študentski list
Ljubljana, 31. maja 1967 Letnik XVII             Številka 25
tribuna
akcidemik josip plemelj ~
22. maja je utnrl dr. Josip Plemelj, prvi rektor slovenske univerze in njen častni doktor, dolgoletni profesor matematike, retini čan SAZU, dopisni član Jugoslovanske, Srbske in Bavarske akademije. znanosti, dobitnih Liebenove (1911), Jablonowskega (1912) in Prešernove (1954) nagrade, avtor del Teo-rija analilienih funkcij (1953), Diferencialne in in-tegralne enačbe — Teorija in uporaba (1960), Alge-bra s teorijo števil (1962), Problems in Sense of Riemann and Klein (v Ameriki 1964) in številnih razprav.
Rodil se je na Bledu leta 1873, maturiral v Ljubljani, po študiju matematike z astronomijo na Dunaju. kjer je promoviral 1898, je nadaljeval štu-dije v Berlinu in Gottingenu, postal nato asistent in kasncjc privatni docent na Dunaju. Od leta 1907 do konca prve svetovne vojne je služboval kot pro-fesor na univerzi v Černovicah. »Vrnitev v domo-vino 1. 1919 je pomenila veliko žrtev za njegovo znanstveno kariero, saj je bil v Ljubljani osamljen, daleč stran od velikih matematičnih središč. Toda za razvoj eksaktnih znanosti pri nas je bila nje-gova žrtev velikega pomena. Skoraj 40 let je pre-daval na ljubljanski univerzi matematiko z,a bodoče profesorje, matematike in za bodoče inženirje. Kot neprekosljiv učitelj je budil zanimanje za mateina-tiko nied svo.jimi učenci. Vzgojil je nešteto genera-cij.   (Ivan   Vidav)«
V znanstvenem svetu se je uveJjavil z razisko-vanjem teorije linearnih, diferencialnih in integral-nih enačb, leorije poteoiciala in funkcijske teorije iNajpomembnejša je pnpolna rešitev Riemannovega problema (iorniule, ki so ključ do rešitve, se ime-nujcjo po njem).
Z dr. Plemljem nismo izgubili samo znanstveni-ka svetovnega formata, ampak tudi velikega učite-Ija in človeka.
ob spomladanski skupšcini ss/
študentje sami mnogokrat nekritično sprejemamo probleme, ki so često na tapeti v neštudentskih organizacijah, probleme, ki so posebno aktualni v politiki.
Politiki vidijo uspeh takrat, kadar se ljudstvo množično angažira, zavzema in dela pri akciji, ki so jo oni sprožili ali če se na-sploh dosti ukvarja s političnimi vprašanji. Uspeh pri tem pomeni tako množična udelež-ba na volitvah, kot tudi široka, masovna, šte-vilna in bogata diskusija v samoupravnih or-ganih. Pri tem imajo dostikrat pred očmi prvo fazo naše socialistične graditve, ko je ljudstvo množično in neposredno sodelovalo pri sami izgradnji dežele, ko se je veliko ude-leževalo političnih manifestacij. Politična aktivnost se tudi povezuje z raznimi konflikt-nimi situacijami (pri tem se reče: »poglejte, kako so se ljudje takrat zanimali...«).
Ko ugotovijo, da množice niso tako aktiv-ne, kot »bi lahko bile«, se začne velika hajka za recepti, ki naj množice vzdramijo. (s tem »problemom« se recimo že lep čas ukvarja ZMS«). Pri tem se tisti, ki se ukvarjajo s temi vprašanji celo domislijo, da mora organiza-cija postati »njihova organizacija«, postati mora »odraz njihovih interesov«, interesov tistih, ki jim je namenjena. Pri tem pa raz-iskovalci interesov kmalu ugotovijo- da so ti interesi kaj čudna stvar. Večkrat se pojmu-jejo čisto preprosto. »Raziskovalec« (lahko anketar) pač povpraša ljudi, kaj jih »zanima«. Na osnovi tega spraševanja potem meni, da ve, kaj so interesi teh ljudi.
Toda organizacija, ki se omejuje zgolj na tako metodo, se počasi drobi in izginja. Postane servis, posrednik med širšo družbo
in posamezniki. Odpoveduje pa se svoji funk-ciji, ugotavljanja »občih interesov«, oziroma formiranja teh interesov. Odpoveduje se svoji aktivni politični vlogi (seveda se pri nas ta aktivna politična vloga,. kolikor je sploh je. razume bolj kot prosvetljevanje, razlaganje ukrejx>v oblasti — skratka, kot transmisija.)
Tudi na skupščini študentov so nekateri trdili, da so študentje »nezainteresirani« za delo študentske organizacije, da so »pasivni«, da združenja »ne delajo«. Za vse take kritike, ki se pojavljajo že vrsto let, pa je^načilno to,-da ne precizirajo. kje študentje konkretno, ne delajo, pa bi morali. Resno se postavlja vpra-šanje, kaj pomeni to, da Združenja" ne delajo. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi drugič taki kritiki povedali, katere probleme bi ta zdru-ženja, ki ne delajo, morala razrešiti, pa jih niso. Take prazne kritike pa nimajo smisla.
Nekateri so tudi govorili, da je Univerzi-tetni odbor premalo delal (seveda ni prevec). Vprašanje pa je. ali so bili delegati sploh in-formirani o celotnem delu UO-ja, če so nje-govo dejavnost sploh zasledovali. skozi vse leto.
Vsekakor bo potrebno v prihodnjem štu-dijskem letu še dosti bolj seznanjati študente z delom celotne študentske organizacije in to tako »preko Tribune«, kot tudi preko drugih informativnih sredstev.
Ob koncu še pripominjam, da je bilo raz-pravljanje na skupščini od časa do časa brez-vsebinsko in formalno in delegati niso mogli povedati ničesar novega. Vse kašfe, da bo poli-tiko študentske organizacije morala še vedno krojiti skupina najbolj delovnih študentov.
Anton Frumen
Foto Joco Žnidaršič
2. STHAN TRIBUNA
SAMOTNI  NASPORTNIKI VOJNE
Tudi v naših časopisih vedno pogosteje beremo o ameriških vojaških obveznikih, ki v znak protesta proti ameriškemu mili-tarizmu v Jugovzhodni Aziji sežigajo svo-je vojaške knjižice ali pa se vpoklicu umi-kajo v Kanado. Malo pa vemo o samem gi-banju zavestnih nasprotnikov vojne, kar so v angleščini »conscientious objectors« oziroma v francoščini »les objecteurs de la conscience«. To so ljudje, predvsem vojaški obvezniki, ki zaradi osebnega pre-pričanja nasprotujejo vsaki obliki milita-rizma in organiziranega nasilja. V nekate-rih državah, npr. v Franciji in Nizozem-skem, kjer je vojaški rok obvezen, je dala oblast tem nasprotnikom vojne možnost, da prežive čas obveznega vojaškega roka kot civilisti, ki za državo opravljajo zastonj kakršnokoli družbeno potrebno delo.
V Franciji je danes vsega skupaj le 68 vojaških obveznikov, ki na ta način služi-jo vojsko. Ostalih 200, predvsem kveker-jev, ki zaradi vere ne pristaja niti na ci-vilni rok, prestaja svoje vojaške dneve v zaporih. Francoski nasprotniki vojne ima-jo svoj c*»nter kakih 100 km od Toulousa,
v Pirenejih. Vasica Oust se nahaja le ka-kih 20 km od Andorre in je le malo od-daljena od španske meje. Tu objecteurs de la conscience opravljajo svoj civilni rok pod okriljem mednarodne organizacije SCI (Service Civil International). Najprej nekaj besed o sami organizaciji.
Le to je po prvi svetovni vojni ustano-vil/švicarski inženir Pierre Ceresole z na-mepom, da bi civilni rok postopoma začel po vseh deželah sveta zamenjavati obvezni vojaški rok. S tem bi se morda nekoč ustavila vrtoglava tekma v oboroževanju. Ceresole je svoj predlog utemeljil s teo-rijo, po kateri je vojna v toliko pozitivna za človeštvo, v kolikor se v njej med po-vprečnimi ljudmi pojavijo heroji, ki jih je ustvarila vojna. Iz tega je zaključil, da bi morali stremeti za tem, da bi se tudi v mirnem času v neki obliki začeli med na-vadnimi ljudmi pojavljati heroji, ki pa sve-ta ne bi rušili ampak bi ga zgradili lepše-ga in boljšega za jutrišnje generacije.
V tem je SCI delno tudi uspela. števi-lo mednarodnih delovnih kaijipov, v "kate-rih se v senci Ceresolovih idej pri skup-nem delu srečuje mladina iz najrazličnej-ših dežel, neprestano narašča in se zadnja leta giblje že okoli številke 1000. Ce vza-memo, da je v vsakem takem kampu po-vprečno 15 piostovoljcev, vidimo, da vpli-va organizacije ne gre omalovaževati, če-prav je v primeri s številkami po arma-dah le kaplja v ocean.
Oust stoji v geografskem središču de-partementa Ariege, enega najzaostalejših predelov Francije. Ker gre večinoma za gorski svet, kjer kmetije le životarijo, in-dustrija in turizem pa se še nista imela časa razviti, je jasno, da je problem izse-ljevanja že dolgo pereč. V to okolje je pred nekaj leti prišla skupina zavestnih naspret-nikov vojne. Cilj, ki naj bi ga tu dosegli, je bil idealistično postavljen. S svojim de-lom naj bi prebivalstvu pokazali, da se da tudi na tej zemlji človeku spodobno žive-ti. Delo, s katerim se skupina peča, je predvsem pomoč ostarelim ljudem na vi-sokogorskih kmetijah, ki so po odhodu otrok v mesta ostali sami. Mnogokrat ti vojaki v civilu napeljujejo tudi vodo v vi-sokogorske vasi ali pa do njih grade ceste, ki približujejo prebivalstvo ostalemu svetu.
Mnogo važnejše kot pa samo delo, pa je ideja, ki jo ti fantje prinašajo v to oko-lje, ki samo ne vidi izhoda iz svoje zaosta-losti. Levji delež pri tem imajo že sami stiki s prebivalstvom, veliko vlogo pa ima-jo tudi diskusijski večeri in različna pre-davanja, ki jih skupina organizira skoraj vsak teden. Ker so med njimi najrazličnej-ši ljudje od preprostih delavcev pa do se-meniščnikov, so tudi teme razgovorov do-kaj pisane. Zadnje leto je bilo največ go-vora o Vietnamu in sploh o problemu mi-ru, važno postavko pa zavzemajo tudi ve-čeri, kjer je govora o deželah v razvoju in o ekonomski zaostalosti. Da ima vse to prizadevanje tudi svoje rezultate, sem opa-zil tudi po neverjetni razgledanosti, s ka-tero tam razpolaga najpreprostejši kmet. Le redko kje v Franciji srečaš take zdra-ve in napredne ideje, predvsem kar se tiče razvoja zaostalih in splošnih političnih to-kov v svetu
Ko takole premišljuješ, da bo v Viet-namu kmalu pol milijona ameriških voja-kov, in da je v celi Franciji, ki ima 50 mi-lijonov prebivalcev vsega skupaj le 68 Iju-di, ki so pripravljeni, da zaradi svojega prepričanja izgube v vojski 3 leta namesto običajnega enega leta in pol, se nehote vprašaš ali je objection de la conscience prava pot, po kateri bomo nekoč v bodoč-
nosti ustavili militarizem. Zazdi se ti, da je vse skupaj bolj podobno Don Kihotovi borbi z mlini, toda... ali je sploh še kakš-na druga pot? Ali ni sploh vse le donki-hotstvo? v                                          Milan Smolej
PROTESTI, TODA ZOPER KAJ?
Kot stalni bralec Tribune bi rad slišal iskren odgovor od devetinšestedesetih pod-pisnikov na čelu s tovarišem Lozejem. Njihov že skoraj sarkastičen in potrošni-ško neuravnovešen odnos do topografske poezije nasploh kaže določene elemente primitivnosti in skrajne nepoučenosti o sodcbnih estetskih smereh na svetu. Se-veda mi utegne uniformno ždanovska sku-pina 70 somišljenikov vrniti milo za drago in mi na primeru objave »drekec pekca« očitati isto. Vendar ne gre za to, čeprav bi se utegnili strinjati na tem konkret-nem primeru. Gre pač za to, da so se podpisniki pregrešili, ker so v čustvenem besu pozabili na to, da če že objavljajo v časopisu politično-estetske ocene, da se morajo poslužiti tfstih sredstev, s katerimi razpolaga estetika in ne poulično be-sedovanje. Toda ali ne stoji za tem svoic-vrstna hinavščina? Razburja jih taka ta-pografska poezija oz. ta poezija na sploh! Da, ta poezija je nesmiselna, celo škodlji-va in ne vem še kaj! Medtem pa se pred njihovimi očmi in ušesi (sodim da velik del podpisnikov stanuje v naselju, študen-tovskem) vrši prostitucija, javna popivanja... Zakaj ne podpisujete proti tem. po vaši etični vzgoji, mnogo hu$šim stvarem? Ali morda zato, ker smo Iahko potrcšniki le teh tradicionalnih »do-brin«, medtem ko se ne moremo vživeti oz. nas bolj »zbada« topografska poezija. Avtomobili z italijansko oznako v študent-skem naselju in smrad po vinu nas seveda toliko ne vznemirjajo.            Griša Leban
IDIOTIZMI  No. 3
Dejansko stanje je tisto, ki mu običaj-no pravimo kar zavoženo.
Brez religije ni niti ateistov.
Zakoni so čudna reč. Prav nič se ne drže pravila, da pride skozi majhno luk-njo samo mala glava. Narobe, čim večja je glava, bolj gotovo pride skozi.
Današnji politiki imajo najraje »iskre-ne napore«, ker ti očitno najmanj utru-jajo.
Socialistična praksa je področje, kjer še vedno več ali manj vladajo kapitalistič-na riačela.
Človek je danes že na taki kulturni stopnji, ko lahko z gotovostjo trdimo, da ne potrebuje več kulture.
Dokler bodo reševali vietnamski pro-blem za zeleno mizo in ne na kraju samem, grozi nevarnost, da bo z Vietnamci vred izginil tudi problem.
Razvoj prometa v Sloveniji se kaže v nenehnem naraščanju števila zeber in oslov na naših cestah.
F. Hedl
BASEN O VOLU, OSLU IN JEŽU
Bilo je to v času, ko zdravo je lisico nosil bolni voik. Transportno sta podjetje imela csje in vola a Jež jima je bil za di-rekcijo.
Objavi osel vajen jesti malo, da za pre-voz se mu bo manj dajalo, da kar se nje-ga tiče, odstotkov štirideset manj, zanj dovolj bo piče.
Tako pa ne, dejal je Jež, da zaradi osla bo vol ostal brez posla. Spozna osle kri-vico, da vola nosi kot je volk lisico, zato-rej si pravice išče tja na Gozdno razsodi-šče, le to pa dalo Ježu prav je.
A ne tako tudi življenje, imeli v tuji vasi so kamelo, ki je prevzela njuno delo, ta dva pa — nimata kaj jesti, prazna tovo-rita po cesti.
Pomeni, da kdor posel sek opravlja ni nujna, da tudi ga upravlja, da le prečesto je samoupravljanje, navadno samozado-voljevanje.
Vest Viktor
TRIBUNO UREJAJO:
FRANGE AN2EL (TEHNICNI UREDNIK), IZTOK GEISTER, MITJA JERMOL, BO2IDAR LA KOTA, TONE PACNIK, MARKO POGACNIK, RUDI RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK)
TRIBUNA   —   IZDAJA   UO   ZSJ
-   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II     — TELEFON   21-280    -    TEKOCI BAČUN     501-8-78/1    —    LETNA NAROCNINA    ZA    STUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST   NDIN   —   POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV IN POTOGRAPIJ NE VRACAMO
—   TISK   CP   DELO,   LJUBLJA-NA, TOMŠICEVA   1, TELEFON 23-522 — POSTNINA  PLACANA
VGOTOVINI
JUNAK NAŠEGA ČASA
Neverjetno - včasih je tudi njemu rdeča barva pomenila oviro!
ZDRU2ENO PODJETJE ISKRA KRANJ
Industrija za elektromehaniko, tele-
komunikacije,   elektroniko,   avtoma-
tiko in elemente
Kranj
ŠTIPENDIJE Tovarna kondenzatorjev Semič
—  fakulteta za elektrotehniko — 1 štipendija — smer splošna šibki  tok:   1  štipendija —  smer splošna   elektronika
—  fakulteta za elektrotehniko — jaki   tok:   1   štipendija   —   smer merilna tehnika
—  fakulteta za strojništvo:
1 štipendija — tehnološka smer
—  fakulteta za naravoslovje in teh-nologijo: 1 štipendija — kemijska tehnologija
—  pravna fakulteta:
1  štipendija
—  ekonomska fakulteta:
2  štipendiji.
(Pogoj in ostale informacije so na-vedene v razpisu v št. 24, na 3. stra-ni.)
TRIBUNA STRAN 3
Po dolgotrajnem prizadevanju, podpori Univerze, je tudi Ljubljana, po zgledu Za-greba in Beograda leta 1958 dobila svoj študentski zdravstveni zavod. Ta zavod pa vse do leta 1965 ni mogel v celoti zaživeti, ker je za celovito dejavnost primanjkovalo prepotrebenih prostorov (spomnimo se sa-mo prostorov na Miklošičevi cesti). S spre-selitvijo v nove prostore (stolpnica v Ilir-ski) pa je zavod končno lahko začel izvajati svojo dejavnost neokrnjeno, kar je videti ne samo v fizičnem obsegu dejavnosti, ampak tudi v kvalitetnem dvigu. Ta štu-dentski zdravstveni zavod sicer še ni enak razvithn študentskim polildinikam v dru-gih univerzitetnih središčih, vendar se jc njegova dejavnost že precej razmahnila. Tako organizira stalne zdravniške preglede ob vpisu na Univerzo in ob odhodu, dalje ima celodnevno spiošno zdriavstveno in zobozdravstveno službo. Omogoča klimat-ska zdravljenja na morju in na Gorenj-skem. Organizira dietno prehrano za bol-ne, nadzor hrane po študentskih menzah, stalen nadzor higienskega stanja po štu-dentskih dotnovih itd. Tudi vsi Inozemski
UKINITEV ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ŠTUDENTOV?
študenti so pod stalnim zdravniškim nad- . zorstvom zavoda, tako ob prihodu in v času študija. H kraju gredo tudi študije, po katerih naj bi zavod za zdravstveno varstvo študentov dobil še večji pomen. Univerza v Ljubljani sedaj končuje raz-iskovalno nalogo, s katero želj pokazati na nujnost organizacije zdravstvenega var-stva v okviru Univerze in na potrebo po enotnem socialnem zavarovanju študentov na osnovi statusa študenta; podobno, kot imajo to urejeno v Franciji, ZRN, Itajiji, Avstriji ter ZSSR in DRN (študijska leta bi se predvidoma tudi štela v pokojninsko dobo). Taka ureditev bi prav gotovo zah-tevala samostojen zdravstveni zavod v okviru Unrverze, odpravila pa bi tudi ne-katere probleme (pocenila poslovanje) se-danjega zavarovanja, ko ima zavod oprav-
ka   z   različnimi   kategoiijami   zavarovan-cev.
V te lepe načrte pa je vnesla precejš-njo zmedo informacija zdravstvenega za-voda Ljubljana (medobčinski zdravstveni centei1), da je za zavod za zdravstveno var-stvo študehtov predvideno, da se integrira v skupen zavbd za področje mesta Ljub-ljana. še več, dejavnost novega zavoda bi se razbila v več novih enot skupnega za-voda. Potrebno je tudi opomniti, da nova organizacija zdravstva mesta Ljubljane niti ne bi predstavljala nobene pocenitve. Pocenitev bi predstavljala za zavod satno poenotenje zdravstvenega zavarovanja štu-dentov.
Kaj Iahko rečemo o teh novih »integra-cijskih«  težnjah?
Dokazovati potrebnost posebnega zdrav-stvenega zavoda za študente, se nam zdi skoraj nepotrebno. Za nas študente je važ> no to, da imamo svoj zavod, ki bo pozo. ren predvsem na tisto, kar je specifično za študenta. Za samo Univerzo in študent-sko organizacijo pa je tak zavod nujno potreben, saj ima s tem pregled nad zdrav-stvenim stanjem študentov. Zdi se mi tudi nepotrebno navajati čisto medicinske raz-loge tiste znaešlnosti, ki se javljajo pri študentski populaciji in ki tudi narekujejo obstoj posebnega zavoda. Navedimo samo še to, da imajo take, oziroma še bolj razvite študentske zdravstvene zavode v ostalih republikah in tudi v drugih dr-žavah.
Sicer pa je potrebno reči, da morajo imeti pri zavodu glavno besedo tisti, ki so ga ustanovili in prispevali zanj sredstva (Univerza oziroma skupščina SRS) in ti-sti, ki so vezani na njegove usluge. To pa so  študentje.
Sklepati o zavodu mimo teh dvek fak-torjev pa pomeni delati račun brez krč-marčja.                                   Tone Pačnik
(Nadaljevanje   iz   prejšnje   številke)
Da je temu res baiko, diovoj jasno spiričuoe naše stališče, da nima-mo nič proti temu, če bi se strokovni na-zivi pisali za imenom. Nekateri kritiki na-šega prizadevanja v letu 1963 tega niso mogli doumeti, ali pa niso hoteli, in so nam v časopisju očitali otročjo zaverova-nost v titule, užaljenost, častihlepje in ne vem, kaj še vse. Najbrž nam je vsem jasno, da na takih osnovah ni mogoče no-ben resen dialog.
