OB
NAŠEM PRAZNIKU


L I S T
LETO XIV.
SLOVENSKIH  $TUDENTOV
Cjubljana, 20, mdja f?$4
Stev. 17
Za življenje, ki utripa okrog nas, samo dejstvo, da smo mladi, ne pomeni mnogo- To življenje pričakuje od nas vsakodnevnih do-kazov naše privrženosti družbi, ki jo gradimo, zahteva od nas, da v delu iščemo možnosti za sprostitev naše mladostne energije.
Večkrat slišimo med mladimi vzdihe malodušja, češ, smo gene-racija, ki je zamudila priložnost, da se izkaže v borbi — kaj je ostalo za nas? Kako naj dokažemo, da bi tudi mi ravnali enako, da so tudi med nami Kajuhi, Klavore, Tomšiči...
Biti mlad in biti mlad danes, pri nas, v tej družbi, pomeni prev-zeti veliko odgovornost. Treba je biti pri vrhu naprednega, novega, in pri teh iskanjih se izgubljajo in križajo poti starih, preizkušenih norm in kalupov. Kdor ne bo težil naprej, kdor ne bo sodeloval vsak dan, vsak trenutek, bo zaostal. Naš razvoj gre naprej in nikoli nismo zadovoljni s tem, kar smo dosegli.
25. maj ni torej samo praznik naše mladosti, ampak vseh naših prizadevanj in želja- V tesni zvezi z našimi načrti pa so misli in lik velikega vzornika mladine tovariša Tita, ki mu ob našem skupnem prazniku kličemo na mnoga leta.
j
Spust ob vrvi
Foto: F. Savenc
Razgovor o vsebini kritike
w*H
13. aprila 19&4 je bil na željo uredništva »Tribune« razgovor s predsednikom glav-nega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšič in predstavniki uredništva ter predsed-stva univerzitetnega odbora ZŠJ. Razgovo-ru sta prisostvovala tudi predsednik ide-ološke komisije SZDL Slovenije Marjan Javornik in sekretar univerzitetncga ko-miteja ZK Mitja Stupan. Razgovor je bil posvečen vsebinski usmerjenosti študent-skega glasila »Tribune«.
Od uredništva »Tribune« so se razgovo-ra udeležili: Ivan Kiett, Drago Mirošič, Niko Grafcnauer, Drago Demšar, Boris Paš, Ivo Vajgl, Andrej Inkret, od UO ZŠJ pa Tone Zimšek in Gregor Miklič. Opom-ba: Objavljamo najpomembnejše izvlečke iz diskusije.
Ivan Kreft: »Ne glede na to, kakšna je »Tribuna«, je v vsakem času po svoje odraz polažaja na univerzi in hkrati tudi v nekem smislu odraz položaja v naši družbi. Pri tem »Tribuna« na poseben način vpliva tudi na polažaj na univerzi in, 6a je bolj angažirana, tudi na poiožaj v celotni družbi.
Pred enim ali dvema letoma so bile za »Tribuno« značilne take rubrike kot npr.: »šopek za ...«. V takem stilu se je infor-miralo bralce, medtem ko so pisali v »Tribuno«   večinoma   le   člani   uredništva.
Tedaj je torej odsevala idejno situacijo na univerzi. Zanjo je bil značilen mark-sistični center, za katerega smo menili, da je najboljša in dovolj intenzivna obli-ka idejnega izobraževanja študentov, med-tem ko se nismo spraševali, ali ni nujno, da se študentje ne le seznanjajo s pro blemi, marveč da se tudi naučijo samo-stojnega opredeljevanja do njih. Bolj kot delo marksističnega centra in raznih množičnih oblik izobraževanja pa je ver-jetno k družbeni aktivizaciji študentov pripomoglo celotno gibanje, ki ga čutimo ob sprejemu nove ustave, sestavljanju no-vih statutov itd. Za razprave o novi usta-vi je bilo značilno, da so bile na vačini fakultet oblike tega razpravljanja stare, namreč: da so študentje povabili dva ali tri predstavnise raznih forumov na raz-govor, kjer so postavljali vprašanja, od-govorni tovariši pa so odgovarjali nanje. V zadnjem času pa vedno bolj opažamo, da študentje ne želijo stati ob strani dogajanja, ne želijo samo spraševati, mar-več želijo tudi aktivno sodelovati. Za za-četek je najprimernejša oblika, da opo-zarjamo na probleme, ki jih opažamo, da kritiziramo določene pojave, ki se pojav-ljajo, in da na ta način prispevamo k po-stopnemu raz-reševanju probiemov.
V zadnjem času je »Tribuna« nedvom-no napredovala v tem, da želi še bolj po-stati odraz družbene angažiranosti študen-tov v pravem pomenu besede. Zato smo ukinili rubriko »Pisma uredništvu«, ker nočemo umetnih pregraj, ki bi omejevale bralce samo na pol strani lista, pač pa smo jim odprli vse strani.
Na tretji strani lista smo uvedli rubri-ko »Aktualna polemika«, kjer želimo kon-frontirati najrazličnejša stališča o posa-meznih problemih. Seveda se jasno zave-damo, da je ta stopnja »Tribune«, do ka-tere smo prišli danes, samo prehodna. Vsi želimo, da bi se list razvijal dalje. Vendar pa ni lahko gojiti vedno bolj ustvarjalne kritike. Danes se sicer hvali-mo, da so študentje družbeno bo]j angaži-rani, kot so bili pred določenim časom, moramo pa priznati, da je družbeno anga-žiraniii na univerzi le nekaj sto Studen-tov, medtem ko je vpisanih 7000 štu-dentov. Na nekaterih fakultetah celo opa-žamo, da se tudi večina članov ZK druž-beno premalo angažira.
Pri tem, ko smo v listu želeli bolj kri-tično in vsestransko obravnavati proble-me, smo naletelS na nerazumevanje, na razne pripombe, kritike. Nisem proti kri-
tikam, sem pa pruti neargumentirani, ne-poglobljeni in neustvarjalni kritiki, na kakršno pogosto naletimo pri ocenjevanju »Tribune«. Zato bi predvsem želeli, da to-variši, ki vidijo napake pri »Tribuni«, pripomorejo k njenemu izboljšanju s tem, da sami napišejo take članke, kakršne želijo videti v listu.«
Boris Paš: »Načel bi vprašanje načina kritike. Vi ste, tovarišica Tomšičeva, na konferenci Zve^e mladine Slovenije dejali, naj bi iz kritike izhajalo predvsem to, da avtorja kritike bolijo družbeni pojavi in ne, da ga vesele slabosti. Mnenja sem, da je kritik, kadar naleti na negativne druž-bene pojave, pradvsem ogorčen in da je ogorčenost primarna čustvena zasnova kritike. Vsebinski princip kritike, da bi bila lahko ustvarjalna (konstruktivna), pa je točna precizacija problema. Kritika mora tudi precej brezobzirno obravnavati pereča vprašanja in ne more poznati no-benih omiljevanj. S »trepljanjem po ra-mi« velikokrat grešimo, ker tisti, ki je bil kritiziran, take 'kritike ne občuti in nanjo tudi ne reagira; napake naj bi bf.e po njegovem že stvar preteklosti.
Kot drug problem v zvezi s kritiko bi omenil vprašanje objekta kritike. če v naši družbi ljudje vidijo določene pojave in o njih govorijo. v našem delovnem tisku pa o njih ne berejo, ne vedo, kaj je na stvari, tako da se zaradi tega nabere kopica raznih dozinformacij. Zato menim, da ne bi smelo biti nobenih omejitev, da o stvareh, ki se dogajajo v naši družfceni stvarnosti, pa naj gre za karkoii, ne bi smeli pisati. če te stvari dejansko obsto-je, moramo o njih tudi pisati, zlasti še, če so ti pojavi družbeno interesantni. Tre-ba bi jih bilo prepričljivo pojasniti, da bi tako razrešili posamezne nevralgične točke v družbi
V zvezi s »Tribuno« se pojavljajo očifc-ki, da se preveč usmerjamo k splošnim družbenim vprašanjem, češ naj raje po-prej počistimo domačo n.esnago. To ne more biti pozitiven predlog, ker je štu-dent celovita osebnost in ne samo študent, ker ljudje pač niso funkcije, ampak ljud-je. Zato je študent tvorec v naši dru:žbi in ni samo tisti, ki se le uči. Zaradi te-ga je potrebno, da se angažira v vseh vprašanjih naše družbe, ki so zanj pere-ča, ki ga zanimajo. Seveda sodijo sem tu-di tista vprašanja, ki so specifično štu-dentska. Ne vem, ali so moje misli pra-vilne ali ne, toda takšno je moje mnenje.« Niko Grafenauer: »Pogosto slišimo ooit-ke, češ da so naše kritike preveč parcial-ne, ne spuščajo pa se v globalnejšo obrav-navo posameznih pojavov. Zdi se mi, da je ta zahteva zaenkrat še prevelika, ker moramo upoštevati, da sodelujejo v »Tri-buni« predvsem študentje, ki s svojega aspekta te probleme zelo parcialno obču-tijo, in poleg tega tudi niso dokončno for-mirane osebnosti, ki bi neko družbeno vprašanje aajele kompleksne^e in ga lahko kot takega tudi predstavile in kritično ovrednotile. Tu je torej še vedno priso ten izrazit subjektivni element, ki verjet-no pogaja sleherno kritiko in ji daje tisto ost, ki ponekod udarja tudi preko roba aaželenega, optimalno objektivnega vred-notenja.
Mislim, da je taka kritika, kakršna se je izoblikovala v sedanji »Tribuni«, pred-vsem trenutna in ažurna reakcija na po-BamezHe pojave v družbi. Zato smo tudi iprejeli sedanji konoept lista, ki temelji na obravnavanju splošne in ne zgolj spe-cifične študentske problematike, ker so vsi družbeni problemi, s katerimi se kot študenti srečujemo, kompleksnejši in je to varjetno prava pot do pravilnega vred-notenja posameznih vprašanj.
