13Z. »nfltL i iiiww, t mrt. i. iniii mi XLIX. teto. »Slovenski Ntrcd€ v»!|« po pa#t!l za. Avstro-Ogrsfct: eelo leto skupaj napr«j . K 25— PolJ«:** - m . . . 13-četrt Itti . .... 6-30 na metcc - .... 2-20 za N?em?1joJ cdo Teto naprej • . • . K 30*-» za Ameriko in vs€ druge dcžeie t cc!o i eto naprej . • . . K 35.— VpraSanjeni glede inscratov se na] priloži u odgovor dopisnica alt inamka, 9yrvraUtTo (»podaj, dvorište levo), SLncnoTS ulica $t 5, tcietoa tt.89. IzLa)« vsak dam **•*©* ifvzcmil n*4«li« !n prasalk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat [>o 20 vln., za dvakrai po 18 vin., za trikrat ali vecl;rat po 16 vin. Parte in zahva.a vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se poši'jajo naroćnine, reklamacije, inserati L t d, to je adninistratlvne sivsri —■—— Poi^mcina iterllka velja 10 rlasr^v. ■ Na pismena naro?ila bitz isu dobne vposlatve njročnine se ne ozlra, aJfarcšna tisliaraa" telefon 4t. 83. .Slovenski Narod« velja v l!nbl|ftttl na dom dostavljen: cdo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • . • • • 12*— Ćetrt lela „ .....6'— na mesec m « • • ■ 2*— v upravnlStvu pre]etnan: ceJo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ . . • . . II'— četrt leta „ • • . . • 5*50 na mesec . • • • • ■ 1^0 Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. Vrednlttros Knallora vlScs St 5(v pritličju levo,) telefon *L S4. Se)i • i •• 1- J I " fll * • illil IJIIjl UiJ iitllyiy| i)l!R'L BITKA NA NASl SEVERO-VZHODN1 FRONTI TRAJA NAPREJ, NE DA CI SE BILO RUSOM POSREĆILO IZVOJEVATI KAKE USFEHE. Dunaj, 8. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. V VoIInili so dospele naše čete med boji zadnjih straž do svojih novih pozicjj ob Stiru. Ob Ikvi In severno od Višniov-sika ob Stripi smo zavraiii več ru-tltih napadov. Ob dolenji Stripi sovražnik zo-pet napada z moćnicu silami; boji tam še nišo končani. Ob Dnlestru In ob besarabski fronti ie vladal včeraj cazmeroma mir. Naraestnik načelnika senerainega štaba pL Hofer, fml. • m * NEMŠKO URADNO POROCILQ Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroca: Veliki slavni stan: Vzhodno bojišče. Južno od Smorgona so prodrli nemškl izvidni oddelki preko vec so-vraznih črt tla v vas Kunavo, razde-jal] tamošnje bojne naprave ter se vrnili s 40 vjetimi in z eno vplenfeno strojno puško. Na ostali fronti pri nemških čet-h nobenega posebnega dogodka. Vrhovno armadno vodstvo, RUSKO URADNO POROCILO. 6. luni ja. Pri Dvinsku se ]e nemški napad severno od železnice v Ponjevjec v našem ognju razbil. V noči na 5. t m. so prodrli Nemci južno od Smorgona preko svojih žičnih ovir, da bi se polastili nekega našega eksponiranega jarka. Ogenj naših strojnih pušk in nas protinapad pa jih je vrgel v njihove jarke nazaj. Dne 5. t. m. sq poskusili Nemci jugovz-hodno od Kreva po artiljerijski pripravi napasti našo eksponirano pozicijo pri Kačanih (10*5 km jugovzhod-no od Kreva). Naše rezerve so jih zopet vrgle nazaj. Na fronti od Pri-beca nPripjata) do romunske meje Jopolnjujejo naše čete svoj 5. t. m. doseženi uspeh. Ljuti boji na sevcrovzlioJu tra-jajo naprej. Med Dnjestrom in Prutom je sicer ruski pritisk nekoliko poiiehal, tem srditejše pa so se zaga* njale ruske kolone na naSe pozicije ob iJolenji Stripi v prostoru pri Ja-slovjecu. Tu se Rusi neprestano oja-čujeio; uspeha nišo desegli nobene-ga, boji pa še nišo zaključeni. Krvavo so odbile naše hrabre čete ruske navale pri Alcksinjcu, Sapanovu in vzhodno Dubna. Armada general-obersta nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki se je urnaknila iz pozicij Mli-nov - Putilovka, je dospela do reke Stira. Rusi. ki pritiskajo za njo. te nove siiuvacije ne morejo biti veseli, ker jih naše čete, ki se uspešno banjo na severu pri Bereštjanih in na jugu ob ćolenjern Stiru in ob Ikvi, ogrožajo v obeh bokih. Bo.-i ob Stripu Iz vojne^a poročevalskega sta* na javljalo: Posebno ljuto se zaga-njajo Rusi v nrostoru med \Višniow-czvkom ob Stripi in Cebrovom se-verozapadno Tarnopola na čete. ka-terim zapoveduje general Bothmer. Severozapadno Tarnopo^ so ruskb kolone po /krat naskočile naše pozicije, pa so bile vsakokrat krvavo odbite. Ljuti boji divjajo tuđi pri Sapanovu blizu Kremjenca in pa pri Ra-falovki, kjer Rusi nišo mogli doseči nobenih uspehov. Srbske čete v ruski armadi. Berlinska ^Nationalzeitung^ po-roča po ruskih listih: V ruski armadi služi sedaj do 20.000 Srbov. Ti srb-ski vojaki se po večini rekrutiralo iz srbskih beRuncevr, ki so začetkom avstrijske balkanske ofenzive zbeža-li čez Ro:r.unijo v Rusljo. Izvežbani so bili v Odesi, kjer sta jih inšpicira-la tuđi Pasić in car. Srbske čete se deioma še borijo na gaiiški in besarabski fronti. General Ruskii vrhovni poveljnik ruskih armad. Berlinski listi javljajo z ruske mele: Ruski vojaški kritiki naznanja* jo, da se bodo godile v juniju na ćeli ruski fronti velike stvari. Za genera- lisima vseh ruskih armad bo imeno* van general R^skij, ki vživa v armadi in v civilneai prebivalstvu največ-jc zaupaHJe. RueUf irlnistrski prećsednik r gltivnctr. stanu. Preko Stockholma poročajo: Ruski ministrski predsednik Stirmer-Panin je prispe! v ruski glavni stan. Novi načelnik rusKcga letaistva. Kopenhagen, 8. junija. ^Kor. ur.) »Berlinske Ticiende* poročajo iz Pe-trograda: Pomoćnik vojne.^a ministra general Frolov je bil imenovan za načelnika ruske.za letalstva. Iz ru?ke dunre in državnega sveta. V ruski dumi se vrši debata o odpravi gotovih nlemiških predpra-vic v javnih službah. Ker so kadeti vložili predio^, da nai se ravnopravnost razteza tuđi na Ziđe, je pričako-vati oštrih kontroverz. — Državni svet je odkionil predlog, da naj se pebira posebni vojni davek. ki bi ga naj plačal vsak ruski državljan od 20. do 65. leta v izineri 10 rubljev. CiENERALOBERST BARON CON- RAD O BOJJfl PROTI RUSIJI IN O MIRU. Načelnik našega generalnoga štaba generaloberst baron Ccnrad-Hotzendorf je sprejel v gla\Tiem stanu koresponrenta švedskega »Afton-bladeta«, kateremu je iz^avil: Sem vojak in ne politik. Kot čiovek pa mi je jasno kako-r zakon, da mora ćela Evropa žeieti, da potisnemo Ruse v Azijo nazaj, katnor po vsej svoii naravi popolnoma spadajo. Od pradavnih dni je prihaiala nevarnost za evropsko kulturo z vzhoda. Sedaj vidimo, da izigravalo gotove kulturne države Evrope Ruse proti nara, narodom centralne Evrope. Zakaj to dela Francija, tega ne razumem. Zakaj Anglija, to vem dobro: Anslija se boji svojega konkurenta na mor-ju. Za vse ostale narode, zlasti pa za skandinavske, mora biti jasno, da se interes« Rusije ne daio soraviti v sklad z interesi Evrope. Utrjevanje Alandskih otokov je ruska pest v obra? Švedske. Kdaj naj nastane mir, to nai no mojem mneniu. doloojo sovražniki. Ako se jim ljubi se vojevati še na-rrej, dobro. Videli ste sr.rni. kaksen je položaj na vseli naših frontah. Videli ste, da ne umiramo lak^te in da nam ne primanjk'jje voinega materijala. Ne bojimo se. da bi nos naši so-vražniki izsrradr'i. Izdržali smo dve leti in ti dve leti ste bili najhujši. Se- tliij lahko mirr.o in samozavestno izdržimo tako dolgo, kakor se našim sovražnikom zdi. Izdržati moremo; nas se ne more več poraziti na tla. | vi • v« • vg • « •« • f t •■ w g NAŠE Č£T£ SO OSVOJILE MOMI LEMERLE TER MONTE MELETTO. — V JUNIJU JE BILO VJETIH DOSEDA,! 