Za kaj naj bi bil doktor medicine edi-no primeren naziv za diplomanta medici-ne seveda ni mogoče dokazati, kakor ni mogoče kaj takega dokazati tudi za noben drug strokovni naziv. Mogoče pa je uvide-ti, zakaj je ta naziv primernejši od naziva zdravnik. Poleg že prej povedanega bi se lahko spomnil na pritožbo na zakon o akademskih naslovih, ki jo je poslala FO ZS Zvezni skupščini leta 1963, v kateri je problem podrobno razčlenjen in so naša stališča razložna. Ne bi kazalo vsega tukaj ponavljati, omenimo naj samo splošno uveljavljenost naziva doktor medicine v zgodovini, med ljudstvom in v svetu, ne-ustreznost naslova zobozdravnik, ki je sa-mo ljudsko itne za doktorja stomatologi-je, z ničemer upravičeno časovno mejo, pred katero so zdravniki dobili ustrezno diplomo in po kateri jim jo odrekajo izenačenost s študenti drugih fakultet (n. pr. kemiki ne dobijo naslova kemik, tem-več seveda povsem pravilno inženir kemi-je, itd.).
Ozrimo se zdaj še na drugo vprašanje, ki smo si ga zastavili v začetku. čemu je bilo potrebno vzeti naziv doktor medicine oziroma doktor stomatologije? Vsak za-kon naj namreč ima svoj namen in svoje pozitivno poslanstvo. Kaj naj bi ta zakon izboljšal, k čemu spodbujal, čemu kori-stil? Ali bi bil danes, ko se v okviru re-formnih prizadevanj uveljavlja načelo pra-vilnega vrednotenja strokovnega dela, tak zakon sprejet? Kaj ni to neke vrste urav-nilovka na izobraževalnem področju? Ali je zakon spodbudil več zdravnikov k znan-stvenem delu za pridobitev doktorja zna-nosti? Najbrž ne, sicer pa je to speciali-stični pojem in nima z doktorjem medici-ne dosti zveze. Mar naj bi zakon kaj pri-speval k načelu o enakopravnosti delovnih ljudi in boljšim medčlOveškim odnosom? Mar nam ni vsem jasno, da se da te prob-leme reševati edinole z razvojem pravic delovnih ljudi v našem samoupravnem si-stemu, ne pa, s takole administrativno do-ločbo.
Kakorkoli že, življenje je sporno določ-bo zakona obšlo. Nenaravna meja med kolegi doktorji in nedoktorji se ni mogla uveljaviti, praksa naslavljanj je ostala ta-ko, kot je bila poprej.
Za sklep moratno ugotoviti, da je števi-lo nedvignjenih diplom preseglo že vse razumne meje in da je že zadnji čas, da se nekaj ukrene. Razprav je bilo že dovolj — ne sicer pred sprejetjem zakona, kot bi to moralo biti — temveč potem, a tre-ba bo preiti k .dejanjem. Ker so določbe zveznega značaja, se bo stvar urejala v zveznem merilu, prosimo pa pristojne fo-rume v Sloveniji in slovensko javnost, da nas v naših prizadevanjih podpre.
Vašo Pišot je prikazal problem statusa absolventa na medicinski fakulteti:
Enoletni absolventski status je v velja-vi na vseh ostalih medicinskih fakultetah v SFRJ z izjemo reške fakultete, ki je absolventom naklonila 9 mesecev. V 62. členu statuta MF v Ljubljani pa piše, da status študenta preneha tudi, če študent ne diplomira najpozneje v 6 mesecih po koncu zadnjega semestra ustrezne stop-nje. Ta člen je vnešen v statut v skladu s 122. členom statuta univerze v Ljubljani, ki točno določa, da mora študent diplo-mirati v 6 mesecih po končanem zadnjem semestru. Ta statutarna določba pa ne upošteva specifičnosti študija na naši fa-Vulteti.  V kliničnem  delu našega študija
ZBOR ŠTUDENTOV AAEDICINE IN STOMATOLOGIJE
imamo 17 izpitov ter 4 kolokvije — dejan-sko so tudi to izpiti, le da se ne vpisujejo ocene v indeks. K večini teh izpitov se študent ne more prijaviti pred koncem desetega semestra. Majhna anketa med študenti letošnjega petega letnika pa kaže, da ima povprečen študent, ki je pridno študiral in redno opravljal izpite, pred vstopom med absolvente v~indeksu 4 do 5, največ šest kliničnih izpitov ter nekaj kolokvijev
Zato verjetno ne bodo nikogar začudile naslednje številke: Od 123 študentov, ki so absolvirali študij na naši fakulteti v štud. letu 1965/66, je do 9. 5. 1967, ko so bili ti podatki zbrani — diplomiralo 35 ali 28,4 %, do 31. 3. 1967, ko so po dolo-čilih fakultetnega statuta izgubili status študenta, je diplomiralo 21. absolventov ali 16,8 %. In to je generacija študentov, ki so jo burna leta muhaste študijske re-forme prisilila in tudi privadila na inten-ziven in resen študij.
Primerjava z generacijo, ki je absolvi-rala leta 1964/65 in je študirala še po sta-rem učnem režimu. Od 188 absolventov je v predpisanem terminu diplomiralo le 12 ali 6,4 %. V času enega leta do 1. 10. 1966 pa 48 ali 25,6 o/0.
Lahko trdimo, da ima večina medicin-cev, ki absolvira 10 semestrov, vsaj po-vprečen inteligenčni kvocient. Dobro se tudi zavedajo, da jim danes, v času refor-me in čiste ekonomike, le čimhitrejše k končanju študija daje upanje, da bodo morda prišli do službe. Znane so jim tudi posledice izgube študentskega statusa: iz-guba pravice do socialnega zavarovanja, bivanja v študentskih. domovih, prejema-nja štipendij in podpor, moškemu delu pa grozi še vpoklic v JLA. In kljub temu jih v danem primeru diplomira tako majhno število. Zato upravičeno sklepamo, da je študijska obremenitev prevelika in je ab-solvent ne zmore v določenem času. Eno-letni absolventski status je tisti minimum, ki bi omogočal končati večini študentov, ne pa le nekaj izredno nadarjenim oziroma takim, ki delajo izpite po principu »kar bo, pa bo«. "
S strani fakultetnih organov ni pomi-slekov za spremembo 62. člena statuta, ki ga bo v letošnjem letu obravnavala skup-ščina SRS. člen naj bi se po novem gla-sil: Status študenta preneha tudi, če štu-dent ne diplomira najpozneje v enem letu po koncu zadnjega semestra.
Socialnoekonomsko problematiko štu-dentov medicinske fakultete je orisal Uroš Skalerič:
Socialna strnktura študentov MF vpisa-nih v prve semestre:
leto        delavsko kmečko uslužbenci ostali
%            °/o             «/o              %
1962/63          16             9              60              15
1964/65          11             4              63             22
1966/67          15             5              69             21
Iz teh podatkov je razviden sorazmer-no velik odstotek študentov iz uslužben-skih družin in zaskrbljujoče majhen delež študentov iz delavsko-kmečkih družin, ki celo rahlo pada.
Kje stanujejo študentje v času študija: doma   študentski   privatno
domovi
medicinci           51 %          21 %          28 «/o
stomatologi       47 %          26 %          27 «/•
Ti podatki veljajo za šol. leto 1966/67 in kažejo, da postajft- študij medicine in stomatologije privilegij tistih, ki izhajajo iz bolje situiranih družin oziroma tistih, ki imajo to srečo, da stanujejo v Ljublja-ni in bližnji okolici. To situacijo še po-slabšuje stalen padec števila štipendij in minimalen porast povprečne višine štipen-dij na naši fakulteti. Tako vidimo, da je imelo v šol. letu 1964/65 na oddelku za medicino štipendije 40 % slušateljev s po-vprečno višino 19.000 starih dinarjev. Pro-cent štipendij v šolskem letu 1965/66 je padel na 25<y0 (med.) in 27o/o (stom.). Povprečna višina je zrasla komaj na 20-.000 starih dinarjev. V 1966/67 vidimo nadaljen padec štipendij. To vse kaže, da živi mno-go študentov medicine in stomatologije v težkih materialnih pogojih in da bi bilo treba za izboljšanje stanja ustrezno dvig-niti število štipendij kakor tudi posojil. Seveda pa posojila niso ekvivalentna šti-pendijam, ker ne zagotovijo službenega mesta in nalagajo določene finančne ob-veznosti, ker je treba ob zaposlitvi dolo-čen procent vračati. Potrebno bi bilo omo-gočiti čim večjemu številu študentov bi-vanje v študentskih domovih in zaostriti kriterije za bivanje tistih študentov, ki ne izpopolnjujejo študijskih pogojev.
Sekretar Stane ŠELIH je obrazložil no-vi zakon o organizaciji zdravstvene službe. Sledila je obširna diskusija. Polgejimo, kaij so o obravnavanih protolemih menili posa-mezni   diskutanti.
STAŽ
Sekretar ŠELIH: Staž naj bi se financi-ral iz istega vira kot zdravstvmo varstvo. Mest za stažifanje naj bo toliko kot diplo-mamtov.
DEKAN prof. dr. Marij AVčtN: Staž že deset let ni logiono in praktično nadaljeva. nje študija. Prof. dr. Andireja štampar je rekel: Le fakulteta je tista, ki lahko vodi in organizira staž. Vsak zdravnik bi moral sprejeti nase dolžnost učiti mlajšega kole-ga.
Doc. dr CVAHTE: Predlagal bom na se-stanku direktorjev regionalnih skupnosti za socialno zavarovanje, da se organizira financiranje staža regionalno. Sredst/va, ki so z to na razpolaigo na sekiretariatu za zravstvo, so odločno premajhna. Vsakeiniu" je treba oinogočiti, da si pridobi lastno spoznanje in zrawniško veščtno. Za to mo-rajo biti sredstva, druga^ naše pedagoško delo   ni   končano.
Doc. dr. OZVALD: Vzitrajati je treba pri zahtevah o stažu in pri borbi za pravilno delitev sredstev v okviru zdravstvenega varstva.
Doc. dr. ŠEGEDIN: Vodenje in progra-miranje staža bi se danes lahiko uredilo. Stažiste naj vodijb zdravniki v bolnicah, nadzorstvo niad tem naj imajo predistojiniki zdravstvenih zavodov. Financiramje se ver-jetao ne bo dalo kmalu v celoti rešiti.
Akademski prof. dr. BRECELJ: Staž je doteaz insuficienoe študija. Današinje ome. jene možnosti niso nekaj traijn^ja. Per-spektive   so   vaše.
Dr MOZETIČ: Einolet,ni staž je prekra-tek. Vztrajajte pri svojih zalitevaih o stažu.
STROKOVNI   NASLOVI
Dekan protf. dr. AVČIN: Potrdilo o di-plomirariiju je enaikovredno diplooni. Mrbvi kapital (inedvigiijene diplamie) problema ne reši. Primemo bi biio, da bi uvedli diplom-sko   dielo.
Doc. dr. CVAHTE: Zdravnik je velik naslov,   večji   od   dotktarua.
Doc. dr. OZVALD: Slavensko zdravniško drušfcvo podpira pfrizadevanja za unaditov akademsikih   nazivov.
ABSOLVENTSKI    STATUS
Dekan prof. dr, AVČIN: Faikulteta ne naspra+uje legaliziranieimiu eooletmieimiu ab-solventskemu statusu. Skupščina še ni rek-la zadnje besede. Do takrat se bom posLu. žil deikanske praivice in v posameznih uipra-vičenih primerih podaljšal aibsoliventski sfcaitus.
Doc. dr. ŠEGEDIN: Sedaj zahtevate eno leto, potem bo kmalu zahteva za leto in pol. Vcasih snio bolj pridno študirali. Res da ni urejeno sociailno zavarovanje itd^ vendar je nemogoče, da bi te bonitete za-htevali   od   družbe   kar   naprej.
MO2NOSTI    ZA   ZAPOSLITEV
Sekretar ŠELIH: Sedanji zdravniiki so preobremenjeni. Tu je možnost za zaposli-tev novih moči. Treba bo biti skromen pri izbiri delovnega mesta in včasih bo nujno treba  nekaj   časa čakati nanj.
Doc. dr. CVAHTE: Delovna mesta so. Cele stroke so, ki so odprte, nezasičene.
Doc. dr. OZVALD: Razpisi za zdravnike so še. Zgodi se tudi, da ni prijave na raz-pis.
Doc. dr. ŠEGEDIN: Sami zdravniki bi morali biti solidarni. Zdravstveni domovi so zaprti vase. V mojih letih smo vokHitira-li do 7 let, tudi sedaj bo treba počaikati.
Dr. MOZETIC: Novi zaikon o on^aniza-ciji zdravstvenega varstva nudi več mož-nosti za zaposlitev. Na podrooju preventiv. ne medicine je dopusten le korak naprej, ne   torak   nazaj.
Zbor je dokazal, da je le malo proble-mov, ki jih bo mogooe rešiti v doglednem času. Večina gosfcav nas je vtapodibmjala k potiEpežljivosti in -vstrajanju pri doseda-ruj©m načinu dela, ki se je izkazal za do-cela jalov, tako še vedno ne vidimo pri-merne poti in možnosti za hitrejše reše-vanje neurejenih problemov. Vsefeaikoir ostaja še nadalje olprto viprašainje progra. mirainja, vodenja m programiranja staža. Poudariti je treba, da podaljšain aibsol. ventski status ni neka bomiteta, pač pa dcv volj dobro argumentiraiiia zažiteva in nojtj-nost študentov MF. Analiza regioaialne in socialne srtukture štuidenitov MF kaže sliko splošnega stanja na umiverzi, vendar je to stanje na medicinski faiknlteti bolj zasfcrfo-ljujoče zaradi daljšega študija in neure-jenega financiranja staža. Kljub nekate-rim optimističinim izjavam nas še nadalje najfoolj vznemirjajo slabi izgledi za zapo-slitev bodočih diplomantov MF. Nasveti za volanterstvo in potrpežljivo čaikanje boljših dni nam niso sprjemljivi. Poročilo   o   zboru   pošiljiamo:
1.  Skuipščini   SRS
2.  Socialnio-zdravistveneimiU zboru skiipšči-ne   SRS
3.  Republiškemu   sekretariatu   za   zdnav-stvo   in  socialno   varstvo
4.  Svetu   za   šolstvo
5.  Bektoraibu   uiniverze   v   Ljnnbljiaini
6.  Univenzitetneimu   odboru   ZŠJ
7.  Dekanaitu   medicinske   fakultete
8.  Zavodu za zdravstjvo in socialno var-stvo
9.  Unedniiitvu   Tribume
10.  Uredništvu   Dela
11.  Skupnemu odtoanu študenitov medicin« in   stomatologije   Jugoslavije
Fakultatni odtooa ZS MF
4.STRAN TRIBUNA
Od nekdaj so pure košata perjad s perjaničastim repom in tolstim rdečim podbradkom. Pure so pavi manj premožnih.
Ante, sin očeta Anteja in vnuk deda Anteja, je go-jil purane, purani pa so redili njega, kakor so prej re-dili njegovega očeta in deda Anteja. Purani so bili nje-goi) ponos in pisana vojska njegovega dvorišča...
Nekega dne pa je Ante z grozo opazil med svo-jimi purani nekaj pošastnih primerkov. Kadar so se ti naščopirili, je bil njihov rep tako mizeren, kakor da bi bil nekdo v peso zapičil nekaj kurjih peres. Ante je pričel tuhtati, od kod ti izrodki, naposled pa je po-tuhtal, da je bil zadnje čase pogosto pri njem na obi-sku čika Jovo. Ante ga pravzaprav zapazi vselej šele takrat, ko je Jovo že v hiši. Nikoli še šjor Ante ni vi-del, kako čika Jovo prihaja. In Ante se poskuša spom-niti čika Jovinih puranov... Da, prav on goji takšne s perjem vsaksebi. Res, da je cena takšnih na trgu malo večja, toda njihovo perje kljub vsemu ni tako »prvo-klasno« kakor tisto, ki sta ga zapustila Anteju njegov oče, temu pa njegov ded. In Anteju je naenkrat vse jasno. Domisli se, kako Jovin oče in ded nista imela docela razčiščenih predstav o tem, kaj je njunQ in kaj od drugih. Ante si je dejal, da je to Jovanu v krvi. Ante pa je samo enkrat poizkusil, če bi se dalo zame-njati čika Jovine kure z njegovimi, a je pri tem razbu-ril cel kokošnjak. Ne, Ante je bil prepošten, da bi se mu kaj takega posrečilo.
čika Jovo pa je zdd*j docela neopazno zamenjal ne-kaj njegovih najljubših primerkov z rodovnikom in tnu podtaknil svoje: Ante je sklenil, da se to mora v kali zatreti in se je o tem mnogo posvetoval s svojo Mare. In glej, nekega dne se je na plotu, tistem neda-leč od šole, pojavil napis: PUROMAN. Sramotilka se je bleščala med ostalimi kakor komet med zvezdami, na eni od še praznih letev plota. Na drugih skodlah je še pisalo, da sta Milan + Milena, da je Nikola mlajši magarac, da je Vesna neponovljivo in še nekaj samo-stojnih ali kombiniranih občil s področij udejstvo-vanja neponovljivega in neponovljive. Vmes je bilo tudi nekaj skic, ki jih ob prevnetem risanju bikov in drugih živali še niso slikali v jami Altamiri. V srenji je završalo. Takoj je bilo jasno, da sramotilka leti na čika Jovico, kar pa morda sploh ni bilo res; morda tudi ni bila sramotilka, sploh pa ni letela, ker so imeli na tistem plotu šolarji razgibalne vaje pred urami le~ popisa. Ugčtovili so, da je tisto napisal Ante, šjora Anteja sin, čudaško ^vzgojen mladenič. čika Jovica je prihrumel k Anteju in zahteval, da mu to pojasni, na koga je letelo in kaj pomeni tista beseda. Ante pa je to spoznal za priložnost, da se pomeni o puranih. Ali se čika Jovici ne zdi, da so tistile purančki zelo podobni njegovim? čika Jovo je sprva rekel, najneje govno, potem pa je sknšal pametnemu šjor Anti do-
PURANI
povedati, kako je sicer odnesel nekaj njegovih pura-nov, a ne z namenom, da jih zmakne, temveč samo zato, da bi lahko pogrešil svoje, ki jih je barba Anteju prinesel zato, da bi nekoliko popravil enolično vrsto šjor Anteja. Ante je nato dejal, da ima on purane z lep-šim perjem, Jovo pa ga je zavrnil, da je to stvar pogle-
dov in svetovnega nazora. Sploh pa, kaj se punta? Ali nimajo vsi purani na dvorišču vzornih bradic? In ali niso vse zdravo rdeče? No, torej? čemu potem tiste čečkarije po plankah, dragi Ante, boga ti!
Ante je rekel, da se vendar ne bodo sprli zaradi otročarij. Jovica je s tem soglašal, vendar je dejal, da bi bilo koristno, če bi svojega sinčka malo po prst-kih. S tem si bo prihranil, da ne bodo za to začeli skrbeti v šoli.
Vsa srenja je naslednje dneve pričakovala, kdaj se bo pokazal Ante mlajši s podplutbami, kruljavih nog in brez šopa las. Toda Ante mlajši je nemoteno pisal svoje domače naloge. čakali so, ali bo kdaj izgi-nila vsaj tista beseda. Toda ta se je zažrla v skodlo in ni je spral niti dolgotrajni naliv, khje pregnal od plota celo miličnika, katerega so za tam v bodoče predvideli.
Zato je čika Jovo obiskal Anteja v spremstvu Ni-kole. Ta naj pove, ali nimajo vsi Antejevi purani perja in vzorne brade. Nikola je to potrdil in dejal, da ni potrebno, da sploh pogleda. Jovo mu je dejal, naj le gre, naj vidi. Seveda, vsi purani imajo perje in pod-bradke. No torej, zakaj potem človek sramoti čika Jo-
vico?, Da, to ni prav. Bržkone \ma Ante kakšne kom-plekse. Ali mu ni morda čika Jovica kdaj prevzel kake punce?
šla sta k Anteju in dejala, naj se pomiri. Naj po-gleda purančke, kako so zadovoljni. Ali niso krasna perjad? In naposled, ali Ante sploh ve, kaj si puranč-ki želijo. Dejala sta, da bi moral predvsem to upošte-vati. Kajti ne jedo samo oni njegove koruze, ampak tudi on je njihova jajca. Haha! Ante je zmajal z glavo in vprašal Nikolo, če on kdaj povpraša magarcajpo tem. Nikola je dejal, da magarac ni puran, ki nese jajca. Ante je odvrnil, da so purančki z njim zadovoljni, medtem ko se našopirijo vselej, kadar se prikaže čika Jovo. Kar postrani jih začne nositi in strašno porde-čijo. čika Jovo je dejal, da so to pač purani, da pa se sčasoma še pes privadi na pogostega gosta. Kakršen gospodar, takšni purani. Ante naj malo razmisli glede tega, če mu je kaj mar za ugled srenje, za katerega blagor morajo vsi skrbeti. Nikola je to potrdil in de-jal, 6e je čika Jovo puroman, da pa je šjor Ante pu-ranist.