Neustrezno je pričakovati od kritike da bo posamezen pojav s tem, ko ga bo skušala determinirati in opozoriti nanj, že tudi odstranila. Namen kntike in njena posledica je, da vpliva na splošno druž-beno situacijo, pri čemer skuša ljudi opo-earjati na obstoječe probleme. Prav s tem, da bodo Ijudje začeli razmišljati o njih in se opredeljevati do njih, bo dosežen tisti učinek, ki   v  prvi   vrsti  to   kritiko   tudi
Nadaljevanje na 5. strani
;" i
S SKUPŠČINE EKONOMISTOV
PRIZNANJE
ZA \KIIV\nST
V četrtek, 14. t. m, je bila na ekonom-eki fakulteti letna skupščina združenja Zveze študentov ekonomske fakultete.
Ko v letošnjem študijskem letu ugo-tavljamo poživitev dela študentov na uni-verzi, ne moremo mimo priznanja, da so bili prav ekonomisti tisti, ki so z jas-nim in.odločnim nastopom razbili mrtvi-lo, ki je do tedaj vladalo na univerzi — v razpravah in dejanjih. S tem, da so se ^oslužili javne tribune kot mesta, kjer je treba aktualne študentske probleme pre-zentirati in kritično obravnavati, so de-jansko sprostili latentne možnosti Zveze študentov za zainteresiranje študentov sa-mih in organiziran nastop navzven. Mno-ge katedre in simpoziji, ki so se odvijali na različnih fakultetah kasneje, so stek-le po deloma že preizkušenih in uzako-njenih normah.
Na letošnji skupščini ekonomistov je bi-lo moč čutiti vsesplošno težnjo, da bi da-' Ji priznanje in podporo članom fakultet-nega odbora, ki so podajali rezultate svo-jega dela. Ne samo spontan aplavz po po-ročilu predsednika FO Milovana Čikiča, ampak tudi nekaj diskusij je potrdi-lo, da je bila politika fakultetnega odbo-ra ves čas pravilna. Vendar se ne morem znebiti občutka, da je* celo na skupščini padla na delo in rezultate tega prizade-vanja senca neargumentiranih obtožb in diskvalifikacij, ki jih je bil mnogokrat deležen lanski fakultetni odbor. In ko-likor jih m že življenje obsodilo, pomeni letošnje nedeljeno priznanje na skupščini fcrepko zaušnico tistim, ki so se v letoš-njem prebujajočem se življenju na uni-verzi (pre)pogosto posluževali takšnih metod.
V kratkem poročilu, ki ga je prebral predsednik fakultetnega odbora Milovan Cikič, zavzema najvidnejše mesto vpraša-nje študijske reforme. Le na pol oprav-ljena reforma je bila predmet razprav na prvi izredni skupščini na ekonomiji, vi-
deti pa je, da se bodo z novim študij- ^ skim načrtom mnoge pomanjkljivosti odstranile. »študij po novem učnem na-črtu bo težji in vsebinsko globlji. Uspešen bo le tedaj, če bomo študentje bolj sode-lovali s predavatelji in asistenti. Sode-lovanje naj bi ne bilo le v obliki vaj in predavanj, pač pa predvsem v obliki se-minarjev, ki naj postanejo stalna oblika vzgoje in navajanja študentov na poglob-ljeno sfcrokovno delo.« Kljub dejstvu, da so nekateri študentski predlogi na ekono-miji in tudi na drugih fakultetah že padli na ugodna tla, menim, da na področju obravnavanja študijske reforme na uni-verzi nismo napravili bistvenega koraka naprej, ampak se ustavljamo slej kot prej pri splošno znanih ugotovitvah — bolj pri posledicah obstoječe vsebine reforme, kot pri študijskih analizah vsebine refoar-me, ki bi jih lahko napravile študijske skupine po fakultetah in oddelkih.
Materialno vprašanje, ki je bilo v letoš-njem letu eden najbolj pogosto obrav-navanih problemov, so vzeli pristojni fo-rumi v resno obravnavo in se po doseda-njih akcijah sodeč tudi ugodno rešuje. Zgolj formalno .vprašanje se mi zdi (nek-do ga je sprožil na skupščini kot po-membnega), kdo vse ima zasluge, da snio študentje s svojim osrednjim proble-mom prodrli v javnosti — univerzitetni odbor,  FO ekonomije  ali kdo  tretji.  Me-
nim, da je bil potek obravnavanja te-ga vprašanja normalen, zlasti glede na or-ganizacijsko strukturo Zveze študentov. Dejstvo je, da bi lahko to vprašanje na enak način sprožili tudi na kakšni drugi fakulteti, vendar ga niso — in prav zato nedeljeno priznanje študentski organiza-ciji na ekonomiji!
Referat »O vlogi in delu študentov«, ki ga je prebral čian FO Vili Kovačič, se je dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj, ki jih poročilo ni zajelo, zasledimo pa jih lahko v sklepih skupščine.
»Po sfatutu in programu ZŠJ je štu-denbska organizacija nosilec revolucio-narnih tradicij SKOJ in kot takšna aktivni borec za uresničevanje načel o demokra-tizaciji in samoupravljanju. Torej je njena aktivnost zelo širokega značaja in nikakor ne more biti vkovana v ozke ok-vire študijskih vprašanj na fakulteti in borbe za materialni položaj študentov.« Ob letošnji progresivni usmeritvi študen-tov na skoraj vsa vprašanja naše družbe smo imeli vrsto posegov, ki so takšno usmeriteh hoteli zavestno ali podzavest-no diskreditirali. Nekaj diskutantov je opozorilo na neugodno vzdušje, ki ga je po drugi izredni skupščini povzročilo med študenti vmešavanje (zanimanje) taj-ništva za notranje zadeve za nekatere po sameznike, ki so aktivno delali pri akci-jah PO. Ostale obtožbe, ki jila navaja po-ročilo, pa so javnosti že znane. Nekaj raz-prav je obravnavalo ostale dejavnosti štu-dentov na fakulteti, študijski program, sodelovanje med študenti in profesorji. Prof. Vadnal je kot edini diskutant — profesor  prikazal  enostranskost  in  neob-
Nadaljevanje na 11. strani
BRIGADEIN KOKOSKA Z ZLATIMIJAJCI
Širši slovenski javnosti, predvsem pa generacijam študentov, je znano, da so štu-dentje Ijubljanske univerze sodelovali pri vseh pomembnejših delovnih akcijah tniadine v povojnem obdobju v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebno   pomembno  je bi-
10   delo   pri   gradnji   ceste   »Bratstva  in enotnosti«.
Študentje ljubljanske univerze smo se pred leti odločili za gradnjo lastnega rekreacijskega centra v Ankaranu, seveda ob udeležbi tudi na zvezni akciji.
Delo v brigadah nas je družilo, osvoba-jalo in plemenitilo. Spoznavali in dojema-
11   smo tudi vrednost fizičnega deia. Spo-znavali smo delo, ki je očlovečilo človeka.
Take so bile brigade ljubljanskih štu-dentov: Pohorski heroji, Franc Rozman — Stane, Tone Tomšič, Majda Vrhov-nik itd.
Tako je bilo do nedavnega. Seveda smo že pred tem opazili, da je vedno več ko-legov, ki ne gredo z nami. Rajši so imeli
izdatne počitnice. Letos pa smo lahko resnično zaskrbljeni: ljubljanski študent-je po dosedanjem številu piajavljenih ne bomo  mogli sodelovati  na zvezni  delovni
akciji. Vedno manj je naših kolegov, ki so pripravljeni sodelovati na zvezni delovni akciji. Vedno manj je naših kolegov, ki so pripravljeni sodelovati pri skupnih delovnih akcijah mladih generacij Jugo-slovanov. Oglejmo si nekaj podatkov. Ko-misija za delovne akcije pri UO ZŠJ je sredi marca pripravila naslednji razrez za brigadirje po fakultetah:(številke velja-jo za zvezno delovno akcijo v Črni gori in za delovno akcijo v Ankaranu) bioteh-niška razrez 30 brigadirjev, realizacija 3 (v lctu 1962 realizacija 18, v letu 1963 re-alizacija 11); elektro razrez 30, realizacija 4 (1962:67, 1963:24); FNT razrez 25, reali-zacija 20 (1962:89, 1963:26); FAGG raz-rez 40, realizacija 1 (1962:69, 1963:55); pravna razrez 40, realizacija 19 (1962:39, 1963: foimirali lastno brigado v Jakob-skem dolu), filozofska razrez 60, realiza-cija 12 in 30 brigadirjev za Češko 1962: 50, 1963:52); ekonomska razrez 40, realiza-cija 7 (1962: 74, 1963: 18); medicinska raz-rez 30, realizacija 14 (1962: 35, 1963: 11); strojna razrez 30, realizacija 7 (1962 in 1963 lastno brigado na zvezno delovno ak-cijo);    AGRFTV   razrez    2,   realizacija    0
(1962: 2, 1963: 1); VPŠ razrez 20, realiza-cija 8 (1962: 2, 1963: 5); VŠPV razrez 15, realizacija 7 (1962 in 1963: 0); VŠTK raz-rez 15, realizacija 4 (1962: 7, 1963: 9); VŠZD'razrez 10, realizacija 3 ( 1962 in 1963 po 20 do 30 brigadirjev v strojni-ški brigadiji VŠSD razrez 5, realizacija 4 (1962: 3, 1963: 3)...
Kje so vzroki za takšno stanje? V pre-tnajhni delavnosti komisije pri UO ZŠJ, komisij pri fakultetnih odborih ZšJ itd? Predvsem moramo ugotoviti sledeče: vsi fakultetni odbori ZŠJ so pri letošnji agi-taciji za brigade naredili premalo, neka-teri pa sploh nič. Največkrat so imeli za to delo zadolženega le enega člana, ki pa zanj ni bil najbolj primeren in spo-soben. Drugi vzroki so v nas samih. Ko-lega in kolegica, ko to prebiraš, zamisli se malo! Ste kdaj pomislili med letom, da bi lahko sodelovali na delovni akciji? Kaj si predstavljate pod pojmom »sko-mercializacija srca«? Tudi ob tem se za-mislite! Ali ste opazili »kokoško z zlatimi jajci«, pa jo lovite in na vse, razen nanjo, pozabljate?