1Z4G0 ITALI-JANOV. Danas, 8. junija. (Kor. urad.) Ur&dno se razglaša: [talijansko bojišče. Na visoki planod pri A si asu je prtđobil nas napad na ćeli fronti jugozapadno od Cesune - GaHiJa nadale prostora. Naše čeie so se vsta-llfe na Monte LemerSu, »ufiovzhodno od Cesune ter prodrle vzhodno od Gai'Ha iR Ronchiia. Zvcčer so zavzeli oddelki bosansko - hercegovinskega pešpoika št. 2. in gražrtega pešpoika št. 27. v naskoku Monte Meletto. ?tevi!o od početka tega tneseca vjetfh Italiianov se je zvisalo na 12.400, rncd n]?nil 215 ča?tn!kov. Na fronti v Do'ortiftih smo za-vrnili napad več sovražnih bataljo-nov na Crodo delV Ancono. Nanie: znik načelpllia generalnega štaba pr Hofor, fmL • • • ITALIJ'*\SKO f RADNO POROCILO. 6. i u n i j a. V odseku Adižke doline je poskusil sovražnik v noči na 5. za časa sneženega viharja ne-nadne akcije na naše pozicije v go-renji Vallarsi in na Pasubiju, bil pa je povsedi odbit. Vćeraj so pričele pc intenzivni artiljerijski pripravi so-vražne kolone napad na Corni Zug-na. umaknile pa so se takoj v neredu vs-ed našega mirnecra precizne-izn ocrnja. Na fronti Posina-Astico je vrgel sovražnik ob hndem neurju zopet ogromne infanterijske mase s rodnoro moene^a ogrnja baterij vseh kalibrov proti naš'in pozicijam med hriboma Ciove in Brazone, vendar pa je bil napad s hitrim nastopom naše artiljerije in s trdnostjo infante-rije odfrt s težkimi izRubami za na-pad^lca. V isti noči se nam je posrećilo s srečnim protinapadom na zapadnih poboćiih hriba Cengio pridobiti terena. Na visoki asiažki pla-noti je držal sovražnik v noči na 5. in nastopno jutro naše pozicije vzdolž doline Campo Mulo pod ljutim ognjeni topov in strojnih pušk, Popoldan jih je živahno in vstrajno napadah vsi napadi so bili odbiti. "V gorenji Cordevolski dolini ie bila so-vražna kolona, ki ie korakala od Pralongije na hrib Sief, razpršena z dobro merienim ognjem ene naših baterij. V Pustrski dolini smo ob-streljevali železnisko postajo Tob-. lach in Innichen s svojimi težkimi topovi. Ob Soči trajajo drzni šunki na-šib oddelkov na sovražne crte. So-» vražni letalci so metali bombe na Alo in Verono. Bilo je nekaj ranjenih, škoda neznatna. V smislu baš izdanih odredeb se bo naznanjalo v bodoče med vojno smrt vsake vojaske osebe nemudoma svojcem, naznanijo jo vojaški du* hovniki z dopisnico. Naznanilo bo obsegalo: polk, šaržo in ime umrle-ga, datum in kraj, kjer je pokopan, v kolikor se more kraj naznaniti, konč-no podpis in uradni pečat vojaškega duhovnika. Novi uspehi graškega zbora. Iz vojaškega razmotrivanja k poroČilu generalnega štaba 8. junija: Na visoki planoti Sette Co-muni so si priborile včeraf četo graške^a zbora nove uspehe. Navzlic najhnjši obrambi je zavzet hrib Mele 11 a. Štajerski infanterlisk! polk št. 27. in bosensko - hercenovsk? tn-fanterijski pcik št. 2. sta Izbolevala ta lep za nadaljnje prodiranje naših čet poinemben uspeh. Južnozapađno A s i a g a je bil sovražnik potisnjem še bolj nazaj. Ko je bil predvčeraJS-njem vzet hrib B u s i b o 11 o. Je bfl sovražnik vržen tuđi vzhodno Busi-bolla s hriba Lemerlc, čeprav s! je bil vstvaril tam jako močno opo-rišče. Moč iialijanske armađe. >Berliner Tageblatt« je izvedel z dobro informirane strani o moči itaiijanske armade sledeče podatke: Armada na kopnem je Štela ali štete 1,200.000 dobro izvežbanih čet. Od tega števila odpade najmanl 300.000 na izgube. 50.000 jih je v Afriki, 60.000 v Valoni, 100.000 kot Chonchette. Fraiicoski spisal M a r c c I Prevost. (Dalje.) IV. Nič ni skrivnostnejšega. kalvor ta slabotna bitja, ki na] svoj čas po-stanejo žene . . . Živiš ob njihovi strani, pa niti ne slutiš, kaj se godi za njihovim čelom, okoli katerega se vijejo lasje, kakor vinska trta in kaj poganja ta srca pod knežjimi opra-vami v utrip . . . Gotovo je Ie to, da ima vsaka svoje resne misli in svojo skrivnost Velike strasti, o katerih nihče ne zazna resnice . . . Dalje ne-izkončne sanjarije, cei svet vizij. ki se gibliejo na meji imaginarnosti in realnosti. Odkar je Chonchetta spoznala svojo umirajočo mater in hranila spomin, ki je bil njena last. na kaj drugega sploh ni mislila. Zadostova-lo je popolnoma, da izDotai njeno prazno življenje in ćelo napram mu-ham svojega očeta je postala ravnodušna. Zdaj je prav rada samevala v mračnih sobah »velike niše«. Dolgo je ogledovala podobo tega prijatelja, ki je pred kratkim izginil iz njenega otroške^a življenja in ki se, o tem je bila trdno prepričana, nekega dne tja zopet povme. Pogovarjala se je ćelo ž njim, zakaj otroci se prav lahko zabavajo z mrtvimi stvarmi . . . In prav hitro je njena domišljija ustvarila čudovitih dogodkov, katerih središte je bil o n ... Kadar je na večer za zastori v postelji zatisnila oči, srlej. že ga je videla prihajati v ^veliko hišo* . . . Znnaj si je predstavljala silno nevihto. globoko temo in dež, ki je padal na tlak. kakor bič na živa! . . . Tedaj je pričel o n. dva osedlana konja Je imel s seboj, zavi-to v odejo jo Je odnesel. jo posadil na sedlo in odjahal . . . Naprej! Kak ropot je povzročilo peketanje živali, dirjaječih po tlaku! Pariz je ostaja! za njima — tišti Pariz, ki ga je videla oni dan, ko jo je Dina povedla na Montmartre. Dasi je močno deževa-lo, je bilo mraz . . . Ceste so postajale vedno strmejše: opazila je žare-če nanise vstajati !z teme, nato je raziočila vseh pet črt besede: ho- tel ... Naenkrat pa je bila sredi pla-njave, neizmerne ravnine, kamenita polja so si sledila in neskončni trakovi čest, ki so se izgubljali v gozdi-čevju, skratka, vsa ta ctožna berry-ska provinca je ležala pred njo . . . Naenkrat pa se je prikaza! skalnat vrh in na njem Rdeči grad s svojimi koničastimi strehami. štrlečimi na-r?ivnost v viharno nebo . . . Mladi Ijudje, s plaidi odeti, kakor v pripo-vestih gospodične Lebhaft so jima rrihajali nasproti. Eden teh gospo-dov je šepnil deklici besede, katere je svoj čas slisala FrSulein: — Ljubim vas . . . Dovolite, da grem z vami, sicer umrem. Toda Chonchetta se Je stisnila k svojemu spremljevalcu in se ga okle-nfla z rokami. — Nočem. je zakričala ... In gleite moža, kateremu hocem slediti in ga nikdar zapustiti! . . . Zares, je nekaj na tem, če imaš prijatelja, pa naj živi samo v domiš-ljiji. Pomoč tega prijatelja Ie deklico toliko opogumila, da ni čutila nikake-j?a strahu več. kadar je zjutraj prihaiala k gospodu Ducatelu. Stopila je pred njega posrumno, njene misli pa so bife đrugje. In starec je «piral svo- je bodeče oči v njo ter skušal raz-brati njeno skrivnost na dnu oči. Prav gotovo, Chonchetta se je spremenila. Predno je legla spat, ?e deklica sliko vselej poljubila, kakor je videla to storiti Fraulein in njena zadnja mise!, predno je zaspala, je bil o n. V teh trenotkih se mu je vča-sih čutila prav blizu. — Ljubim te, je šepetala, ne zapusti me. . . . Nekega večera se je bila pravkar vrnila v svojo sobo, ogledovala je sliko, predno se sleče, ko je zapokalo po tleh. Chonchetta se je ozrla. Zakričala Je lahno in krepko stisnila minijaturo v pest. Gospod Ducatel je stal za m'o s prekrižanimi rokami. Njegova suknja se je opleta-Ia okoli suhega telesa. Da so vs3 tište bajne živali na tapetah zlezle s sten in prišle k Chon-chetti. ne bi se bila bolj prestrašila. Nikdar. nikdar, odkar Je odšla iz Sou-piza, ni videia svojega očeta dm-god, kakor v sobi tam gori. Gledala ga je in čakala, da se razhudi. Starec pa Je dt\ mirno: — Kaj si počela, Chonchetta, In čemu se vedeš, kadar vstopim v tvo- jo sobo, kakor da sem te zalotil pri kakem slabem dejanju? — Oče, je jecljala deklica, kate-ri so Šklepetali zobje . . « vleči sem se hotela. — Ne vidi se mi ravno, je odvr-nil gospod Ducatel. Pokaži mi, kaj si imela v roki. Deklica, vsa bleda. Je pritisnila svoj zaklad na prsa. — Ali mi ne daš tega takoj? Je ponovil starec. Prijel jo je za pesti, jih s slio od-prl, spustila je prste in medaljon je odprt, tako da se je slika videla, pa-del na mizo. Tedaj se je zmračil gospodu Ducatelu obraz. Krepko je prijel Chon-chetto za ramo in jo strese!, kakor da jo hoče streti: — Kdo ti je to dal? . . . kdo ti je dal, kdo? . . . Govori vendar, ne-srečnica! Chonchetta ni mogla najti bese-* de. Ena sama misel jo je navdajala: Moj oče me ubije. Naenkrat pa se Je pomiri!. Izpu-stil je dekličino ramo, vzel sliko v roke ter je molče motril. — Razumem, Je mrmral. Ta no* ra starka Dina Je. ki Je to hranila. Stran 2. »SLOVENSKI NAKOD*, dne 9. Ju ni ja 1916. 