Po tem obisku je šjor Ante svetoval svojemu sinu, naj bo priden in naj hodi iz šole naravnost do-mov. Kajti čika Jovice je dejal, da sta prva stvar ugled in blagostanje srenje. če pa bodo nasprotovali njemu, je to dvoje v nevarnosti.
Očetje so So zbogali, v lase pa so si skočili mulci. A da bi mladega Anteja tepli, to bog ne daj. Zaživela je samo lesa sred\ srenje. Na njej so se pojavile črke v vseh barvah, v majuskulah, minuskulah, v kurzivu z ilustracijami. Poročale so, da je mladi Ante čisto na-vaden purjek, da mlademu Anteju gledajo peresa iz riti, da je Ante — bante-kontrabante, da sta Ante + Zoja, da je Ante tistoliz, opremljen z neponovljivim. Poleg je bila še ilustracija: topič z dvema kolesoma in preklan krožec z gloriolo. Na stenčasu osrednje hiše je bila objava za predavanje pod naslovom Pu-ranizem — da ali ne??? Lajnar in njegova žena sta pro~ dajala ob skladbi »Puranček« puran.prvovrstne pre-proge in električni fruiaši so zložili kolo o Jovan-puraniju. V nekem protidržavnem listu v zamejstvu pa se je pojavila pesem, ki se je začenjala z naslednjimi besedami: »Ante, tvoj bes se dviga iz purjih lupin, be be be be...« Na, in na kraju so z neke privatne za-bave raznesli se vic o tem, kako se glasi po Jovinem pura: Puran-mater-mu. In Ante? Ante-mater-mu. He-hehehe.
Mi ne jemo puranov. Jaz bi bil za to, da bi bili spre-vodniki na avtobusih bolj previdni. Predlagam tudi pošti, naj dostavlja priporočena pisma samo poobla-ščenim osebam. Kadar kupujete žarnice za baterije, ne kupujte tistih za dva, temveč za tri vate. Tako si boste prihranili nekaj denarja...
Jaro Novak
Ste že kdaj razmišljali, koliko težav in poti je po-trebnih, preden postanete državljan, hočem reči akti-ven državljan. Tudi sam sem bil globoko ganjen, ko sem pričel razmišljati kaj vse je potrebno ubogemu človeku, da lahko slovesno izjavi, da JE.
Ne boste verjeli, toda vsa stvar se zaplete že ob rojstvu ali pa še nekoliko prej. Zakaj vprašanje biti ali ne biti državljan (natančneje novi državljan), ki očitno še ne tangira vas oziroma vaše osebne volje, je tehtno že takrat, ko vas medicinska znanost še nima za človeka tj. homo sapiens, dasi že v tem trenutku kažete očitno namero to tudi postati. To je vprašanje, ki mu posvečajo izredno važnost, čeprav se sicer tiče bolj vas, ravno mati in zdravniki. Preprosto rečeno, da ne odločate o svojem nadaljnjem življenju vi, am-pak matere same (to se dogaja običajno ilegalno in zato imamo to dejanje kot inkriminirano) in zdrav-niki (njih visokost dr. h. c, ki opravi to povsem le-galno). Slednje se zaradi vaše neizkušenosti oziroma nezmožnosti odločanja ali kar zaradi objektivnih vzro-kov tolerira kot pravno zakonito. če ste ob taki odlo-čitvi, kot rečemo, potegniti kratko, postanete mrtev temeček nekega življenja in končate v odplaki in kot taki seveda pri nadaljnjem uveljavljanju človeških, in pozneje državljanskih pravic, odpadete. Vas so to-rej eliminirali ali kar diskvalificirali. V primeru pa, da ste to kritično obdobje, ki traja do treh mesecev, prestali, imate vse teoretične možnosti za nadaljeva-nje poti, tj. za višji plasma,
Zdaj sledi samo rojstvo, ki prinese zopet kup te-žav. Sam vaš prihod kot medicinski pojav bomo izpu-stili, ker mislimo, da je število tistih, ki tu odpovedo, razmeroma malo. Težave se prično potem, ko ste že dobili prvo priznanje, da ste tukaj, udarec po ta zad-nji. Tega ne jemljite kot žalitev, sploh pa se že zelo zgodaj navadite na udarce, čeprav lete na ne ravno moralni del vašega telesa. Tipična težava v tem ob-dobju ste velikokrat kar vi sami. Imate namreč še zelo slab spomin in vam zategadelj nikakor ne uspe najti še drugi soustvarjalni faktor vašega spočetja ali po domače očeta. To je vprašanje biti ali ne biti brez očeta, ki pa v bistveni meri ne vpliva na vaš razvoj v prvi fazi odraščanja. Treba je priznati, da je to vpra-šanje vseeno važno zato, ker odloča o vaših prvih oseb-nih dohodkih. Pod vašimi osebnimi dohodki se v tem obdobju razumeta otroški dodatek in alimentacije. Slednje le v primeru, ko postane aktualno vprašanje očetovstva in se nekdo sam javi ali pa ga določijo. To terja nekaj administrativnih poti, ki pa se vas osebno ne tičejo. Omeniti je treba s tem v zvezi, da je posled-nji dohodek v obliki alimentacij običajno višji kot prvi tj. otroški dodatek. Poglejmo nekaj težav, ki na-stopajo tudi ob tem vprašanju.
S tem, da ste se rodili (kot boste videli velikokrat pozneje), še ne dajete prav nobene garancije, da res živite. Pravno bi se temu reklo, da vam manjka »cor-pus delicti« ali dokaz. Zato napravite najbolje, če se rodite vpričo babice ali zdravnika ali pa vsaj dveh prič. Tako se boste že zgodaj navadili na priče, ki vas bodo poslej spremljale vse življenje in bodo nekako prešle v vaš osebni inventar. Ko ste torej dobili pismen dokaz (opremljen z žigi in podpisom babice ali dveh P*ič — po možnosti ne sorodnikov^, da ste se rodili,
ALI NAŠ KRIŽEV POT
šele potem lahko zahtevate vaš prvi osebni dohodek. S tem v zvezi vam svetujem, da ste prvorojenec ali pa vsaj med prvimi na družinskem planu. To je vašno za-radi dejstva, da dobi pri nas tisti, ki se je rodil prvi (po praviln, kdor prej pride več melje), tudi več de-narja. Zakaj v tem primeru bo vaš brat ali se-stra dolila že občutno manj denarja, To je ta-koimenovani regresivni otroški dodatek. Prosim nikar ne protestirajte  fčeprav so na zahodu drža-
Peter Baloh, lepljenka, 1966
ve, ki imajo ne le enak ampak tudi progresivni otro-ški dodatek), da to ni enakost. Utegne se vam zgoditi, da vam kdo postavi vprašdnje, kako si kot neproduk-tiven član družbe sploh upate zahtevati to, do česar še sicer niste upravičeni. Zato je najbolj pametno, da v tem primeru molčite. še druga težava je ali kar vpra-šanje, če boste sploh dobili ta dodatek. To je težava, ki povzroča skrbi vašim staršem. Nastopi namreč pro-blem posesti v nepremičninah oziroma v zemlji, od katere je odvisno, če ste upravičeni do dodatka. Za vas je važno, da se sprijaznite s tem, da imate ali pa tudi nimate otroški dodatek. Alimentacije so pogolavje zase.
V slednjem se kaže še nek drug odnos, ki pa že bolj očitno tangira tudi vas. V začetku, do vdšega osve-ščanja, ta odnos za vas še ne predstavlja nekih živ-Ijenjskih problemov, izkaže se pa, da ima lahko tudi daljnosežne posledice. To so t. i. okoliščine rojstva ali še bolje v kakšnem odnosu ali stanu je bila v tre-nutku vašega prihoda, vaša mati. Tu ločimo dva stana (tretji — ločenec, tu ni tako bistvenj: prvi zakonski in drugi samski. Ker je slednji lažji in slajši se vam utegne pripetiti, da nastopite šivljenjsko pot ravno v času, ko je vaš roditelj v tem samskem stanu. Obče-človeško je tak stan v trenutku, ko je na vidiku vaš prihod, še vedno nekoliko pohujšljiv, vendar vas naj to ne prestraši. Posledica vašega rojstva v teh okoli-ščinah je vaše prvo ime ali oznaka — nezakonski ali vulgarno pankrt. Z ozirom nato, da ste se ali pa se boste rodili v modernem času in v mestu (na pode-želju je to še nekoliko drugače), to res ni nič čudnega ali amoralnega. Se pač zgodi, če človek ne pazi, kot bodo komentirale na glas (kaj se reče tako okoli vo-galov ni znano) bližnje in daljne sosede. Ta nezakon-ski pomeni isto kot vanbračni in nakazuje, da ste se rodili izven nečesa splošno veljavnega. Pomeni, da mati v trenutku vašega rojstva ni bila v stanu, ki mu pravimo zakonski tj. civilno flahko tudi cerkveno) 2 vašim očetom. Pozneje imate zaradi tega nekaj du-ševnih težav vendar samo v primeru, če se vaša mati ne poroči (z vašim! očetom seveda). če ste zakonski tj. rojeni v tej zvezi skienjeni pred spočetjem ali pa nekaj pred rojstvom, te težave odpadejo. če ste pa nezakonski, pa imate pravico (v vašem imenu bo to storila mati in ji lahko zaupate, ker pozna vašega očeta verjetno bolje kot vi) do alimentacij.
Nekako v tem obdobju, ko imate že vso doku-mentacijo o svojem rojstvu, sledi še nekaka formal-na podelitev vašega imena ali krst. V večini primerov s tem še ni konec težav, ker je za vas pripravljenih cel kup mogočih in nemogočih imen, ki jih predlaga vse sorodstvo vključno stric, ki je ravnokar prišel iz Amerike. Jasno, da pride do problemov, ker hoče vaša mama kakašno sodobno moderno ime kot Karmen, Stela, Suzy, Darko, Branko, Sandi, nakar stara mama (njo je treba slej ko prej upoštevati, ker postane va-žen vzgojni faktor) kategorično izjavi, da s tem ne bo nič in da se spodobi, da dobite bolj krščansko ime kot Magdalena, Izidor, Anastazija, Polikarp itd. Običajno zmaga v tej borbi mama ali pa se zgodi, da zaradi vpli. va stare mame dobite kar dvojno ime: redmo Karmen Magdalena ali Darko Frančišek. Tudi pri podelievanju
Nadaljevanje na 12. strani
TRIBUNA STRAN 5
uu iicuavncui cicii^u v. CfajsKega v Tribuni z drie 17. maja 1967 bl se zaustavil, ker se nanaša na oceno slovenske filozofije, o kateri sem pisal, in ker je obenem primer »mlade« slovenske filozofije, ki se predstavlja kot »nedogmatično«.
Na podobne članke se nisem in se ne bom vedno sproti odzval. želim. kot pravi Cankar, stati bolj »v areni življenja« kot »v areni literature«. Zato tudi y bodoče ne bom odgovarjal na vsako drugačno mi-šljenje, še manj na vsako drobno zbadanje, ampak le kadar se pojavi kaj takega, da gre že za stvar samo.
V slovenskih revijah se je, na primer, nedavno pojavilo nekaj člankov »nedogmatične« filozofije o morali, katerih, neutemeljenost bi bilo kaj lahko po-novno pokazati — kot sem naredil že na lanskem simpoziju o mor&li. Zlasti pa se nisem spuščal v po-lemiko z njimi (čeprav so nekateri povsem netočno prikazovali moja stališča), ker sem pripričan, da se je nujno v tera trenutku — razen znanstveni raziska-vi morale — predvsem posvetiti borbi za globlje uresničenje določenih etičnih stališč v Zvezi komu-nistov, ki lahko veliko bolj vpliva na našo družbo kot zgrešeni, toda še dosti osamljeni članki.
Ob pozornejšemu čitanju članka V. Gajskega ni težko iz njegovega konteksta nedvomiselno zapaziti, da ta pisec — potem ko zavzame držo pravičnika, ki zahteva pošteno diskusijo — poskuša nekorektno pripisati mojemu članku o slovenski filozofiji1 »ne preciziranost« in »nekonkretiziranost« take vrste, da naj bi predstavljale nič manj kot staro dogmatično (= stalinistično') metodo pisanja in delovanja.
Tovariš Gajski, nastopate kot da sploh ne po-znate mojih »konkretnih« ocen sodobne filozofije, kot da se, globoko čudite, kaj da sem z njiml mi-slil! Toda Vi ste vendar, skupaj z menoj, v preda-valnici filozofskega oddelka, prisostvovali zelo po-dobnim in svobodnim razpravam o Heideggru, Sar-tru, neopozitivizmu, neokantovstvu itd. ter o njih raz-likah in vplivih na našo filozofijo. Precej konkretnih podatkov in ocen o vplivih sodobnih smeri na našo družbeno — etično prakso sem navedel tudi v članku v Praxisu št. 4—6, 1966, ki je bil predmet širše javne diskusije na simpoziju o etiki
Ali ne bi mogel biti — govorim Vam kot človek človeku — resnično užaljen, kc vidim to spreneveda-nje in malo polakirane (zato tem manj simpatične namige o moji nezado^tni »objektivnosti«, nezadost-ni »iskrenosti«, o starih metodah, obenem se pa spomnim, da sem z dc^ro namero dopuščal, da vi in drugi v seminarju obširno iznašate svoja stališča o Heideggru itd. in da sem se iskreno trudil biti ob-jektiven do vseh mladih filozofov. če so še tako »svobodno« diskutirali
Že zdavnaj ni v Sloveniji nobena skrivnost, za katere tuje filozofske smeri gre. Določeni filozofi so sami javno zapisali, da se čutijo sorodni Heideggro-vim in Sartrovim nazorom, drugi pa so konkretno pisali o teh tokovih (na primer, dr. Dušan Pirjevec v Sodobnosti 1962, št 10, Boris Majer v Teoriji in praksi 1966, št 11 in 1967, št. 1 in 4). V reviji PRAXSIS (ki jo pisec spremlja, pa bi mogel to za-paziti) je bila objavljena leta 1966, št. 4—6 ocena ameriškega filozofa H. L. Parsonsa, ki je bil dalj časa v Jugoslaviji. Del njegove ocene, ki se očitno nanaša na »nedogmatieno« smer slovenske filozofije: »Dmga grupa, sa središtem u Zagrebu u Hrvatskoj, i u drugom redu u Sloveniji, vratila se »humanizmu« mladog Marksa. Osim toga, zbog svoje blizine Nje-tnačkoj mnogi intelektualci u sjevernozapadnoj Ju-goslaviji znaju njemački, pa su tako pretrpjeli egzi-stencijski utjecaj vodeče žive ličnosti njemačje filo-zofije, Meideggera.« (podčrtal V. R.). Po tem konkret-nem podatku je »nedogmatični« del slovenske filozo-fije pravzaprav samo drugovrsten sprejemnik Heid-eggrovega vpliva
Seveda, treba bo še dosti delati, da bomo dobili podrobno dokumentirano oceno o vsej slovenski filo-zofiji in o vplivih -nanjo. Toda že v izhodiščih mo-jega kritika je toliko apriornosti, protislovnosti in površnih razlag, da po taki poti ne bomo prišli do omenjene ocene   pa niti do plodne razprave.
Iz moje ocene, da nove nemarksistične smeri ni-so pomenile »u svojim osnovnim tačkama po pravilu ništa novo«2, pisec izvleče zeio poljuben sklep, da gledam na nemarksistične smeri, kot na nerazlikova-no celoto. To pa je mogoče nelogičen skok v njego-vem lastnem sklepanju. če govorim v množini o »os-novnim tačkama« nemarksistične filozofije, je ooit-no, da za mene ne obstoji v tej filozofiji ena sama nerazlikovana »tačka«, ampak da je v njej več raz. ličnih stališč (že v gimnaziji bi dijak moral izvedeti, da je celo v okviru posameznih filozofskih sistemov po več nasprotnih, dosti absolutiziranih osnovnih stališč, na primer metafizičnost in dialektičnost pri Heglu in Aristotelu).
rr
O ,,NEDOGMATICNI
SMERI V SLOVENSKI
FILOZOFIJI
če kritik ne bi tako apriorno želel pripisati meni nesmiselno tezo o popolni enovitosti evropske filozo-fije, bi zlahka našel v istem mojem članku trditev, da je zelo površno govoriti o* »poziciji jedinstvens evropske filozofske tradicije«. (Praxis 1967, št. 1—2, str. 147 zgoraj). V članku poudarjam na istem me-stu, da »u dosadašnjoj evropskoj filozofiji postoje izrazito suprotne tendencije«. Ta citat kaže, da je pisec dosegel vrhunec »točnega« navajanja sogovor-nikov teksta, vrhunec »objektivnosti«, ko meni pri-pisuje tezo o enoviti evropski filozofiji.
Ob tem pa sam pisec napravi že drugi svoje-vrsten skok od svojih lastnih trditev. Najprej zahte-va diferenciranje evropske filozofije, trenutek nato pa sam govori, brez vsake omejitve, kot da cela so-dobna nemarksistična filozofija predstavlja »ne le novost« z ozirom na dokantovsko filozofijo, temveč tisto pasivno dremavost in dogmatičnost marksistič-ne misli«.
Tretji orjaški skok v sklepanju napravi pisec, ko meni posredno pripiše, da ocenjujem slovensko filo-zofijo kot dogmatično v »celoti«, se pa prav pri tem sklicuje na moje besede »usled takve usmerenosti priličnog dela savremenog slovenačkog filozofiranja« (podčrtal' sedaj V R.). Res je nerodno opozarjati kogarkoli, ne samo strokovnjaka za filozofijo, na razliko med delom in celoto.
Enako »pogumen« preskok naredi pisec, ko naj. prej sprejme mojo oceno, da je »slovetnaoka filozo-fija zaostajala daleko iza društvenih potreba,« takoj nato pa že podvomi v očitna dejstva, da v Sloveniji ni bilo skoraj nobenega razvoja filozofskih disciplin, da je bilo malo filozofiskih del in kadrov. V čem pa naj se izrazi »močno zaostajanje« filozofije, če ne v nezadostnosti del, kadrov in v zastoju filozofskih področij. Pisec bi to zvezo lahko videl, če ne bi apriorno težil. navzlic vsem dejstvom, prikazati kot da je »nedogmatski« del filozofije razvil bogato ust-varjalnost.
Pisec namreč pripisuje številnim mladim filozo-fom (in »ost&lim« avtorjem) zaslugo, »da je Jugo-slavija, tako v praksi kot v teoriji, naredila vidne korake naprej in se osvobodila okostenelega dog-matizma«.
Jugoslavija se je začela na vseh področjih bu-diti iz dogmatizma že okrog 1948. leta. Pri tem ni prednjačila večina tistih filozofov, ki jih sam pisec uvršča med »nedogmatične«. Prav nič ni junaško pretiti dogmatizmu in birokratizmu potem, ko je kot izgrajen sistem v Jugoslaviji že zdavnaj propadel. Tudi objektivna analiza slovenskili revij za deset let nazaj odkriva neznatno število člankov (celo vrstic!), ki pripadajo stalinističnemu dogmatizmu, dosti pa fi-lozofskih in leterarno kritičnih člankov z nekritično sprijetimi elementi iz nem&rksističnih smeri (so pa tudi članki, ki ne gredo ne v eno ne v drugo skupino). Prav nič težko ni objektivno iztehtati — če kdo to želi — kateri dogmatizem prevladuje da-nes na filozofsko-teoretskem polju.
Nekaj konkretnih besed o »vidnih korakih na-prej«, ki naj bi jih po piscu naredila »nedogmatična<; filozofija. Eden od prispevkov, ki je v slovenskem »nedogmatičnem« krogu žal dosti hvale, je vseboval tudi »novo« misel, da dialektika In materializem nista med osnovami Marksove filozofije. Ce ostanemo samo na ravni najosnovnejših standardov znanosti — brez najmanjše želje, da politično strašdmo z Marksom — ima gornja trditev o Marksu isto znanstveno vred-nost, kot trditve: dialektika ni med osnovami Heglo ve filozofije, Aristotel ni med utemeljitelji tradicio-nalne logike, Kopernik ni eden od tvorcev hileocen-tričnega sistema, 2+2 ni 4.
če kdo zares meni, da naj bi taka in podobne te-ze bile vrhunski prispevki slovenski filozofiji in druž-beni misli ter »brezkompromisnemu boju mnenj« — je to samo znak precejšnje zmede v delu »nedogma-tične misli«. Eden od vzrokov teh nepotrebnih začet-niških težav je tudi nekritičnost do sodobnih ne-marksističnih smeri: ob njih nastaja — na način kot ga je. opisal Parsons — osociacija, da naj bi bil Marks samo »filozof človeka«, toda brez dialektike kot bistvene sestavine svoje antropologije rn celotne filozofije.
iNiicdar nisem trdil — kot mi pripisuje pisec — da so slovenski »nedogmatični« filozofi imeli samo težave. Politika do njih je nihala od neupravičenih administrativnih pritiskov do liberalističnih . božanj (z dosti variant vmes) ter tako vnašala dodatno zme-do v filozofijo. Največja napaka politike do filozo. fije in družbene misli je bila, da si ni aktivno in vztrajno prizadevala, da slovenska filozofija uresniči že zdavnaj v človeštvu razvita merila in oblike znan-stvenega vrednotenja, ki najbolj organsko ločujejo zrna od plev in edina vzpodbujajo stalno in zdravo rast. To je eden od osnovnih vzrokov, da ni bilo ustvarjenega razvoja nekaterih humanističnih, zlasti pa filozofskih ved. Obča raven teh ved je bila zato dolgo nizka. Ob taki ravni se morda kakemu politiku res lahko zdi, da so trditve kot je ona o »Marksu brez dialektike« sveži izumi nove humanistične filo-zofije, mladi ljudje pa se, če dobe odkod podporo v boju mnenj«, res lahko čutijo s takimi tezami na vrhuncu slovenski misli.