CeMe
HULIGANSTVO KOT DOKAZOVANJE EKSISTENCE
Pri mladem človeku v pubsrtetnem in postpubertetnem obdobju ne morano mimo niotoorja, ki otoliku.ie njegovo oseb-nost — nagona po uveljavljanju, ki mu omogoča socialno in psihično stabilizacijo. Nagon po uveljavljanju se skuSa ostva-riti na vseh področjih človekovega bivanja — od seksualnega do intelektualnega dokazovanja S€be. Vrsekakoj- jt> <o pozitivno, kadar je ta nagon združen z nektmi merili, v okviru katrrih se javlja. Nekoč je bil vezan na dekalog in katekizem, danes bi moral biti združen z zavcstnim stremljenjem po odgoi-or-nosti do soljudi in sebe, sicer jim bo postal volk.
Akcija, kot smo ugotovili, je v »dognanih-« družbah neza-želena, torej nesmisel. To se je po eni strani zavestno od-razilo šele na kulturnem področju. Nagon po uveljavljanju pa se bo realiziral tam, kjer bo našel vrednote.
VZGOJNI  CINITELJl  KOT  FILTRI  IN  PASIVIZATORJI
Pojavlja se problcm filtrov, ki zadrže in usmerijo mlade-ga človeka, sicer se brez meril znajde v kaosu našega Casa prepuščen samemu sebi. Pri posredovaJcih meril pa s« pojav-Ija vprašanje o b 1 i k e posredovanja. Tu je treba spet v prvi vrsti računati z naravo pubertetnika, z njcgovo silno željo po zrelosti, ki jo hoče takoj dokazati na vseh področjlh, zato 6i ne da bliu z nikakršnlm deklarativnim moraliziranjem ex kathedra. pridigami itd. V tem pogledu odpadejo vsakržne izolirane vzgojne šoiske ure kot neučinkovite; prav tako kam-panjski napad na učence z enoletnim ciklusom Sol za živje-nje. Vzgoja bi se marala odvijati v okviru celotnega učnega procesa kot staJno posredovaajc odiiosa do sveta, vre<i:iote-nja pojavov v družbi in sicer pri vseh predmetih. Ce pa po-gledamo značaj našega pouka, ugotavljamo po večini le ozko Btrokovno nsmerjenost in posredovanje učnega gradna. Le maloštevilni pedagogi skušajo organizirati ustvaria?ni pouk v sodelovanju z učenci in s prenašanjem zaključkov pouka na sodobno družbo. Zgolj strokovna usmerjenost pa vodi le v ozko specializacijo in ta v pasivizem do d-ogajanja v družbi.
Tisti pa, ki jih ta fUter ni zadržal, tipajo dalje. Nekoč je bila druzina primarni faktor, dan«s pa je šele na drugem mestu, ker ima navadno le majhno število otrok, CJovek pa se vzgaja le v skupini. Kljub temu ima družina -še vcdno veliko vlogo. S tem se spet odpira probleimatično p»droče nasih tako raznovrstnili družin in njihovih vzgojnih produk-tov - od maloineSčanskih otrok z moralnim kodsksom ki ne najde več stvarne opore v kompliciranih odnosih našega časa, do otrok »>sodobnih-M družin, ki postajajo problem sodobne družbe. Zakonski par, rešen vseh zadržkov in predsodkov prctekle dobe, težko stabilizira trajno soglasje, če ni medse-bojnega spoštovanja, kl temelji na odgovornosti do sočloveka. V razbiti družini mlad človek močno niha in navadno lzgub-lja še tiste vrednote, ki jih je morda našel drugod. Otroci. ki so padli š« skozi ta filter, so prej>uSč€ni sami sebi. Dani s« vsi pogoji, da se na njih. kot rezultatih dmžbene brez-lzhodnosti, rešujejo njeni ekstreml - po njihovih individu-alnlh etlčnih potencah.
Tak človek nima raeril, razen naisplošnejših. Kje naf ?e uveljavi, v imenu kakšnih \T<vdnot? Tu s« mu odpira idealno podro^je v okviru posebne zvrstl ožje družbe. ki bi ji rekel:
TRIBUNA STRAN 2
Do navezovanja na »klapo« pride iz preprostega vzroka, da si mlad človek išče vrstnikov, ki so si drug drugemu sred-stvo in primerjava pri uveljavljanju ter si s tem medsebojno nadomeščajo, kar jim ni dala družba. Kodeks njihovih vrednot je osnovan na merilih pubertetnika — njegovega pojmovanja za afirmacijo med vrstniki. Tu se pojavljajo problemi v ob-močju <J'Veh gJavnih smeri: en način spolnega življenja se pojavi, če mlad človek po začetnih več ali manj pozerskih manevrih doseza uspehe. Morda se tu ustavi in narmalno spolno zaživi. Večkrat pa začne preiiravati in v nenehnem izživljanu usiha njegovo erotično življenje, ki j« pogoj za celovito osebnost. S tem. da menja partnerje, povzroča pri njih tudi velika moralna pustošenja. V tem primeru spet pri-man.jkuje navedeni činitelj — odgovorno&t. — Spolni poskusi, ki pa ostajajo brez uspeha (navadno zaradi prehitevanja raz-voja), se zaradi neuresničenih anibicij sprevračajo v komplek-se. Vrednote, ki jih mlad človek, kljub plltkosti časa, vidi na drugem spolu, mu vrstniki neprestano rušijo. Ker jih znradi pritiska okolice, ki maltretira kakršnokoli čustvene v«zi na drugi spol, mora rušiti tudi sam, se iz tega razvja žgoč dni-zem. Dalje se tu pojavlja še preobremenjenost s seksualnimi vtisi, h kateri pripom»re skomercializirana kultura. kar slabi in ne dopušča angažmaja duha na tem področju življenja. Idnal moškega postaja dvoriščni petelin, Ideal ženske ^prija-teljica«.
Zakon narave terja, da se neuspehi na enem področju nadiomestijo z uspebi na drugem. Ena pot je v duhovno iz/iv-ljanje, druga pot je alkohol. Kako je mogoče, da j« alkohol sredstvo za afirmacijo? Poglejmo si v očl! Kes ifhamo mesec boia proti alkohoJizmu, a ta je le ustanova naše »šentflorjan-gčine«. Poslušajmo se, kadar smo Slovenci skupaj! Ali ne ustvarjamo nenehno nekega svojevrstnega tlpa »velikega for-mata-«: d-ober delavec je silen pivec. Ta ideal je prisoten tudi med mladino. Takb je tudi šibkim odprta lahka pot k uvrijafvljanju. Pri tem spoznajo tudi trenutno moč alkohola, da izravnava vsa nasprotja in končno s« zaikorenini prepriča-njc, da brez altoohola ni dobre volje.
Nesproščena cnergiia ima danes ttidl velike možnosti za sproščanje v n«varnostih sodobne motorizacije. Izzivanje ne-varnosti je bilo vedno sredstvo za uveljavljanje, ker Je n?€n mik prifi^en v naši zavosti in nam ga danes stopniuj<*io tudi vtisi iz fllmov In »šund« llterature. ki je blizu danaSnjemu čioveku nrav zaradi tepra, ker ga polni in obremcnjuj« z moč-nimi vtfsi ter oreprečuie duhovnl anEražma.
Od t«e-a ptofila huliga-nstva, ki smo Ra v grobem začr+ali, jp do delikta le še korak: psihični sunek. prepir v druž!ni, ukor ali kazen od tistih, ki niso »nlč bol.išl«. Pojavi S€ delikt kot ravolta in manifestacija, dokaz o tu-Mvanju.
PROBLEM   SANKCIJ   OB   POMANJKANJU ODGOVORNOSTI
Deliktu sledijo sankcij«. Ne moremo jih negirati kot dru?-beno-varnostnih ukrepov, vendar bom skušal na slabih posle-dlcah, ki utegnejo Iz njih slediti, dokazati prepotrebnost pe-
V želji po zrelosti sc uveljavlja ideal moči. Zato se v vseh >>klapah« uveljavlja mit boksarja ali kakršnesrakoli pre'.ena-Skega špiortnika. Vendar je ring preozko področje In tudi pre-vefi tvegano, mnogo več priložnosti je zunaj, kjer si mlad človek lahkj> izbira žrtev in občudovalce.
S puberteto in njenim pojmovan.tem zreiosti se po'a^^ia tudi mit Casanove. Seksualna izikušnia je največje zagoto^ilo atributov zrelostl primerno stopnfevan. Akclje, ki iz teh vred-ivot sledijo, pa se kažejo kot izrazito družbeno in individualno
škodljive.
ventive in sanacije. Pojavlja se vprašanje, .ko'.tko je kazen subjektivno upravlčena, če se individuum subjektivno ne čuti odgovornega, oziroma po storjenem deliktu krivega. V tem primeru sankclja ni drugega kakor dolg družbi, zato je z vzgojnega stališča  pcpolnoma nestimuLativna.
Drug problem, ki je vsem znan, je postopanje naših var-nostnih organov pri samih aretacijah in ob priporu. Poznamo celo vrsto primerov brutalnostl in nehumanega odnosa do človeka - človeka, ki je vsepovsod iskal prav priznanja svoje osebnosti. S tem, da ga ponižamo do brezpravnega, ga le pod-piramo v samozavesti in pravici preganjanega. Morda bi bilo koristno kdaj pa kdaj kontrolirati tudi postopanje ob sobotnih racijah.
IZHODIŠCA ZA SANACIJO
S tem, da smo izveddl iz družben« situacije glavne mo-mente, ki objektivno pogajajo pojav huliganstva, so izhodlšča za preventivno zdravljenje te družbene ran« že prezentnejša.
