebnosti. Med parlament tarči sta bila tudi dva poslanca, zna« na kot vrla govornika ob žalnih sve* čanostih. Ta dva sta imela priprav* Ijene fulminantne govore, da bi do* stojno poveličala zasluge in vrline po* kojnikove. Žalni gostje so bili že zbra* ni, kar je priropotal mednje avto, iz katerega je stopil čil, živ in zdrav sam Galorit, ki so ga časopisi po neljubi pomoti označili za pokojnika. Presene* cene pogrebce je povabil veseli »po» kojnik« na pojedino v bližnji gostilni, ki jo je naročil brž ko je iz časopisov izvedel o svoji smrti. Razvila se je nato neprisiljena zabava, ki je doseg« !a svoj višek, ko sta omenjena govor* nika izprožila vsak svoj kup priprav* Ijenih fraz. »Pokojnik« se je pri tem tako razveselil, da je dan svojega po* greba proglasil za najlepši dan svoje* ga življenja. Drage ječe V prejšnjih časih niso bili državni proračuni nič kaj prehudo Obteženi s postavkami za vzdrževanje ječ in sicer ne zato, ker bi bili tedaj ljudi manij zapirali nego danes, temveč zato, ker so morali — jetniki sami plačevati svoje ujetništvo. Tako je razvidno iz nekega poslovnika francoske kaznilnice v Cha-teletu iz časa cesarja Karla V- da so plačevali pripadniki nižjih slojev ob nastopu kazni 8 denierov (1 denier približno 3 Din) »vpisnine,« preden so jih sprejeli v ječo, grajski upravitelji in grajske gospodične so plačevale po 12 denierov, vitez je moral plačati 5 solov (l sol 16 Din), praporščaki 20 solov, grofi pa celo 10 liver (1 Kvra 720 Din). Plemenitaši so lahko utrpeli takšne izdatke in to je eden izmed vzrokov, da je sedelo v tistih časih toliko višje gospode za zamreženimi okni. Tujci so plačevali posebne pristojbine: Lombar-dijci n. pr. 2 sola, Židje 12 denierov. Dobra postelja v ječi ie stala vsako noč 4 deniere; 2 deniera je stalo, če je hotel imeti jetnik posebne odeje ali pa če so mu morali slamo obnoviti vsak dan (drugače bi ležal po teden dni na isti slami). Jetniki so si lahko naročali jedi iz gostiln — seveda na svoje stroške. Posebno udobno življenje so lahko živeli zadolžena, ki niso plačevali svojih dolgov. Če so jih dali upniki zapreti, so morali (upniki namreč) plačati vpis- nino in prehrano zanje, a če je biJ zaprti dolžnik plemenitaš, mu je moral upnik odriniti vsak dan celo določeno vsoto za »priboljšek« ... Plemenita gospoda zavoljo dolgov torej ni baš polnila šeč. Sovjetska kuhinja »Krasnaia gazeta« priobčuje sledeče dobesedne izpise iz knjige za pritožbe v jedilnici št. 3 v moskovski Delavski zadrugi: »Lepo prosim, da boli pazite na krompir. Danes je bil zopet ves gnil, pa sem odšel lačen domov.« Odgovor: »Ta pritožba je neumljiva, ker rastejo po različnih krajih različne vrste krompirja. Danes smo imeli črno vrsto, ki je popolnoma dobra, in jo samo površen opazovalec lahko smatra za gnilo.« — Skupina visokošolcev protestira proti slabi ribi; vedno smrdi kakor kuga. Odgovor: »Nikoli nimamo slabe ribe. Vsaka riba diši, posebno, če je vroča. Z ozirom na to, da vam ni bil ta naravni duh všeč, smo vam tudi zamenjali jed.« — »Zakaj sva dobila ščurka v juhi in črva v jabolčnem kompotu? To ne bi smelo biti! Delavca S. in K.« Odgovor: »Seveda niso jedi s ščurki in črvi bolj okusne. A črvički v jabolkih so navadna stvar in niso zdravju škodljivi. Mi ne moremo predrugačiti sadja. Namesto ščurka v juhi pa sta videla najbrž navadno muho, ker res letajo po jedilnici. Nedvomno sta napačno smatrala muho za ščurka, kar je povzročila domišljija, čeprav sta bila v dveh.« Nedolžna žrtev Izreden dogodek se je primeril zadnjo soboto v gledališču v londonskem West-Endu. Pevka miss Jane Collinsova je pričela svojo ulogo v II. dejanju neke opere in takoj je pričel neki gospod v prvi vrsti parketa po mačje miljavkati. Dvorana se je zakrohotala. Pevka je nadaljevala, a čim so spustili po končanem dejanju zastor, je izbruhnila v krčevit jok: dobila je živčni napad . . . Cim se je pričelo naslednje dejanje, je skočila miss Collinsova kakor blisk v parket, prisolila dve zveneči zaušnici nekemu gospodu v prvi vrsti sedežev in zopet planila na oder, kjer bi morala kmalu nastopiti. Najbolj neumno na tej zgodbi je bilo to, da se je pevka zmotila. Njena žrtev trdi, da je trpela po nedolžnem. MijaVkal je neki drugi gledalec, med tem ko je ostal on, tepenec, popolnoma miren in ie celo ploskal, da izrazi svode sočutje preganjani pevki! Mnogo strahu za nič Za 1. aprila je neznan zlikovec položil zavoj s peklenskim strojem pred berlinsko mestno hišo. Ko je policija z vso potrebno previdnostjo odprla zavoj, je našla baterijo in uro, kakor se spodobi za peklenski stroj. Mesto dinamita pa je bila v bombi navadna črna vrtnarska prst, кз Ы je niti ura niti baterije ne mogle spraviti do eksplozije. Obnovitev procesa proti Jezusu Kristu Iz Palestine prihaja skoro neverjet* na vest, da tamošnji Židje pripravlja* jo obnovitev sodne razprave proti Je* zusu. Vendar pa gre za resno stvar, kajti o njej poroča resen angleški pi* san list »Palestine Bulletin«. Sodni zbor, ki ima provesti obnovo razpra* ve, je sestavljen iz 23 židovskih sveče* nikov, iz 24 uglednih židovskih trgov* cev ter iz 26 učenjakov, pravnikov in 790 novinarjev. Ta sinedrij je pripra* vil