. Nekateri iz kroga »nedogmatikov« so večkrat imeli ali še imajo ugodne pogoje za filozofsko delo (mesta v filozofskih institucijah, stipendije, revije, podporo posameznih funkcionarjev), pa niso kaj več naredili zaradi nejasnih predstav o nalogah in sme-reh slovenske filozofije, a te nejasnosti so v veliM meri izhajale iz nekritično sprejetih elementov dru-gih filozofij.
Dosti težja kot teh »nedogmatikov« pa je bila pot onih, ki so se že pred desetletji odločili na druž-beni in filozofski boj na vseh frontah: tako proti bi-rokratizmu kot proti vsem oblikam stare politične desnice (od klerikalizma do liberalizma), tako proti stalinističnemu dogmatizmu kot proti vsem drugim dogmatizmom, t.j.proti kakršnemukoli nekritičnemu sprejemanju tujih nazorov. Kdor je stopil v boj na vseh bojiščih, je seveda moral računati na udarce ne samo z ene, ampak z vseh strani, na to so mu kljub kvalifikacijam in delom desetletja zaprte filo-zofske institucije, da mu leta in leta leže pozitivno ocenjena dela (in to ne ocenjena samo v »prijatelj-skem« kragu) in da mora večkrat sprejeti tudi skraj-no pomanjkanje kot edino možnost znanstveno-filo zofskega dela.
Eden od tistih, ki so šli po tej poti, sem bil tudi jaz. čeprav je pri meni dolga vsaj že dvajset let, sem jo sedaj, na tem mestu, prvič javno omenil. Na to imam pravico in dolžnost, ker so nosilci t. im. »brezkompromisne borbe mnenj« pokazali tako veli-ko hrabrost, da mi ob vsem mojem dolgoletnem za-držanju in delu delijo javne lekcije o poštenosti, is-krenosti in da javno namigujem na moje nekakšne stalinistične metode. Stalinizmu na filozofskem polju sem se javno uprl med prvimi3, takrat ko je bil čas za to, ne pa sedaj ko je filozofsko-teorijska borba s stalinizmom v glavnem že boj z mlini na veter (dru-gače je seveda na političnem polju). Imam pravioo javno izraziti svoje moralno ogorčenje, če mi javno prihajajo lekcije iz različnih krogov,' ki so često imeli boljši položaj v naročju naše precej svobodne in ne več tako siromašne matere Slovenije, a zago-tovo nisem manj delal, nikakor bolj plitko oral niti se manj odločno boril kot oni. če moj kritik ni bil o tem obveščen, če je le površno poslušal take ali drugačne govorice — se je bil dolžan obvestiti, pre-den reče javno, odgovorno besedo.
Najvažnejše pa je to: kako bi vsi, ki smo odgo-vorni, čimveč doprinesli, da Slovenija na filozofskem polju ne bi bila kakršnakoli provinca, ampak eno od ustvarjalnih področij. Dolgotrajno slovensko izkust-vo kaže, da ne nastaja nič jedmatega in mehaničnega sprejemanja tujih nazorov, kompromisarstva, iz drobne solidarnosti grup in iz njih izvirajočih pri-jemov: iz drobnega se rodi samo drobno. Nobenih resničnih novih idej in problemov ne more biti v »idejnih žariščih«, ki so na hitro sklepana iz navi-deznih »originalnosti«. Ne mislim, da je usoda le redke vnaprej izbrala, da ustvarjajo filozofijo (Leni-nova formula: 10% talenta + 90% dela). Dosti jih ima za filozofijo intelektualne zmožnosti, toda tudi in še zlasti v filozofiji odloča o plodovih dolgotraj-na, temeljna življenjska usmerjeiiost, o kateri od--loča vsak sam.
Dr. Rus Vojan
1  Objavljen v časopisu PRAXIS 1967, št. 1—2 in se preje v Sodobnosti 1966, št. 7.
2  Pisec citira (ne vem zakaj) moj članek v srbo-hrvaščini  (iz PRAXSISA)  čeprav je bil dosti preje objavljen v Sodobnosti.
3   Med prvimi  sem  v  Jugoslaviji napisal  javno kritiko   Stalinovega  »Diamata«   (objavljena  v  reviji Mladost, 1051 št. 5—6, str  407), a še pred smrtjo Jo-sipa Visariomoviča sem objavil nekaj stotin bomen-tarjev— kritik stalinizma.
To moje pisanje se nanaša samo na članek dr. Vojana Rusa v 1-2 številki letošnjega Prarisa: »O dosedanjem m bodočem razvoju slovenske filozofije«, na prigovor, ki mu ga zastavlja V. Gajski v Tribuni, ter na sedanji odgovor Vojarta  Rusa.
Tovariš V. Rus pravi: »leoretska vrednost savremenog fiiozofiranja zavisi pre svega od sledečih merila: koliko su opšta filozofska stanovišta dokazana pojedinačnim i posebnim činjenicama; koliko su stanovišta filozofije di-jaiektički celovita, svestrana, koherentna i precizna. Sve opšte zakonitosti, pa i one, koje istražuje filozofija (npr. opšta suština čoveka i sveta), postoje kroz posebne i pojedinačne pojave. Zato je dokazanost veza izmedju po-sebnog, pojedinačnog i opšteg jedan od osnovnih kriterija za saznanfu vrednost pojedimh filozofskih stanovišta«
Toda, če njegovega lastnega človeka merimo s tem merilom, ugotovimo, da se ne drži lastnih načdt. Kje svoje mnenje fsplošna stališča) o posameznih fitozofskih stru-jah v Sloveniji dokazuje na posameznih primerih, moč svoje »generično-didlektične filozofije« v neposredni kon-
,,NEKONKRETIZIRANOST" IN ,,NEPRECIZIRANOST"
frontaciji z nasprotnimi oziroma nekoherentnimi stališči in tezami? Tako je vsebino svoje filozofije razvijal Marx in drugi in tak je najbolj prikladen način za afirmacijo vsake nove jilozofije. V navedenem članku pa kaj takega ni opaziti. Za bralca, ki še ne pozna teh smeri, je taka informacija prav lahko tudi dezinformacija, ker ostaja na ravni mnenja, je nepripričljiva. Zanj samo potecialno vse-buje resnico: mogoče to povsem drži, lahko pa, da to tudi nič ni res.
Drugo pa je, da stojita ločeno, vsaka sase, na eni stra-ni ta posplošena informacija, na drugi pa najbolj splošne, skozi posamezno in posebno neverificirane definicije »ge-nerično dialektične filozofije«.
Vprašanje je, če torej po vsem tem lahko rečemo kot tovariš Rus: »Upamo, da bo bodoči razvoj slovenske
filozofije jasnejši, na osnovi ocene njenega dosedanjega razvoja in utrjevanja mesta fiiozofije v humanističnem socializmu.«
Očitek V. Gajskega o »nepreciziranosti in nekonkre-tiziranosti« ima torej kljub vsem pripombam v odgovoru V. Rusa svojo težo. Toda treba je tudi pripomniti, da je bil članek, na katerega leti njegova kritika, pisan kot re-ferat za ustanovno skupščino slovenskega filozojskega dru-štva, torej za tiste, ki problematiko slovenske filozofije bolj ali manj poznajo.
Pripomnil bi še, da fmogoče?) ravno »generično-dia-lektična« filozofija uspešno prevlada filozofijo »nihiiizma«, ki razvrednoti vse vrednote in vzpostavlja svobodo posa-meznika kot samovoljo posameznika. To pa ne samo, da je težko vskladiti z Marxovo tezo v »Manifestu«, da je svoboda vseh posameznikov pogoj za svobodo vsakega posebej, temveč ima za posledico spiošno moralno dez-orientacijo, kar v vsakdanjem šivljenju opašamo na vsakem koraku. Toda vprašanje je, če to svojo »nalogo« lahko opravi na tak Tiačin.
Božidar Lakota
kaj in kaka
stanovanje ne sme in ne more biti nikoli dovršeno — popolno. človek nin nikoli fizično in duševno popoln-dokončan. v svojem razvo-ju ne ostane na mrtvi točki. krivuljo razvoja in  propada  ni  mogoče  matematično  določiti.
in ako je človek v neprestanem gibanju in razvoju, če stare potrebe izginevajo in nasta-jajo nove, če se v splošnem vsa človeška ob-. dajajoča narava spreminja, naj bo to, kar človeka neprestano obdaja — to je oprema stanovanja ali stanovanje v splošnem — mrtvo, nespremenljivo, v večne čase urejeno? -
živi pa mnogo ljudi, ki zahtevajo izvedbo pobištva v takozvanih slogih. na primer: ba-rok, empire, bider mayer ali pa moderno.
gledališče je človeku neobhodno potrebno. potreba po lastnem odru nadvladuje smisel za udobno domovje ...
smešno je predpisoVati, kje in kako naj stoje posamenzi deli stanovanjske opreme — Ijudem vse urediti od stranišča do pepelnika. Povsem pravilno je, če ljudje prestavljajo svo-je pohištvo po ljubi volji in vsakočasni potre-bi. pri tem odobravam početje, da svoje stare slike, dobitke tombol, spomine raznih dru-žabnih prireditev in drugo vsakojako ropotijo, ki jim je ljuba in mila ter vseprek zaprašena, navlečejo v svoja stanovanja, ki so vzidana za vsakogar in za nikogar, ki so samo podaljšana eesta kot pot med stojnicami vaškega sejma.
v stanovanje donešena drobnjarija je lahko okusna ali neokusna, za ljudi je vsak tak pred-met del družbenega života in zaupne intimno-sti. ako urejem stanovanje, skušam dane pred-mete urediti človeško in ne umetniško nečlo. veško — to iz razloga, ker sem arhitekt. čudim se, da se pusti cela kopica ljudi terorizirati po takozvanih arhitektih za notranjo  dekoracijo.
so takozvana mizarska podjetja in delavni-ce, ki izdelujejo stanovanjsko opremo: ne zato, da bi človek udobno stanoval — temveč zato, da dobe pri fotografiranju lepe slike. to so risane arhitekture...
fotografija ne podaja snovi.
moje hotenje je pa, da ljudem v stanovanju čutijo snov, da ta nanje učinkuje v podanem izločenem prostoru, da čutijo snov lesa, ki jo prevzemajo s svojim čutom, vidom, tipom, da se lahko udobno vsedejo, in stol na čim večji površini telesne periferije čutijo terpo-peko: tukaj sedim udobno — popolno. kako hočem na fotografiji človeku, ki fotografijo gleda, dokazati tako, da čuti, kakcv udobno — dobro se na še tako dobro fotografiranem stolu sedi.
fotografija ne pove ninčesar, ona riše lične ali nelične slike, ki odvajajo človeka od bistva snovi. krivda fotografije je, da si ljudje ure-jajo stanovanje zato, da interijer lično izgleda, in ne zato, da bi udobno stanovali.
fotografija vara in izdelova-lci načrtov od-nosno izdelovalci pohištva so vzgojeni v me-todi varanja. zrasli so v slikanih arhitekturah in utemeljujejo svoj obstoj samo z ličnimi risbami in lepimi fotografijami. delajo to s prevdarkom ln samolastnim uverjenjem, ker vedo, da so ljudje toliko bedasti, da jim zado-stuje risana ali slikana odnosno fotografirana iluzija. oni stanujejo v slikani iluziji in so po-nosni na svojo bedastočo. pri tem so nasproti sebi tako malo uvidevno pošteni, da si nočejo na nikak način priznati, da stanujejo v teh risarijah s samozatajevanjem ...
...vse se dela samo tako približno, kratko-dobno — za občudovanje. to ni nikaka arhitek-fcura.
mislim, da je napačno, ako si ljudje na~ bavljajo pohištvo iz dragocenega tropičnega lesa ali drugih dragocenih snovi. vedno mo-rajo paziti, da česa ne poškodujejo in s časom postanejo sluge pohištva, mesto da bi pohištvo služilo njim.
. ..mizarji in trgovci s pohištvom nimajo nikakega smisla za živo snov...
... v dinamičnosti žive prevratne dobe tudi individualnost propada. načitano romantično čutenje samostanske vzgoje zahteva vsestran-sko izvežbanost v trpinčenju žive materije, kar krasno dosezajo z dragim ročnim delom da štedijo v kvaliteti in zapravljajo na kvan-titeti...
... ko mine romantična navdahnjenost ro-mariov in kapricijozna samovolja bo človek spoznal živo materijo in njeno živo oblikov-nost...
... arhitekt, nekak vseznalec, mora pa uva-ževati smisel današnjega življa — prehodno dobo — to je boj tradicijonalnega, vsesplošne-ga hierarhičnega vpliva z nastopajočo — ved-no širše kroge zavzemajočo socijalno dobo.
ing. arch. dragotin fatur Tank 1927, št. 1 ,/2
Revija za novo umetnost Tank je izhajala leta 1927 v Ljubljani. Izšli sta dve številki 1 ,/2 in 1 i/2 — 3. Urednik: Ferdo Delak. Sodelovali so med drugimi: Avgust černigoj, Kurt Schwit-ters, Tristan Tzara, F. Onič, L. Micič, Albert Einstein, Marinetti, Lunačarski, špacapan in drugi. Revija je objavljala prispevke v izvir. nem jeziku in originale linoreze. Imela je za-st<^>sfcva v evropskih centrih.
Op. ured.
iz zbirke skupine 0,03 »poezijeseveda 66«, ki je pravkar izšla
rekviem &a robotom
TA-TA, TATA-TA
TA-TA, PK-TI TATA
PK-TI PKTI
TATA-TI, PK-TI
UUUUUUUUUUUUU TITI,
PK-TI, TATATA
TI-U, TITI-U,
PK-TI UU, U,
TITI-U, TITI-U, TI-U
PKTI TATA TI, PKTI-U
TITI TITI TI, TI, TI,
PK-TI, U
PK-TI, U
TI-U
U-U-U-PKTI U
uuuuuuuuuuu u, u-u, u-, -u ------u.
v kletkah, čivčiv,
ali pa tiče kje drugje.
Kljub temu pa mi ni čisto
vseeno,
čeprav je tudi Mišonka vztrajala na svojem
in berem Tribuno.
Bežite, dokler je še čas!
In ne pozabite na vžigalice,
brez njih ne morete pozobati
vsega.
Ni še prepozno. Ko bo
konec, bom povedal,
do takrat pa vendarle še malo
počakajte
(tukaj ni klicaja, pike pa sploh ne)
In poslušajte lahko glasbo,
ki še pozna skladnost med obliko in vsebino.
safety
munifesi
ostudna pošast malc se vali po nebesil in bog je ustvaril že rdeče zvezde temoti rja slepo strme na zeml in bog je ustvaril m mi (vsi) manifestir   stvo mi   (vsi)   morimo mi (vsi) ubijamo di mi (vsi) zatiramo (v mi (vsi) sovražimo mi (vsi) strižemo h mi (skoraj vsi) smo
in kot te sreča svobc spoznaš da si mrlič gnilo truplo in življenje postane
potem zasovražiš pi in jo skušaš napolni pa ti $ploh ne uspe
bodi prazen bodi ostrižen bodi naivert bodi slep bodi gluh bodi nekritičen bodi ponižeri
mi (tsi) te bomo sp^dse
mi (vsi) ti kličemo
ne bodi nuligan
zato
ne pleši
ne poj
ne riši
ne piši
ne pij
ne poslušaj
mi (vsi) mi (vsi) mi (vsi) mi (vsi) mi (vsi) mi (vsi) mi (vsi) (vse)
strižemo
zapiramo
pretepamo
ubijamo
posiljujemo
kastriramo
mučimo
svobodne
stovenska knfi&evnost 1943 —1965 (stotttka ntaiiv«.  Ijjsttoljjan« 1967)
Izid literarnozgodovinskega pregleda sodob-ne slovenske književnosti (prva knjiga se ukvarja s poezijo in prozo, naslednja bo govo-rila o dramatiki, publicistiki, esejistiki in lite-rarni zgodovini) pomeni nedvomno pogumrio dejanje avtorjev Borisa Paternuja, Helge Glu-šič-Krisper in Matjaža Kmecla. Pogumno zato, ker v slovenski literarnozgodovinski tradiciji nismo vajeni knjige, ki bi govorila o sodobnem slovstvu, ki je le malo odmaknjeno, ki ga ži-vimo ali ki šele nastaja, hkrati že znanstveno, to je z metodo literarnozgodovinske sistema-tizacije, periodizacije, in seveda kakovostne presoje. Zavoljo teh okoliščin bi bilo potrebno o Slovenski književnosti, njeni vsebini in me-todi, spregovoriti obširneje, saj se ob njej zbu-ja cela vrsta asociacij, misli, pomislekov itn. Pričujoči zapis nima takih namenov. Omejuje se zgolj na kratek povzetek vsebine knjige in na nekaj pripomb.
Avtor prvega (najobsežnejšega) dela knjige, ki govori o slovenski povojni liriki, je dr. B. Paternu. Njegovo periodizacijo sodobne slo-venske poezije poznamo že iz njegovih poprejš-njih sestavkov, in zdaj ni doživela bistvenih sprememb. Opira se na generacijsko načelo, kar pameni, da druži pesnike v različne izpo-vedne in stilne tokove na podlagi njihove sta-rostne sovpadnosti oziroma na podlagi njiho-vih izrazitejših pesniških nastopov z zbirkami v slovenskem kulturnem prostoru. To je zu-nanji okvir. Vsebinsko izhaja večinoma iz predvojnih pesniških smeri: glede na njih ugo-tavlja kontinuiranost in morebitne novosti v slovenski povojni liriki. Poleg tega govori Pa-ternujeva študija o razmerju današnje sloven-ske poezije do »vseh treh tradicionalnih in ti-pičnih .idealitet' slovenske poezije« — pantei-stično metafizične, družbene in subjektivistič-no voluntaristične — »v novem duhovnem pro-storu in novem slogovnem območju« (str. 226). Na kratko je Paternujeva podoba slovenske lirike od 1945 do 1965 — zajema pesnike, ki so izdali svoje zbirke do konca 1965. leta — takš-na: njeno prvo obdobje zajema čas od 1945. do 1948. leta. Pesniki v tem oasu nadaljujejo izpoved iz vojnega časa in se v idejnem pogle-du (razen Balantiča) združijo v soglasnem uve-ljavljanju optimizma, vere v prihodnost itd. Izpovedujejo se v odprtem, logično jasnem in ljudem razumljivem pesniškem izrazu. Iz okvi-ra realistične ali romantične graditeljske poe-zije ne sežejo. Sem gre več »generacijskih va-lov«: rod nove romantike (Zupančič, Gruden, Glazer, Golia, Novyjeva, Gradnik), rod ekspre-sionizma (A. Vodnik, Kocbek, Vodušek), rod z razpotja med vojno romantiko, poznim ekspre-sionizmom in novim realizmom  (Bor,  Vipot-
nik, Udovič) in vojni rod — na poteh od par-tizanskega in socialističnega realizma k mo-derniziranim oblikam romantizma (Levec Ko smač, Minatti, Šmit, Krakar). Največ ustvar-jalnih pobud, ki so jih sprejeli mlajši ali po-vsem mladi rodovi, je priteklo iz rodu ekspre-sionizma, iz iijihove filozofije groze, nesmisla in niča.
Drugo obdobje povojne slovenske lirike (1948/9—1958) pomeni začetek prave slovenske sodobne poezije (Pesmi štirihj. Pesniška izpo-ved se je odločno zaobrnila k mtimizmu, sub-jektivizmu, skepsi in deziluziji in se seveda s tem odrekla oznanjanju kolektivistične zamak-njenosti v »svetlo prihodnost«. Rekli bi lahko, da se je s tem trenutkom slovenska poezija od družbenih (idejno politionih) norm vrnila k sebi, k svojim pravim izvirom. To daljnosežno spremembo je opravil prvi povojni val mladih od obujanja intimizma in romantizma k nove-mu ekspresionizmu (Kovič, Menart, Zlobec, Pavček).
Tretje cibdobje (od 1958 naprej) zajema pe-snike, ki so v poetično situacijo prejšnjega ob-dobja bodisi vnesli še ostrejše disonance, ali pa so ga celo zanikali s svojim novim volun-tarističnim hotenjem. V svet slovenske lirike vdrejo lirska subjektivizacija in sodobne eksi-stencialne teme v obliki »nevezane eksistence« (alienacije), ki zadobijo na primer v šalamu-nii svojo skrajno mejo. V to obdobje sodita drugi povojni val mladih med novim ekspre-sionizmom in nadrealizmom (Zajc Taufer, Str-niša, Vegrijeva) in tretji povojni val mladih na razpotju različnih smeri (Kramberger, Snoj, Grafenauer, Zagoričnik, šalamun). Poezi-ja začne izrekati »svet ukinjenih možnosti«, njen odziv je revolta, podleganje ali fatalistič-no vztrajanje, z zunanjo ali notranjo idealite-to se spopada kot z ničem, grotesko in absur-dom. Vrednostni svet postane desakraliziran, poezija sama pa depoetizirana.