132. Stev. rezerva na Siciliji in v Južni Italiji. Skupno torej pol milijona ljudi, ki ne prihajajo v poštev za bojno fronto. Proti avstro - ogrski ofenzivi razpo-laga torej Italija samo $ 700.000 dobro izvežbanimi četami, ki se morejo porazđeliti na trentinsko ali soško fronto. Dalje prihaja v poštev še 800.000 do jednega milijona mož, ki sploh nišo izvežbani ali jako površno in katerim načeljuje jako malo čast-nikov in podčastnikov. DROBNE VESTI IZ ITALJJE. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Raznašajo se vesti, da se je kralj .Viktor Emanuel pripeljal v avtomo-bilu v Rim bolan. — Giolitti je dospel 7. t. m. v spremstvu turinske-ga župana senatorja Rossija in mar-kija Federicija v Rim. Italijanska vojaška oblast je dala aretirati prejsnjega državnega podtajnika in vseučiliščnega profe-sorja C o r t e s e , ki služi kot nared-dnik 8. polka v Rolonji v vojnoporo-čcvalskem ura.' k ker je obdolžen. da je vzel važne voiaške dokumente in podkupil druge voiaške osehe. da mu preskrbe nadaljne dokumente. Italijanski parlament. Curili, 7. junija. (Kor. uradd.) Tišti čas, ko so sli v Rimu se mudeči ruski parlamentarci na senatovo vabilo na čaj. kjer sta predsednik M a n f r e d i in poddpredsednik Blaserna v svojih govorih priznavala ruske uspehe, je začela zbornica zborovati. Zastopniki vlade so izjavili, da stori vlada korake pri itali-Janski cenzurni oblasti in pri avstro-ojrrskth oblastih. da se pospeši kq-respondenca družin z vojnimi vjetni-ki v Avstro - Ogrski. Ministrski predsednik Salan-d r a je predložil zakonski nacrt glede ukrepov za podporo vojnih invali-dov in sirot. Predsednik Marcora, se je v toplih besedah spominjal padlih, isto-tako bojujočih se vojakov in italijan-ske ljudske volje, ki se kaže tako čudovito hrabro. Ko se je Marcora do-taknil ljudske volje, je zaklical preiš-nji intervencijonistični avtonomni socijalist Ferri: »Da, vrlo ljudstvo, katero mora plaćati toliko malomar-riosti in grehov.^ Temu medklicu so sledili razni rnedkiici tribune. Ferri in drugi socijalisti so prosili predsed-nika, naj ne dopušča. da se izvrseva-nje parlamentaričnega mandata moti s strani tribune. Na to sele je začela tribuna in zlasti galerija za časnikar-je klicati gl?sno: bahači. slamnjaki, Nerrci. kupljeni Avstrijci. vohuni itd. Socijalistični parlamentarci so zakli-caii na tribuno: strahopetci. najete fcanalje itdd. Predsednik Marcora je zagrozil končno. da no dal izprazniti tribuno. ako bi se kaj takega kot se-ćaj ponovilo. Nato je govori! socijalist Pram-r ol i n i, ki je protestira! proti nači-pu. po katerem se postopa s socijali-ftično skupino. Socijalisti imalo cTo-bro vero in imajo pravico zlasti v trenotku. ko ie domovinski problem P^scrno težak in tragičen. da se jih ne obrekuje in zasramuje. Socijalisti čutiio istotako kakor dru?! Italifani. da. več kot ti imajo sočutja s padli-mi. srnatrajo pa se ob ieinern obvezane, da ponovno protestirajo proti vojni: Sledniič se je razpravljalo o vz-rok'h za internacije civilnih oseb v italijanski vojni zoni in v zasederrih avstrijskih obmejnih krajih. pri čemer so govorniki raznih strank kri-tikovali neizpolnjenje Salandrovih obljub tuđi v niegovem svojstvu no-tramega ministra. Iz Rima se poroča: Zakladni mi-rister je predložil zbornici zakonski nacrt za budgetni provizorij do konca decembra 1916. Curih, 8. junija. (Kor. urad.) V včerajšnji seji se je spominjal po-slanec Q a 1 e n g a lorda Kitchenerja, pri čemer je zatrđil, da ima Anjrlija gospodstvo na morjih. Socijalisti so klicali: To se vidi. Sledijo osebne ža-Htve med poslanci in posetniki tribune. General A 1 f i e r i je odgovoril na vpraŠanje radi predobrega rav-nanja avstro - ogrskih vojnih vjetni-kov v Italiji, rekoč, da postopanje odgovarja haaskemu dogovoru in ni ne preostro ne premilo. Salandra je odgovoril vče-rajšjijim govornikom v vprašanju interniranja. Ako je mogoče omiliti postopanje z internirancem, se to zgodi. Od 2240 internirancev je pa sicer irOO poslanih nazaj v njihova bivali-šča. Glede cenzure je rekel, da je v Italija še premiia, kajti cenzor je pu-stil poročilo o mali demonstraciji žensk v Pontefelcinu v »Avantiju« in takoj je neka nermška brezžična agentura razširila v svet vest, da so bili y. BiestiJL Pont^elcing. težki krva- vi nemiri. Salandra je prosil končno poslance, naj odtegnejo svojo predlo-ge. Ako bi tega ne storili. prosi zbornico, naj odkloni predloge. Turati je izjavil, da vzdržuje svoj predlog, na kar je bi! ta predlog v pcimenskem glasovanju odklonien s 216 proti 45 glasovom. okoli 40 po-slancev ie zapustilo dvorano. 13 po-slaneev. med temi 10 klerikalcev, se je vzdržalo glasovanja. Predsednik Marcora je pre-čital na to došla vprašanja, med tem jedno slede vzrokov za vpokojitev generala Brusatija. Ministrski predsednik je izjavil, da ne sprejme tega vprašanja in dostavila da vprašaielj postopa nepatriotično. Ta je protestira!, na kar mu je predsednik takoj pretrgal beseđo, na kar je več po-slancev predsedniku zaklicalo, da je vedno pomoCnik ministrstva. Ruski parlaneatarcl v zhomičai dvorani. Lugano. 8. junija. Po včerajšnji seji so bili ruski parlamentarci v zbornični dvorani slovesno sprejeti. Predsednik Marcora je omenjal v svojem nagovoru, da je Rusija v juliju 1914. Srbiji izrecno izjavila, da ne dopusti nikdar da bo Avstrija narodno samostojnost Srbije ogrožala in da je bil to prvi in pravi vzrok ogromne vojne med narodi. V odgovorili podpredsednika dume Proto p o p o v a in voditelja kadetov M i I j u k o v a so se ponovile znane fraze, ki so stereotipne pri vseh po-zdravih entente. Pikantno posebnost poroča Avanti' : Kip italijanskega generala Lamam ore, ki je vodil v krimski vojni italijanske čete proti Rusiji, je bilo treba zakriti, da se ne razžali Rusov. *W ~~ J 1^ m m >f >f ARTfL.fFRf.JSK! BOJI OB MASI. Beroiin. S. junija. (Kor. urad.) VVoJff'Jv urnd poroća: VeHki glavni ?tan: Zapadno bojf^čc. Aril!jeriiski boji na obeh straneh Mase so trajali z neziranjšano silo. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO LRADNO POROĆILO. 7. junija popoldne. Pri Fontenovu zapadno od Soissonsa snio razprsili dve nemski patrulji, ki sta poskusili prekoračiti Aisno. Frau-coskii artiljerija je razdejala več nemških opazovalnih postojank pri Nouvronu. V Argonih so razstrelili Francozi pri Fiile Mortu z uspehom tri mine. Na levem bregu Mase je trajal artiljerijski boj v odsekih visine 304 in gozda Caurettes. Na des-nem bregu smo s svojimi strojnimi puškami zlomili proti S. zvečer rno-gočen nemški napad na fort Vaux. Napadalci so pustili na mestu številne mrtve ter zbežali. Nemška artiljerija je nadaljevala brez prene-hanja obstreijevanje forta in sosedne pokrajine. Tz Vogezov poročajo o rnočnem obstrelievanju s strani Nemcev na prve franeoske crte ob Hanrnanri5wei!erkopru.. 