že vse potrebno za razpravo, ki se bo v kratkem pričela. Z začudenjem se mora človek vprašati, kak pomen naj ima ta obnova pravde, stare pre* ko 1^00 let. Iz židovskih krogov se iz* ve, da so akcijo za obnovitev pokre* nili cionisti, židovski nacionalisti, ki hočejo s procesom dokazati, da imajo pravico živeti v Palestini kot nekdanji gospodarji dežele. Vsa palestinska ple* mena namreč smatrajo židovski nase* Ijevalni pokret kot upor proti božji volji in kot velik greh. Prednike da* r.ašnjih Židov je gospod bog razgnal po svetu, ker so krivično obsodili na smrt Jezusa Kristusa in mu po nedolž* nem vzeli življenje. To vero hočejo Židje izkoreniniti ter se trudijo doka* zati. da so krivično sodbo izrekli Rim« Ijani, ne pa židovski sodni zbor. Že v naprej kažeio na posamezne podrob* nosti križanja, češ da so v soglasju z »Siamska dvojčka« iz Amerike Sestri Mary ln Margareti Gibb Iz Holyottéja (Massachusetts), ki sta zraščeng In neločljivi. Starf sta 18 Ie>t in se kažeta občinstvi! v Pariza. rimskim kazenskim zakonikom. Tabli« ca INRI, ki je pribita nad glavo Kri» sta, je predpisana v rimskem kazens skem zakoniku. Na križ so mors le eksekutivne oblasti pritrditi listek z osebnimi podatki obsojenca ter kras tek izvleček inkriminiranega dejanja; omenjene štiri črke to v celem potrju* jejo. Židje bodo seveda obnovili stare trditve, da po rimskem zakoniku ni* ko-gar niso pribijali na križ, marveč da so obsojence samo privezali, kakor je to še dandanes videti pri obeh raz* bojnikih. Pilat bi si ne bil dovoli! po* ostriti smrtne kazni s pribitjem, kajti ne upal bi se bil pozagiti zakona, ki takega krutega načina kazni ni poznal. Jasno je, da bodo Židje v razpravi skušali oprati svoje prednike, kolikur se bo Ie dalo. Pred vsem jim gre za to, da dokažejo, kako po krivici jilt svet preganja in kako neutemeljene so trditve o božji jezi, ki je zadela ves židovski narod. Razpršenje po vsem svetu da so povzročile politične prilia ke, ki jih bo sodišče izrecno poudarilo* Obnovitev razprave bo imela tedaj izrazito političen namen, zna pa se zgoa diti, da si bo sodišče nakopalo splo* šno ogorčenje milijonov ljudi, ki ve« rujejo v božanstvo Jezusa. Gotov o (Dam je ljubša dobro prilegajoča obleka, kakor pa sla1? kroj. Naši kroji so eksaktni. štofi zadnjih novosti in poceni. Drago Schwab, Ljubljana Najstarejši Kitajec Na univerzi Čen-Tu je predaval o svojem življenju starec Li-Cin-Jung, ki trdi, da je že 230 let star! Pripoveduje, da je vstopil leta 1698. kot osemnajst« letni prostovoljec v vojsko cesarja Cang-ffiia in se udeležil bitk na otoku Formozi in v Tibetu. Za svojo pogum» nost je pozneje dobil službo vratarja v cesarjevi palači in ie bil navzoč pri kronanju Lijen-Lunga leta 1736. Bil je osemkrat oženjen in so mu vse žene umrle v visoki starosti. Izmed 46 otrok mu je zdaj ostal samo najmlajši, S61eten sin. Li-Čin-Jung ima izvrsten spomin iri izredno živo pripoveduje o starih časih. A nima žalibog nobenih listin o svojem rojstvu, ker na Kitajskem ne poznaj« matičnih knjig. To bo seveda v neverni Evropi škodovalo zanesljivosti podatkov o dolgem življenju čudnega očaka. Vendar trdijo zgodovinarji, da je res take* star: popisal jim ie osebnosti in dogodke tekom vladanja zadnjih devet i H cesarjev tako natančno, da more to sto* riti samo kakšen sodobnik. ZOBNI ATELJE Pavle Marije Kocijančič ima telefonsko številko 3472. vznemirjenosti. Mačke lovijo miši, levima je požrla pol jagnjeta in sova ne da nikomur pokojno spati. Žirafa se je težlko ranila, ko ie vstala, kajti strop ie nizek. Zaznamujemo tudi porode. Krava rje vrgla teleta. V temi se je kenguru zmotil in je tele vtaknil v svojo malho. Še osem takšnih dni in znorim... ... ti dan. To že ni več dež. To je cel naliv. Bog se je gotovo zmotil. Dežuije že dlje nego štirideset dni. Ali pa je pozabil. Položaj ni tolažlljiv. Poskusil sem odposlati goloba, da bi pogledal, je-li kaj izgleda na boljše vreme. Odprl sem vrata in dejal »Ruk ... rak... « Slon pa je menil, nerazumljivo kako, da se nanaša to nanj in je štrbunknil kakor pravi idiot z obupnim krikom v vodo. Ta njegov predčasni konec ie napolni vso posadko z veliko bolečino. Moje snahe mi delajo neprenehoma scene. Moji sinovi in jaz smo se dogovorili, da izkoristimo noč in se i znebimo žensk. Bojni načrt smo izvedli v največjem molku. Toda ob novem dnevu so bile ženiske še vedno tu. V temi smo se zmotili in utopili štiri opice... ... ti dan. Prav previdno sem spustil goloba. Obletel je trikrat barko in se oddaljil. Motj sin Sem je ponudil stave glede ure, ko se bo ptica vrnila. Že nekoliko irmrot pozneje se je vrnila in je držala oljčno vejico v kljunu. Po'tern je nasedla barka na vrh neke gore, ki sem jo na slepo srečo krstil za Ararat. Na nebu se je pojavil raznobarven lok. Sprejel sem ga kot znak božje dobrote, ne glede na to pa sem dal za slučaj nevarnosti najprvo izstopiti svoji ženi. Šele nato so sledili drugi. Na kopnem. Strašno življenje! Skoraj bi človek oglušel. Neprestano poslušaš samo »Ahči... Ahči...