S temi ugotovitvami se sklepa Paternujeva študija o slovenski povojni liriki. Z njimi je prišel do situacije, ko »se možnosti alienativ-ne lirike začno spreminjati v nemožnosti. Z nji-mi je šalamunu uspelo ustvariti izzivalno pra-znino, ki je tvorna zato, ker kliče po novi vse-bini« (str. 220).
Obravnava proze v knjigi Slovenska književ-nost 1945—1965 je omejena pregledno na »pri-povedno beletrijo v ožjem pomenu te besede«. To pomeni, da se ne ukvarja s sporednimi li-terarnimi zvrstmi (mladinska književnost, po-topisna, planinska književnost itd.). V prvem delu govori Helga Glušič-Krisper o generaciji pripovednikov, ki so svoj ustvarjalni koncept oblikovale   ob   literarnih smereh   med obema
inveotdvnih ter aktualnih literarnih poskusov in zapisovanj« (str. 383). Sem lahko štejemo sporedne pripovedno-prozne strukture (Gradiš-nik, švajncer itd.), večerniško oziroma »popu-larno« pripovedno prozo (Jalen, Kmet itd.), hu. morno pripovedno prozo (Mevlja idr.) in par-tizansko spominsko prozo (Hace, Habjan, Sve-tina, Grabeljšek, Gaborovič itd.)
To je v glavnih obrisih vsebina Slovenske književnosti 1945—1965, knjige, ki pri nas mo-ra vznemirjati s svojim sporočilom. Tveganost (to je pogum avtorjev) dela, ki se ukvarja z na-šim živim slovstvom, je velika zlasti spričo re-snice, da niti slovenska starejša književnost še ni doživela svojega popolnega literarnozgodo-vinsk^a pretresa na tak, se pravi bolj ali manj interpretacijski način. Razumljivo je zatega-delj, da utegne knjiga doživeti največjo kriti-ko s stranl literarnih zgodovinarjev, ki zabte-vajo časovno razdaljo med predmetom literar-nozgodovinske raziskave (umetnostjo) in razi-skavo sdmo. Tega so se očitno zavedali tudi že avtorji sami in se pred morebitno kritiko za-varovali v uvodu takole: »Pri tem smo si bili vseskozi na jasnem o teži in tveganosti ome-njenega početja, saj gre za obdobje, ki ga tako rekoč neposredno živimo in zgodovinsko pozi-tivistiona ali »akademsko objektivna« razdalja do pojmov ni možna. Toda v globljem po-menu besede velja to tudi za vso starejšo knji-ževnost, kolikor s svojo močjo seže čez rob časa, v katerem je nastala, in kolikor zmore notranje vznemirjati današnjega ter jutrišnje-ga bralca. Pravih razlogov, ki bi literarno zgo-dovino odtrgali od obravnave žive sedarjijosti, ni, če izvzamemo udobje previdne varnosti.« korekture, in ima tudi pravioo do njih. Vendar pa se je v tem trenutku pojavilo vprašanje (str. 5)
Proti taki zasnovi seveda ne moremo ugo-varjati. Literarna zgodovina doživlja poznejše skladnosti med interpretacijsko metodo ob-ravnave in periodizacijskimi mejami ali mej-niki. Pričakovali bi namreč, da se bo obravna-va naslanjala na notranje, to je vsebinske pre-tnike v povojni slovenski književnosti, in da bo govorila o posameznih avtorjih na podlagi merila, koliko so v sodobni slovenski ustvar-jalnosti živi, prisotni, koliko jo sooblikujejo. Načelo »generacijskih valov« je to marsikdaj onemogočilo, in tako se je zgodilo, da so v li-riki združeni na primer Seliškar in Tauferje-va z Voduškom in Kocbekom, ali pa so zmia-nje oznake povzročile, da je med partizansko spominsko prozo vštet tudi Ciril Zlobec. Kot začetni mejnik knjige so vzeli avtorji letnlco 1945, in naj bi pomenila neko razmejitev NOB. Izkazalo pa se je, da je ta mejnik v slovensko
prozo in poezijo sicer res prinesel svojo bar-vo, da pa je bil vendarle samo kratkotrajen in v nekem pogledu (zlasti nekaj časa po letu 1945) celo nenaraven odmik od kontinuirane slovenske literarne tvornosti, in da v svojem končnem seštevku ne velja veliko. To pa po-meni, da je letnica 1945 tudi za literarnozgo-dovinske namene koinaj zasilen periodizacijski zarez, če ne že nezadosten, pa vsaj bolj zuna-nji kot vsebinski. Slovenske slovstvene smeri med obma vojnama so se v tem času samo zaustavile, se posplošile v eno samo — bojev-niško afirmativno — po letu 1945 pa se spet pojavile kljub politično ideološkim oviram in administrativnim direktivam. Notranja izipo-vedna kontinuiteta potemtakem ni zastala, vse^ binske spremembe pa so se pojavile dokaj pozneje.
Začetni mejnik bi bilo torej mogoče presta-viti navzgor, zakaj s tem bi se samo ab sebi razrešilo vprašanje tistih književnikov, ki so se večinoma izpovedali že pred vojno, torej v času, ki ga knjiga na' ta način ne bi več upo-števala. Ti književniki namreč posegajo v prva povojna. leta le s svojimi nepomembnimi iz-rastki (rod nove romantike v poeziji in veči-na najstarejše generacije v prozi), če pa knji-ga o njih vendarle mora govoriti, jo to samo obremenjuje. Zategadelj se močno vsiljuje strožja selekcija obravnavanih avtorjev, dasi to z lit&rarnozgodovinskim pregledom ni združ-ljivo.
Knjiga kaže nadalje dokajšnjo neenofcnost v mišelni in metodološki obravnavi gradiva. Medtem ko pomenita Lirika in drugi del Pro-ze tehtna in izvirna interpretacijska prispev-ka, pa je prvi del Proze resnično pregled v pra-vem pomenu besede, pogosto brez vsakršne kritične misli ali presoje.
Teh nekaj bežnih in verjetno nebistvenih misli pa seveda nikakor ne zmanjšuje vredno-sti knjige, ki je spregovorila o okoli 200 ime-nih povojne slovenske literature tn ki bo s svojim biblio-biografskim dodatkom v resni-ci pomenila koristno pomagalo za praktične in druge potrebe, saj izpolnjuje veliko vrzel v sodobni literarni publicistiki in zgodovini.
(Knjigo je z umetniškimi fotografijami opremil Joco 2nidaršič. Pazljivega bravca mo-tijo preštevilne tiskarske pomote in nekatere jezikovne nepravilnosti, npr.: ... se je njihova razvojna pot v tridesetih letih nagnila k reali-zmu, in sicer k dvem njegovim razmeroma močno oddaljenim variantam...; Ti motivi da-jejo vodilno obeležje glavnim dvem ciklom zbirke . .; . sodeluje pa tudi pri F. Kalanovi izdaii . .; . . župančičev vitalistioni in A. Vnd-nikov religiozni princip ..)
Herman Vogel
Š€> o slovemsktfe-srbohrvuškewn
Morda si kot študent ne bi smela dovoliti kritike, za katero. nisem poklicana, ker, po. udarjam, sem le študenc, toda tudi študent po-, stane nekoč profesor in mora že v času študi-ja kritično spremljati dogajanje iz svojega bo-dočega področja
V 21. štev. letošnje Tribune je Franc Hedl objavil članek OB ROBU. Avtor sicer načelno razpravlja o polemiki, vendar tudi konkretizi-ra spor ob Slovensko-srbskohrvatskem slovarju med profesorjema dr. J. Jurančičem in dr. S. škerljem.
Nimam ničesar zoper njegove misli o pole-miki kot taki, vendar se mi zdi, da kolega ni hotel razumeti ali pa ni razumet bistva spora med imenovanima profesorjema. Omejil se je na izraze, ki so plod subjektivnih občutkov, zanemaril pa je strokovno plat polemike, a ta je povzročila zlo in žolčnost. če bi se poglobil v vsebino, bi moral priznati, da je prof. S. š. odgovoril prof. J. J. s ploho njegovih, (t. j. ~Ju-rančičevih) ostro intoniranfh besed, čeprav je bila njegova naloga zagovarjQ,ti pomanjkljivo-sti slovarja, kar smo od njega upravičeno pri-čakovali.
Ob polemiki o S-ShS se je Hedl zamislil kot »povprečen bralec«. Naj mi kolega oprosti, ampak bolje poučen bralec, konkreno srbohr-vatist, bo povsem drugače presojal napake, ki so vse prej kot malenkostne. Tu ne gre za »za-doščenje ob zmagi nad oponentom«, kot pra-vi F. Hedl, ampak za upravičen protest stro-kovnjaka zoper pomanjkljivosti slovarja. »Za-kaj javna polemika?« se sprašuje Hedl. Verjet-no zato, ker je tudi S-ShS javno publiciran, torej je treba z napakami JAVNO seznaniti bralce. F. Hedl je v veliki zmoti, če misli, da s tem sicer skromni prof. Jurančič skrbi za svojo reklamo. On ne potrebuje reklame, naj-manj pa take vrste. Občudujem »rahločut-> nost« svojega kolega, ko pravi: »Naj mi prof. J. J. oprosti, če sem v svoji slepoti razumel res nenaden izbruh- na dokaj miren odgovor prof. S. Š. v 5. štev. JiS 1966, in pripombo o šušmarjenju romanistov po slavistiki kot do-bronamerno opozorilo, ne hodi mi v zelje. Ozi-roma še boljše, če sem dobil tudi to asocia-cijo.« Za Hedla »miren odgovor« le ni tako nedolžen, kot bi sodili na prvi pogled. človek, ki obvlada svojo stroko, skoraj ne more osta-ti miren, pa naj bi imel železne živce, če bi ga oponent, in to še celo na tem področju ne-strokovnjak, počastil s tako laskavim tonom, kot je to storil prof. S. š. Saj pravi proj. J. J. med drugim: »Na moje pripombe je prof, škerlj reagiral na pomilovanja vreden način. Po skoraj poldrugem letu molka mi je v 5. štev. JiS 1966 odgovoril z visokega Olimpa svo-je vsevednosti in nedotakljivosti, in sicer tako, kakor da ČEZ RAMO govori s človekom, ki je komaj kdaj kaj slišal o slovenskem ali srb-skohrvatskem jeziku.« (1. štev. JiS 1967 >
Da si bralec ne bi morebiti ustvaril nu-pačnih asociacij, Hedl »nedolžno« pripominja: »S tem nikakor ne stopam na stran prof. S. š.,. ker sem prepričan, da nobeno delo ni brez na-pak, pa če ga opravlja še tak strokovnjak.« Vsak študent srbohrvaščine in slovenščine je imel dovolj prilike opaziti v slovarju prof. S. š. vrsto pravopisnih in pomenskih napak, ki brez dvoma ne opravičujejo njegovega »olim-pijskega« tona v polemiki. Pri tako obsežnem delu, kakor je slovar, se da opravičiti marsi-katera napaka, ki se je naključno skrila korek-turam in prof. S. š. je imel v zadnjih letih do volj prilike, da bi v eventualno poznejšem do-datku sam opozoril na svoje spodrsljaje.
F. Hedl se ogorčeno sprašuje, kako da je mogoča takšna polemika v območju univerze. Polemika se je začela na dostojni ravni. 05-jektivni kritik bi imel dovolj prilike slediti, kako sta obe strani izgubljali živce. Vsaka eno-stranska obsodba izzveni samo zlonamerno. Med mečem in vilami kot borbenim sred-stvom ni posebno velike razlike, posebno ka-dar se ne upoštevajo gentlemanska pravila igre.
Prav tako mi ni jasno, kaj F. Hedl pojmuje pod napisanim: »VSEM je jasno, da bo vsak, ki se spušča v polemiko, trdno insistiral na svojih pozicijah. In če ga že ob prvem posku-su ne spravimo na tla ali do priznanja napak, mar je res treba takoj izbruhniti?« Ni treba biti posebno bistroumen, da gre tu le za v ču-dno luč postavljanje prof. Jurančiča, češ da je oportunist, ker spreminja svoje mnenje. če bi kolega pozorno sledil polemiki od njenega za-četka dalje, bi lahko ugotovil, da se je prof. J. J. najprej omejil samo na pozitivno kritiko, a na pomanjkljivosti je le blagohotno nami-gnil. šele izzvan je podčrtal napake. če prof. škerlj ne prizna teh napak, res ne vemo, celo mi študentje, kaj naj si o tem mislimo. Ne-umestno se mi zdi Hedlovo namigovanje, češ da tega in onega še krasi profesor, doktor in inženir, Kadar celo študentje na tako demago-ški način skušajo razvrednotiti kvalifikacijo ^profesorjev, bi bilo naravnost čudno, če profe-sorji ne bi izgubljali živcev. S takšnimi ne-umestnimi opazkami se je tov. Hedl sam pro-glasil za demagoga.
Pri nas se je razpasla navada, da preže de-magogi, kdaj bo ta ali oni profesor izgubil živ-ce, potem pa »lop« po njem. Komu hočejo s iem koristiti?
Slovenski literaturi gotovo ne'
Majda Zupančič
vojnatna, to se pra pojni ustvarjalnosti pisateljev, ki so si terarne profile izo-bl;kovali »že v soc i duhovnih razme-rah predvojnega čas
Zavoljo te resnio eda razumljivo, da je prispevek te pisa vrste slovenski po-vojni prozni podoti in. Ustvarjavci so zvečine na koncu sv taiške poti in v ob-čutnem upadanju. 1 nadaljevanje pred-vojnih literarnih zv ali nujna končna stopnja ali pa anai 10 vztrajanje. Re-snično novost porae ia filozofska nove-listika Edvarda K< nadalje Lokarjevi poskusi prehajanja i nejše tokove in de-loma nekatera dela imenovanih sociali-stičnih realistov (Kr totrč, Kosmač). Vsi drugi avtorji ostajaj predvojnih proznih tokovih in pišejo im la dela: Finžgar in Cajnkar podaljšujefa m 19. stoletja, Me-ško simbolizem, F. Magajna in Bartol ekspresionizem, Ing< fk, Prežih idr. so-cialistioni realizem.
V drugem delu i i o povojni sloven-ski prozi govori Ma aecl o literarni ge-neraciji, »ki je v cel la iz povojnega ča-sa«, in o nekaterih i lih literaniih struk-turah«. Podoba te p v primeri s prejš-njo veliko bolj živa rejena. V njeni iz-povedi, vsebini in li n izrazu lahko do-ločimo veliko sporec ičasno sodobno po-ezijo, čeprav je očitu mjeni končni učin-ki ne dajo primerjati ipoezije.
Pisateljsko genen koj po vojni ozna-
čujejo lastnosti  kafc  tični realizem, na-
vduševalna in dnevn  oa proza. Pod vpli-
vom idejno politični  i je s svojo litera-
turo pomagala uresi   aktualne družbene
In idejno moralne o  »ti koncu štiridese-
tih let postane takši  o estetska ožina li-
terarnemu ustvarja^  o breme, pisatelje-
va beseda se začne   ti k intimizmu. Ta-
ko se  (socialistični)   in prenovi v dvoje
tokov:  socialistično    prenovljenega rea~
lizma (Zupančič, Ko  I, Pahor, Zidar, Ko-
lar   idr.)   in   psihoa  d in   oblikovno-ek-
sperimentalnd    vark  tmovljenega    reali-
zma (Hieng, Vuga, J  .Hofman). šele tu
začnejo vdirati v slc  prozo novi ustvar-
jalni  pogledi,  ki  po  iz popolnoma dru-
gačnih predstav o 6  Prednik te filozof-
sko  moralistične  pn  ler koncepcijo pre-
novljenega realizma   nlni kriterij »male-
ga   človeka«   je   Kck   svojo   novelistično
zbirko Strah in pog  51), nadaljujejo pa
jo Smole, Rožanc, 1  tovič, Rebula, Kav-
čič idr.  Ob  tem  pq  m jedru slovenske
proze »se pojavlja \  brobnih, največ ne-
kontinuiranih  ali  e$  j-imertnih  ali  manj
& dessja pod kap
Idrijske Kaplje, revija za kulturo in obča vprašanja, ne prinašajo v slovemsko publici-stifco nasploh in v revialni krog pos^bej v vse-binskem in oblikovnem pogledu nič novega. V šesti številki, z njo postajajo Kaplje tiska-na revija, ni prispevka, ki bi ga iz načelnih (ne kvalitativnih!) razlogov ne objavila katera iz-med treh slovenskih revij za kulturo in po-dobna vprašanja. Ce je namen uredniškega od-bora dosegati z idrijsko publikacijo slovensko revialno raven, potem more prejšnja ugotovi-tev pomeniti za izdajatelja, ki izdaja publika-cijo bržkone s skromnimi sredstvi, več kot ' uspeh. Kakar hitro pa Kaplje opazujemo v slo-venskem revialnem prostoru, se pravi od zu-
naj, vstane pred nami kot prvo vprašanje nji-hove potrebnosti. Seve, da je lepo in prav^ da je revij.čim več, toda če so si po vzroku svo-jega obstoja vsaj podobne, ce ne že kar ena-ke, bi zadostovala tudi ena sama (pa naj bo debela za štiri). Vzrok obstoja je deloma znan, deloma neznan. Znano je, tako tudi piše na ovitku, da so to revije, ki naj zadoščajo kultu-ri in drugim družbenim vprašanjem. Neznani vzroki so tisti skrivani ali neskrivani subjek-tivni momenti na meji človeških slabosti, ki kaj lahko odločajo o usodi takšne publika-cije. Toda, če naj bo geslo »za kulturo in dru-ga družBena vprašanja« sploh merilo, moramo vsaj miselno dopuščati revijo, ki bi s kulturo in podobnimi vprašanji ne imela stika. Takš-na publikaoija bi bila po vzroku svojega ob-stoja drugačna od obstoječih slovenskih revij ' (vkljuono Kaplje). Obstoječe revije narekuje-jo kulturna in druga družbena vprašanja. Kdo pa bi narekoval revijo, kakršne miselna mož-nost je bila ravnokar omenjena? Raison d'etre takšne revije ne bi smel biti deljen na znan in neznan del, se pravi, da bi neposrednost mora-la biti prvo naoelo, razvidno tako v uredniški politiki kot v objavljenem materialu. Nepo-srednost izključuje pisanje o nečem, pisanje z aspekta (stališča), kakor tudi pisanje iz (takš-ne ali drugaone) potrebe. Neposredno pisanje piše tisto, kar piše, piše z aspekta (stališča in gibanja) samega pisanja in samo pisanje je ta (prej takšna ali drugačna) potreba. Le površ-nemu spremljevalcu se bo zdel omenjeni pro-blem rešljiv na ravni stila. Toda različni stili ostanejo tudi znotraj jezika, ki se piše s kar najbolj resničnim jezikom. Zakaj vedeti mora-mo, da je resnični jezik sposoben lastnega miš-Ijenja (logosa), ki mu z našim načinom mišlje-nja lahko kvečjemu prisluhnemo.
Prispevki so (na primer v Kapljah) obrnje-ni zdaj edinole ven k bralcu, ne pa tudi noter k reviji. Tako delujejo, kot da niso objavljeni v reviji, ampak na posamičnih listih papirja. Revija kot, celota tako ne reklamira člankov in članek kot enota ne reklamira revije. Isto načelo neposrednosti je uporabno tudi tukaj. Revija nič več ne posreduje člankov in tudi ni po njiii prinesena. V njeni plastični konstitu-ciji ji moremo najti lastne zgibe in jo tako po-staviti na noge. Odnos med revijo in prispev-ki naj bo približno tak, kot je odnos med sobo in mizo. Vseeno je, če mize ni v sobi, če pa je, mora stati na pravem mestu.
Kaže pa realizacijska plat Kapelj, se pravi ciklostil oziroma ofset tisk, kulturnopolitično smelost in moč tamkajšnjega kulturnega kro-ga in morda tudi Vitalnost tamkajšnje kultu-re sploh. Pa kaj potem?
8 STRAN TRIBUNA
II/2 tanha
prva štev. naše revije je dokument časa naše aktivnosti in stremljenja vse naše čuteče mladine. umetniki smo se združili, da stvorimo nov svet lepote — dobrote — pravičnosti.
toda naše stremljenje ni samo teoretično ali sen-timentalno-individualno,   naše   novo   stremljenje   je
multiplikator
'/sega obstoječega: vidljivega in čutljivega bitnega momenta. ne da bi nas morda zadrževala kaka in-timnost  ali  lokalne neprilike,  pripravljeni  smo  na
za vsako borbo
vsak moment,
arhitektura
sliko-kiparstvo
muzika-poezija so glavni činitelji nove gene-racije.
evropa mora propasti vsled prenapetega egoizma =       =       =       =       nezavednega   individualizma =       =       =       =       prostega terorizma naše stremljenje se začne, kjer se konča za vselej evropska dekadenca naš borec je absolutna moč =       =       =       prvo-kolektivni »jaz« mi   se   ne   bojimo   lokalne   metafizike   in   neumno omenjenih fraz intimnega jaza. naše stremljenje je in mora biti
revolucionarno in    116    evoluciojonarno.
vzbudil se je v evropi nekak novocentizem (pri latincih), ekspresijonizem (pri anglo-saksoncih) = reakcija vsakega novega duha. zopet neke vrste klasicizem.
fjazimo!