7. j u n i j a zvečer. Na levem bregu Mase je vladalo veliko delo-vinje artiljerije v okoMci visine 304. Na desneni tregu Mase se nadaijuje bombardiranje naše prve ?n druge črre iz okolice Douaun:ont do Dam-loupa z veliko silo. Nemci so danes poroča!'. da je oklopna utrdea T'zux ćve 6. t. m. zvečer nadla v njihove roke. Dne 7. l'iniia ob 7. in 50 minut ziutraj je bila še vedno v na^h ro-kah. Od tega časa zaradi sile ob-streljevania ni biio rnogoče napraviti nobene zveze z utrdbo. V Vo-gezih smo s svoiim oTnjem spedili remške izvlđne odd^lke. ki so bili p^s^nn*' proti na^im pcziclij'ri južno od Cel!eca, nazai. Na ostali fronti od čn.?3 do časa prekinjen topovski o^enj. Bei^ij^ko r>oročT!o. 7. junija. Na fronti belgijske armade je vladal mir. ANGLEŠKO UPADNO POROĆILO. 6. junija. Težek boj popoldne vzhodno od V'presa. Sovražnik je proti poldnevu začel silno obstrelje-vati Hooge in Vpres ter je med 3. in pol 5. popoldne na raznih točkah 2000 jardov dolge fronte severno od Hooga zažgal mine. Nato so sledili trezuspešni infanterijski napadi. Ne* posredno severno od Hooga je vdrl sovražnik po eksploziji min v naj-sprednje jarke. Boj traja. Naša splos-na crta je se nezlomljena. s. junija. Včeraj zvečer in da-nes močno obojestransko obstrelje-vanje vzhodno od Ynresa. Sovražmk je zavojeval včeraj naše najsprednje Jarke pri vaši Hooge. Njegovi napadi na druge dele crte so se ponesrečili, drug majhen nanad zapadno od Tioo-ga smo danes zjutraj odbili. Avstral-ci so vdrli po noči v nemške jarke vzhodno od Bois Orenierja ter prl-zadejali sovra^niku izgube. Pripeljali smo s sebo] vjete ter izvršili tuđi uspešno patruliranje vzhodno od Cut-nochvja. Paralelna ofenziva na zapadu. Ouerre Mondiale govori o ofenzivi Rusov v Galiciji ter ie mnenia. da bo te dni izbmhnila tuđi velika ofenziva na zapadni fronti, če bi ostali Rusi osamljeni, bi bil to dokaz, da ic nacrt skupne akcije pade! v vodo. Interpelacija glede Venfuna. Bern, 8. junija. (Kor. urad.) »Petit Journal« poroča o pred včerajšnji seii franeoske zbornice: Začetkom seje ie firedto^l BPilMfeC Albfirt 1 Favrc med spkišniin gibanjem in-terpelncijo o od^ovornostih, ki izvi-rajo iz seđanjega vojaškega položaja. Ministrski predsednik B r i a n d je zah'eval glede na izjave mogoče v vojnem odseku, naj se govornik od-pove razpravi o interpelaciji. Fav-r e je to odklonil in izjavil, da se mora vendar enkrat svobodno govoriti. Ne gre se samo za spekulativno raz-pravo o dogcdkili pri Verdunu. Mi hoćemo marveč iz gotovih dejstev izvajati gotave sklepe, ki povzroči-jo gotove odločbe. (Ponovno pritrje-nje na levici.) Razpravam v vojnem odseku ne morem priznati nikake resne podlage. Kar se zahteva, tega se nikdar ne dovoli, tako na primer da je poročevalec odseka Abel Ferrv rajše odložil svoje mesto. kakor pa da bi se vdal taki usodni igri. (Gibanje.) Taki manevri zavlačevanja nišo vredni ne nas, ne Brianda. (Pri-trjevanje tuđi na desnici.) Vsaka ura je važna za blagor dežele. Dosti imamo te škodljive atmosfere, te tla-čeče more. Mi hoćemo resnico. Zbornica ima pravico do nje. (Tra-iajoče gibanje ) Briandovi zavlace-valni manevri nas spravijo do tega, da borno govorili o vojni, ko je bo konec. (Živahno pritrjevanje.) K interpelaciji poslanca Favre v zbornici prinaša ^A'latin« te - Ie podrobnosti: Ko je govornik rekel, da nj'einu ni za nikako strategično raz-pravo položaja pri Verdunu, marvreč samo za razgovor o njem. kake metode bi bilo vporabiti proti Nemcem, je rekel med drugim: Ker venio. da pred prvim topovskim strelom pred Verdunom 3e ie vršila dolga priprava s strani Nemcev. nameravamo poizvedeii, kaj se je proti temu sto-rilo z naše strani. (Prltrjevanje na nekaterih klopeh.) Veđno težje so govorice, dn velike izgube, katere imamo, so povzročile izvestne nemarnosti m neprevidnosti. (Pritrje-vanje.) Pri teh beseđah se je pri-pognil predsednik D e s h a n e 1 k govorniku, najbrže da bi inu nasve-toval zmemost, kar je dn!o povoda, da je mnogo poslancev klicalo: Vi nimnte nikake pravice, krajsati Fav-ni besedo. Govornik je nadaljevnl: Ore se za gotove metode v po-veljstvu, katere se morajo enkrat za vselej v tej debati obsr»điti. kakor tuđi voditelji, ki so se jih poslužili. GovornH: ie bič?! končno Briandovo postopartje glede prediva za tajno sejo. Kakor poroča rMatln-', je bil incident končan Še po. enem Briando-vem govoru, na kar je zbornica skle-nila tajno sejo za 16. iunij. Ne samo franeoska noslanska zbornica, marveč tuđi senat je predložil od 135 senatorjev podpisan predio^ skoraišnje sklira^Te posebne seie za razgovor o dt^odkih pred Verdunom. Tajna se?a odklonjena. Bern, 8. junija. (Kor. urad.) Skupni odsek strank franeoske zbornice se je izrekel v skupinskem glasovanju po včerajšnji seji s 6 skupi-nami proti štirim. dve ste se vzdržali glasovanja, proti vsaki tajni seji. Komisija poslovnega reda je sklenila $ svoje strani popraviti nadalje bese-dilo prejšnjega sklepa, po katerem se izpreminja. kakor znano poslovni red za tajne seje po volji vlade. Kakor poročajo listi, se je število potrebnih podpisov zvičalo na 100. Prvotno jih je bilo 20, potem 50. • • KTTCfTFNEFJEVA SMRT. Curilu 7. junija. (Kor. urad.) Nasproti uradnim poročilom poročajo italijanski listi iz Londona, da pri-pisujejo tamošnje javne navedbe po-topitev križarke »Hampshire« z lordom Kitchenerjem in njegovim spremstvom, obstoječim iz vojakov in diplamatovt ift & S56 molsui po_ sadke izključno !e napadu podmor-skega čolna. Konstatacija tega dej-stva je za angleško veleposlaništvo v Rimu tem bolj mučna, ker so njene opetovane objave o bitki pred Ska-ger Rakom končno šle tako daleč, da so govorile v zmagi Angležev in o nadalnjem trajnem in absolutnem gospodstvu Angležev in o angleški kontroli na morju. Poparjenost v Londonu. Italijanski listi poročajo o fered-ni poparjenosti in žalosti, ki jo je provzročila vest o smrti lorda Kitchenerja v Londonu in sploh na Angleškem. Na londonskih cestah se je izvedelo za njegovo smrt med 1. in 2. popoldne. Takoj se je ustavilo vse življenje. Omnibusi in avtomobili so obstali. Sestajale so se gruce ljudi, ki so se razgovarjale o dogodku: Videti je bilo ljudi, ki so se jokali. Obcinski svet in več upravnih sve-tov velikih družb je prekinilo seje. Žitna borza in mnogo u rado v je bilo zaprtih in na ministrstvih so zapla-polale zastave na pol droga. Francoski politični krogi so mne-nja. da bo morala sedai prepustiti Anglija Francoski vse vodstvo na kontinentu, do sedaj se je temu upi-ral Ie se Kitchener. MHiioni izgubljen?. Na berolinski borzi trde. da je bilo s potopljeno križarko »Hamp-shirer izgubijenega zlata za mnogo milijonov. Zlato je namreč poslala Anglija Rusiji, da ta poplača municij-ske dobave Japonske. Kffchenerjev naslednik. Pariz, S. junija. (Kor. urad.) Listi javljajo iz Londona: Vlada bo izbrala Frencha kot naslednika lorda Kitchenerja. Boji na morju. NEMŠKI ADMIRALNI ŠTAB PROTI ANGLEŠKIM LAŽEM. Beroiin, 8. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Uradno se razgTaša: Z angleške strani skušaio v uradnih in neuradnih brzojavkah in v izv^ajanjih angleških misij v ne-vtralnem inozemstvu sistematično utajiti veliki angleški poraz v pomorski bitki dne 31. maja in vzbu-diti mnenje, da je bila bitka za angleško orožje uspešna. Tako trde med drugim, da je nemško brodovje zapustilo bojišče, ang]eško pa da je ostalo tam. K temu konstatiramo: G!avnf đet angle-škega brodovja smo med bitko 31. maja zvečer z cpetovanimi uspešni-mi napadi svojih torpednih flotilj prisilili, da se je obrnil in od takrat našim bojnim silam ni prišel več pred oči. Kljub večji hitrosti in kljub prihodu flotilje 12 angleških linijskih la-dij iz južnega Severnega moria ni niti poskusilo to brodovje stopiti z nasiini bojnimi silami v dotiko. da nadaliuje bitko, niti da se združi s prej imenovano flotiljo, da uniči nemško brodovje. Z nadalino angleško trditvijo, da je angieško brodovje zaman po-skušalo dohiteti bežeče nemško brodovje. da je porazi, predno doPommern<< (zgrajena 1905). »Wies-baden s »Elbing«, ^Frauenlob« in 5 torpedovk. Iz vojaskih vzrokov doslej nismo objavili izgube ladij ;>Liitzow« in »Rostock«. Nasproti rapačnemti tolmačeniu tega ukrepa in pred \*sem v obrambrv proti an-g!e«kim legendam o silnih izgubah na naši strani, moramo sedaj zapostaviti te vzroke. Obe ladji sta bili izgubljeni na poti v popravljalnice, ko so se ponesrečili poskusi ohraniti moćno poškodovane ladje na povrS-ju. Posadka obeh ladij in vseh težko ranjenih je rešena. Dočim je s tem nemški seznatn izgub zaključen, imamo gotova znamenja za to, da so resnične angleške izgube bistveno višje. kakor smo mi na podlagi lastnih opazovanj konstatirali in objavili. Iz ust angleških vjetmkov prihaja pričevanje, da sta bila paleg »Warspita« še »Prinzcss RoyaK in »Birmingham« uniČeni. Tuđi se je glasom zanesrjivih po-ročil velika bojna ladja »Marlbo-rough<^ potopila, predno ie dospela v pristanišče. Pomorska bitka pred Skager-ra-kom je bila in ostane nemška zmaga, kakor to izhaja že iz eđinega dej-stva, da stoji ćelo glasom uradnega angleškega poročila o do sedaj izgubljenih ladij skupni izgubi 60.720 ton nemških ladij (po angleškem stelju) nasproti 117.750 ton angleških ■ladij. Šef admiralskega štaba mornarice »Lutzow« in »Rostock«. Križarki »Liitzow« in »Ro-stock«, ki ju navaja nemško uradno roročilo kot izgubljeni ste ladji nove-ga tipa. »Liitzovv« je oklopna križar« ka, ki je bila leta 1913. spuščena v morje. Velika je bila 28.000 ton ter te razviiala s 100.000 konjskmri silami 28 milj brzine. Armirana je bila % S/30'5 cm 12/15 cm ter 12/S'S cm topmi. Posadka je štela 1100 mož. Mala križarka ^Rostock^ je bila spu-ščena v morje leta 1912. Vtlika je bila 4900 ton ter je razvijala s 26.000 konjskimi silami 27 milj brzine. Na krovu je imela 12/10*5 cm topov td 373 mož posadke. O angleških izgubah v pomorski bitki. London, 7. junija. (Kor. urađ.) Med castniki. ki so v pomorski bitki izgubili življenje, sta se nahajala kon« teradmirala Horace Hood in sir R. Arbuthnot. Olasom seznama izgub admiralitete je 333 častnikov izgubilo življenje, 24 pa jih je bilo ranjenih, Od posadk tehle ladij so poginili vsl castniki: »Indefatigable«, »Defenc€K, »Black Prince«, »Tipperarv«. >Tur-bulent«, »Nomad« in »Nestora. Z ladij »Qiieen Marv«, »Invicible«, »Fortune^, >Ardent« in ^Shark« poročajo, da jih je preostalo 41. Nadalje navala seznam 227 častnikov, ki jih pogreša-jo in so najbrže mrtvi. Angleži priznavaio svoi poraz, London, 7. jun i ja. (Kor. urad.) •-■Dai!y Mail« piše: Politični oddelek admiralitete je z največjo neumnostjo objavlial poročila o pomorski bitki. Nemško brezžično brzojavko od Če* trtka. ki je š!a takoj v vse dele sveta, so na Angleškem prikrili. Do petka zvečer nišo izdali poročila o dej-stvih, potem pa so objavili kratko in slabo skrpano poročilo v taki obliki, da je bilo videti kakor nerođen in neodkritosrčen poskus zatajiti poraz. Drugo poročilo. ki je prvo poročilo v nekaterih važnih podrobnostih p(> pravlialo, je bilo izdano po polnoči, torej prepozno. da bi prodrlo do jutra v javnost. Potem pa je admirali-teta trdovratno molčala do včeraj zvečer. Vrhunec nerodnosti pa so dosegli, ko so pritegnili Churchilla, da sestavi razjasnilo o bitki, katero je tiskovni urad potem v soboto svečano objavil. Mnogo stvari je, za ka-terih razjasnilo bi pač smeli upravi-čer.o prositi tega gospoda, bitka pri JiUlandu pa ne spada med te stvari. Kako ceno ima njegova trditev, da naša premoć na moriu v nobenem pogledu ni zinanjšana? Narod se pač spominja premnogih podobnih gosto-besednih izjav iz istega vira, tako obljube, da bodo Angleži izkopali ucmSkc ladje, kakor podgane iz tah 132. Itev. .SLOVENSKI NAKUiT, U ne 9. junija i;n«>. Stran 3. kenj, tako njegovih rojev straSnih sršenov, ki bodo takoj in s premočjo napadli vse sovražne zračne sile, ki se bodo približale angleški obali. Narod se spominja nadalje kratkih milj, ki so ločile našo armado in brodovje v Dardanelah od zmage, kakrsne še nikdar nismo doživeli. »VVarspite.« >M. N. N.« poročajo: Angleški naddreadnougrht »Warspite« je bil v bitki pri Skagerraku vendar le uni-čen. Angleška admiraliteta to sicer zanika toda le za to, ker se je posrećilo privteči ladjo do izliva Temze. lam Da se je potopila. O potopitvi »Queen Mary«. Poročilo Hsta »Timev iz Edinburga pravi: Skoraj prva salva, ki je nila oddana iz nemskih topov, je za-ie!a »Queen Marv«. ?est minut po začetku boja je silna eksplozija raz-trgala veliko ladjo in kolos se je po-topfl. Potopljen! parnikf. Ttalijanski parnik »Hamerberg« *e bil pred kratkim v Sredozemskem morju potopljen. Dogodki na Balkanu, NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) Woi?iov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Sovražnl letalcl so brez vsake-ga uspeha obmetavali kraje ob Do|-rsmkem jezeru z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. Vrhovno povefjstvo centralnih armad na Balkanu. Sofija. 8. junija. Vesti franeoskih in ruskih listov. da je car Ferdinand prevzel vrhovno poveljstvo nad če-tami centralnih držav na Balkanu, se formelno dementirajo. V organizaciji nemških in bolgarskih čet ni nastala nobena sprememba. Blokada Grške. Natančnih poročil o gospodarski blokadi, katero je proglasila en-tenta nad Orsko. še ni. Italijanski listi objavljajo deloma nasprotujoča si poročila. Gotovo je le, da je general Sarrail grškega pristaniskega kapitana v Solunu odstranil in da morajo vse za Solun namenjene gr-ške ladje pluti v Malto ali pa v franeoska pristanišča. Vsled blokade bodo grške paroplovne družbe primorane ustaviti skoraj ves promet in izgubile bodo svoje dosedanje ogromne zaslužke. -»Secolo« zatrjuje, da GrSka tuđi ne bo dobivala nobe-nih živil već. Vsled tega se bo naha-iala vlada skoraj v iako težavni situaciji, ker grozi debeli prava lakota. London, 8. jumja. (Kor. urad.) Reuter. Zunanji urad sporoča: Vsled zadržanja grške vlade napram položaju, ki Je nastal, ker je bilo gotovo grško ozemlje predano bolgarskim ćetam, smatrajo aliiranci za potrebno, da odredijo gotove preventivne ukrepe. Angleška vlada je Izvršila varnostne odredbe glede izvoza an-fcieškega premoga v gr§ka pristanišča, da prepreci, da bi prišle zaloge premota v sovražnikove roke. Za-vezniki se posvetujejo o omeiilnih dobavah za grška pristanišča. Amsterdam, 8. junija. (Kor. ur.) Carinske oblasti v Carđiffu so dobile v četrtek zvečer ukaz, da morajo nreprečiti vsak izvoz premoga za Grško. Grožnje entente. Iz Ateti poročajo: Gršld ministr-ski svet je v permanenci. Iz Pariza so dospele vesti, da ste Anglija in Francija s privoljenjem Rusije odlo-čene k najskrajnejšim korakom in sicer na podlagi stare pogodbe, ki daje tem trem državam pravico braniti grško ustavo in integriteto tuđi z oboroženo intervencijo. Razburjenje v grških političnih krogih je ogromno zlasti, ker bi lahko prišla rudi dinastija v jako teževen položaj. Veni-zelističm listi hujskaio neprestano proti vladi. Grška vlada se ne vda pritisku. Atene, 7. junija. (Kor. urad.) Sarrailova zahteva. da se naj odpo kličejo polkovnik Messala in še dva druga grska častnika iz Soluna, se smatra tu kot nedovoljeno vmešava-nje inozemskega oficirja v zadeve fcrske armade. Vlada se drži v tej aferi Jako trdno, m m m Romunlia se Je odločila za neoboro-ženo nevtralnost. Iz Bukarešte poročajo: »Natio-naluU piše: Zdi se, da postaja naša zunanja politika vedno jasnejša. Z bolgarske meje so bile že odpoklica-ne številne čete in iz podučenega vira se nam poroča, da se bodo umak-niie tuđi vse čete z avstro - ogrske meje. Iz teh ukrepov izhaja, da se bo dosedanja oborožena nevtralnost Ro-munije pretvorila v neoborože-no nevtralnost. Dejstvo je tuđi, da je Avstro - Ogrska svoje čete z naše meje že davno odpoklicala. — Rusofilski listi ta članek živahno komentiralo ter prihajajo do spoznanja, da se je Bratianov kabinet definitivno odločil za nevtralnost. Seveda grozijo vladi z maščevanjem, toda njihovih groženj že nihče ne smatra za resne. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 6. junija. Frontav Iraku. Nobenih pomembnih dogodkov na desnem in Jevem krilu. V centrumu smo prepodili sovražnika zopet iz nekaterih pozicij ter ga vrgli nadalje proti vzhodu. Vplenili smo eno strojno puško, mnogo orožja in 200 zabo-jev infanterijske municije. — D o -godki na morju. Sovražni monitor je obstreljeval neko vas ob obali vaši Kesten ter deloma razdejal tam 2 hiši. S svojim ognjem smo prepodili letalo, ki je letelo preko te pokrajine. Z ostalih bojišč ni poroča-ti ničesar pomembnega. 7. junija. Fronta v Iraku. Položaj je neizpremenjen. Fronta v Kavkaziji. V odseku desnega krila praske z izvidnimi oddelki. V centrumu je poskusil sovražnik zopet zavzeti neko v naših rokah se nahajajočo visino, naše rezerve in naša konjenica pa *e sovražnika pre-podila. Imel je težke krvave izgube. Na levem krilu in v odseku ob obali le naša artiljerija nadlegovala sovražne Čete, ki so bile zaposlene pri utrdbenih delih. Neki naš hidroplan Je rapadel sovražno letalo, ki je po-letelo preko Sedflbara ter je prepodil proti Imbrosu. Neko drugo sovražno letalo je prepodila naša artiljerija. Na otoku Kesten smo z artiljerijskim ojr-niem razdejali sovražno taboriSče. Z ostalih front ne poročajo ničesar. Razne politične ve*ti. = Ogrski državni zbor. Ogrska vlada je predložila državnemu zboru, ki se je 7. t. m. sestal k poletne-mu zaseianja, šestmesečni budžetni provizorij ter predlogo o provizorič-nem podaljšanju ogrsko - hrvatske finančne nagodbe za dobo enega leta. = Nemški državni zbor je svoja posvetovanja včeraj zaključil ter je bil odgođen. — Nemški kancelar Bethmann-HoJ!weg. V svojem zadnjem govoru v nemškem državnem zboru je kancelar Bethmann - Hollweg prav od-ločno obračuna! s huiskači, ki rogo-vilijo proti njemu. Njegov govor je meril na konservativce. Ta naj-vplivnejša stranka očita kancelarju, da dela slabotno politiko, da je pripravljen na pameten mir in da nima poguma, voditi vojno s podmorski-mi čolni do skrajnosti. Konservativci izražajo javno sicer le boli na skro-men način svoje nasprotje do kance-larja, razširjajo pa proti njemu huj-skajoče in ponižujoče ga spise. Ko jih je kancelar, četudi neposredno prijel v državnem zboru, se nišo nič zganili. Kancelar je govoril o dveh pamfletih, ki se razširjajo proti njemu. Listi pa poročajo, da jih je več. Pisatelj enega teh pamfletov se imenuje Junius Alter, pisatelj drugega pamfleta je bil v državnem zboru imenoma označen. Imenuje se Kapp in je jako visok pruski državni urad-nik. Nastop državnega kancelarja je vsekako senzacijonabn in kaže jasno, da gineva veljava »junkerjev« in veleindustrijalcev. ki so imeli do slej prvo besedo v Nemčiji. = Apostoli miru. Nemško časo-pisje se ponovno bavi z znanim »mirovnim« govorom angleskega zuna-njega ministra Qreya, ki je v svojem razgovoru z amerikanskim žurnali-stom poskusil tuđi izigrati posamez-na nemška plemena ter osobito iz-zvati vtis, kakor da bi hotela Prusija v bodoče absolutno hegemonijo nad vsemi ostalimi Nemci. Boj entente, da je torej tuđi v interesu nemških plemen, katerim da je vsilila Prusija svoj nauk o koristi in blagoslovu vedno se ponavljajocih vojn kot nemško idejo. Nemški listi Jemljejo to intrigo sira Edwerda Greya s smeh-IJajem na znanje. Ogorčeni pa so nad delovanjem gotovih prijateljev mini« Nemcev po rodu, ki se zbirajo okrog dunajskega publicista Alfreda H. Frieda, ki izdaja sedaj v Svici poseb-t$Q revijo »rri$deoswarte«f v katcd več ali nianj simpatizira z entento. Med sotrudniki »Friedenswarte« se nahaja tuđi znani katoliški pedagog, profesor monakovske univerze F. VV. Forster.ki trdi, da je moderna nemška država zgrajena popolnoma v poganskem duhu, kar je moralo povzročiti konečno svetovno katastrofo, kakor vse, kar se trudi delo-vati proti duhu kršćanske resnice. Profesor Forster prihaja do podobne-ga zaključka, kakor angleški mini-ster, češ, izkaže se lahko kot potrebno, da bo nemško cesarstvo ločeno od pruske krone in da bo to krono prepustilo kaki drugi panogi hohen-zollerske dinastije. >M. N. N„« kon-statirajo, da zavrača Bavarska in tuđi ćela ostala južna Nemcija take nazore največjim ogorčenjem. = Amerika kot angleški liferant. Iz Novega Jorka poročajo: Angleška vlada je naročila pri tovarni Westin-ghouse Elictric Comnanv 3 milijone pušk za skoraj 400 milijonov kron. Tovarna mora en milijon pušk še le-tos dobaviti. = Rooseveltov program. Te dni se vrši v Chikagu volilni shod američke republikanske stranke v svrho določitve strankinega kandidata za volitev ameriškega nredsednika, ki se vrši v jeseni. V poštev prideta predvsem bivši predsednik Roose-velt in pa najvišji sodnik Hughes. Roosevelt je svoj Drogram že obja-vil. Glasi se: Zedinjene države morajo postati vojaška velesila na kop-nem in na morju ter se udeležiti sve-to\Tie vojne na strani Četverozveze. V notranji politiki je treba zatreti vpliv nemških in irskih Amerikan-cev. Proti Nemčiji je treba uvesti prohibitivne carine. Ali bo Roosevelt na podlagi takega programa res proglašen za kandidata, ie še vpra-šanje. V Chikagu so mnenja, da bo naibrž nominiran Hughes kot republikanski kandidat. Vesti \i Drimoriti to'e1. Odlikovanje. Posestnik in trgo-vec Ivan Dellaschiava v Sve-tem pri Komnu je odlikovan s čast-no svetinjo Rdečega križa. V ruskem vjetništvu se nahaja Alojzij V i d m a r iz geriške okolice, rojen 1893., p. 97., in sicer je v kraju Pereslavi Zaleskij. gubernija Vladi-nur. Iz ruskega vojnega vietništva se je oglasil praporščak Leopold Ples iz Devina. Poroča, da se nahaja v Tjumenu v Sibiriji, kjer sta tuđi umetniški zgodovinar dr. S t e 1 e iz Ljubljane in profesor K o š n i k iz Gorice, vsega skupaj pa 25 Sloven-cev. Dopisnikov brat, nadporočnik dr. Ivan Ples, prej sodnik v Tržiču (Monfalcone), je bil v vjetništvu v Butovju, pa je bil transportiran dru-gam; kam, d osi ej dopisniku ni znano. Smrt med begu ne i. Po kratki in mučni bolez-ni je umri sinoči goriški begunec g. Matko U r h, c. kr. orož-niški stražmojster v pok. Pogreb se bo vršil v soboto ob 5. popoldne iz hiše žalosti CelovŠka cesta 22, Spod-nja ?iška. Velika nesreća se je zgodila na Krasu pri zgradbi nekega vodnjaka. Poslanih je bilo tja več rudarjev iz Idrije. Čim so začeli z delom. se je zgodila silna eksplozija. Rudar To-maž Hočevar. rojen Vipavec, je bil ubit štirje tovariši njegovi pa hudo poškodovani. Tomaž Hočevar je za-pustil vdovo in devet otrok. »Lesa austrlaca«. V Trstu se je ustanovilo društvo »Lega austriaca«, ki raz^Iaša v oklicu na meščanstvo svoj delovni program: delovati hoČe v čisto avstrijskem smislu v Trstu in Primorju v dijametralnem nasprot-stvu z nekdanjo Avstriji sovražno ?