« ^ Dobesedno vse, raca, leopard, krastača, zebra, zajec, medved, jastreb, paijek in mainištki hrošč, vse brez izjeme ima nahod! Roda Roda: Psihiatrija »Visoki sodni dvor,« je pričel zdravniški izvedenec, »redkokdaj se da kakšno forenziško-medicinsko vprašanje tako zlahka rešiti какот baš vprašanje o kazenskopravni odgovornosti današnjega obtoženca. Ko so se pojavili kraitko po njegovi predaji pomisleki glede njegove duševne preračunliiivo-sti, sem prejel od preiskovalnega sodnika taikoj nalog, naj bi opazoval obtoženčevo duševno stanje. Ker so ga, kakor veste, zalotili na deianju in ker so poleg tega številne priče prisostvovale umoru, je bila zadeva za preiskovalno oblast nad vse preproste — .ta- ko preprosta, da je lahko tako rekoč že osem in štirideset ur pozneje zaključila svoje akte. — A baš te dejanske okoliščine — napad na javni cesti, ki ga je pripravljal bržkone že dolgo in potem izvršil s preveoano nenadnostjo — izvršil v okoliščinah, ki so skoraj preočito kazale na krivca — baš te okoliščine so dale preiskovalnemu sodniku povod, da je začel dvomiti o obto-ženčevi zdravi pameti. — Visoki sodni dvor! Nočem oporekati, da bi obtoženec — tako apatičen in na videz bebast, kakršen sedi danes tu — na preprosto konstruirane lijudi (torej n. pr. na gospode porotnike) ne delal vtisa tipičnega idiota. Slučajno srečanje telesnih poikvečenosti — izredno majhna lobanja — bulječe oči — nazaj bežeče čelo pri močno razviti spodnji čeljusti — vse to zadostuje, da bi moglo lajika še bolj prevariti o obtožencev ih duševnih kvalitetah. — Ko sem obtoženca preiskoval na dan po dejanju...« Neki ž and ar se je dvignil v klop! za priče in je hoiel govoriti. »Ne motite sr-n<;-n,oda izvedenca!« ie zaMical predsednik. ŽandaT ie spet sedel. Izvedenec je nadaljeval: »... Ko sem obtoženca preiskoval, so ml bili že znani tudi tisti podatki, iz katerih se danes gospod zagovornik trudi sestaviti dokaz o duševni manj- vrednosti tega obtoženca. Bilo mi je znano, da je umrl morilčev oče zaradi alkoholne znorel osti in da mu je mati končala s samomorom. Ded po očetovi strani je bil paralitik. babica je bila epileptična, ena teta gluhonema in kruljava. Materini starši so paranojiki — celo po svojem svaku je obtoženec dedno obremenjen...« »Lepa družina,« ie dejal državni pravdnik. »... Te ugotovitve so mi torej narekovale največio previdnost in natančnost. Da, lahko trdim, visoki sodni dvor, da sem na dan po dejanju obtoženca ___« Nesramni žandar je speí poskočil kvišku. »Vi.« je zaiklical predsednik, »če si še enkrat predrznete prekiniti gospoda doktorja, bom nastopil disciplinarno pot«. Žandar se ie skmš4 vase. Izvedenec je nadaljeval: »Stopil sem pred siorilca torei že z nekako zaključenim mnenjem, da mi je ooravfti z norcem. Toda že prvi тю-<*!ed nanj — visoki ^ndni dvor. г>гя \--Vn • Že prvi nogVd ... Oo«rood оте^Млпк. mros%n nařvdanerie. da bi izrekli žan-d^riu grajo. Neprestano me na skrivaj kb'?«...« »Žandar. vaše vedenje bom troorabil kot predmet za ovadbo oa .vaše p®ed- stofječe poveljstvo... Kai —??... Molčite. Razumete —? — Gospod doktor, prosim, nadaljujte.« »Že prvi pogled me je bolje poučil. Obtoženec ni abnormalen... Gospod predsednik...« »Žandar, vi se drznete...? Še besedico in vas dam odvesti!« »... Apatično vedenje, ki ga lahko opazite clanes na obtožencu, je tedaj kazal še bolj vsiljivo. Nepremično _ in s široko odprtimi očmi — tako ie ležal na prični in je poskušal, ne da bi odgovarjal na moja vprašania, igrati nekakšen omrtvični krč — seveda — sit venia verbo — na skoraj naiven način, ki bi ne mogel strokovnjaka in psihiatra prevariti niti za sekundo. — Spoznal sem storilca tudi takoj za divjgga moža, za lokavega, zagrizenega, ničvrednega simulanta, čigar na videz nesmiselno dejanje ni nič drugega neg» začetek brezdanße neumne, brezdan;e predrzne simulacije — in to sodbo vzdržujem.« »Gospod doktor, ste končali?« »Da, gospod predsednik.« »Gospod predsednik,« je zaklical žandar, »torej oprostite, da se ie zgodila majhna pomota: namreč mož. ki ga ie takrat preiskoval gospod doktor in .ie ležal tako otrplo in ni odgovarjal — ta ge bil namreč umorjenec.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 349/2 0€AQT hoče da ее mu posije po postí naslov aH (caRo dt»u|c informacijo tisočo se malih oglasov naj priloži v s&namßaft /ßli® sicer ne bo prejel odgovora / CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čújejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla^Covi matíPt og£a&ov in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v Tlovem me&tu Ljubljanska cesta št. 42 in na dJesenieafi pri kolodvoru št. 1СЮ Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. rti t «T« Dva brivska pomočnika »e iiix*5 20 let stara, dobro plačo v stalno siužbo «prejme Štefan Podunajec brivec v Zagorju ob Savi 13970 Kovaškega pomočnika absoireoita drž. podkovsk &0 0 sprejmem takoj. Pobu lbe na og'lasni oddelek »Jutra* pod »Pošten 49« 139 49 Služkinjo do 50 let, poáteno m pridno, za vodstvo go-po «:nj»~tva išř? Spendal Ferdinand, vas Zvdrče p. Križe. 1394S Mesarski pomočnik dobro izurjen, priden in po-řten dobi službo takoj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 13918 KniigOvOtílíO popolnoma samostojne, pr-v-v vrstno moč, veščo t-udi ploveeske, neťnške in srbo-hrvatske k-orefpondence ter ist -o:episja, r, dobrimi e-^ri-řev3líi, išče za takojšen na-ř^SP večja tovarna pletenin. V:.a ictovrstna oskrba v hi-ii. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13917 Hišnika * ляаЬ: zidarja in barvarja Iščem. Ponudbe na naslov: Kužna. Osioič, Sptit, Preti-t.rc 119. 13892 Trg. sotrtidnlco in vajenca ftp-'--jrn«m takoj 7 večjo tr-povir.o na deželi. Rcfieiktira fp farno na dobro mamifak-ťn-lsťinjo. zmožno tudi т špf,-eri;-kem blacru. — Po-r:;ibe na oglisni oddelek ».Infra« pod'šifro »Marljiva bi. «. 13821 Mlinski uradnik rr. -len. dober za proda.jod šifro »Zanesljiva 320«. 14084 G. Th. Rctman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 32. Stric Štelie, debeli krčmar, je bil sočuten mož in je dal doktorju suho obleko, ki mu je bila seveda do?ti prevelika. Nato je r«-i^e): »čujte. nekaj mi je prišlo na um; pe-Ijite se 7. ladjo, jaz pojďpm z vami. Moj brat Je kapitan in nas bo rad vzel s seboj!« Midist, pomočnico začetnico sprejmem. Naslov nove oglasni oddelek Jutra 14139 Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga in šiva-n.j.u, s prakso v veliki trgovini na deželi. želi mesta v kakem večjem kraju. Xastupi takej ali pozneje. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 14047 Korespondent možnosti vešč slov., srbo'nrv., angleške in italijanske korespondence, knjigovodstva ter strojepisja, želi premestitve v Ljubljano. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Juira« pod »Samoiboien korespondent«. " 13925 Čevljar, pomočnik kj poseduje obrt., ali ki ima potrebna spričevala z; dosego iste, dobi namešče nje. Prednost, imajo samci Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »čevlja na deželi«. 14132 500 Din dam tistemu kdor mi preskrbi trg. na obraženo pisarniško mlado moč, zmožno nemščine in po možnosti tudi Italijan ščine — Id bi ob prostem času imela voljo etrečá v trgovini. Služba je na de želi in je nastopiti takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« poti šifro »Čedna inteligentna, ne efektirana«. 1413: Notar, kandidata po možnosti e pravico sub-stituiranja, sprejme notar Anton Koder v Murski So boti. 14135 Potnika vpeljanega in agilnega, za obiskovanje privat strank sprejmem proti dobri proviziji. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Previden«. 13932 Agilnega potnika za obisk konzumnih društev in špecerij. trgovin za že vpelijan prvovrsten predmet iščem za takoj. Plača fiksum in provizija. Pcnuidbe na oglas, oddelek »Jutia« pod šifro »Dravska in Savska banovina«. 13954 2 agilna potnika sprejmem za cbisikovan'e privatnih strank za Gorenj- o in Notranjsko — pod zelo dobrimi pogoji. Potrebno 150 Din kavcijo za kolekcijo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 14107 Zastopnika za Bled za izvrsten sezijski predmet iščem. Zaslužek čez 20.000 Din. Potreben kapital za blago SOOO Din. Ponudbe na naslov: »Krono?«. Ljubljana. poštni predal 2S. 13779 Zastopnike iščemo za p-odajo kole«. — Centra«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7ЯП. — Poštni predal 248. 11107 Mesarski voz nov, po primem' ceni pro dam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 13911 Gasil, in čebelarski voz ter kočijo enovprežne pro la Prelog kovač na VrhnUi. 14027 Ribe Uprava graščine Negova Ivanjci naznanja, da ее bo na veliko sredo, 15 aprila ribarilo. — Rib bo okroglo 1500 kg. P.esni reflektanti, ki ponudijo najvišjo ceno se bodo vpoštevaii. Pogoji so razvidni pri upravi. 14074 Dobra kuharica z večletnimi spričevali išče službo k samostojnemu gospodu. Gre tudi kot voditeljica ali gospodinja. Po nuidbe na oglasni odde'eik »Jutra« pod »Res d'obra moč«. 14054 Šofer trezen in zanesljiv, vojaščine pre-st. zmožen tudi veaikega drugega dela, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelelv »Jutra« pod šifro »Zanesljiv šofer«. 14079 Pisarniška moč s prakso, vojaščine prost, išče službo — tudi na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14127 Dimnikar, pomočnik vešč v mestnem in podeželskem poslu, z dolgoletno prakso kot poDfMbnik in poT s-lovodja. išče stalno mesto. Nastopi takoj al! po dogovoru. — Jakob Trattnik, dimnikarski pomočnik, Poste restante, Maribor 14153 Pozor, avtodelavni-ce in takse! Naobražen mladenič želi primernega mesta, da bi si v nekaj mesecih pridobil zadostno prakso v vožnji — za položitev šofersfcega izpita. — Poleg učenja bi opravljal vsa druga dela. — Dopise prosi na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv mladenič«. 14131 Poltovorni avto majhen, v brezhibnem stanju, z novo pnevmatiko in rez. obroči, radi nabave večjega prodajno Nosilnost v hribovitem terenu 4<Ю — po ravnem 500 kg. Cena m p'aöilni pogoji ugodni. Voz je pripraven za potujočega trgovca, mesarja ali za dostavo blaga Najmanjša uporaba bencina in olja. — Pismena vprašanja je poslati pod šifro »Avto 715« na oglasni oddelek Jutra. 13881 »Ford« pets-edežna limuzina nove tipe, skoraj nova poceni naprodaj. Naslov v upravi American Motors, Ljubljana 13846 Klavirski pouk vest.em in temeljit, 2 lekci, i na teden proti mesečnemu ћопогатји 50 Din. Na-lov v oglasnem, oddelku Jutra«. 