. moramo preprečiti vsako tako vrstno gibanje in ga apriomo uničiti. stara evropska kultura ne zna shajati s starimi poezijami, zato izoblikuje in dela novo poetieno dobo iz starega.
kramarskega monumenta njihove tradicije, t. j. današnji ekspresijonizem = novocentizem. (v ljub-Ljani že dalj časa opažamo neko vrsto forsiranja arhitekture v plečnikovi ali vurnikovi šoli, ki jo imenujejo narodno arhitekturo, ima pa lahko izvor iz secesije. enako nahajamo y slikarstvu in kipar-stvu: brata kralja, dolinarja in druge, ki naj pogi-nejo v oni majhni filisterski ljubljani).
zavedno se moramo boriti proti takim lokaliz-mom.
inajmočnejši morajo zmagati
vsi stari umotvori naj poginejo v galerijah in pa-lačah, kjer nimajo druge funkcije, ko da se .praše in časovno poginejo.
živela   nova   umetnost   —   brez   gctierije-muzeja   in cerkve
=        =            mora živeti, koristiti in slušiti
bodimo ponosni na naš novi pokret ter agiti-rajmo zanj, da dokažemo našo absolutno kvalitativ-no eksistenco.
zdravo prijetelj delak prof. avgust černigoj-trst

/. gibanjfe
Delo ZSJ na pcxiročju kulture načrtujemo z vi-dika celovitega gibanja. Z gibanjem ne mislimo usmer-jevane dejavnosti (z določenim ciljem) ampak dina-mično stanje, ko se neprestano pojavljajo in izginjajo možnosti druženja ljudi na osnovi umetniskega, inte-lektualnega in drugega dela. Teh možnosti se lahko svobodno (po osebni afiniteti) poslužuje vsak upo-rabnik, ki ga ne zadovoljuje družbeno življenje, brez kulture (vsakdo lahko sodeluje kot avtor ali kot pu-blika).
Celovito gibanje mislimo v deh pomenih. Prvič taka kultura vključuje vse oblike od ekskluzivnih štu-dijskih do ljudskih manifestacij. Drugičvključuje vse umetmiško in javno delo od v družbi (že) situirane tra-dicionalne kulture do (še) nesocializirane avantgarde. To stališče, dosledno izpeljano pomeni, da odpade di-skriminacija katerekoli smeri na področju kulture, ki se v tem prostoru pojavi in kulturna komisija ZŠJ je obvezana za svoje socializirajoče sodelovanje v tej smeri.
POROČILO O DEJAVNOSTI UO NA PODROČJU KULTURE OD 1.1. DO 1. V. 1966
2, deiovni primeipi
hultume elejuvnasti
A)  ZŠJ je po nastanku politiona organizaoija. Za-radi mnenja v preteklosti, da je za večjo uspešnost v političnem delovanju potrebno tudi udejstvovanje na kulturnem področju, so se oblikovale v okviru vod-stva kulturne komisije, ki so organizirale prej omenje-nemu interesu pnimerno dejavnost. Organizirale po-meni:
1.  izmislile so si posamezne dejavnosti (petje, fol-klora, gledališče),
2.  potem so za te plane iskale in animirale posa-meznike, izkoriščajoč njihovo nagnjenost do posamez-nih umetnosti. (Akademik!).                            ^
B)  V petdesetih letih je ta struktura postala ne-zadostna, zato si je pomagala tako:
1.  Posameznike, avtorje, ki jim je bila taka kul-turna  organizacija  nezadostna  in  so  ustvarjali  po-membna dela izven, je skušala pridobitj v svoje vrste
2.  znotraj svoje kulture jim je puščala relativno saimostojnost dela, vondar jih je sfcalno vezala na svoje tradicionalne dejavnosti in animirane avtorje in jim s tem njihove širše dimenzije nsklajala v svoje lastne,
iuer take prehodne  oblike  je  razmerje  med Akademikom in študentskim gledališčem ŠAG v letu
1965, kjer pa je vsebinska plat tega razmerja že ne-eksistentna).
C) V letih 1965/66 so bile realizirane bisivene spre-membe položaja študentske organizacije Ijubljanske univerze. Začela je konkretno in načelno reševati eko-nomsko-socialni problem študentov, samostojno se je opredeljevala v seriji konfliktov v kulturi,. začela je diskutirati o temeljni spremembi svoje organizacijske strukture v smeri samoupravljanja. Zadnjih pet mese-cev je v znamenju vzpostavljanja kulturne aktivno-sti ZŠJ, ki bi bila udeležena v tej renesansi študent-skega gibanja in bi mu dajala dimenzije, ki jih zmore le kultura (pojmovana kot družbeno bivanje umetni-škega dela). V teh pogojih je ZŠJ zainteresirana, da univerzitetni študij in bivanje na univerzi oblikujeta mladega človeka"v celovito osebnost, v intelektualca s celostnim diapozonom interesov, zmožnosti in svo bode. Tu se kulturna dejavnost vključuje v ob-študij-sko bivanje študentov.
Vprašanje: kako realizirati ta interes ki konsti-tuira delovni princip.
3. k&nkreti&acijja principtš
Kako poteka realizacija kulture v okviru UO in na delovnem principu se da poročati le na podlagi de-janj in izkustva. Najbolj očitno je to dogajanje na po-dročju likovne dejavnosti.
Začela se je z likovnim razstaviščem na filozofski fakulteti. Da bi se bivanje študentov na univerzi do-gajalo v ambijentu, ki vključuje cirkulacijo umetni-škega dela (s čimer bi se zresnilo obštudijsko bivanje na univerzi), smo postavili program sint-galerije. Raa-stavišča te galerije naj bi bila na mestih, kjer štu-dentje študirajo, prebivajo, se gibljejo.
Umetniško delo naj se vključuje v študentovo okolje kot normalen artikel potrošnje. ZŠJ je organi-zator (izdajatelj) takih možnosti vključevania (kot je npr. sint-galerija.)
Potem, ko je bila ta galerija načrtana xr\ že za-čela (v avli Kazine, potem, ko je Filozofska fakulteta odrekla avlo), se je pokazalo, da je potrebno za tako formo socializiranja umetniškega dela tudi odgovar-jajoče umetniško delo. Zato se je skupina študentov, zainteresirana za tak način razstavljanja zdmžila v grupo (GRUPO) A, UO pa ji je nudil prostore in ma-terial. Da je tak način dela vezan na tak način raz-stavljanja se je potrdilo ob plakatih za Vietnam, ki jih je ta grupa skupno izdelala in skupno razstavila na ulici.
TRIBUNA STRAN 9
taiii&tav Švstir
upange
Ponikneš v golo prst, v brezdušni prostor;
zajet, zavezan — nemogoče je zbežati.
Oblaki kot leščerbe upanja bede nad tabo,
ti pa si sam, spokojen, razvrednoten.
Prisluhneš zvezdi — kamnu se zaupaš,
a kamen je resnična neresničnost
in zvezda je le možnost, ki je ne odkriješ.
Potem si vtihotapljaš svet prividov.
Poti so rožnate od strtih senc.
Pod vzglavjem kakor nežnost se premakne
dih živega.
Nagon te spremlja kakor skrit poraz.
V lepljivem dnu je tvoj pogled zastrt.
Obala kamnov sije —
vseokrog se sliši morje...
Nad tabo skalni grič, pod tabo nemo dno
in od zahoda se pomika val
svetlobe zajet v temo.
Rad bi pobegnil, rad bi se premaknil
pa se le v krču stezaš za lučjo,
v temenu čutiš grenko zmagoslavje.
Zaradi upanja se znova prebudiš.
Odmisliš pajka in sezidaš slepi grad.
Nihče ne ve, kako ti je hudo;
z razkrečenimi prsti v sebi se tešiš.
In spet se vzpenjaš na zoreči breg
v tišini gnilega brezveterja;
od groze gnan v daljave mrtih sten
puščava ti v goltancu klokota.
Kot siv privid ostaja svet stvari
in si le golo steblo brez neba.
Še globlje se zariješ v zven prsti;
navzven, navznoter — grebeš po peščenem svetu.
Obala nežnosti odmika svoj obraz.
In spet si sam s šnmenjem brez svetlobe.
In v temnem snu, ki ga spočenja mrak
se spušča nate ptič golobje siv —
z rumenim kljunom — ptič z zastavo smrti.
Za vse to veš pa nimaš več moči;
le toliko, da zastrmiš se v hrib,
v peščeni breg brez kraja in poti.
Zastava jutra na temenu sije,
svetloba te kot slepca prežari;
z očmi v tolmunu iščeš skrito zvezdo,
med kamenjem. v goščavi mračnih alg.
Izgnan v sovražno neresničnost zemlje,
še zmerom upaš, grebeš v nov privid;
zdaj nisi več — zdaj si samo prikazen
na belem kamenju ...
In zvezda se premakne kakor slutnja;
rumena pega v tvoj svet zažari.
r»r«5i/«
Vdiram v nesmiselno prostost
v mrak gluhih senc
in sem kot jadro drobnega mrčesa.
Tako bežim s teh blodnosti
v še večjo opustošenost;
lazim pod hrib;
pod grm,
pod plešavost možgan,
da se naveselim ...
In če se vzpenjaš po strmini v hrib,
če slutiš vrh,                         ,
kakor proščenje severa
in si še zmerom le
nem o č,
te zlomi bolečina v tilniku;
se svet razkolje.
Če se premakneš — sežeš do najlepše skale, kot nežnost jo začutiš — ničesar drugega.
DEŽELE V RAZVOJU V MEDNARODNI TRGOVINI
Najgloblja oblika heterogenosti sodobne medna-rodne skupnosti je naraščajoči prepad med razviti-mi in nerazvitimi deželami. Vse bolj postaja očitno, da je to danes glavni problem in nasprotje moder-nega sveta. Problem je toliko bolj pereč, ker je svet tako globoko razdeljen prav v obdobju, ko zahteva tehnološki, znanstveni in družbenoekonomski razvoj v svetu njegovo vse večjo povezantfst in enotnost. Namesto tega se svetovni »Jug« in »Sever« vse bolj razhajata.                 *
Da bi mogli bolje osvetliti sedanji položaj dežel v razvoju v mednarodnih ekonomskih odnosih, je treba vsaj grobo označiti kolQnialni mehanizem, ki je povzročil to deformacijo svetovnega razvoja.
Kolonializem kot sistem mednarodnih gospodar-skih odnosov je bil zunanji odraz s kolonialno poli-tiko dosežene kapitalistične, svetovne delitve dela. Cilj te »delitve dela« je bil, zahvaljujoč vojaškopoli-tični dominaciji metropol, ustvariti v kolonijah tako gospodarstvo, ki bo v kar največji meri zadovolje-valo metropolne potrebe po cenenih surovinah in kmetijskih pridelkih. Da bi to dosegli, so koloniza-torji močno deformirali avtohtoni gospodarski raz-voj »prekomorskih posesti«, ki so postale njihavi izključni kmetijsko-surovinski dobavitelji. Tako se je politični podrejenosti pridružila še močnejša gospo darska odvisnost. Prav to je bil eden od razlogov, da so naprednejše metropole, ob močnem notranjem in mednarodnem pritisku, pristale na dekolonizacijo. Razvoj. v zadnjem desetletju pa je dokazal, da si bodo morale bivše kolonije dejansko svobodo šele pribo-riti in da bo to izredno zahteven in dolgotrajen p-roces.
Osnovno obeležje sedanjemu položaju dežel v razvoju v svetovnem gospodarstvu daje še vedno ko-lonialna preteklost.
Tako so ugotovili, da proizvaja najzaostalejši del
razvijajočega se sveta, ki obsega kar '/3 svetovnega prebivalstva, le 1,7 odstotka svetovne industrijske proizvodnje. Primarne dobrine (surovine in kmetij-ski proizvodi), ki pa predstavljajo okoli 90 odstot-kov vrednosti celotnega izvoza dežel v razvoju, doživ-ljajo vsled naglega tehnološkega razvoja, vse širše uporabe substitutov in predvsem močne protekcio-nalistične politike razvitih, državnokapitalističnih dr-žav, vse manjše povpraševanje in imajo na svetovnem trgu vse manjšo ceno. Ta proces nam dobro pona-zarja podatek, da so primarne dobrine pred II. sve-tovno vojno predstavljale še okoli 2/3 vrednosti sve-tovnega izvoza, v začetku tega desetletja pa je njihov delež padel na 47 odstotkov!
Naslednji dejavnik, ki ima bistveni vpliv na po-ložaj dežel v razvoju na svetovnem tržišču in s tem na pogoje za njihovo industrializacijo, je protekcio-nizem razvitih držav oz. njihova zunanjetrgovinska politika in celo nekateri instrumenti njihovih notra-njih ekonomskih politik. Tako danes dežele v razvoju niso izpostavljene le močni »carinski eskalaciji« (ca-rinske stopnje se zvišujejo glede na stopnjo obde-lave blaga; tako ima EGS obremenjen uvoz hlodovine s 5-odstotno carino, desk z 10-odstotno, razne vrste končnih proizvodov pa s carino, ki presega 20 od-stotkov vrednosti blaga), ki predstavlja izredno oviro industrializaciji dežel v razvoju, temveč trpijo tudi posledice davčne politike razvitih dežel. Po številnih
mednarodnih konferencah in pogajanjih, predvsem pa po prvi konferenci ZN o trgovini in razvoju (ženeva, 1964) so razvite dežele občutno znižale carine na uvoz nekaterih kategorij tropskega blaga. Vendar pa so istočasno uvedle na potrošnjo tega blaga »luksuz-ne davke«, ki so praviloma enake višine kot odprav-Ijena carina. Dežele v razvoju so tako praktično ostale v istem položaju. Strokovnjaki GATT-a so ugotovili, da bi se z odpravo luksuznega davka povečala potroš-nja kave v ZR Nemčiji za 19,4 odstotka, v Italiji za 18,9 odstotka in v Franciji za 12,3 odstotka. Sicer pa je kljub prizadevanjem dežel v razvoju velik del ca-rin na tropsko blago še vedno v veljavi.
Mednarodne ekonomske grupacije, posebno EGS, so sicer v veliki meri liberalizirale medsebojno trgo-vino, vendar so posledice integracijskih procesov med razvitimi državami za dežele v razvoju pretežno ne-gativne. Najmočneje so prizadete 'dežele v razvoju s politiko Evropske gošpodarske skupnosti. Ta je nam-reč uvedla skupno, enotno carinsko stopnjo za celo-ten uvoz v to področje. Enotna carina pa predstavlja povečanje obremenitve celotnega uvoza, ki prihaja v skupno tržišče, saj ni oblikovana kot ponderirana aritmetična sredina prejšnjih nacionalnih carin, da bi upoštevala različne količine blaga, ki so imele s strani držav — članic različne carinske obremenitve.
Skiipna kmetijska politika EGS se je prav tako pokazala kot izredno škodljiva za dežele v razvoju. Prejšnji protekcionistični carinski sistem so leta 1962 nadomestili s »prelevment«-om, posebnim notranjim davkom na uvoz kmetijskih proizvodov. Posledice tega sistema se odražajo na izvoznih pogojih dežel v razvoju ter omogočajo razvoj sicer nerentabilne in druge kmetijske proizvodnje v Zahodni Evropi. S tem niso prizadete le dežele v razvoju, temveč celotno sve-tovno go&podarstvo saj se na ta način ne le vzdržuje, ampak celo povečuje neracionabiost mednarodne de-litve dela.
če bomo upoštevali prej omenjene dejavnike, bomo lažje realno ocenjevali »dosežke« Kennedy-jeve runde ter možnosti, ki jih GATT-ov princip ne-reciprocitete v carinskih spremembah za dežele v razvoju, dejansko nudi tem deželam v mednarodni trgovini. Prva konferenca Združenih narodov za trgo-vino in razvoj, ki je na osnovi številnih objektivnih analiz in ocen, bolj kot kdorkoli prej, opozorila svet na dimenzije prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami, je kljub izredno jasni in objektivni argu-mentaciji svojih priporočil dala zelo skromne rezul-tate. Položaj dežel v razvoju v mednarodni trgovini se iz dneva v dan slabša. Medtem ko so bile te dežele zastopane v svetovnem izvozu leta 1950 še 2 34 od-stotki, je njihov delež leta 1966 znašal le še 19 odstot-kov! Izredno nizka stopnja gospodarske rasti ob visoki populacijski dinamiki povzroča stagnacijo in celo absolutno nazadovanje. Povprečni letni dohodek na prebivalca nerazvitih dežel se je v letih 1961—1965 povečal le za 2 odstotka (leta 1965 je znašal per ca-pita dohodek v deželah v razvoju 214 dolarjev), isto-časno pa so dosegle razvite državnokapitalistične draele kar 14-odstotni porast dohodka na prebivalca (1965. leta je znašal per capita dohodek 2410 dolar-jev).
Vse bolj je torej razvidno, da se bo mednarodna skupnost, brez zavestnega napora, razvijala vse hi-treje v smeri nadaljnjega poglabljanja prepada med razvitim »Severom« in nerazvitim »Jugom«. Ekonom-ske grupacije razvitih dežel so v odnosu do dežel v razvoju uveljavile predvsem svoje negativne elemente ter vplivajo na njihovo nadaljnjo izolacijo v propul-zivnih gospodarskih tokovih v svetu.
Razvijajoče se dežele bi se lahko, vsaj do neke mere, ubranile težkih posledic gospodarskega pove-zovanja razvitih dežel, če bi imele pogoje za medse-bojno povezovanje tako na gospodarskem, kot tudi na političnem področju. Določene uspehe bi labJco dosegle le s koordinacijo in organizacijo svojih po nudb na svetovnem trgu, kajti komplementarnost nji-hovih gospodarstev jim daje omejene možnosti za medsebojno povezovanje takega značaja kot npr. v Zahodni Evropi. Poleg tega pa zajema medsebojna trgovina dežel v razvoju le okoli V* njihove skuipne zunanje trgovine, več kot Vs njihove trgovine pa oprav-ljajo z zahodnimi državami. Socialistične dežele so zdaj še zelo skromno zastopane v trgovini dežel v razvoju; v povprečju se je zadnja leta gibal njihov de-lež okoli 5 odstotkov in naglo narašča.
V zadnjih letih se je gospodarsko sodelovanjo med Vzhodom in Zahodom močno povečalo, kar je logičen proces v razvoju svetovnega gospodarstva. Kratkoročne posledice tega pojava za dežele v razvoju prav gotovo ne bodo najbolj ugodne, treba pa je pri-čakovati, le delno pod vplivom tega pojava, da se bo povpraševanje socialističnih dežel po izvoznih dobri-nah dežel v razvoju že v nekaj letih zelo močno pove-čalo. Enako bo tudi z investicijskim izvozom soci-alističnib. dežel v deželah v razvoju, ki so zdaj v glav-nem prisiljene jemati posojila le na Zahodu.
Z razbitjem zaprtosti ekonomskih grupacij in omilitvijo njihovega protekcionizma ter s povečano vlogo socialističnih dežel v svetovnem gospodarstvu in mednarodni trgovini se bodo deželam v razvoju odprle nove možnosti razvoja. Pospešek industriali-zaciji dežel v razvoju pa ne bo samo učinkovita pot obvladovanja problema nerazvitih dežel, temveč bo odprl neslutene možnosti družbenoekonomskemu razvoju mednarodne skupnosti in ji dal ekonomsko osnovo nove, celovitejše kvalitete.
Boris   Cizelj
10 STRAN TRIBUNA
Ste si kdajkoli zaželeli preživeti noč ali dve v vo mantičnem srednjeveškemr gradu nekje na jugu^An-glije? Taki želji ni težko ustreči, posebej ne, če ste za ceno takega užitka pripravljeni tudi kaj žrtvovati. Pa ne mnogo.
Med mnogimi gradovi, ki jih v Angliji, škotskem in Walesu uporabljajo kot študentske domove, je tudi mnogo takih, ki že od 16. stoletja kraljujejo med zelenimi drevesi parkov, ki se razprostirajo okoli njih. Seveda je tudi mnogo študentskih domov, ki so moderno zgrajeni. Meni so bolj všeč tisti stari
— pa čeprav so nekoliko manj udobni.
Za člane Youth Hostels Association (mladinska organizacija, ki skrbi za te domove) stane prenoči-šče 3š 6p (trije šilingi in šest penijev, kar je približ-no 600 S din), vsa oskrba pa 10 š 6p (1850 S din). Na-vsezadnje si lahko kuhate sami, če se vam zdi, da je oskrba predraga. Te ugodnosti veljajo seveda le za člane te organizaeije, ki so pa raztreseni maloda-ne po vsern svetu. Največ študentov potuje po An-gliji z avtostopom, ki ima v tej deželi že dolgoletno tradicijo. Večini Angležev je povsem razumljivo, da »pobere« katerega teh mladih ljudi, ki žele spoznati Otok, ki se tako razlikuje od Kontinenta (tako An-gleži z malce zaničljivim naglasom imenujejo celin-ski del Evrope).