Osnovno načelo in izhodiSče socialistične vzgoje bi moralo biii prav izkoriščanj« in kanaliziranje potenciala mladega člo-veka — njegove želje po uveljavljanju in akciji. Temu gonu bi morale biti dane vse možnosti, da se pozitivno realizira. V neki lanski številki »Dela-« jc bilo poro^ilo o ponesrečeni leulski avanturl nekega fanta v Ajdovščini. Ali je kdo skušal iztooristiti famtovo znanje in ambicije ter ga povabifci v svoj klub ali šolo te vrste? Dvomim, ker sem bral v poročilu pri-pis: »Nagibi za avanturo niso znani.« Današnja vzgoja zahteva polno angažirar.ost pedagogov, ne več uradniških predavanj, temveč aktivno sodelovanje z vsakim posameznim učencem prl njegovem šolskem in izvenšolskem de!u. Seveda bi družba morala p«dagoški kader tudi primerno stimulirati. Nagnjenje vsakega učenca bo treba takoj izKorlstiti in mu datl možnost soodločanja na šoli: pri organizaciji debatnih ur, vodstvu knjižnice in kabinetov, pomoči v pisarni, skup-nih prireditrvah, izletih, zborovanjih itd. S tem šele bo ostvar-j«na tudi možnost samoupravljanja na šoli; v drugi obliki kot na osnovl delovnih odnosov, si ga tudi na šoli n« moremo predstavljati. Malo teže je z vajeniško mladino, pri kateri trimesečna šola nima mnogo vpliva. Zato so tu tetn važnejši cnakopravni odnosi v podjetju, ki morajo temeljlti na sodelovanju predpostavljenih, ne pa na uvajanju načel ce-hovske hierarhije na delovnih mestih. Tudi družinska vzgo;a ne more reševati svojih otrok z enourno pridigo na teden ali ob poplavab. slabe volje. Tu j« potrebno spet sod-eio^anie in usmerjanje otrokovih ambicij. Ni treba, da imata starša veliko časa, na katerega pomanjkanje se daones mnoro starši ob pomanjkanju interesa za družino izgavarjajo. Otroku fe mnogokrat dovolj, da starši opazijo in ocenijo njegova priza-de\ranja ter ga vzpodbudijo. Važen v družini pa j« zlasti od-nos staršev do ži^l.ipniskih problemov - toda ne deklarattven, temveS stvaren. Kolikokrat bi s'n na očetovo pridigo lahko ods-ovarial: »-Kje pa si ti vse sobote in nedelje, ko je maxna doma? Odikod pa imaš ti avto. če te ni nikoli v pisarni? Kako bi m« bil videl v baru, če ne bi bil t i t»m?-> Odrasli se n« morejo pred otroki izgovarja.ti s svojo odraslostjo, ker jim ta še ne daje pravice, da bi bili neodgovorni.
Mladi Iščejo vzorov, iSCeio jlh zlssti v osebnostih. kafe-ih c e 1 o t n i format jim postaia idcai. In ?e so atributi tecra formata tudi negativne strani človpkcve narave, bo pri?lo to v predsitavo o celovitostl ideala. Tem vzorom mlad č^oveik sledl.  Zaved-ajmo pa se, da je slabe l^i-moi+l lažje dosegati!
JAROSLAV NOVAK
AKTUALMA P0LEM8KA   9 AKTUALNA POLE^iKA  9 AKTUAl^A POLEMIKA   • AKTUALNA POLEMEKA 6 AKTUALNA POLEMIKA
0 enaiizi
vzrokov
1       !•
V 14. številki Tribune je Braco Rotar objavil članek Ozadje pojava hulinganstva pri nas. Po naslovu bi sklepali, da bo avtor poskušal na znanstven način osvetliti vzro-ke huliganstva v naši družbi. Znanstven način pa je vedno čimbolj objektiven; pro-blem moramo nakazati tak kot je tudi ta-krat, ko bi bilo za naša izvajanja lagod-neje, če bi bilo napačno. Nikar si preveč ne olajšujmo in ne poenostavljajmo poti.
Pričakovali bi, da bo avtor vsaj shema-tično prikazal otrokov duševni in telesni razvoj, razvoj njegovih interesov, emocij in volje: vse to namreč nujno pogojuje izoblikovanje kakršnekoli osebnosti. Ven-dar pisec verjetno prepušča to razmišlja-nje in spremijanje otrokovega razvoja nam, on je samo metodično nakazal, kaj naj delamo, da bomo tudi mi prišli do njegovih  odkritij
Oglejmo si nekoliko njegovo »polemiko«. »Pri pouku filozofija dijak zve, da ta in ta filozof nima prav, čeprav niti ne zve, kaj je trdil, in še manj, v čem nima prav, ker je buržoa^en.« Dvomim, da kje preda-vatelj filozofije reče: »Zapomnite si, da Berke!ey m- imel prav, ker je bil škof.« Drži pa, da vsak pri pouku filozofije ne pridobi enako. Namen pouka filozofije v
srednjih šolah je dati dijakom splošen prsgled raznih filozofskih struj v zgodo-vini, znanstveno kritiko teh sistemov ter seveda prikaz dialektičnega materializma. Kaj več bi zahtevalo razširjen predmet-nik in še lasten študij (z razmišljanjem). Sola gradi samo temelje, nadaljuje pa na njih  vsak sam.
V celotnem čanku je najbolj mikavna tale formulacija: »Strukturo predavateljev na današnjih srednjih šolah tvori nekaj prestrašenih sentimeritalnih humanistov, ki ne verjamejo v nič več, ki so sami zme-deni in se približujejo cinizmu in s seda-njostjo nimajo intimne zveze. Potem še nekaj aktivistov in nekoliko novopečenih pedagogov. Seveda je nekaj belih vran, ki pa stanja ne morejo spremeniti.« Tovariš Rotar je že spoznal, da ne bo mogel pri-kazati ozadja huliganstva pri nas. Zato je s tem večjim užitkom udaril po srednje-šolskih profesorjih kot glavnih krivcih hu-liganstva, ki so »često zahrbtni, straho-petni in breznačelni.« To ni samo popol-noma neosnovana trditev, ampak še neza-slišano vulgarna. Ftako bi B. R. te smele trditve dokazoval? Kakšni so »sentimental-ni prestrašeni humanisti«? Seveda ni po-zabil dodati, da je tako na današnjih (pod-črtal I. G.) šolah in je bilo prej drugače, torej boljše. Sedaj nam je jasno, od kod huligani: zmedeni cinični skeptiki, ki so odtrgani od družbenih dogajanj kot ne-kdanji puščavniki, totalni pesimisti, akti-visti, novopečeni pedagogi (ki so verjetno še zanič) in nevplivne bele vrane res ne morejo vzgojiti kaj drugega. Odkrij se, Kolumb!
»To, kar vsak dan po profesionalni dolž-nosti(l) ubijajo miadini v glavo, pa ima približno tole vsebino: mi in naša revolu-cija smo opravili poslednje veliko dejanje v zgodovini, vi pa se morate zadovoljiti z mikrodejanji, ki bodo naša veledejanja
le dopolnjevala. Veliki tok zgodovine se je ustavil.« Po profesionalni dolžnosti! B. R. trdi s tem (posredno), da se profesorji niti sami ne strinjajo s tem, kar »ubijajo v glave«, pač pa delajo to le za »Ijubi kruhek«. Joj, kam nas je zavedla revolu-cija! Res je, da ne tnoremo posredovati mladini kakršnegakoli osebnega .stališča, ker na tej stopnji še ni dozorela, da bi sama kritično ločila dobro od slabega, pravilno od napačnega. Naša vzgoja mora biti čim bolj enotna za vse. To nikakor ni nekaj negativnega, ampak je precejšnja pridobitev. Vendar se mi ne zdi naša družbena stvarnost in perspektive razvoja tako klavrne in nemogoče, da ne bi bilo možno verjeti v njihovo pravilnost in res-ničnost. O pomenu revolucije in zakaj je še nismo »pozabili«, ne bi sedaj razprav-ljal. V 15. številki Tribune je pisal o tem tov. Ivan Jan in B. R. ne bo škodilo, če bo članek prebral. Tudi 3. člen splošnega zakona o šolstvu mu bo marsikaj razkril.
»Starši navadno nenehno deklarirajo Ie-pa načela, sarrii pa ravnajo drugače.« Mi-slim, da ni najbolj pravično, če starše tako strogo ocenjujema. Precej je res ta-kih, vendar je nedvomno neprimemo več onih, ki so v besedah in dejanjih vsaj v grobem skladni. Absolutne popolnosti pa od njih nikakor ne moremo zahtevati.
»Doslej še nismo zmogli formirati nove morale.« B. R. še torej svoj živ dan ni slišal o novi, socialistični morali in etiki. Prav gotovo je popolnejša od vseh prejš-njih. Socialistična etika je že dolgo in trd-no oblikovana ( in mnogi so jo že spre-jeli). Nikakor torej ne živimo sedaj v »brezmoralnem obdobju«, ki bi bilo tako neverjetno ugodno za huligane. Če neka-terim nova morala ne diši, to še ne pome-ni, da je sploh ni. Sicer pa morale ne »formiramo«.
»Kakor vidimo, mladina ni dobila ravno
bogate dediščine.« Prepričan sem, da smo dobili prav bogato dediščino, in to na več področjih: na etičnem, idejnopolitičnem, kulturnem ... Toda ravno tako kot moralo moramo tudi to dediščino spoznati in si prizadevati.. da bi si jo osvojili. Mogoča zveni to nekoliko »šolsko«, vendar je po-polnoma jasno.