14037 Podjetjem uradom, zavodom in tistim, ki bi rabili inteligentnega poduradnika ali elu0o, priporoča vesten, se trgovsko nao-bražen mladenič, ki je vršil 5 !«t službo pri finančni straži. Govo-ri in piše slov., neonsko in srbo-hrvatsko Preteklost neoporečna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro Sposoben 1000«. 1398-4 Gospodična e šestletno prakso v leeni trgovini, išče primerno službo. Govori slov., nemško in italijansko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šestletna«. »T3975 Pekovski pomočnik samostojen delavec рте za predpečn^ka aii mešalca. — Naslov pove Offlas. oddelek »JoCra«. 14078 Osebni avtomobil štirisedežen. znamke Renault. 6 CV, dobro ohranjen. zelo pripraven zlasti za t-goveke posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa z* leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 11065 »The Standard« dvokolíce na dolgoročna odplačila nudi G. Holländer k. d.. Zag-eb. Martičeva ulica 35. 83 Avto šests«de>žni »Fiat 505«, v dobrem stanju prodam ali zamenjam za potniški dvo-seležni avto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .pod (šifro »Avitota^s«. 1*4065 Pisalni stroj ^L'nderwood«, dobro ohranjen ter 2 dobro ohranjena damska plašča po primarni ceni naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 41. 13879 Moško kolo in 3 velike aloje prodam. Naslov ugodno oglasnem oddelku v »Jutra«. 13955 Lutzova peč erednjevellka, skoraj nova naprodaj na Rimski e. 11. pritličje. 14110 Okrasno grmičevje prenke, glvcifiie, 2 m visoke ciprese in ananas jagode po niz'.i ceni naprodaj na Poljanski cesti 12. 14144 Štedilnik dobro ohranjen in 4 železne straniščne šale proda Jože PraDrotnik, Ciglarjeva ulica 12. 1414.: «Oi rt Adb^dL« Za znamke dam nov eno- do štiricevni radio-aparat. — Interesenti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Filatelist«. 14099 Pisarniško opravo dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Promet« 14123 Potovalno kamero z optiko 1:4. 5 kupimo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14138 Družabnika (со) za peka.rijo sprejmem e primernim kapitalom — Ponudbe na. oglasni oddelek Jutra« ped značko »Pekari ia 10.000« 14083 Motorno kolo s priklopnim vozom, znamke A. J. S., 500 m», električno ln5;o. malo voženo, v najboljšem stanju poceni proda Fu.rlan Ivan. Ljubljana. Krekov t.rg 2. 14076 Otroški voziček leip, poeikljan. zelo dibro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13996 V skladišču Balkan naprodaj t«S malih štedilnikov (TiV-hhe-d) in kriioa sesaika (Fiügelpumpe). ШЭД t • Majhno posestvo ob glavni cesti v predmeet-Ljubljane oddam v najem. Naslov do ve oglasni oddelek »Jutra«. 13964 Hiša na Uncu št. 22 z vrtom, zidana v trgovske «vrhe, popravljena 1929 — v pritličju 4 sobe, kuhinja, veža; v podstrešju s-oba in kuhinja, 2 shrambi te.r neizdelan prostor, prodam aii dam v najem. Ugodna i ega. 20 minut od postaje Kakek. Naslov nove oglas, oddelek »Jutra«.' 13786 Posestvo obstoječe iz restavracije, me-aiije, gospodarskega poslopja in nekaj zemljišča, v Sav. dolini, v bližini Celja, ležeče tik železniške postaje prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 14147 Kredenca za jedilno sobo ,n salonsko ogledalo, oboje z marmornato ploščo, zelo dobro ohranjeno po ugodni coni naprodaj na Starem tr~u št- 221. 13070 Pohištvo 3 cmare, umivalnik in pihalno mizo poceni prodam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 140?^ Jedilnico črno. lepo in moderno poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14059 Več spalnic pelitiranih po zmerni ceni ■proda in sprejema vsakovrstna naročila Iva.n Novak. mizarstvo, Vižmarje št. 65 (Št. Vid). 14087 Pekarno dobro idočo vzamem v najem v prometnem krau. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14051 £ itmevanju Zakonski par ki s« razume na vrtnarstvo in da je ena oseba vedno doma. dobi v koči Zg. Rožnik majhno stanovanje in vrtnf pridelke brezplačne Vrtnarji imajo prednost — Pojasnila daje Camern.ik. Dunajska c. 36. 1396! Razpis. Stanovanje 3 solmčnih parketiranih sob. z zaprto verando in souiki rabo kopalnice, e posebnim vhodom, kosom vrta in drugimi pritiklina.mi o-ddam t 1. majem ali že e 15. a.pri I«. — Vila Alcjzij Franz. Goriška cesta št. 11 — pri novi cerkvi. 1S865 Stanovanje dvo- ali trisobno d pritiklinami išč« za etalno e>olidna stranka dveh oseb. za maj. Ponudbe na og'a? oddelek »Jutra« pod šif o »Stalno in mirno«. 11094 Črno zimsko suknjo težko, po zelo nizki ceni prodam T Mariboru, Prcšer nova ulica -8. pritličje so ba 1. 14151 Lokal na Bledu opremljen, radi bolezni takoj oddam. Naslon v o?rl oddeiku »Jutra«. 13959 Velik loka! za skladišče oddaljen 3 minute od glavne pošte, oddam takoj v najem. — Pojasnila daje Lesna, telefon 2417. 13S60 Majhen lokal na .prometni točki, pripraven za šiviljo, oddam. — Pismena vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 500«. УОб' Obcestni lokal iščem na Jesenicah. Naslov oglasnem oddelku Jutr; 13919 Lokal vsaj 60 m' veük, na pro meinem kraju blizu glavne pošte iščem za takoj a" pozneje Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro Lokal 1930«. 