V teh domovih veljajo posebna pravila, ki jih po-vedo vsakemu, ki pride tja. Zadevajo predvsem vede-nje (mimogrede: biti mora precej »angleško«), poleg tega pa ne morete ostati v domu dlje kot pa tri dni. Večina mladih ljudi, ki tod prenočuje, je iz dežel Oommonweltha, posebno iz Avstralije in Nove Zelan-dije. Tisti, ki ni preveč zahteven, lahko pričaknje, da bivanje v Veliki Britaniji ne bo dražje kot funt na dan, kar pa je sprejemljivo tudi za naše razmere.
Na enem svojih popotovanj po Angliji sem v Salis-buryju srečal mlada avstralska študenta. Oba sta bila še polna doživetij iz potovanja po Franciji, Ita-liji in Jugoslaviji. Nisem jima povedal, da sem Jugo-slovan, pa sta mi kar sama pričela pripovedovati o Jugoslaviji. Dejala sta, da je to, kar sta videla, nekaj popolnoma drugačnega od njunih pričakovanj. Vse je bilo zanju enkratno oživetje. Lepota naše obale, ki je
—  tako sta sama dejala — tisoekrat lepša od itali-janske, dalmatinsko vino, ki ima priokus po zemlji, ysi tisti majhni kraji, ki se med seboj tako razliku-jejo, pa so si navsezadnje vendarle podobni...
SVETSE ODPIRA TUDI ŠTUDENTOM
Hever Castle v Kentu je eden najlepših študent-skih domov v vsej Angliji. Zgrajen je bii pred 450 leti.
Res, njuni vtisi so bili nekoliko neurejeni, kar oba hkrati sta mi dopovedovala, da moram videti to deželo, ki ji je uspelo ohraniti toliko izvirnega, nje-nega. Kar preveč vneta sta bila, tako da sem jima vse-eno moral povedati, da sem Jugoslovan. Bila sta mal-ce razočarana, ker nisem imel v potovalki slivovke in smo se morali zadovoljiti s čisto navadnim ča-jem. Ko je Janny za trenutek odšla, mi je John prav potiihem rekel: »če se spomnim na vašo slivovko, bi tale čaj najraje izpljunil.« Dal sem mu prav, pa sem iz vljudnosti vseeno molčal.
Naslednjega dne smo se razšli. Janny in John sta se odpravila proti Bristolu, jaz pa nazaj v London.
Mnogo je takih srečanj na evropskih cestah in vsa se približno tako končajo. »Good luck« in že gre-ste novim krajem in dogodivščinam nasproti.
Za nas Jugoslovane je nekoliko težavneje postati član Y. H. A., saj naša študentska organizacija kot celota ni vključena v mednarodne zveze, ki organizi-rajo tovrstno sodelovanje med posameznimi študent-skimi organizacijami. Toda to se najbrž da urediti (in se navsezadnje tudi mora). Zaenkrat pa se morate včlaniti v kako študentsko organizacijo y zahodnih deželah in Evropo boste videli — ali pa še bolje — kot bi potovali s kako turistično agencijo. Potovali boste seveda z avtostopom. Toda, raje se za tako pot ne odločite, če ste navajeni zmeraj spati v po-stelji. Prepričani; ste lahko, da se boste morali vča-sih zadovoljiti s počitkom v spalni vreči, ki pa ni tako neudobna, kot se zdi na prvi pogled.
čisto na uho vam povem, da je moč kupiti vse, kar ža tako potovanje potrebujete (spalna vreča, na-hrbtnik, pribor za kuhanje na prostem in morda še majhen šotor), po dokaj zmernih cenah v čehoslova-ški. Denar, ki ga tako prihranite, vam bo zadostoval za deset dni potepanja po Evropi. No, pa tudi brez take popolne opreme gre. Samo malo sreče in dobre volje, pa se vam odpre svet kot na dlani.
Sprva boste imeli rnalce treme in morda težave z jeziki. Pa se kmalu vsemu privadite. En sam večer v romantični okolici kakega nagleškega gradu, ki leži na bregu majhne reke, kjer se je čas ustavil, kjer je vse tiho in od sveta odmaknjeno, vam bo popla-čal še take neprijetnosti, ki ste jih imeli na poti.
še nekaj. ce potujete v Anglijo, poskusite čaj z mlekom že doma. Prihranili si boste neorijetno pre-senečenje ...                                     Ludvik škoberne
ZA BOLJŠE SPOZNAVANJE
Dandanes smo, tatco pravimo, v izredno dinamični etapi razvoja. Reforma je pospešila ta razvoj in ustva-rila iz njega novo kvaliteto. Kot vemo, ne gre samo za reformo v ekonomski bazi, ampak tudi za družbeno reformo. Le-ta je za nas študente zelo važna: sproži-la je razvoj novih odnosov, zahteva nove origindlnej-še rešitve, kajti ponekod se je kazala in se še kaže okostenelost in samozadovoljstvo. Drugod lahko zasle-dimo zivahnost, hiter utrip življenja in sproščenost novih odnosov. Zato se moramo varovati vsakršnega prehitrega poenostavljanja ali enostranskega reševa-nja protislovij, nerazumevanja različnosti nalog, pre; pletenosti interesov in problemov.
Da bi univerza izpolnjevala naloge, ki jih ji je po-verila druzba, mora biti odprta najrazličnejšim vpli-vom, živeti mora s prakso in s neposrednimi odno-ši in procesi v družbi, mora dajati svoj prispevek razvoju druzbe. Skratka, ne sme biti zaprta in ne sme se kazati kot neki posebno organizirani subjekt nad družbo, temveč mora dihati in živeti prosto v njej. Jn da res živi, skrbita dve sili: predavatelji in štu-dentje.
Naloge univerze so znane: z znanstvene in pe-dagoške strani mora omogočiti oblikovanje takega mladega človeka, da ne bo samo dober strokovnjak, ampak da bo tudi druSbenopolitično razgledan. Na univerzi naj bi se mladi človek izgradil v celovito Osebnost. In pri tem imajo zelo pomembno vlogo pre-davatelii.
Predavateljski kader sestavljajo znanstveni delav-ei, ki pa morajo biti — ali pa bi morali biti — tudi dobri pedagogi. študent naj bi videl v njih v svojem Študijskem obdobju vzor. Predavatelji naj bi skrbeli, da se mladi človek čim več nauči, čim bolje nauči čim bolje razume in tudi čim laže nauči neko snov da se čimprej znajde sredi neke znanosti. Vendar do-bi študent včasih občutek kot da mnogokrat ni tako. Kako naj bi si drugače razlagal dejstvo, da kljub zna-nim razlikam in še bolj znanim skupnim značilnostim Obstajajo učbeniki, ki bi z malimi razlikami bili upo-rabljivi za več fakultet ali šol? Ali da mu ne priznajo nekega izpita na drugi šoli ali fakulteti, čeprav je skoraj identičen onemu, ki ga študent posluša na last. ni šoli. Nemalokrat se sliši podcenjevalno mnenje kake-ga profesorja ali predavatelja o svojem kolegu Itd Pomembna je pedagoška stran pri oblikovanju mla-aega človeka. In pn mnogih predavateljih ta lepo po francosko izgine v spremljavi le redko tudi opravi-čenega — nadvse nemodrega rekla: Navsezadnje sem tudi jaz le človek in hočem živeti še zase!
Zelo podobno je pri študentih. že od nekdaj je med študenti družboslovnih ved in študenti eksaktnih ved bilo, je in bo do določene meje tudi ostalo na-sprotovanje. Nasprotovanje bomo našli celo med po-sameznvmi oddelki fakultete, kaj šele med samimi fakultetami. Vse hitrejši razvoj življenja odpravlja ve-dno hitreje te razlike in ta nasprotovanja in ne bo treba dolgo čakati — če se to že ne dogaja — ko bo poudarjanje ločitve postalo odveč. Odveč bodo posta-le tudi študentske pripombe: »Saj vemo, kako ie pri vas!«
s.i-:lentje in predavatelji imamo vedno večje pra-vice pri samoupravljanju. Sami razvijamo univerzo, nas same: včasih se zmotimo v smeri, ne razume-mo, kaj misli kolega, kaj in kako dela. Vendar to
nerazumevanje ne živi dolgo. človek se ne more zapre-U pred nujnostjo spoznanja, verjeti slepo v svoje in biti zaverovan samo v svojo vedo. Saj bi postal koči-jaški konj, ki vidi le sebi pod noge in tja, kamor ga vodijo uzde. In človek ni konj.
Predavatelji in študentje imamo svojo skupno uni-verzo, pa tudi svoje organizacije, društva itd. Na uni-verzo so in bodo prihajali Ijudje z različnimi pogledi, razgledanostjo in družbenopolitičnim znanjem. To je dobro, ta različnost mnenj. življenje samo, življenje in delo na univerzi in v organizacijah, predvsem pa MI sami se zbližujemo in rušimo pregrade neraznmeva-nja in nepoznavanja med nami. študentje imamo svoje šludentsko svezo, ki nas združuje. Imamo svoje or-ganizacije in svoj list Tribuno. Tudi preko njih se lah-ko bolje in hitreje spoznamo. In nekaj prispevkov štu-dentov Visoke šole za politične vede v tej Tribuni naj bi tudi malo pomagalo pri takem spoznavanju nas, ki smo vsi skupaj študentje.
Boris Tkačik
OPOMBA
Članke na straneh 9, 10,  11  so  prispevali slušatelji Visoke šole za politične vede (razen pesmi Ladisla-va Ijpsarja).
KADER O KADRU
Splošno znano dejstvo je, da ]e v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih vedno več nezaposlenih, Med temi, ki ne najde-jo dela, je tudi mnogo mladih. študentje prično šele v zad-njem letniku resneje razmišljati o zaposlitvi, čeprav ves čas študija bolj dli manj pozorno spremljajo potek zapo-slovanja svojih kolegov, ki so dokončali študij.
Nič koliko kritik in pripomb leti z naše strani na ob-stoječo kadrovsko sestavo zaposlenih. Res je, da iraamo v večini primerov prav. Delovna mesta, za katera menimo, da nas bo univerza usposobila, niso nagrada za naš študij, temveč bi moraia postati vselej in povsod odsev strokovne sposobnosti in druzbenopolitične razgledanosti. Zavedati pa se moramo tudi dejstva, » .. da nam ne more in ne sme iti za fetišiziranje formalnih kvalifikacij, ki same po sebi ne usposabljajo za vodilna in odgovornejša delovna mesta, ampak bi se morali zavzemati za uveljavljanje so-dobnejših dosežkov v tehnolagiji in organizaciji dela, pri čemer pa imajo šolani kadri prav gotovo določene predno-sti.« (Iz gradiva za ustanovni občni zbor sindikatov delav-cev indusirije in rudarstva v Ljubljani). Dejanska kvalifi-kacijska struktura zaposlenih v slovenski industriji v ietu 1965 kaže, da je bilo samo 31,6 odst. kadrov, ki ustrezajo izobrazbi za vodilna mesta. zastopanih (v upravi samo 23,3   odst.).
Dejstvo, na katerega hočem posebno opozoriti, pa so
naši  očitki 7ia  racun  slareiših,  tudi  borcev,  in  njihovih
»socialističnih sinekur«.  Mi mladi vse prepogosto trdimo^
da so predvsem oni tisti, ki so na vodilnih mestih, ne da
bi irneli ustrezno izobrazbo. In tu se motimo, in to zelo -
Razpredelnica   nam   kaže   podatke  o starostni  strukturi
neustreznih kadrov, ki zasedajo dei,ovna mesta v Sloveniji:
do 24 let                                    16,6 %
od 25 do 34 let                          37,0 %
od 35 do 44 let                         28,9 %
od 45 do 54 let                          13,0 %
od 55 do 65 let                           4,5 %
Neustrezne strukture zaposlenih in iz nje izvirajočih
slabosti ni moč pripisati borcem, ki so na svojih ramenih
nosiii tekave NOB in povojne izgradnje. Pretežna večina,
to je z>3,6 odst. neustresnih kadrov, je v starostnih razredih
do 34 let. Ti bi lahko še^ pndobili ustrezno izobrazbo z
rednim in izrednim študijem. Res je, da mnogi ustrezajo
odgovornemu delovnemu mestu. čeprav so brez formalne
izobrazbe.
Zelo zanimiv problem. ki tare siovensko gospodarstvo, }e tudi ustrezno sorazmerje med deiavci in uslužbenci. V \ Sloveniji pridejo trije delavct na enega uslužbenca, v Nem- : čiji 4,26,  v Avstriji  5,45,  v  Srbiji  dva  delavca  na  enega \ uslužbenca.
Teh nekaj podatkov nam potrdi že ugotovljeno dejstvo, da star način ekstenzivnega gospodarstva ni silil delovnih organizacij k ekonomičnejši uporabi strokovnih kadrov. Slaba organizacija dela je omogočila, da so ostali prikriti strokovno slabo usposobljeni Ijudje na takih mestih, kjer so imeli —¦ in še imajo — velik vpliv na kadrovsko politiko. Pri varovanju svojih pozicij uporabljajo najrazličnejše me-tode za uveljavljanje svoje nezadostne strokovne izobrazbe. Ob koncu še očitek, ki leti na nas študente. študentje rohnimo proti nezadoslnemu in nepravilnemu vrednotenju strokovno izobraženih kadrov, ki ga kažejo mnoge delovne organizacije. Tožimo, da dobivajo štipendije in delovna mesia taki, ki tega ne zaslužijo. Pozabljamo na to — kar deioma kažejo tudi gornji podatki — da mnogi med nami mladimi, ko pridejo v sluzbo. pozabijo na nekoč izrečene očitke in ostanejo pasivni, ko se odloča o štipendlranju ' ali sprejemanju novega strokovnjaka. Zavedati se mora-mo, da bomo tudi mi imeli proti sebi nezadovoljne bodoče generacije študentov, če bomo ravnali tako. kot so to nare-dili in še delajo mnogi naši bivši — sedaj že strokovno izobraženi   — »kolegi«.                                  B. T. Bremaa
TP'BUNA STRAN  11
TELESNA
KULTURA
ŠTUDENTOV
Veliko pišemo, še več govorimo o njej v zadnjem času. Po več seminarjih, razpravah in apelih smo dočakali tudi javno študentsko tribuno na to temo in prebrali na prvi strani Tribune izjavo o športu. Zakaj toliko hrupa? Je potrebno? Zakaj ponovno pisati o tem? Iz preprostega razloga: želim, da bi se kaj spremenUo, če že nič drugega, odnos študen-tov samih. do telesne kulture. Več nas bo čutilo. da so spremembe potrebne, močnejši bo naš glas in morda se bo nekoč le zganilo . ..
Ko pride nadebudni dijak študirat v Ljubljano, se ob mnogih novih le znebi ene nadloge — obvezne šolske telovadbe. V miru se bo lahko posvetil štu-diju in spoznavanju mestnega življenja. Nikogar ne bo, ki bi ga silil, da teka za žogo ali hodi v pla-nine. Seveda vsi niso takšni. Približno 25 % študen-tov se ukvarja z rekreaciiskimi športi. Zveza štu-dentovskih organizacij za telesno kulturo, ki ji jč prepuščena glavna skrb za študentski šport, je za svojo dejavnost prejela v letu 1965 4, 5 milijona S din, v letu 1966 pa le še 2,5 miljona. S temi sredstvi naj organizira športno življenje 12.000 študentov!
Zahteva po obvezni telesni vzgoji na univerzi ima že majhno zgodovino. Kljub temu so jo doslej uvedli v prve letnike le tri fakultete: FNT, strojna in medicinska. Ostalih šest fakultet, dve visoki šoli, pet višjih šol in tri akademije, še vedno čakajo. Vsi študentje si nove obveznosti prav gotovo ne želijo. V njihovem dosedanjem šolanju jih niso vzgajali v športnem duhu, niso jim privzgojili potrebe po red-nem razgibavanju. Zato bomo brez obvezne telesne vzgoje težko kaj st>rememli R-azlogov zanio pa je veliko:
1.   Oblikovanje celovite študentove osebnosti 1) — za?tnrelo je ededanje. da ie študent že zrela oseb-nost. Univerza  je enostranska,  študentu daje vrsto strokovnih t>redavanj in vai, za svoio pomanikljivo splošno in še rosebno telesno izobraženost pa je pri. moran  skrbeti   sam.   Očitno  so   mnogi   še   mnenja, da je šport bol.j  ali  mani  neoomembna zabava in pravica redkih izbrancev, ki si takšno zabavo lahko privoščiio. »Verdar šport rmstaja pravica in notreba slehernega človeka, del nie<?ovega kuUurr>°tr*  ^vTfe-nja. neoepbno doticfeilo clplmmepa dne.« 2)
2.  Ekonomski račun — na.i navedem n^kaj misli Bertila Astroma, direktoria inštituta za tei^sne vaje v Uppsali:  »Vznemirjujoči faktorji so večie ^ahteve
* po znan.iu in s tem v zvezi stopnjevana d^lovna ^to-riinost. Tako daleč smo že, da je akadem^k čec:tio že s 56 do 58 leti popolnoma ^^man in n^ rrmr° vršit! več svoje važne dmžb&ne fyn>cije. Niti ni treba biti strokovnjak v ekonomiji. da spoznamo, kako dobra investicija bi bila. če bi rnlLdeiriu akp.demiku dali možnost in olajšave z^ '-ortne narnene, da bi si pridobil dobre športne vav?^. 1n bi ga suremljale tudi v poklicnem živlieniu. Čelo. Č3 bi telesna oz^oja študenta stala letno 1.000 DM, bi bil ta znesek še vse-eno dobro naložen. Zai švedsko bi bili ti letni izdatki približno 50 milj., če pa bi podaljšali delovno spo-sobnost za enno leto, bi oridobili 500 miljonov! Vse je, podvrženo obrabi, najbolj pa se »obrabi« človek, Oisjo jasno je, da je univerzitetni študij danes na-ravnost škodljiv in da je študent preobremenjen.« Na švedskem je gotovo marsikaj drugače kot pri nas, primer pa je vseeno zgovoren.
3.  Zdrav član druztene skupnosti — zdravje in dabro telesno počutje je velika želja vsakega člove-ka. Kako skrbimo zanj? »Za zdravljenje telesnih in duševnih anomalij  študentov izda družba letno mi-Ijardna   sredstva.   Med   temi   so   ta-kšne  bolezni,   za Ičatere  je  medicinska  znanost  dokazala,  da  jih  je moč preprečiti prav s primerno telesno vzgojo mla-dine. Za to vzgojo zadostujejo miljonska sredstva. 2 miljoni v preventivi bi prihranili miljarde v ku-rativi!« 3)           ,
4.  Boljši učni uspeh — »Mnenja sem, da te fraze (zdrav duh v zdravem telesu; dobro telesno počutje omogoča  lažje  in globje  ra-zumevanje)  nimajo več vpliva na današnjo mladino. Ravno tako malo učin-kovita so priporočila zdravnikov, da je šport zdravju koristen.   Treba je  jasno  dokazati,  da  ima človek, ki   se   ukvarja   s   športom,   hitrejši   in  boljši   učni uspeh.« 4) Prepričan sem, da v to ni treba dvomiti. Seveda pa ne smemo imeti v mislih nekaterih našili kolegov — tekmovalcev, ki so ob sobotah in nedeljah na tekmovanjih, med tednom pa morajo po večkrat na trening izven Ljubljane. Tako s potovanji izgub-ljajo mnogo časa. Kljub temu pa so tudi med njimi mnogi dobri študentje.
5.  Student se mora vzgojiti, da bo lahko vzgajal aruge. — V Nemški demokratični republiki je pouče-vanje v športu določeno z zakonom. Telesna vzgoja naj krepi storilnost in zdravje, pomaga pa naj tudi lzoblikovati družbeno pomembne karakterne lastno. sti, kot so kolektivnost, odločnost, vztrajnost, pošte-nost ltd. Po njihovem mnenju naj si študent ogvoji temelje ljudskega športa zato, da bo kasneje na vo-dilnem  delovne  mmestu  lahko  pomagal  strokovno urejati probleme v zdravstveni vzgoji, delovni hi^ieni m porabi prostega časa.
6.  Iz mnozičnosti raste kvaliteta — NDR je go-tovo najboljši primer za to. S širokim raevojem te-lesne  vzgoje  so  si  ustvarili močan  kvaliteten  vrh za katerega naslednike jih ni strah.
Mislim, da to še zdaleč niso vsi argumenti ki narekujejo ta prepotreben ukrep. Vztrajanje na'ob-vezni telesni vzgoji ne pomeni neza-upnice doseda-njemu delu prostovoljnih študentskih organizacij Njihovo delo je treba še okrepiti, jim zagotoviti nadvse potrebna finančna sredstva in dati tridi druž-beno priznanje za nedvomne uspehe.
Veiiko na.nako bi nan^viM.. ge bi ostali le nai področju športa. Težko bomo za spomladanski kros
navdiišili študenta, ki se stiska s koiegi po sobici in premišljuje, od česa bo živel po 15. v mesecu. Malo bo uspeha tudi pri tistem, ki ne zajtrkuje, ne kosi v študentski menzi in večerja le kos kruha. To so vsakdanja, življenjska vprašanja, za vsakega posameznika gotovo najvažnejša. Zahteva po telesni kulturi torej vsebuje predpostavko o relativno ure-jenih življenjskih razmerah študentov.