To je bilo nekaj konkretnih izsekov iz članka. 2e iz citatov, še boljs?a iz celot-nega članka, je razvidno, da pisec ni niti poskušal dati konstruktivnega prispevka k razumevanju pojava huliganstva. Pozi-tivno je sicer, da se je problema dotaknil, vendar je šel mnogo predaleč. Negiral je celotni vzgojno-izobraževalni sistem naše družbe. Res, mnogo je še pornanjkljivosti v naši vzgoji, toda priznati moramo, da se večina naših pedagogov-teoretikov in praktikov, psihologov, socialnih delavcev in staršev nenehno trudi, da bi čim bolje spoznali otrokove težave, zakonitosti in posebnosti, mu pomagali in ga varno vključili v življenje. Saj drži, da je še ne-kaj aktivizma na naših šolah; še poueujejo taki, ki zgolj po »profesionalni dQlžn6sti« seznanjajo mladino z našo preteklostjo in sedanjostjo; res so pogosto nasprotja med tem, kar starši od otrok zahtevajo in kar si sami privoščijo; pogosto vzgojitelji vse premalo store za otroke; tudi raznih dru-gih nepravilnosti je še veliko. Vsa družba mora sodelovati pri odpravljanju, tudi s kritiko. To je z zakonom in s sistemom družbenega upravljanja na šolah tudi omo-gočeno. Zadnje čase ogromno govorimo o tem. Vendar nikar vsega ne zanikajmo. Vse pa tudi ni zanič! Tudi pri kritiki imej-mo pred očmi pravo mero (včasih pa še čut za dostojnost).
Konfucij je že pred 2500 leti zapisal, da je preveč ravno toliko kot premalo. Ni po-trebna mesarica, če hočemo zaklati kokoš. IVAN  GALUN
Na meji fantastike
Prijetno s m bil presenečen, ko sem v 15. številki lelošnje Mladine opazil prevod in-tervjuja z Norbertom Wienerjem. V inter-vjuju je ©bravnavana problematika, ki jo naše . časapisje največkrat obravnava , tako, da jo potiska globoko v svet fantastike. Iz-redno škodljivo je samo fantastično obrav-navanje nekaterih pomembnih znanstvenih, tehniških in tudi družbeno-poliiičnih vpra-šanj. saj se tako bralcem prikazuje neres-nične perspektive. Smatram tucti, da bi bill bralci Mladine samo z intervjujem Narb?rta lfaenerja, uteme]jitel.|a kibernetike in huma-nega znanstvenika, informirani preveč eno-stransko in ne bi dobili pravilnih perspelstiv o razvoju obravnavane problematike, saj je bil VViener pod vplivom svojega okdlja — družbe, ki časti zlato tele, ki časti predmete, delo čioveških rok, družbe, ki se predaja kultu tehnike, ki je samo eden od številnih kultov. ki jih je usivarilo človeštvo. od kul-tov jamskega človeka do sodobnega kuita tehnike, kulta osebnosti ali pa kulta tovor-nega letala. Norbert Wiener samo za to, ker verjame in zaupa v tisto, kar je v človeku dobrega in poštenega, ve, da se bo človek svojega suženjstva rešil. Ce pa h&čemo ml sami čim več prispevati k človekovi osvobo-ditvi, moramo, poleg Wienerjevega zaupanja v človekovo poštenje, poznati tudi možno-stl in poti tega osvobajanja ter vzroke, ki so privedli do takega položaja.
Krasni novi svet
V družbi, v kateri vladajo mezdni odnosi, delavec ne postane lastnik svojega proizvo-da, temveč so mu rezultati dela otltvijfni, od-tuj«n mu je ves proizvodni proces. V času, ko človek dela, ni prost, ker je prodal svo-jo delovno silo. Namesto da bi v delu člo-vek vsestransko razvijal svoje sposobnosti in svojo osebnost, v mezdnem odnosu človek uničuje svojo energijo in uničuj« svojega duha. Tudi pri nas, danes, vsi poklici š-e ni-so tako romantični. kot jih opisujejo čitan-ke. Opravlianje nekaterih poklicev je zdrav-ju škodljivo in jih ljudje opravlja.fo samo, da bi s »plačo« preživljali sebe in svojo dru-žino. Intelc-ktualno drlo se zdi nekoliko svo-bodnejše, saj lahko Clovek bolj vsesiransko razvije svojo osebnost. Toda v določenih družbenih pogojih je lahko tudi intetektml-no delo nesvobodno, odtuieno ter duhavno, duševno in tolesno pohabl.ja človeka. Pomi-slimo na znanstvmikc, ki izdelujejn bojne strupe, pomislimo na b"lgijske zdravnike. ki so za višje dohodke dopustili, da Je nekaj ljudi umrlo. ali pa na uradnike, ki se v stra-hu za Mužbo ali fimkrijo ne upajo javno povedati. da ne sm^trajo za pravilno tis*o, kar morajo d>Matj. Zaradl takih proJzvodnih odnosov se odtuji človp-k od človeka v ce-lotnem družbonem življenju. Ta komp!eks zgodovlnsko nastalih »dtujltev navadno ime-nujemo alienaci.ia človeka. V kapitalzmu so najpomembnejši družbeni odnosi, odno^l med lastniki proizva.ialnih sredstev in last-nikl delovn« sile in Clovek ni pomemben kot človek, marveč kot proizvajalec In potroš-nlk. Te družbene odnose do skrajnosti k^ri-kira Aldous Huxley v kniigi Krasni riovl svet (The brave new world). ki bo v krat-kem izšla v slovenščini, odlomek pa .1? bil objavljen v 14. štrvilki revije Probiemi. -Huxley oi>i<5u!e sv«t, kakrgen bi bll čez ne-kaj stoletij. V njeErovem krasnem svetu fe družba us-taljena, brez vsakih pretresov. saj so   Ijudje   popolnoma   podrejeni   In   prilago-
jeni proizvodnemu procesu. Da strežojo ena-kim strojem enaki ljudje, serijsko proizva-jajo Ijudi v steklenicah na tekočem traUu. Ljudje so zdresirani v idealne potrošnike., ljubezen in rojstvo otrok iz mater so sra-mota. odnosi med spoloma pa so le ena od igcr.
"-Kresni novi svet<- nam ni treba iskali sa-mo v zahodnih industrijskita državah. Njego-ve elemenie brez težav najdemo tudi prt nas. Naše tovarne pralnih praškov so se nekaj časa skoraj več ukvarjale z rpklamo in loterljo I ot s proizvodnjo. Naše časopisje skrbi za vzgojo id«alnih potrošnikov film-skih, popevkarskih, šporinih In drugih cir-kusov (»shovv« in repre/.entanca), Pravi .>fra-jerji« pa govorijo o dekletih podobno kot o avtomobilih, gramofonskih ploščah in dru-gih potrošnih predmetih. Ce bo še dolgo ta-ko naraščalo število fičkov Ln splavov ter pa-dala nataliteta, bi bilo treba razmisliti tudi o otrocih v epruvetah na tekočem traku ....
Alienacija in reintegracija človeka
Wiener in Huxley nas opozarjata na po-sledice, ki bi jih imelo še nadaljn.fe poglab-ljanje obstojfčih odtujitev, obstoječih alie-nacij, na kažeta pa nam rešitve. Alj rešltev poznamo?
V ustavi smo si zapisali za cilj ustvariti družbo, v kateri bosta človek in člaveško delo resnično osvobojena. To bomo dosegli s preraščanjem zgodovinsko nastalih druž-beno-ekono-mskih neenakosti in odvisnosfi ljudi pri delu. z odpravo mezdnih odnosov, s samoupravljanjem delovnih ljudi, z vse-stranskim razvojem produkci.iskih sil, z raz-vijanjem znanosti, kulture in tehnike ter z  nenehnim  širjenjem izobrazbe.
Ne smenio si delati utvar, da se to da do-seSi naenkrat, čez noč. Za to je potrebno vztiajno delo. Vendar pa poznamo pot Ln to je pot nadaljnje izsradnje socializma in izgradnje sistema družbenega samoupravlja-nja. Proces samoodtujitve človeka, proces alienacije, vsebuje v sebi že svoje nasprotje,
svojo negacijo, reintegracijo človeka. Znano-sti, tehnike in strojev nas ni treba biti strah, ker nam lahko samo pomagajo pri uresničitvi naših ciljev. Ce človek stroj« nepravilno izkorišča, niso stroji za to prav nif  kr^vi.                                                        *
človek in stroj
Ko VViener aa vprašanje, če stroji labko »•misiijo«, odgovarja, da je to sanio vpraša-nje primernc terminologije, se izogiblje od-govoru na vprašanjc. Xega problema se ao da zreducirati na terminološko vprašanje. Med delovanjem računskih strojev in med delovanjem človeških možganov je res do-ločena analogija (ta analogija je predmet proučevanja kibernetike), razen te aoalogije pa je tudi bistvena in nepremostljiva raz-lika. Neprimerno je imenovati, ktil to naj-večkrat dela dnevno časopisje, elektron.sko računske stroje »elektronski možgani-«, saj bi z isto logiko proglasili >>kaso« v trgovini za »mehanične možgane-«. Tudi za »elektron-ski &pomin« imatno primernejšo in pravil-nejšo slovensko besedo »elektronski poznnil-nik«.
Proučevanje teoretične in filozofske pro-blematike naravoslovnih in tehniških ved1 no smemo zanemarjati, da ne bomo postavljenl pred dileme, ki jih nakazuje VViener, (Cla-nek sem napisal tudi zato, da bi pokazal, kako si predstavljam konstruktivno krltiko časopisa in še posebno mladinskega časopi-sa,   kot  sta   Mladina   In  Tribuoa.)
IVAN   KREFT
Objavo tega članka je uredništvo Mladine odklonilo z utemeljitvljo, da o nevarnosti določenih alienacij dovolj jasno že govort Wien«r v svojih odgovorih. Avtor je predlo-žil članek v objavo Tribuni, ker je mnenjaj da VViener res nevarnosti nakazuje, medtem ko pa rešitve teh nevarnosti nakazu.4e le iz-ključno z ideallstičnih stališč. Jasno je, da mora videti na§a mladina tudi možnosti za realn« rešitve. Upamo, da bo članek. ki je nepopoln, vsaj delno k temu prispeval.