13951 Lokal za trgovino obstoječ iz 1—2 prostorov, . izložbenim oknom, iščem 1 poštev pridejo najpromet-nejše ulice v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13944 Trgovino meš. blaga dobro vpeljano, s hišo, vr tem in travnikom, na lepem prometnem kraju blizu mesta, pripravno tudi za gostilno, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14030 Slaščičarno z delavnico in loikalom, na najprometnejši točki oddam proti odkupnini гта-ven »padajočega inventarja in strojev. Prednost imajo "aščičarji, zmožni izdelovanja kjmdit. Potreben kapital 40—50.000 Din. Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra« pod »Slaščičarna«. 14098 Pisarno po možnosti e telefonom, iščemo na prometnem kraju Ponudbe na oclas. oddelek Jutra« pod šifTO »Promet« 14122 Majhno posestvo okoli 2 orala zemlje in lep sad>.mosnik. zidan hlev. na polovico zidana in polovico lesena hiša. pri Konjicah naprodaj za 49.0on Din. Pojasnile, v gostilni Sut'tor, Konjice. 140S9 Družinska hiša n-ovozidana. e 3 sobami, 2 kuhinjama in majhnim vrtom, v bližini Kr.-.nja takoj na.prodaj. Nasdov v oglas, oddelku »Jutra«. 1396» Gospodar, poslopje s kozolcem, njšvo in vrtem e sadnim drevjem ter hišo s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. z elektr. raBf/vet'ljavo. v najilepši legi v Savinjski dolini, blizu državno ceste, 1 uro cd kolodvora prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13957 Dobičkanosno podjetje prodam sredi L'ub!jane. — Pot-reVn kapita.l 150 000 Din Ponudbe na oglas. odd»'eik »Jutra« port značko »Br«** kottkurecefte, 16766 Izbrano sadje mošancker in bobovee, nad 1000 kg proda Sadjarska podružnica v Ptuju. 13813 Dijaka sprejme boljša družina na stanovanje, ali vso oskrbo. Naslov у oglasnem oddelku »Jutra«. 14062 Dobre vinske sode od ca. 3 hI vzamem т najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sode« 14024 Pekarijo dobro idočo. v prometnem kraju vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« мне Stanovanje 2 velikih sob in kuhinje, v centru mesta oddam e 1. majem. Pcnwdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«. 14068 Tričlanska družina išče stanovanje 1 večje, ali 2 manjših sob s pritiklinami za 1. maj. Ponudbe sa oglas, oddelek »Jutra« pod »Tudi izven mesta«. 1403Ů Stanovanje 2—i eo1 Polnojarmenik najraje tipa Plni i Kav, 70—80 cm, rabljen, vend.tr v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na og'asni oddelek »Jwtra« pod š:fro »Polnoiarmenik«. lf^ö Poravnalni stroj (Abrichtmaschine) nekoliko rabljen po nizki ceDi proda Fran Erjavec. »Pri z ati io-pati«. Liubliana. Wolfova ulica 1-2." " 14100 Damsko perilo čipke, nogavice, angleško blago z a perilo, v vseh barvah. Sprejema se v delo perilo, zavese, entlamje in ažuriranje ter se izvršuje takoj po konkurenčnih cenah. Amalija Zorčič. Kon grešni tri 3. 1412? Kni'ževni dar ,Iu2°?l°ve"ske sokolské matice svojim rednim naročnikom za 1. 1930. I. knjig-o Tyrše ve.í a zbornika, ki sa bosta uredila agilna brata Siber in Šukl.ie. V prvem delu bodo obelodanjeni v prevodu nai-lea:j proirramatični in idejni članki m so-vori velikega sokolskega ustanovitelja, kar bo vsekako dobrodošlo vsem društvenim prosvetarjem in propagatorjem sokolské misli. Kot drugo delo pa bo izšla Sokolská čitanka za naraščaj, kier bo zbral priznani naš voditelj, podstareěina SKJ br. Gang! za sokolsko mladino cvet sokolskih pesmi in sestavkov, ki jim je podlaga sokolská ideologija in miselnost. Zanimiva bo vse-'kakor ta knjiga ne samo za naš naraščaj, temveč bo služila kot dobro štivo tudi marsikateremu članu, ki do sedaj ni imel priložnosti. da v domačem jeziku prečita kai več ideoloških člankov, izieiili v češčini. — Tretja knjiga bo: Zgodovina .iugosloven-skega Sokolstva 1919—1929. ki jo bo spisal br. dr. Fux. bivši tajnik JSS, ki mu je delovanje bivšega saveza vsekakor najbolj poznano. Dva razpisa Češkoslovaške obce sok°lske Zelo zanimivo .ie, da razpisuje předsednictvo čOS program svečanosti na vsesokol-skem zletu v Pragi, ki se bo vršil v spomin 100-letnice Tryševega rojstva v do sedaj največjem obsegu. Vsem predlagateljem za zletni program se ie dalo na znanje samo glavne obrise zleta, vse ostalo morajo izdelati sami. Tega konkuriranja se lahko udeleže člani češkoslovaškega in slovanskega Sokolstva. vendar pa mora biti izdelano vse v češčini aLi slova»",čini. Za najboljše predloge bo odredilo predsedništvo nagrade i-n diplome. Drugi razpis pa se tiče izdelave skupnih vaj na istem zletu. Predpis pušča glede vaj popolnoma prosto v al io predlagateljem, vendar pa jim pripominja, da mora.io biti po gibih in položajih krasne, izdatne, ne preveč težke in fiziološko ter estetično zadostne vrednosti. Priporoča se tudi. da se izdelanemu načrtu prostih ali pa vaj z orodjem priloži tudi godbena spremljava. Tega konkuriranja se lahko udeleži vsak član kakega sokolskega ud.ru-ženja. ki je včlanjeno v slovanskem Sokol-stvu. Razsodbo bo izreklo načelstvo ČOS. To so vsekakor zanimivi pojavi, ki imaš o predvsem to tendenco, da se pritegne k zletnemu delu kolikor mosoče velik krog Sokolov in SokoJic, da se program zleta vsestransko pretehta ter šele nato izdeda definitivoe sporede. Emerson Hongfi: MOŽJE Roman XXIX. POGLAVJE Ko se je nekoč daniío, ie ona přišla in sedla pokraj mene ter se jss.gi-edal.