Za uvedbo obvezne telesne vzgoje, pa tudi za kakršnokoli množičnejšo telesnovzgojno dejavnost, so danes potrebna sredstva. če predpostavimo, da naše gospodarstvo ne sme in ne more dati za telesno kulturo več, kot daje, smo študeritje glede na druge organizacije še vedno krepko prikrajšani. Kako dol-go  bo  še  tako  in  kam  nas bo to privedlo, pa  se
lahko še vedno samo spraiujemo. Kdaj se bodo to vprašali tudi tisti, ki od nas toliko pričakujejo, da-jejo nam pa le obljube?
OPOMBE: 1) doc.  dr.  Miroslav  Kališnik  —  referat na letnem seminarju ZŠOTK 1966;
2)  Drago  Stepišnik:   »Telesna  ktiltura  in šport« (MK 1964)
3)  Koglot Franci:  »Kritične pripombe na uvajanje telesne vzgoje na fakultetah« (skupščina Zš)
4)  Bertil Astrom: »Trendng — tekmovanje — študij«
Lojze Vezočnik
VPRAŠANJA NAŠEGA ČASA
Ni namen tega pisanja natančno tn neizpodbitno odgovoriti na nešteta zapletena vprašanja, ki zadeva-jo estetski nazor mlade generadje. Zelim pa vsaj na-četi nekaj teh vprašanj, ki so gotovo pomembna, pa so zaenkrat še zmeraj samo VPRAŠANJA.
Kdorktli je imel priložnost videti napete obraze šestnajstletnikov na kakem beat-koncertu in je pri tem poskušal ostati neprizadet, se je gotovo vprašal, kako more tak način vzburjanja človekove emocional-nosti povzročiti malodane množično histerijo.
Ne gre za to, da bi tak način izražanja človeške osebnosti obsojali in ji dali pozitiven ali negativen predznak. Ali pa iskali vzrok v odprtosti slovenske družbe za najrazličnejše vplive.
že dokaj dolgo vlada v zahodnih deželah teorija, ki pravi, da je tako mnošičen odziv na beat-glasbo iz-raz razdvojenosti mladega človeka, vsakodnevnega pri-tiska, ki ga nad njim vrši bodisi šola, služba ali pa družba v celoti. To razdvojenost pa so znali nekateri prav temeljito izkoristiti. Miljonske naklade plošč z beatniki, ki jih vsak mesec izdajajo velike družbe za izdelavo plošč, prinašajo astronomske dobičke.
Bi mogli iskati podobnost med beat-glasbo in jaz-zom? Ne vem, najbrž ne.
Vprašanje je, če so življenjski pogoji naše mlade generacije podobni ali pa celo enaki tistim, ki so npr. v Angliji. Kljub temu pa je moč opaziti mnogo skup-nih potez reagiranja na ta pojav, ki pa ni samo »mod-ni krik« in nič več. Ljubljenci z gramofonskih plošč postajajo idoli teh mladih Ijudi in temu se ne more nihče upreti. Nesmiselno bi bilo, če bi tak odhos pre-zrli, ga zanikali.
Ampak, kaj je temu vzrok? Je tudi pri nas mlad človek razdvojen? Ga skomercializiranost časa tišči k tlom, mu ne da dihati? So rnu naloge, ki mu jih da-je družba, v breme? Vprašcmja se porajoio sama od sebe.
Nihče ne more zanikati, da današnje življenje človeka tako okupira, da najde prav malo časa zase, za svoje probleme, tiste, za katere misli, da so ^amo njegovi. Toda on se hoče te ute&njenosti iznebiti, po-
iskati, pot k sebi. Običajno izbere najlažjo pot in ta-ka priložnost se mu ponudi, ko ga omami ritem elek-tričnih kitar, bobnov, ki pretresajo vsak kotiček nje-gove duševnosti.
Pravijo, da tudi ples na svoj način izraža čas, v katerem se poraja. Mar niso vsi tisti krčeviti gibi, Jci mejijo že na histerijo, dokaj veren prikaz časa, v katerem živimo? časa, ko ni mogoče govoriti o usta-Ijenosti, fco smo vsak dan priča tako korenitim druS-benim spremembam, ko nenehno visi nad nami straho tna grošnja vojne, ki bi uničila vse. Tudi tebe in rnene.
Mnogi od nas se zgražajo, ko vidijo ekstravagant-no oblečene mladeniče z dolgimi lasmi, ki s dgareto med zobmi stojijo na robu pločnika vn. strmijo v praz-no. Nihče pa se ne vpraša, kaj smo storili, da bi tem mladim Ijudem dali priložnost poiskati si drugač-ne idole, kot pa so dolgolasci s »polka-dots« čevlji. Pravimo, da se kultura aristokratizira. Nekateri celo trdijo, da je gledališče malomeščanska navada fmal-ce smešno, pa vendarle...). In potem se začudimo, ko mdimo sosedovega Miho, da ima lase dolge kot v Pre-šernovih časih, da se štirinajstletna Micka (»kolegi« ji pravnjt Mary) maže z vsemi mogočimi in nemogo-čimi žavbami. Kaj hočemo, nUadi se hočemo tudi na zunaj ločiti od »starih« (»dame« mi naj blagohotno od-pustijo to predrznost).
Problema »upornikov« ne moremo reš?vdii'ab-straktno, s parolami, ki skoraj pravilomd ostanejo zgolj PAROLE. S tejpi^mladrrni ijudmi se je potretno pogovoriti z vsaMirnposamezno. Pri tem lahko ogrom-no storijo pedagogi, ki se z njimi vsak dan srečujejo. Vedetipa moramo, da ne bomo ničesar spremenili, če jenaš odnos do »jeznih mladeničev« že a priori od-klonilen. Poskušajmo spoznati, da beatništvo ni zme-raj negativen odnos do vsega obstoječega. Spomnimo se tistih, ki pojo o revščini v ameriških predmestjih, o vojni, ki se je bojimo, o množici, ki nas obdaja, pa ostajamo sami...
Nikoli ne sodimo Ijudi po zunanjem vid^zv. — tudi na tleh pobrana hruška je lahko sočna.
Ludvik škoberne
DRŽAVLJAN POD
DROBNOGLEDOM
ALI VAŠ KRIŽEV POT
(Nadaljevanje   s   4.   strani)
imena imamo dve inačici. Cerkveni krst in obred na matičnem uradu. Oba se precej razlikujeta. Prvi se . opravlja običajno v cerkvi (v kolikor niste v življenj-ski nevarnosti), drugi socialistični ali državni pa na ma-gistratu. Pri prvem kot pri drugem rabite botra od ka-terega pa ni večje koristi kot ob samem krstu. Pri takoimenovanem državnem krstu je lahko vaš boter tudi kakšna delovna skupnost, ki se izkaže z določeno vsoto in vašo prvo osebno opremo. Težava je v tem, da ko odrastete nimate več botra, ker je direktor tega podjetja v tem času sigurno že zrotiral ali pa je pri-šlo kar celo podjetje v likvidacijo. Zato je boljši, cer-kveni krst, ker vam boter ostane dalj časa pri roki, saj vam ob krstu pbstane nekak idejni vodja ali mo-ralni steber. Zato lahko svoj morebitni moralni padec naprtite kar njemu.
Ne glede na to, kar sem omenil malo prej, se vaša pot nadaljuje. Kdaj in kako pričnete govoriti in ho-diti, je čisto vaša subjektivna zadeva. želeti je, da vsaj s hojo predolgo ne odlašate, ker bi sicer kdo mislil, da ste abnormalni. To (hojo mislimj lahko absorbi-rate tam do prvega leta in pol. Govoriti vam še ni treba, ker namesto vas govorijo dovolj že drugi in ker se bo to verjetno popolnoma strinjalo z vašim koncep-tom, da bodo namesto vas govorili drugi, vi pa le ki-mali. Lahko pa pričnete že misliti. To opravljajte bolj konspirativno, ker so misleči Ijudje ponekod še ve-dno nezaželjeni. Ob razno raznih obiskih, ko vas bodo prišli ogledovat (vse sosede do 3 km v polkrogu), se smejte, lahka tudi bedasto, ker vas bodo tako ali tako imele za najbolj srčkano bitje pod soncem (to najbrž zaradi mame). Vendar to obdobje, ko ste nekak izloš-beni predmet ali igračka, ne traja več kot kako leto : ali pa še to ne.
Po vašem četrtem letu je dobro, če se predate prvi vzgoji. Ker vas bo vzgajala verjetno stara mdma (včasih boste slišalit — če ste zakonski — tudi tašča, vendar pomeni isto), ki je najcenejša vzgojno varstve-na ustanova, je dobro, če jo v vsem ubogate. Tako bo-ste slišali tja v podvečer namesto tožb kako je vse drago in da bo treba odplačati še nekaj obrokov, mar-sikatero pravljico, ki sicer v sodobni drušini izumi-rajo, ali pa se boste naučili celo moliti. Svojega prepri-čanja o metodah vzgoje in njeni vsebini še ne imejte, ker je to nenormalno. Sploh pa boste slišali veliko-krat burne debate ali je molitev potrebna ali ne. V to diskusijo fdiskusijah zato, ker običajno ne rodi nobe-nih zaključkovj se vključuje češče oče kot mama in ^ seveda stara mama. Zato lahko to prepustite njim, ni { pa rečeno, da se pri tem ne smete zabavati. Dobro je, če se privadite na strategijo ali oportunizem (ta vam bo tudi pozneje često koristil) in imponirate zdaj mami, zdaj stari mami, odvisno od situacije. S to poli-ti&no linijo boste imeli dvojno korist. Pri stari mami bose praznovali Božička in še druge cerkvene praz nik\ doma pa Dedka Mraza in državne praznike.
Nekateri od vas, katerih starši nimajo tako po-eeni vzgojno varstvene ustanove, boste nujno prišli v otroški vrtec. Tudi to je otroško varstvena ustanova, ki jo forosira skupnost, da razbremeni starše. To je ne-kakšna otroška skupnost, kjer otroci še niso aktivno vključeni v samoupravljanje, v nasprotju z ostalimi ustanovami. Slednje je verjetno zelo pametno, ker res ne bi bilo vzgojno še v rosni mladosti pokvariti otro-kovo duševnost z anomalijami, ki še nastajajo v tej panogi upravljanja. Da pa pridete v tako ustanovo, pa je zopet potrebno marsikaj. Tudi tukaj imamo ome-jen (ne sicer povsod) vpis, ki nima nič opraviti z ome-jenimi vpisi, ki jih boste srečali pozneje. Stvar bi se v tej smeri izboljšala verjetno takrat, ko bi otroško var-stvo prevzel kak nogometni klub, ki ga tudi podpira skupnost in je v nasprotju z otroško varstvenimi usta-
Tfovami, le redko v finančni stiski fpravzaprav nikoli), V tem primeru bi laiitco nogomet prevzel vzgojo na-sploh in že tu pripravljal bodoče kadre (lastne), ki bi zopet! dvignili kvaliteto tega športa na evropsko ra-ven. Obenem bi se otroci že zelo zgodaj seznanili z naj-lepšim, najboljšim in najbolj fair športom pri nas in gojili do njega tudi potrebno Ijubezen. Brez dvoma bi bila to smela in-perspektivna poteza o kateri se splača razmišljati. Od vašega duševnega napredka je odvisno ali boste ostali v vrtcu kako leto več ali manj in ali se boste vpisali v šolo s šeštim ali pa celo z osmim le-tom. Ko pa ste prestopili šolski prag, ste zaključili ne-ko obdobje vašega življenja, ki se je odlikovalo po va-ši pasivnosti do raznih vprašanj in problemov. V tem trenutku zavladajo v vašem, življenju popolnoma novi vplivi, Ijudje in okolisčine, o katerih nekaj več drugič.
Dušan Tršar, plastika, 1964
I.UNIVERZITETNO
PRVENSTVO V BADMINGTONU
V  nedeljo, 14. maja je bilo v telovadnici II. gimnazije v Ljubljani v organizaciji Zveze študentskih organizacij za telesno   kulturo   in   Akademskega   badmintonskega   kluba Olimpije  prvo   prvenstvo  Ijubljanskih   študentov   v  bad-mintonu. Na razpis se je javilo okoli 30 študentov iz 9 ljubljanskilTfakultet oz. visokih in višjih šal. lz tega je razvidno, da je tudi ta pravzaprav še mlada športna pa-noga pri nas že vzbudila zanimanje, praivsem pa je po-membno dejstvo, da so bili udeležend z izjemo petih ali šestih igralcev Olimpije večidel zaoetniki ozirama neaktivni igralci tekmovalnega badmintona. To je bil tudi vzrok, da je bila večina  srečanj  zelo  zanimivih  in  izenačenih,  saj je tekmovanje trajalo ves dan.
študentje so tekmovali v disciplini posameznikov in v igrah parov v enojnem izJočikiem sistemu. Mnogim jo je žreb zagodel in so se že v prvem ali drugem kolu srečali z nosilci skupin, ostali pa so se po medsebojnih obra-čunih prebili v naslednja kola.                        *
2e prvo otvoritveno srečanje med Lobodo in Ostrcem (oba ekonomska fak.) je bilo izredno razburljivo. Zmagal je nazadnje tehnično boljši Loboda, ki je bil uspešen tudi v drugim kolu. Izmed zanimivih srečanj v prvem kolu velja omeniti še dvoboja izredmo borbenega M. Pelhana (bioteh.) proti Potočniku (ekonomska fak.) in Benčine (edektro) proti Horvatu (strojna fak.). Zmagala sta po dobrih igrah slednja dva. Pravo tekmovalno igro sta pri-kazala tudi Zore in Vrhunec (oba etoonomska), ki sta do-besedno pregazila svoja nasprotnika.
V  četrtfinale so se plasirali kar po trije predstavniki ekonomske fakultete — Zore, Loboda in škapin in fakul-tete za naravoslpvje in tehnologijo — 2orga, Križman in TJrbanc, ter po dva tekmovalca FAGG-a — Pohar in Jereb.
Posebno so bili zanunlvi polfinalni dvoboji, ko so se med seboj pomerili zsa razred boljši igralci Olimpije žor-ga—-Jereb ter škapin—Pohar. žorga je brez večjih težav premagal svojega klubskega tovariša, več težav pa je po-vzročal razpoloženi škapin republiškemu prvaku D. Po-harju.
Finale posameznikov D. Pohar : Žorga je bdlo izredno zanimivo in razburljivo, saj do poslednjih udarcev nismo vedeli za zmagovalca. Po skoraj enourni borbi je v treh setih zmaga.1 D. Pohar: rezultat 10:15, 17:15, 15:11, in tako osvojil prvi naslov študentskega prvaka.
Popoldne so bile na sporedu igre dvojic. Nastopilo je 11 parov. Največ tispeha sta imela J. Pohar in 2orga (oba FNT), ki sta v finalu presenetljivo premagala D. Poharja FAGG in škapina (ekonomska). v treh setdh. 15:12, 12:15, 15:9. Tretje in četrto mesto delita Jereb — Urbamc (FAGG, FNT) in J. Pelhan (FAGG) Vavpetič (strojna).
Tefcmovanje, ki mu je prisostvovalo kar lepo število študentov, je povsem uspelo. Naslove so osvojili najboljši, ostali pa so lahko pomeriti svoje moči in pjeizkusili svoje znanje. ZŠOTK je v letošnji organizacij sko že tako uspeš-ni sezoni dodala še en člen celi vrstd srečanj in prireditev, ki tako vsaj malo poživijo in razgibljejo že tako pasivno športno življenje nekaterih naših študentov. Sodelujoči so izrazili željo, da bi postala ta tekmovanja tradicionalna, mnogi pa se bodo vključili v vrste ABK Otimpije in BK Ježice, kjer bodo lahko nadaljevali z gojitvijo tega po svetu že zelo razširjenega tekmovalnega športa.
B. Š.
PO NAPORNEM DELU ZDRAV IN POCENI DOPUST
Z namenom uresničevanja zgornje ideje je izvrš-ni odbor PZJ na univerzi v Ljubljani zastavii delo Ijani že dalj časa opažamo neko vrsto forsiranje v več smereh. Da bi delal v interesu študentov ljub-ijanske univerze, se je povezal s komisijo za med-narodne zveze študentov pri univerzitetnein odboru ZŠJ in s skupnimi močmi smo dosegli določen uspeh.
V  čem se torej kaže ta uspeh?
V  mesecu avgustu oziroma septembru organM-ramo dve potovanji v ČSSR:
LJUBLJANA—PRAGA—KARLOVY         VARY—KRKO-NOŠI              v                     ,
To je petnajstdnevno potovanje za nizko ceno 650 N din, kar preračunano na dan pomeni cca 37 N din in je najcenejše potovanje, ki vam ga lahko nudimo samo mi.
. Potovanje: LJUBLJANA—BRATISLAVA—GLIWI-GE—^TATRE je enkratna priložnost preživeti dva ted-na v prijetnem in gostoljubnem okolju čeških kole-gov. češka piva so povsod poznana po kvaliteti. Cena je 650 N din in je več kot samo kankurenčna. na MADŽARSKOl^
LJUBLJANA—BUDIMPEŠTA—BLATNO      JEZERO— MISKOULC.
To potovanje vam nudi priložnost, da se v pet-najstih dneh seznanite s skoraj celotno Madžarsko po nizki ceni 550 N din.
"Z oziirom na to, da so še prosta mesta, se čim-prej (do 10. VI. t. 1.) pozanimajte in se prijavite oto torkih in četrtkih od 13. do 14. ure v prosborili izvršnega odbora PZJ na univerzi v Ljubljani, Trg revolucije  1.   (Kazina),  prvo nadstropje  — desno.
Omenjena tri potovanja svetujemo tudi organi-aatorjem absolventskih ekskurzij.
Iavršni odbor PZJ na imivem v Ljubljani daj«
tudi -najnujnejše informacije o poceni penzionih v posameznih mladinskih in §tudentskih domovih in campih.v: Avstriji, Franciji, Angliji in na švedskem, kar je zlasti dobro za vse vas, ki nameravate poto-vati v omenjene dežele z avtostopom. KAM V SOBOTO IN NEDELJO?
Izvršni odbor na univerzi v Ljubljani in upravni odbor mednarodnega  študentskega  tabora Ankaran organizirata v dneh 17. in 18, junija PIKNIK V KOPALKAH V ANKARANU
Prograrn pdknika:
17.  VI. V jutranjih urah odhod z železniške postaje v Ljubljani (čas odhoda boste zvedeli ob prijavlja, nju). Do Divače prevoz z železnico in od Divace do Ankarana z avtobusi. Po skupnem kosilu v taboru Ankaran kopanje do sončnega zahoda, ko se prične zabavni večer s plesom in jedili na žaru ter odojkom.
18.  VI. Po zajtrku kopanje. V primeru, če bodo že-lodci prazni, opoldne  kosilo  (zagotovo).  Po  kosilu kopanje. V pozriih popoldanskih urah odhod proti Ljubljani.
Cena piknika je cca 20 ND na udeleženca. V to ceno so vračunaini stroški prevoza, prehrane in pre-nočišča v weekend hišicah. Za pijačo preskrbljeno po konkurenčnih cenah.
Vse informacije daje, sprejema prijave in vpla-čila (do 10. VI. 67) izvršni odbor PZJ na umiverzi v Ljuibljanl, Trg revolucije 1 (Kazina).
Vsak torek in četrtek od 13. do 14. ure.
V informacijo še to, da nameravamo take pikni-ke organizirati skozi vse počitnice. Termine in ča-sovno razporejanje bomo objavili v naslednji Trfbnni.
Poleg omenjenega vam dajemo tudi pojasnila o posameznih poletnih šolah in eventuelno o delovnih brigadah za fcuje študente v: Angliji, Franciji, Avstri-ji in na švedskem.
Obvestimo vas lahko tudi o raznih izletih in po-tovaffijih v tujino (in pogojih sodelovanja na njih), ki jih organizirajo ostale organizacije za mlade ljudi v Jugoslaviji.
Izvršni odbor PZJ na univerzi v Ljubljani, Trg revolucije  1   (Kazina)   je vaš  svetovalec,  pomočnik -in  organizator.  Pridite  in  pozanimajte  se!   Uradne ure: torek in četrtek od 13. do 14. ure tudi v času počitnic.
Morda še ne veste, kam boste šli na dopust?
Morda vas boli glava.zaradi denarne stiske?
Izvršni odbor PZJ na univerzi vam odsvetuje raznovrstne tablete. V nadomestilo zanje vam daje informacije o domovih., letoviščih in campih PZJ, katerih usluge so solidne in, kar je najpomemb-nejše, so zelo poceni. Cene penzionov se gibljejo od 12 N din do 15 N din.
Brezplačno vam nudimo Adresar 67, kl vam bo zvest vodič pri plovbi med Scilo (štipendijo) in Karibdo (cenami).
Domovi PZJ se hitro polnijo, zato pohitite.
Posebej vam priporočamo letovišče Grič, Trpanj na polotoku Pelješac (znano vino grk) in Risan v Boki Kotorski.
Poleg tega nameravamo vsako soboto in nedeljo organizirati »Kopalni vlak« v mednarodni študentski tabor v Ankaranu, Cene bodo zmerne in vam do-stopne.
Pridite in se pozanimajte!
Izvršni odbor PZJ je vaša organizacija, ki se zavz«ma za vaše interese.
Dajemo va-ra tudi pismene mformacije, če prilo-žite dopisnico z vašira točnim naslovom.
Nrš naslov: Izvršni odbor PZJ na univerzi v Ljubljani, Trg revolucije 1, Ljubljan?
Branko Šlander