Stipendiranje v revnih in bogatih občinah
Na forajšem razgovoru, ki sem ga imel z nekaterimi predstavniki SZDL črjiomalj-ske občine, rem zvedel nekaj zanimivih stvari, ki kažejo vso bedo in krivičnost šiipendijske politike bolj razvitih občin z ozirora na manj razvlte občine. Pri tem pa sem tudi nehote pomislil na Ost te-dna (Tribuna, 29. aprila 1964), v kateri ko-lega Aco Kostič piše o občini Ljubljana-Center, ki niti nima Štipendijske komisije. In zakaj naj bi jo sploh imela, saj je jas-no kot na dlani, da njej kadra ne bo pri-manjkovalo, kajti prav gotovo se zaveda, da se bodo po končanem študiju bodoči strokovnjaki raje zaposlili v sloven-ski metropoli kot v kakšni oddaljeni občini, kot je to na prlmer črnomaljska.
črnomaljska občina je tu le za primer, takih občin pa je v Sloveniji mnogo, zato ne gre, da bi podcenjevali tega. Dogaja se namreč, da manj razvite občine (to so mi potožili tudi v črnomlju) štipendirajo kader za bolj razvite občine.
Ostanimo kar pri črnomaljski občini, ki je ena med najrevnejšimi v Sloveniji. Ob-čina ima približno 17.000 prebivalcev, od katerih je 58 odstotkov kmetov, 42 od-stotkov pa je ostalih. Lanskoletni narodni dohodek na prebivalca je znašal 247.000 di-narjev, to se pravi, bil je skoraj petkrat manjši od narodnega dohodka občine Lju-bljana-Center in vendar so pri črnomalj-ski občini vsaj deloma poskusili rešiti te-žak problem štipendiranja, pri občini Lju-bljana-Center pa »kot kaže, so ostala sredstva za štipendiranje neizkoriščena«. Tako ima občina Črnomelj na visokih in srednjih šolah približno petdeset štipen-distov (lani na visokih šalah 31), povrh tega pa štipendirajo in skrbe za kader tu^ di podjetja v občini (sam obrat Iskre jih štipendira 36). Povprečna štipendija je la-ni bila od 11 do 12 tisoč dinarjev, letos pa se giblje od 15 do 16 tisoč dinarjev. štipendije icer res niso velike, vendar moramo upoštevati strukturo črnomaljske občine. Prav gotovo je pohvalno to, da so lani porabili vsa sredstva, namenjena za Mipendiranje in niso imeli problemov kat na primer pri občini Ljubljana-Center, da bi ta sredstva ostala neizkoriščena.
Pričakovali bi, da je potem v taki ob-
čini vsaj kolikor toliko zadovalfivo rešeno vprašanje kadra. Vendar ni tako! In tu se zopet povrnemo lahko na staro bridko resnico, da manj razvite občine štipendi-rajo kader za bolj razvite. Takih prime-rov so imeli mnogo tudi v črnomaljski občini, ko so štipendirali študente, tedaj pa, ko so doštudirali, so dobili drugje (se-veda v bolj razvitih in bolj privlačnih kra-jih) ponudbo in denar, s katerim so od-plačali štipendijo tistemu, ki fih je vsa leta štipendiral. Tako so v taki občini ostali brez zaželenega strokovnjaka in kaj jim je preostalo: dati so morali štipendi-jo za isto fakulteto novsmu študentu, ka-teremu bo morda po končanem študiju zopet kakšno podjetje ali občina dala bolj-šo ponudbo. še bolj pogosto pa se dogaja, da štipendist. ki odsluži štipendijo, takoj zapusti svojega nekdanjega štipenditorja. In tako se zopet iz dneva v dan srečuje-mo s problemom, da v revnejših občinah privianjkuje strokovnjakov. Kot dokaz za to je spet črnomaljska občina (vendar ni osamljen): po jsvoboditvi so štipendirali 70 štipendistov, od tega pa jih je danes v občini ostalo približno dobra polovica. Navedel bh še nekatere primere: podjetje LIČ ima letos na leto pribli&no 400 mili-jonov bruto produkta, vendar obratuje brez inženirja in tehnikov, pletilistvo Beti zaposluje 160 Ijudi fpredvsem Senske), vendar v njem ni usposobljenega tekstiU nega strokovnjaka, obrat Iskre ima 400 zaposlenih, na leto pa dve milijardi bru~
to produkta, kljub temu pa imajo le ene-ga inženirja. Prav tako nimajo na občini prepotrebnega ekonomista, podjetja pa so brez pravnikov. V BELT imajo samo ene-ga strojnega inženirja, vendar nimajo me-talurga, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je nosilec proizvodnje livarna. »Saj je še do-bro, da tako rinemo!« pravijo na občin-skem odboru Socialistične zveze v črnom-Iju. In res je dobro, da »rinejo«, toda vprašanje je, koliko časa bodo lahko tako delali? Ali ni vse to le malo preveč za-skrbljujoče?
In rešitev? Že večkrat smo govorili o problemih štipendiranja, že večkrat raZ' pravljali o teh stvareh. Prav gotovo je, da manj razvite občine ne bodo mogle same zadovoljivo rešiti problemov Uipendiranja, in zakaj jim ne bi morda pri tsm prisko-čile na pomoč bolj rasvite občine, zakaj se ne bi ustanovil skupen štipendijski sklad, pa čeprav za vso Slovenijo, ki bi potem laže in bolj sistematično lahko vsklajeval potrebe in mažnosti posameznih občin. Razen tega pa bi pri podeljevanju štipendij bile s takim skladom enakovred-no upoštevane tudi fakultete kot na pri-mer filozojska, kjer vemo, da so najnižje štipendije. Pri takem razdeljevanju in p> moči občin med sabo pa prav gjtono ob-čina Ljubliana-Center m bo več v skrbeh, kam in kako porabiti denar za šfpendi-ranje.
M. MATE
TRIBUNA STRAN 3
kam? Foto: Janez Novšak
V Mariboru ustanavljajo ŠKUD
Kulturno življenje med mariborskimi šaidenti je bilo že od nekdaj na slabem glasu. Kot »odjemalci« kulture se študen-tje niso preveč izkazaii, saj se niso udele-ž^vali kulturnih prireditev. Res, da so štu-cir-nti sami pripravili včasih kakšno pri-reditev, bile pa so vse preveč slučajne, n?načrtne. Študenti so našli opravičilo za svojo kuiturno neaktivnost v tem, da tra-jj» študij na mariborskih šolah dve ozi-roma tri leta ter je tako onemogočeno resrtejše in naertnejše delo. Preden pa bi, recimo, gledališka skupina naštudirala Jcakšno igro, bi že minili dve leti in študent bi z diplomo »odfrčal« v službo. Razen tega pa obstajajo v Mariboru — razen pedagoske akademije — samo nehumani-s'ične šole ter zato med študenti, ki sa že tako v časovni stiski, ni čutiti pravega zsnimanja.
Komisija za kulturo pri odboru Zveze Stuoenfcov na mariborskih višjih šolah je sprtvidela, da vsega le ne morejo prepu-stiti naključju in da je treba začeti z na-črtnejšim delorn. Pripravili so torej pred-lug   za   ustanovitev   kulturno-umetniškega
društva mariborskih študentov. Datum usta-novega občnega zbora so postavili na 30. maj. Letos torej delo še ne bo popolnoma zaživelo, pač pa bodo tako pripravili pod-lago, na kateri bodo jeseni nadaljevali z. delom.                     •
Predvidevajo, da bo imelo ŠKUD v za-četku le dve sekciji: pevski zbor in vokal-ni oktet. Pevski zbor (uslanavljali so ga polni dve leti) je imel pretekli teden prve vaje, katerih se je udeležilo približno 50 študentov. Zbor vodi prof. Jože Gregorc, korepetitorja pa sta Maja Golob in Berti Rodošek. Videti je, da bodo glavno besedo pri ŠKUD imeli študenti pedagoške aka-demije, ki si bodo tako pridobivali izkuš-nje za kasnejše kulturno-prosvetno delo na šolah.
Dokler študenti v Mariboru ne bodo dobili svojih prostorov, se bodo sestajali na pedagoški akademiji in v klubu pro-svetnih delavcev. Finančna stran študent-skega kulturno-prosvetnega društva je ugodno rešena, saj je združenje visokošol-skih zavodov že odobrilo sredstva za do-tacijo.                                    B. MOVIC

S tem sestavkom nimam namena odgo-varjati tovarišema Tonetu Partljiču in To-nstu Gaberšku, ker se v načelu z obema etrinja-m Menim pa, da sta pri analizi štu-dentske kulturne (ne)angažiranosti izha-jala iz napačnih izhodišč. Nedvomno je, da sd maribarske višje šole še mlade, saj razen višje ekonamsko-komercialne šo:e, ki je pričela z delom leto dni prej kot estale, prav vse de-la;o šele četrto le-to. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo Zveza študentov in študentje na-¦sploh v tsm času dossgli (v mariborskem kulturnem življenju zadostno afirmacijo, ki bi ustrezala njihovim težnjam in pome-nu. Res pa je, da bi bila lahko tudi v tem kratkem času njihova udeležba znat-no veeja, kot je.
Zmotno je (in po mojem mnenju sta oba avLorja navsdenih mariborskih pisem pri-tem ravnala napačno) pričakovati, da se bo raariborsko kulturno življenje in pose-bej študentsko razvijalo po do neke mere že preizkujenih kaoipih iz ljubljanske prikse. Na mariborskih višjih šolah ne bo tudi v daljnji perspektivi študiralo vsaj približno tako veliko število študen-tov kot na ljubljanski univerzi (posebno rednih), popolnoma pa se razlikujejo tu-di objektivni (zlasti seveda materialni v mjcžjem smislu) pogoji za razvoj kultur-nega življenja študentov y obeh sloven-skih visokošolskih središčih.
TRIBUNA STRAN 4
Menim, da se lahko doseže široka kul-turna razgibanost mariborskih študentov le v okviru obstoječih kulturnih institu-cij in kulturnaprosvetnih organizacij. Z drugimi besedami — študentska kultura v Mariboru naj se manifestira kot del celotnega kulturno prosvetnega delova-nja štaierske metropole.
študentje bodo morali bolj pogosto in bolj agilno kot doslej trkati na vrata teh institucij ter vnesti v njihovo delo tudi vsebino svojih hotenj in smisla, celo na ti-sta vrata bo treba potrkati, kjer so jih v polpretekli dobi odslovili zaradi tradi-cionalne mariborske patriarhalnosti in monopolistične miselnosti.