í preko prerije v iskrečo se sliko pokrajine. »Kaj vidite?« «»e je vprašala. »Vidim razvaftre kapitola, v katerem delajo našemu narodu zakone.« sem odgovoril. »Glejte, v razvalinah leži, in to, kar vidim ra niim, je boljše.« Spet me je vprašala, kaj še vidim. »Vidim razvaline visokih stolpov, kjer so z drznimi trditvami pačili resnico. Vidim razvaline verstva, pokvarjenega s tem, da so ga zlorabljali za gmotni dobiček. Vidim tudi razsute hiše, v katerih se ie izvršilo mnogo poslov, feančnih dogüvorov in drugih peklenskih reči — hiše, kjer ie bilo prodanega mnogo mesa. krvi, ljubezni in sreče, pogube in goria. To. kar vidim zdaj. ie veliko lepše od vsega tega.« »Ir, pa — —« je slabotno zašepetala, držeč roko na mojem rokavu in gledaje z menoj preko širne prerije, tja, kjer je vstajal ;*o? privid. »Tam.« sem nadaljeval in pokazal predse, »tam vidimo samo га,:, širen, sladek raj. In sredi raja stoji drevo — edino Drevo.« To ie bil moj svet. Ali ona je gledala na prerijo in njene oči so Me še vedno včerajšnje. V ženi segajo korenine dědičnosti globlje nego v možu. Predpisi družbe so zarezani v njeno dušo. XXX. POGLAVJE Dvojica ■Ravno ko sva spravljala svoj skromni imetek, da bi se odpravila ie pot. sem pogledal okoli sebe in zagledal nekaj, kar sem imel za voika. Sttpalo ie po travi nedaleč od najinega taborišča. Ustrelil bi bil na tisto stvar, pa nisem hotel, ker mi je bilo za volkove škoda smoinika. A nekaj v gibanju živali je zbudilo mojo radovednost; približal sen se ji in spoznal, da je pes. Meni ni dal do sebe, a ko je prišla Ellen, je legel v travo in ji dovolil, da jc stopila skoro tik njega. »Bolan je ali pa rar.jen.« je rekla řn mu vrgla kost. »Hitro, ujemite ga!« sem ji zaklical. »Privadite si ga. Ta pes je za naju cragoceneiši od največjega bogastva.« Jela se mu je "askaii in mu naposled položila noko na glavo, čeprav ji ni niti pomigal z repom niti drugače pokazal prijateljstva. Bil je nečistokrven indijanski volčjak. Eno stran glave je imel odrto ali zmečkano, morda ga je bila kaka sqáw udarila po njej. z namenom, da bi ga v:gia v kotel, a je tako slabo namerila, da ji je žrtev ušla. Za divjaka je pes skoraj enako koristen kakor konj. Zdaj sva imela po tem takem že konja in psa. hrano, orožje in streho. Cas je bilo. da odrineva, bila sva pripravljena za pot. A kam? ,-Zd: se mi,« sem rekel, »da bi bilo za naju najbolje, če bi se držala v stran od reke Platte, kjer je najbolj verjetno, da naletiva na Indijance. Ce ohraniva zahodno smer, dokler ne prideva do gorá. dospeva z gotovostjo nekam nad Laraniie; morda prideva celo že prej na kako cesto.« Po tem lahko vsaj presodi, kako nezadostno je bilo moje znanje zemljepisja glede na to deželo, ki jo .e tiste čase malokdo poznal. »Oče je gotovo že spravil vso vojsko na noge in naju išče,« je rekla Ellen Meriwetherjeva. »Vsak dan naju utegnejo najti.« Toda našli naju r.iso mnogo dni. Dan za dnem sva potovala proti zahodu; ona je jahala na konju, jaz sem hodil s psom peš zraven nje. Napravila sva si bila nekakšne surove sani in prisilila konja, da jih je vlekel. Najina bore prtljaga je bila spravljena v usnjeni vreči, privezani med dva šotorna kola. Psu nisva do na-daljnega ničesar naprtila, čeprav so ogoljena mesta na njegovih plečih pričala, da je vajen tega. Časih sva videla na teh visokih, z bolvam posejanih ravninah kakega bivola, in ko nama je jelo zmanjkovati posušenega mesa, sem se ustavil, da nama dobim hrane; za tako težko dosegljivo divjad, kakor so bile antilope, se nisem upal trositi streljiva. Nekega dne sem prežal pri mlaki, v strugi usahlega potoka, in ustrelil dve bivolji kravi. Delj ko dva dni sva se zamudila z rezanjem, sušenjem in strganjem kože. Spet nama je zaplalo po žilah bujno življenje. Tisti dan sem jo slišal, da je pela, in videl na njenih ustnicah smehljaj. Najin posvetni imetek je s tem tako narasel, da sem sesekal dva šotorna kola in napravil psu majhne sani. Kož sva imela zdaj dovolj za majhen šotor, samo kolov sva še potrebovala. »Kmalu bova v Laramieju,« mi ie rekla. »Bog daj, da ne bi nikoli videla Laramieja,« sem pomislil sam pri sebi. Rekel sem, da hočem govoriti resnico. In resnica je ta, da sem postajal divjak. Želel si nisem prav za prav ničesar več. Mislim, da bi se takisto zgodilo z nekaterim možem — vsaj s takim, kakršni smo bili mi v tistih dneh. Prebredla sva mnogo rek, izmed katerih je bila ena velika — zdaj mislim, da je morala biti reka Platte; a nobena ni tekla tam. k.er sva mislila, da teče Platte. Nekega dne sva prišla na krai. že daleč na severozahodu, kjer sva zagledala nekaj nizkega, nepremičnega, bagrenordečega. Po dolgem ugibanju sva se prepričala, da so to gore. Vendar že se ie bližala najinemu potovanju izprememba ali morda celo skorajšnji konec! i>e nekaj dni in bova tik pod gorovjem. Tam sva se nadejala rešitve, zakaj mislila sva, da bi to utegnili biti vrhunci grebena, ki je pozneje dobil ime Laramie Range. A iedaj se nama je zgodilo nekaj, kar sva neizmerno težko prenesla. Čeprav sem bil prejšnji večer skopčal najinega konja in ga razen tega še privezal z dolgim jermenom iz bivolje kože, se mu je ponoči vendar nekako posrečilo, da se je odtrgal. Ko sva ga pogrešila, sva vsa poparjena zastrmeia drug v drugega. PARK-HOTEL- KASIjVO, BLED otvorjen Industrijsko podjetje živilske stroke, dobro idoče in dobro vpeljano, z vsemi stroji, inventarjem in poslopji, ugodno na prodaj v velikem mestu v Sloveniji. Dopisi pod »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. 