>Lego nazionale«. Irredentizem hoče pobijati. Skrbeti hoče za varstvo in procvit domaće industrije, trgovine, raznih podjetij itd. Program omenja tuđi, da se mora postaviti na glav-nem trgu spomenik cesarju Franu Josipu I. v znak hvaležnosti. da je obvarova! Trst pred upadom stolet-nega sovražnika in verolomnega za-veznika. Rojaki! * Dne 24. junija je 50. obletnica slavne bitke pri Kustoci! Dne 24. junija 1866. je bil zased-ni Lah od cesarskih čet, stoječih pod vrhovnim poveljstvam feMrmiršala nadvojvode Albrehta, pri Kustoci oćločilno tepen. Ta dan je bil zajedno častni dan za našo ljubljeno kranjsko deželo. koje junaški sinovi so bistveno pripomogli k veliki zmagi. Danes smo zopet v vojski z istim sovražnikom in zmagonosno plapo-lajo naše zastave v laški deželi, kte-ra to pot pač ne bo ušla svoji hudo-delsko izzvani usodi. Custvovanje ćele dežeie zahteva, da se pomenljivi spaminskl dan Kustoce slovesno obhaja. Naj ta dan vihrajo zastave v ćeli debeli v čast starim junakom Ku- stoce in kot domovinski pozdrav našim današnjim junakom, ki so na Um, da pripravijo zavratnemu so-vražniku novo Kustoco, grozno, a vrlo zasluženo kazen za brezizglcd-no izdajstvo, ktero so pregrešili ve-rolomni laški kralj in njegovi brez-sramni svetovalci v najtežji uri proti zavezniku, ki je pripomogel njihovi deželi v 301etni brezizgledni nesebični zvestobi do nečuvenega, a slabo zasluženega procvita. Rojaki! Vabim Vas, da 24. in 25. junija po ćeli deželi razobesite zastave: na prvem mestu ponosno cesar-sko zastavo, znamenje zvestobe do cesarja in države, znak moči, pravice in zmage — poleg nje pa de-/elne barve kot znak Ijubezni do do-mače grude. Župani vseh občin v deželi se pozivljajo, da potrebno ukrenejo v tem zmislu. Ljubljana, 8. juni ja 1916. Dr. Ivan Š u s t e r š i č, deželni glavar v kranjski vojvodini. Dnevne vesti. — Krši naimlajšega nadvojvode, Korespondenčni urad poroča 8. t. m.: Danes ob 3. popoldne se je izvršil v sehonbrunskem gradu na slovesen način krst četrtega otroka nadvojvode prestolonaslednika Karla Frana Jožeia in nadvojvodinje Zite po kardinalu nadškofu dr. Pifflu. Nadvojvoda - prestolonaslednik, ki vodi s tako velikim uspehom svoje čete na južnozapadni fronti, se ni mogel udeležiti slavnosti in tuđi sicer je vojna zadržala več članov cesarske hiše. Ob 3/4 na 3. sta se pripeljala šaški kralj in njegova sestra nadvojvodinja Marija Jožeia pred grad, kjer sta ju sprejela in pozdravila višji dvorni cer. mojster knez Montenuovo in višji ceremonijski mojster grof Cho-loniewsky. Cesar Fran Jožef je šel kralju nasproti in ga je presrčno po-zdravil. Krstu so prisostvovali poleg cesarja Frana Jožeia in saškega kralja vsi na Dunaju se nahajajoči člani cesrske hiše s svojimi spremstvi, bolgarski princezinji Nadežda in Ev-doksija, dvorniki in zastopniki dvora nadvojvode Karla Frana Jožefa in nadvojvodinje Zite. Botra sta bila šaški kralj Friderik Avgust in prince-zinja Marija Antoniia Parmska. Pri slovesnem krstu je dobil novorojeni princ imena: Feliks, Friderik, Avgust, Marija Zmagovalka, Fran Jožef. Slovesnost je končala z zahvalno pesmijo in z blagoslovom. — Odlikovani slovenski Štajerc. Pri podvzetju proti italijanskim po* zicijam pri Selcih meseca septembra lanskega leta je napadel infanterist Matija Gergolj pp. št. 87. z enim to-varLšem, takoj ko so naši vdrli v sovražni jarek večio skupino sovražni-kov. Pri sledečem protinapadu je prišlo do Ijutega boja. Gergolj se je zakadil v gručo Italijanov in več to-varišev mu je sledilo. Strojno puško, ki so jo hoteli Italijani resiti, je strgal enemu s hrbta ter jo nesel v silnem infanterijskem in artiljerijskem ognju nazaj. Za ta hrabri čin je dobil zlato hrabrostno medaljo. — Osebna vest. Za črnovojni-škega računskega poročnika je imenovan gosp. Anton Kune] iz Celja. — Vsi podpisani slovenski fant-je od domobranskega pešpolka stev. 27., oddelek strojnih pušk, posiljamo vsem znancem in znankam Slovencem iz visokih ledenih snežnikov naj-iskreneje pozdrave. Kastelic Anton, Mirna, Dolenjsko. Ušenik Ivan, Tur-jak pri Vel. Laščah. Kolenc Tomaž, Oolobinjek Mimapeč. Ivančič Jernej, Vače pri Litiji. Urbančič Jožef, Ko-čevje. posojilnica. Qlivrar Ivan. An-brus pri Zuženberku. Plavčak Franc, Rogatec. Zavri Anton, Sredenj Bi-tenj pri Kranju. Eržen Filip, Idrija. Štular Janez, Bezenca pri Kranju. Černe Franc, Rudnik pri Ljubljani. Anžič Martin Rudnik pri Ljubljani. Možetič Jožef. Volčja draga pri Gorici. Bobič Rudolf, Gorica. Mavsar Franc. Crnemošnjice pri Rudolfo-vem. Kastelic Jožef, Metnaj pri Za-tični. Pavlin Jožef, Mirna. Dolenjsko. — Ljudskošoiske vesti. Kandida-tinja Pavla M o č n i k je nameščena za suplentinjo v Skofji Laki, Marta R e i c h v Sori, Stefanija P u p i s v Košani. učiteljici Emi M i s e 1 j je po-verjeno začasno vodstvo sole v Košani. Angela R a v n i k je nameščena za suplentinjo v Sodražici, Ga-brijela R a j e r v Spodnji Iđriji, Helena ? o d j a na Jesenicah. — Prodaja moke. Sezona gre h koncu in umevno je, da so se zaloge pšenične moke skoraj docela porabile. Skrb, da zmanjka moke zadnje mesece pred novino popolnoma, Je srečno odstranjena, saj imamo na razpolago dovolj in dobre koruzne moke. — Mestna aprovizacija nakazuje pekom, mo-karjem in trgovcem tako moko, katero ima v zalggii ker primanjkujei i pšenične moke, mora nadomestitl primanjkljaj koruzna moka. To naj bi slavno občinstvo vpoštevalo, ket z nekolikim potrpljenjem in dobro voijo, prebili borno lahko najtežjei tedne v tem oziru. — Umri je v Ljubljani, Sredina! 14 (Prule) gospod Josip Božja« nadučitelj v pokoju v starosti 74 let, Pogreb je jutri v soboto popoldne ohf pol 5. popoldne. Naše sožalje! V iNovem mestu ie umrla gospo-j dična Justina 2a b kar v starosti 36 let, po dolgotrajnem bolehanju« Pogreb je bil danes. Počivaj v miruS Pili so in dobre volje so bili V Topiicah neki moški in dve žensku Ko je šla družba proti domu, sta pri-jeli ženski moža pod pazduho in ta«« ko ie vesela družba korakala po ce^ sti. Mož je kar nakrat začutil tujo ro-ko v svojem žepu. Tatica mu je hotela baš vtakniti v žep prazno denar-nico, ko je začutil njeno roko. Takd je srečno dobil nazaj ukradenih 52 kron. Našim cenjenhn naročntkam vljudno naznanjamo, da ustavimd pošiljanje »Slov. Naroda« ta mesec, dne 15. junija vsem, ki dotega dno ne ponovć potekle naročnine. KdaJ je komu potekla, razvidi iz naslovne pasice. Čeki so bili razposlani 26. maja. Prosimo torej točne vposlatve, da ne bode brezplodnih reklamacij. Razne stvori * Dobri čas!. Trgovec z usnjeni v Pragi F. Pollak je v sedanjj voinJ toliko zaslužil, da si je kupil grajšči-no za 735.000 K. * »Cetinjer Zeitung.