Menim, da je nujno, da tudi študentje podpro — čeprav nekoliko pozno (toda prepozno ni vendarle nikoli) izgradnjo no-vih objektov za kulturno dejavnost (npr. umetnostni ipaviljon), saj je jasno, da jih v Mariboru primanjkuje. Ne izhajajoč iz narodobudniških pozicij (po tolikih letih svobodnega življenja bi bilo to zares ne-opravičljivo) pa vendar z jasnostjo misli in besed bi bilo treba prepričati tudi pre-nekaterega mariborskega funkcionarja z razvitim čutom za reagiranje na sugestije »odzgoraj« in premajhno sposobnostjo za razumevanje živega, aktualnega.
S pozdravom inciatiyi mariborskih štu-dentov, ki ustanavljajo svoje lastno kul-turno-umetniško društvo, zaključujem to-le pismo (tretje, a upam, da je tudi zad-nje) z iskreno željo, da se bo otajal led, v katerega je že vrsto let vklenjeno ma-ribors-ko kulturno življenje.
Ivo Vajgl
ANKETNISPREHOD
Pretekli mesec so bili obdelani rezultaU. ankete, ki jo je napraml odbor Zveze Štu-dentov mariborskih višjih šol. čeprav je bila anketa zaključena precej pozno, bodo dobljeni resultati gotovo mnogo pomagali pri nadaljnjem delu Zveze študentov in ostalih fornmov, ki se ukvarjajo z visoko-šolsko problematiko.
Iz šestih višjih šol je bilo anketiranih 470 rednih študentov. Največ anketiran-cev je bilo z višje tehniške šo!e (213) in z višje ekonomsko-komercialne šole (106). Anketa je bila razdeljena na Sesf delov: osnoimi podatki, socialno poreklo in mate-rialno stanje staršev, študijski problemi, dohodki htudenta, stanovanje in onketa o študiju. Kljub temu, da je bila anketi-rana je le slaba tretjina vseh študentov, je primerjanje nekaterih rezultatov pokazalo, da se rezultati ne razlikujejo od dejan-skega stanja.
Večji del študentov, vpisanih na mari-borskih višjih šolah, je iz mariborskega okraja, in sicer 47 odstotkov, iz drugih okrajev jih je 44 odstotkov, iz drugih re-publik pa 9 odstoikov. T[ podatki kažejo, da mariborske višje šole nimajo strogo lokalnega značaja, ternveč so se vključile v celoten sistem višjih šol. Sorazmerno enak vpis iz vseh okrajev SRS je na viš-ii ekonomsko-komercialni šoli in na višji agronomski šoli. Večina (93 odstotkov) študentov stanuje v času študija v Maribo-ru, ostali se vozijo (največ do 15 kilome-trov daleč).
25 odstotkov študentov izhaia iz delav-skih družin, prav toliko iz kmečkih dru-žin, ostali pa iz drušin uslužbencev. če primerjamo te podalke s stanjem v drugih visokosolskih centrih, vidimo, da je raz-merje v Mariboru ugodno. V večini osia-lih visokošolskih centrih je vpis študen-tov iz vrst delavskih in kmečkih družin procentualno mnogo nižji, kot nct viarU borskih    višjih šokih.
Mesečni dohodki staršev 18 adstotkov študentov dosegajo višino 15 tisoč dinar-jev (!), 37 odstotkov staršev prejcma me-sečno do 30.000 dinarjev, 24 odstotkov pa do 45.000 dinarjeu. če te številke primer-jamo s podatki o številu nepreskrbljenih otrok, pridemo do zaključka, da je zelo maihen del staršev sposoben popolnoma vzdrževati otroka-študenta. V dnižinah 37 odstotkov študentov sta dva nepreskrblie-na otroka, v družinah 26 odstotkov štu-dentov pa trije ali več.
Podatke o Mipendistlh in štipendiranju smo že objavili. Sedanja anketa je poka-znla, da študentovi povprečni dohodki znašajo 12.337 diharjev na mesec. Povpreč-ni denarni zneski, ki jih dobivajo študent-je, so: štipendija 11.978 dinarjev, podpora 5300 dinarjev, posojilo 6.545 dinarjev, otro-Ški dodatek 3.003 dinarjev, honorarni za-služek 12.273 dinarjev in prispevek star-šev 7.144 dinarjev. številke govore, da se velik del študentov honorarno zaposluje, da s tem zmluSkom krije razliko med šti'
študentov stanuje privatno in 8 ndstotkov v inlernatu. 39 odstotkov jih stanuje sku-paj s eno osebo, 33 odstotkov je v sobi samih, 18 odstotkov z dvema osebama in
10  odstotkov jih stanuje v sobi, v kateri so več kot trije stanoualci. Največ študen-tou plača za stanovanje 4000  do 6000  di-narjev. Stanovanjski položaj ni ravno rož-nat, vendar se bo gotovo izboljšal z do-graditvijo študentskega doma. Večina štu-dentov želi sianovati v študentskem domu zaradi   težavnih  pogojev   v  privatnih  so-bah,    zaradi    previsoke    stanarine,    zato ker se vazijo in tako dalje.
78 odstotkov anketiranih študentov želi obiskovati študentski klub.
V anketi o študiju je 93 odstotkov štu-dentov odogovorilo, da so se odločili za študij na določeni šoli po lastni želji, le 6 odstotkov iz ekonomskih razlogov, 91 od-stotkov je zadovoljnih z izbiro šole, osta-
11  pa ne. Večina študentov, in sicer 78 od-stotkov, se namerava po končanem Študi-ju  zaposliti,   ostali  bodo   nadaljevali  štu-dij na drugi  stopnji,  Vzrok  za  tako  raz-merje je  nezagotovljena materialna osno va, saj bi 61 odstotkov študentov nadalje-valo štildij,  če  bi  irneli zagotovljene  do~ hodke (štipendijo in podobno).
Zadnji del ankete (vprašanja c samo-upravljanju, študijskem režimu, delu Zš) je zelo pomanjkljivo izpolnjen, zato dob-Ijeni odgovori na ta vprašanja niso re-alni.
PO POTEH
POHORSKEGA BATAUONA
Prireditvam v okviru dneva mla-dosti se bo pridružil tudi otlbor Zveze študentov na mariborskih višjih šolah. 24. in 25. maja bodo pripravili pohod po poteh legen-darnega pohorskega bataljona. Po-hoda se bo udeležilo približno 120 mariborskih študentov, ki študirajo v Zagrebu, Ljubljani in seveda v Mariboru. Povabili so tudi goste vi-sokošolskih centrov iz Prištine, No-vega Sada, Splita, Sarajeva in za-stopnike Zveze mladine.
Podobne akcije so med maribor-skhni študenti že v tradiciji. Letos so se pri pripravah za pohod pove-zali   z   Zvezo   borcev.   Mariborske
Pri študiju
pendijo in patrebnim zneskom, ali pa se celo vzdržujejo samo s honoramim de-lom. Posojilo ima manjši del študentov, večinoma od podjetij (kreditiranje je uve-deno šele v tem mesecu). Podpore dobiva-jo štuidentje od Zvese borcev, občine itd.
43 odstotkov študentov se hrani doma, enako velik odstotek je v samopostrežni restavraciji »Center«, 14 odstotkov pa se jih hrani dnigje. Povprečni dnevni znesek za hrano znaša 352 dinarjev. Večina ima redno zajtrk, kosilo in večerjo, malico pa ima redno le 25 odstotkov študentov. Hra-na količinsko zadošča 79 odstotkom štu-dentov, kakovostno pa 56 odsotkom štu-dentov.
Nafvečji del Študentov, in sicer 50 od-stotkov, stanuje pri starših, 42 odstotkcv
študente bo med letošnjim pohodom spremlja! Franc Zalaznik-Leon, ne-kdanji borec pohorskega bataljona, in še nekateri nekdanji pohorski partizani. Na Osankarici se jim bo pridružila skupina borcev iz Slo-venske Bistrice. Pri spomeniku na Treh žebljih, kjer je bilo poslednje bojišče pohorskega bataljona, bodo pripravili svečano komemoracijo.
Udeleženci pohoda bodo prespali v Ruški koči. Pred kočo bodo pripra-vili partizanski večer ob tabomem ognju, kjjer bodo nekdanji borci pripovedo\ali svoje spomine.
J. V.
RAZGOVOR 0 VSEBINI KRITIKE
(Nadaljevanje  s  1.  strani)
povzroča, zakaj posamezne negativne po-jave in anomalije v našem družbenem raz-voju, ki se danes precej kopičijo okrog nas, ne bodo razreševali zgolj posamezni-ki, temveč splošna situacija, ki jo ustvarja družba kot celota.«
Andrej Inkret: »Tako imenovani druž-beni angažma je treba vedno enačiti in determinirati s kritiko. Projekt kritike, ta možnost kvalitetne spremembe, naj bo tmanentna že v sami kritični definiciji si-tuacije. Mislim, da se s tem funkcija pu-blicistike tudi konča.