5591 Rezilo, ki Vas o zadovolji lil Io! W* POTBAPT-LUXUOSA ROTBART-SONDERKLASSE MOND EXTRA GOLD ROTBART t LIL AI MOND-EXTRA (GRÜN) v*C-4->- * " V* ROTH-BQCHNER IX D„ Špedjalna tovarna aparate* га britje in rezil. BERLIN-TEMPELHOF D N. řeetepelk a JegoslavtJ©: MORIC А. К A L D E R О N. Beograd. Knei Míhejte» Venac 23 a> Kraljevska Banska Uprava Donavske Banovine Novi Sad Tehničko Odelenje Na osnovi rešenja Gospodina Bana Dunavske Banovine V. Br. 8825. od 12. ITI. 1930. god. raspisuie se: * T E C A J za Izraelu idejnih skica za Bansku Palatu u Kovom Sadu« Utakmica je jugoslovenska, kod koje mogu učestvovati arhitekti i inžinjeri državljani Kraljevine Jugoslavije i arhitekti Rusi koji žive ti granicama Kraljevine. Članovi Ocenjlvačkog Suda su: 1. G. Milan Nikolič, Pomočnik Bana Kr. Banske Uprave Novi Sad; 2. G. Dragutin J. Djordjevič. irhitekta profesor Tehničkog Fakulteta n Beogradu; 3. G. Ciril Izekovič, arhitekta profesor Tehničkog Fakulteta u Zagrebu; 4. G. Diordie Gasparini, inžinjer Načelnik Tehn. Odelenja Kr. Banske Uprave u Novom Sadu 5. G. Momir Korunovič, arh. Šef Inspektor Ministarstva Gradjevina Beograd. Zamenici članova Ocenjlvačkog Suda s«; 1. G. ЈашсЈје Krasojevič, Načelnik Kr. Banske Uprave Novi Sad; 2. G. Petar Bajalovic, arh. profesor Tehničkog Fakulteta n Beogradu; 3. G. Bramislav Borota, dr. Gradski načelnik Novi Sad; 4. G. Milan Cvejič, inž. Šef Arhitektonskog Odseka Tehničkog Odeljenja Novi Sad; 5. G. Dušan Tošič, inž. Predsednik Inžinjerske Komore Novi Sad. Za ovu utakmicu Ocenjivački S.nd je sastavio program i odredio nagrade: 1. Prva nagrada 60.000.— Dinara 2. Druga nagrada ■ • • e • 40.000.— » 3. Treča nagrada «»•••* 30.000.—» » i otkupa n sumi «••••■ 40.000.— » Rok "sporuke 15. Juni 1930. godine. Idejne skice moraju biti označene geslom i treba da sadrže: 1. Sve osnove u razm. 1:200 2. Dva karakteristična preseka kroz glavne osovine v razm. 1:200; 3. Svi izgledi 1:200 od kojih obavezno u razm. 1:100; 4. Situacioni plan celokupnog zemljišta 1:1000; 5. Perspektivni izgled iz tačke A. 6. Tehnički opis sa približnom sumom vrednosti gradvevine. Rado ve treba sla ti na adresu: Kr. Banska Uprava - Tehničko Odelenje — Novi Sad Pogodbe utakmice i program mogu se dobiti kod Tehničkog Odelenja Kr. Banske Uprave Novi Sad lično ili postom uz pošiljaj uputnicom 100.— Dinara. 5519 Blagaj-ničarko sprejmem takoj. Mesto stalno, fiksna plača 1500—2000 Din. Potrebno ie znanje nemščine ter se zahteva jam sivo 10.000 Din. Osebno se predstaviti lastniku firme v Mariboru, svratište »Prč srozdtt« soba štev. 7. 5575 Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Sinuc. Ljubljana Wolfova ulica 12. 2tí Novosti Rovutl Železna služinska Brozovig« patent postelia zlot Íiva, s tapeciranim ma-racom. zelo praktična za vsako hiša hotele, pienočiiča, nočne a»ui-be In га potujoče ose. be etane Oin. 4ML— Ras pošiljam po poit-pem povzetlu >та!юk tuaUM* Lesens patent posteli* (tožliiva. • tapeciranim madracom, tele p»ak. cčna sune Oin. 230.— Lefafta »«-vmíaoie— (lis» jctuhl))D«inoviie vrtU «U-B« Din- ISO— L. SROZanOb Zagnb, Ittca n. IZKORISTITE! Prednosti nakupa v predseriji. Oglejte dospele pomladne novosti! Kamgand, Seviotl, sukna za obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Spee. trgovina sukna — Ljubljana Kongresni trg St. 15. laščicarna Novotný priporoča za VELIKO XOČ krasna, cenena, okusna in najpraktičnejša darila kakor piruhe, bonbonijere, čokolado vseh vrst, torte, piškote, itd. Točna postrežba! Vedno sveže blago Tamburice najboljše, tamburic priporoča tvornica I. VARDIAN, Sisak, HRVATSKA, št. 1. Novi cenik pošljem vsakemu. Odlikovan z zlato kolajno in diplomo. 5511 Skobelni stroj 600 mm rezi, s predležjem in gonilnimi jermeni, par let star, v najboljšem stanju, dalje REZKAR s kompletnim orodjem, predležjem in gonilnimi jermeni, z veliko množino raznovrstnih nožev, PRODAM zaradi moderniziranja obrata po zelo ugodni ceni in plačilnih pogojih. 5582 Sprejmem VAJENCA, oskrba v hiši. Strojno mizarstvo M. GOGALA — Bled. Originalni francoski je najboljša na sretu Generalno zastopstvo BARZEL dd. Subotica. Zahtevajte cenovnik. Dobi se povsod. 4461 Naročajte „Našo dobo".1 : : ♦ * : u t : S f I Zalivala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jití prejeli o priliki prerane smrti našega nad vse ljubljenega, srčno dobrega očeta, gospoda Adolfa Mikuša ter za poklonjeno mnogobrojno krasno cvetje, ki ga je predragi pokojnik tako srčno ljubil, kakor tudi za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolnici in sicer v soboto 5. aprila, ponedeljek, 7. aprila in torek 8. aprila ob 7. uri zjutraj. 5600 ŽALUJOČI OSTALI. ♦i ♦i «t ♦ ! : : ♦i ♦i ♦i ♦i ♦i ♦i ♦i ♦i : ♦i ♦i A ♦i : : ♦ I $ v „JUTRU" imajo siguren uspeh! Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.