« Naša vojna; uprava v Crni gori prične izdajati dvakrat na teden uradni list, ki se bo imenoval »Cetinjer Zeitung«. * Lipa in Kiss. Domobransko so* dišče v Pragi je dobilo, kakor poro« čajo listi, uradno poročilo, da zad^ njič aretovani Vaclav Lipa ni identn čen z moriicem žensk Belo Kissom. * Pri železu tuđi služilo. Uprav* ni svet praške železarske družbe jd imel 5. t. m. sejo. Konstatiralo se jef da je imela v času od juli ja 1915 do* marca 1916 za devet milijonov več dohodkov, kakor v istem času pre^ idočih let. * Esad paša — klican pred voW no sodišče. Znani albanski vodja, ubegli Esad paša je obdolžen hudo-delstva, da je v dogovoru s sovraž-niki delal proti Turčiji in proti kalifatu ter se z orožjem v roki boril proti zaveznikom Turčije. Zaradi te-* ga mu je vojno sodišče v Carigradu dalo deset dni časa, da se pri njem zglasi, sicer bo obsojen in contuma-1 ciam. * Vratolomen skok. Blisu Velw kega Varadina na železnici v Bu-* dimpešto se je zgodil naslednji slučaj. Detektiv Broda je gnal v Budmipe-što vlomilca Alberta Schemarza, M ie v »svoji stroki« na dobrem glasu. Aretovanec je nekaj časa mirno se-del na svojem mestu. naenkrat pa jei z uklerjjenirna rokama skočil skozl odprto okno in padel precej globoko. A zgodilo se mu ni nič. Detektiv je dal ustaviti vlak !n je s potnfki vređ napravil nekak lov na ubeglega vlr>: niilca. ki pa je vzlic temu sreCm*' pobegnil. * Na smrt obsojen Je bil pri do« mobranskem divizijskem sodišču n^( Punaju vojak C. Lurie, zaradi posti* stva in roparskega umora ter dezer* tacije. 2e 1. 1905. je storil hudodeW stvo posilstva na nekt enajstletni do-: klici ter bil za to obsojen na tri letai: ječe. Začetkom vojne je šel na ruskd bojišče, kjer je bil ranjen. Prišel je na dopust in ostal doma tuđi ko je btl dopust že potekel. Aretiran kot dezerter je ušel, Izvršil vlom. pri kate-* rem je odnesel 117 K ter 20. septenu bra 1915 napadel in posilil 12letnd deklico, jo zadavil in ji vzel kakili osem kron denarja. * Izmišljen !nterv!ew. V nern-* škem državnem zboru je poslaneo grof Westorp oštro prijel ameriškega poslanika Gerarda v Berolinu zarad! interviewa, ki ga je dovolil zastop-< niku »Neues Wiener JournaU. Nđ to je poslanik perard v »Vossischd Zeitung^ priobčil izjavo, v kateri pravi, da ie interview izmišljen. Pow jasnil je, da je bil dopisnik pri njeni| on pa da mu je samo rekel, da. Je pri vi svetnik poslaništva v rodbinskiS zadevah potoval v Washingtofi, sU cer pa da ni da! nobenih informacij* Vzlic temu je prinesel dopisnik drugi dan v pregled rokopis o tem inter« viewu. Poslanik je izjavil, da ni re« kel niti besede tega, kar se ran pod« rika v rokopisu. ter ie rokopis faztr* gal. A vendar Je bil interview obelov danjen ? ?____________,_________ Đaaaftji list obsega h stnif. IzđaiateO ta ođsovorol un6t0i ValMflo KopHK. Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD\ dne 9. junija 1916. 132. itev. Potitim srcem naz.ianjamo tuZno ve.t, da je na$ iskrenoljubljeni oče, gospod Josip Božja nsdućlielj t p. v četrtek 8. t. m. po dolqi mučni bolezni, previđen & sv. zakiamcnti za umirajoče v 74. letu mirno v Gospoda zasDaf. Pogreb dragega rajnega bode v soboto ob polu 5. uri popoldne iz hiše Žalosti, Sredina št. 14. na pokopališče k Sv. Kri2u Sv. maše zadušnice se bodo braie v več cerkvah. Blagega rajnkega priporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 8. junija 1916. i*" Globsko ia!a!o£i estalL Marija Žsbliar, vdeva c. !;r. okr. gozđarja nainar.ia v svojem in v imenu svonii onvk Sinka, Earm, Joftipm :-. Marica Grecorteve roj. lakkar ža!ostno vest, aa je nj;na ljuba hCi:ikaf o-;ioirsa doora sestra, gospodična j 3u$tinc§ žeb!;ar danes, 7. junija ob ' *S. uro zjutra]. ro doi^otraini mukepclni bolezni, previđena :> sv. tolažiii mirno in udano umrla v L>6. letu svoje staiosti. Pogreb predrage pokojnice se bo vr§:l v pete!c, 9. t m. ob 5. uri pc pol dne iz hiše žalosti Novo mesto 1-S. na tukaj^x>je pokop 3:^£e. NOVO HESTO, 7 juni ja 1916. lulici 1Č i liliifO ____priporoča EE^= ♦ -» w*^ »JE^^F * " * *-" . h| .. "•*-"" ' £*m 4B ^^ mM ivinu suknju* w o^i^iičin ^isMiiii^* Uspoh, U ga f^ I^segel ta Hio sa Duaa«n, t Berllpj, Praol Itd., fe bii ts^o velika^ak:, da b! se ma^eJ pri.^crlati z »ftm le malo roteri is^e*! đcsadal predctavlfcoiii ^^rstr«!! Lrnov. PoTicdi S9 fe prsdsiavijal £Iim po već icdsow! Fortod popolaoma raiprods^o gledališčo! Piivlaica moi te^ja dela Je rarao talio : CvOčes, Esakor de]anlo same la kakor n'egovt vdikanski vojni prizori s solke in balkanske fronte. Ta moč se fe tvil povsođi ućeistviia v c^H rrsti popolsoma rasprodanih g«edali49. Rihče aaj ne z sr: adi c^le.'lati s: fsga spor eda, ki nudi nafvlšjie. kar »ere natlitl kine. ~1&FL Saaio 4 dni v k^nu CSKTRAL v £*£, fledaliiča! "v^T! Trva predstava tega orja&ke^a iSosiaccf;^ dci?i danes v *petek ob 4. uri pop-; naelaljne predstave danes ob 6., pol 8. in S. uri zve&er. Gospodična imoioa slofen^čine in nemŠčine, kakor tuđi ¥sch pisarDiških del, Ii6t pri« menief a laataifca aa d««k Naslov povc uprav. »51ot. Naroda«. Kopira zdrav« SODE> od zdanja do 100 — 300 1 vsebine. L. Jonko, Linblana, Soana ulica 6tev. l/III. 1843 za izdelovanie sodov iz mehkega lesa, za akord-delo proti dobrem plečila te takef aptelmeie pri tovarni Lartr v Đoln. 1849 20 sodor ni 500—700 lit. rizling belo H ° 0, se tako] proda, franko Ljubljana za zmerno ceno. U/.orci ia v.sake posode 1833 Vprašati je fRctel O^ion* pri portirju. KA 'tZBIHO posilja ludi na debelo: .: asrc 2652 p'n&ča, iop!cev naeno ii3Bjo, pc-HIo. modno orei I»ak3 instezsike. Z«lo solidna tvrdka; M. Knštofič - Bučar Lfubiiz^a, Stari *rg 9. Ls?taa hUa. etroške oblekce :: in kpst;s oprave. :: ns^Isdmjirj beji^ž: Frcjiagoio : x a cei« po pošti la^st-io TusUo ..... t 20 S*?9 Bomussko ....... 1*20 1*30 f rstr: ^^o- ia Kemfko-Rn- 1*20 1*30 sZUh ok«c:n ti ijaUr?:iu . . 120 1 30 Srbsko.........1-51 1 63 S&r^a&elsko ...... — 9B0 -'20 Pošilja se Ic proti gotovini v naprej ali pa po povzetju. MMm ftniigiDM V Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Majhna hiša z vrtom v mestu ali v bli/Jni ao kuph Ponudbe pod Šifro „Vila Z trtom/ lSOfM do 18 t. m. ca tjpravo lista. Koštanje) Its knpni^m po K S40-— xa vagoa A 10.000 kg. — Ponudbe ni naslov ,|Po£tHl prftdfi] &t 141, LinbMaaa, gl. po*ta. 1841 = Izvanredno velika = binkpsfna prodaja v hjubljatisLem sklađisču oblek O. Beniatociči Ljubljana, Mestni trg 5-6. se nadomesti z melasnimi Jrrmiii, ki jih razpošilja deželna centrala krmil. Ljubljana, Turjaški trg žt. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za ICO kg. Št. 8744. 1828 V spomin poroke Xj. c. in kr. visokosti nadvojvodinje Marije Valcrije ima mestni magistrat tuđi letos razdeiiti mei pet revaib ljubljanskih vdov skupni znesek 200 K, torej za vsako vdovo po 40 K. Pratico do te ustanove irrajo le take revne vdove, ki imajo v Ljubljani iSOAOviaako pravico. Prošnje je vlagati Ć9 Y3teie£a !S. Jttlila id!6 pri vl^žnem zapisniku mestec^a magistrata. Pro?nii mora biti priložen deka^ domovinstva in presilke se opozarjajo, naj svoje krsmo in rodbinsko ime razioćao podpišejo in ne pozabijo prista* viti mu tuđi naslov stanovanja. V prošnji je tuđi natanko povedat?, o čem da prosilka živi ali vriva kako ustanovo in koliko ali kako podporo, ali kaj zasluži i. t. d.« Na zakasnelo vložene prosDie se ne bo oziralo. Mestni n^agisf^af Bjybijanski| doe 6. junija 1916. -** ■■■■■■■■ t^BJSB SZ&BS^s rmo^ JBuBD CjSmSB IOBBB %^ ^^B^^^^ (I«:sfinlca Jsduiga Sare) L;Ul>IiSna3 Selen&^rgci^a ulica šSev. 5. PosisSjJio S| ^ ]B& E V A| Cere zmerne. Solidno delo« gerile 2«s gC5pede pe meri. 1703 StOII6li&!fIS obstojcče iz 4 velikih sob v sred ni mesta a« ođda takof ali s I. avet. Vprala se : Bleiw«issova CCSta št. 21. pritlltie. i d21 IMo ae aolntaa, zračaa ia kuhinja, fnajrajc ▼ blizini javnih na- sadov), oziroma prva z uporabo kuhinje. Ponudbe pod „ atlntao 1795", na uprav. »Slor. Naroda« do 15. t. m. Proda oo približno 120 kg prekajenega \m\\im mesa ta priMltao M kff ttolo 1823 svinjske masti. i. Pro