Pri kritiki na kulturni strani se mi na-mreč zdi, da je pomanjkljivost v tem, ker pogosto vrednoti kulturno delo samo zase kot neki orga,nski kompleks, heirmetično eaprt sam vase. Nujno bo treba kontro-lirati in kritizirati odnos, ki ga to kullur-neumetniško delo formira s svojimi ne-posrednimi komunikatorji.«
Drago Mirošič: »Sodbe, ki so jih neka-teri tovariši na republiški konferenci ZMS dali v »Tribuni«, kjer so v referatu med drugim potegnili tudi paralelo Per-apektive-Tribuna, moramo označiti kot neustrezne, saj niso kritizirali nekaterih stališč ali člankov, marveč so skušaii eno-stransko politično in moralno diskvalifi-cirati tovariše, ki pišejo v »Tribuno«.«
Drago Demšar: »Zdi se mi nepravilno, da se tisti, ki opravljajo odgovorne funk-cije, ograjujejo od nas, češ: ,vi kar pišite v»Tribuno«, mi funkcionarji pa bomo od-govarjali raje pred javnimi forumi, ali pa tako, da vas bomo politično pritisnili' ipd. Naši generaciji ne gre postavljati ni-kakršnih pregraj. Želimo o stvareh raz-pravljati, ne pa biti objekt »vzgoje«.«
Ivan Kreft: »Imel bi pripombo, ki je še nihče od nas ni omenil. Naši kritiki nam večkrat očitajo, da neargumentirano kri-tiziramo. Vendar pa je treba vedeti, da §tudent-novinar n: profesionalen novinar in je lahko o določenih področjih informi-ran bolj, o določenih manj. Zdi se mi enostransko vnaprej zavrniti neki kritičen, polemičen članek, češ da je neargumenti-ran, ker ne vsebuje dovolj podatkov. Pri študentskem listu ,je treba bolj kot dru-god upoštevati namen kritike kot poštene-ga, odkritega pristopa k reševanju vpra-» Sanj. S striktno zahtevt) po kar največji ftrgumentaciji lahko zavremo študentovo kritično prizadevanje.«-
Boris Paš: s »Prav zaradi tega, ker mar-sikateri ljudje občutijo določene proble-me, a ne razpolaga.;o s podrobnejšimi po-datki, ker v marsikaterem primeru težko pridejo do njih. so bile ustvarjene takšne oblike kritike, kot je glasa ipd., v katerih avtor, ki ga nekaj prizadeva, postavlja vprašanja, teze. Stvar tistih je, ki razpo-lagajo s podatki oz. so strokovnjaki, da na to odgovorijo in s tem zadevo pravil-no usmerijo. Po mojem mnenju bi prav na take prispevke, ki so objavljeni v na-šem listu, morali ti krogi odgovoriti. Zdi se mi, da je vprašanje politične ustrezno-sti eno osrednjih vprašanj kritike. Večkrat kritiku očitajo, da načenja politično koč-Ijive probleftie. Gre za vprašanje, ali je politično umestno načenjati neki problem; ali je družbena situacija za to že dovolj zrela. Sodim, da je treba o problemih pi-sati, ker so bolezenske tvorbe, ki družbo eavirajo v njenem razvoju, ki — če kon-kretiziram na naše razmere — zavirajo razvoj samoupravljanja.«
Vida Tomšic: »Zdi se mi, da je sedaj — eahvaljujoč razvoju v celotni naši družbi — prišlo med študenti na univerzi do te-ga, da na svoj način postavljajo vpraša-nja, ki ne zadevajo samo njih, ampak vso družbo. To je izredno pomembno; še na-dalje si moramo prizadevati za tem, da bodo mladi ljudje postavljali vprašanja. Že večkrat smo razpravljali o tern, kako egraditi kontinuiteto med generacijo, ki je šla skozi revolucijo in ki hoče ostati re-volucionarna ter z novimi metodami, se pravi z nadaljnjo družbeno evoluci.jo na-daljevati to revolucijo, in generacijo, ki ni doživela ne stare Jugoslavije, ne narodno osvobodilne borbe, za katero pa verujemo, da ima enak potencial, kot ga je imela genaracija pred njo. S tem hočem reči, da so zakladi bodočnosti v naših mlaclih ljudeh. Ne mislim, da je težko najti to kontinuiteto. Spominjam se, da sem pred petimi leti, ko ssm imela razgovor z gi-mnazijci, ki so me vprašali, zakaj sem po stala kcmunist, rekla, da bi tudi oni mo-rali danes postati komunisti, da pa bi sa-mi morali opozarjati na probleme, ki jih občutijo, ker mi ne moremo enako čutiti njihovih probleniov, čeprav jih želimo z njimi reševati. Sodim, da je popolnoma razumljivo, da morajo vprašanja, ki si jih hoče vsaka mlada generacija razjasniti, ko dozoreva, ko išče svoje mesto, ko hoče kontinuirati revolucijo in napraviti enako dolg korak v smeri boljše družbe, zrasti iz nje sarae. In v tem smislu se mi zdi, da js dejstvo, ko postavljate določena družbena vpra&anja sami, Izredno pozitiv-
no. Seveda pa samo lo ni dovolj. O njih moramo razpravljati in jih usmerjati k določeni družbeni učinkovitosti, k določe-ni smeri, če naj bo to res prispevek k progresivnemu razvoju. V zvezi s tem se mi zdi, da se postavlja vprašanje, kaj je v resnici usmerjeno naprej in kaj prispe-va k nadaljnjemu razvoju.
2e sami ste rekli, da vidite progres sa-mo v socializmu, grajenem na načelu sa-moupravljanja. V graditvi socializma, kot vemo, poznamo dva poti in o teh se da-nes odprto razpravlja v mednarodnem delavskem gibanju. Leta 1948 smo bili edi-ni, ki smo začeli o tem razpravljati. Danes se vidi, da prav to dejansko že postaja svetovni problem.
Diskusije o teh dveh poteh tečejo tudi pri nas, č&prav drugače kot v mednarod-nem delavskern gibanju. Dejstvo, da je se-daj prftvzaprav osnovni problem vsega sve-ta §por med Sovjetsko zvezo in Kitajsko (lahko tudi rečemo, da je ta identičen s sporom med ZKJ in Stalinom, ki smo ga formulirali leta 1948), dokazuje, da je so-cializem postal vlada^oči sistem. Zato je to-liko važnejše, da prispevamo k razre-ševanju tega osnovnega svetovnega spcra, ki ni več spor samo v socialističnem tabo-ru — ker je daleč prerasel njegove meje — s tem, da pomagamo, da se razrešuje progresivno.
Menim, da med vami res ni treba agi-tirati za samoupravljanje: to bi samo raz-vleklo našo razpravo in bi nam jemalo čas. Dejstvo pa je, da imamo pri nas, ko razvijamo samoupravljanje, določeno situ-acijo, ki zahteva precej jasno orientacijo naših subjektivnih sil Lahko rečemo, da imamo tudi pri nas še vedno opraviti z objektivno pogojenostjo te druge poti, pro-ti kateri se borimo že od vsega začetka naše narodnoosvobodilne borbe.
Ta objektivna pogojenost izhaja iz dej-stva, da je revolucija zmagala v nerazvi-tih deželah in da je prav v teh deželah tista pot, ki smo jo tudi pri nas poznali in jo proglasili od vsega začetka kot zača-sno, to je pot administrativnega dirigira-nja družbenih odnosov, postala princip, medtem ko bi morala biti le etapa.
Konec koncev so teze za VIII. kongres ZKJ v bistvu polemika z drugo potjo pri nas doma. Tudi zadnji kongres sindikatov Slovenije je bil ena sama diskusija s to drugo potjo. To pomeni, da iraamo oprav-ka z določenimi objektivnimi družbenirni situacijami, s katerimi moramo obračuna-vati in jih obravnavati v diskusijah, pa tudi urejati z zakonskimi določili. To vpra-šanje se prav sedaj postavlja tako ostro zaradi tega, ker naj bi na bazi ustave uza-konili tak sistem delitve dohodka, v kate-rem bi se materialna baza samoupravlja-nja znatno razširila. Vse te razprave, ki se pojavljajo — da tako rečem — v nad-stavbi — od socialno-ekonomskega polo-žaja študentov do položaja prosvete, kul-ture, znanosti v naši družbi — izhajajo iz konflikta v materialni bazi naše družbe. Do tega je prišlo, ker smo že toliko raz-vrli proizvajalne sile, da ne moremo več naprej, če se ne izvrši nova delitev med gospodarstvom in družbenimi službami in ¦¦ če ne omogočimo širše materialne baze samoupravljanju.
Če se povrnem na situacijo na univerzi, na določene kritike, mislim, da je tak se-stanek kot je današnji edini način, da se pogovorimo. Menim, da je nujno, da se vprašanja, ki nastaja.jo med mlado gene-racijo tako v tovarnah kot na univerzi in v kmetijstvu, razčiščujejo z določenih iz-hodišč. Že nekaj mesecev smo opažali, da . se v »Tribuni« pojavljajo članki, ki kaže-jo kaj čuden način pristopa k družbenim problemom. Izven dvoma je, da je- druž-bene probleme treba videti, gre pa pri tem le za to, da sta Zveza študentov in v>Tribuna« organizirana oblika družbenega delovanja. To se pravi, da ne gre tu sa-mo za posameznike, ki se ne znajdejo v teh družbenih nasprotjih, ki ne razumejo teh problemov itd. če je Zveza študentov, kot je nekdo citiral na mladinski konfe-renci, nadaljevalec skojevske revoluciomr-ne tradicije, in če je »Tribuna« osnovana kot sestavni del SZDL, to pomeni, da se nahajate znotraj organiziranega gibanja za razrešavanje osnovnih problemov naše družbe. Postavljajo pa se vprašanja, v kakšni smeri, kako in kaj je aploh tisto, kar naj nasa družba razvija, in kje in ka-ko naj se študent vključi.
Mislim, da niti ne želimo niti ne mors-mo študentov zacementirati samo v štn-dentska vprašan,'a. S tem hočem reči, naj bo študent odprt v družbo in družba naj bo povezana s študentom, saj so mladi ljudje njena osnova. Konec koncev na na-ši univerzi danes nimamo samo mladih ljudi, sa,) je univerza institucija, na ka--teri se učijo tudi Ijudje iz prakse. Seve-da imamo v naši družbi danes, ko imamo zaradi nizke prpduktivnosti še razmeroma dolg delovni dan, tafco delitev dela, da se vsak ukvarja predvsem s tistim, kar je njegov osredrvi oroblem. študent &s ne-dvomno največ ukvarja s študijem — in njegovo najbolj intenzivno delo pričakujs-mo prav tu. Nihče pa ni nikdar mislil, da je treba študente zapirati samo v štu-dijske probleme.
Objekt študentove kritike je lahko vse, kar ga zanima, študent pa naj se uveljav-lja kot zainteresiran občan in ne samo kot študent. Imain pripombo, ki jo bom zelo grobo formulirala, da bi bila ta-ko jasnejša. Iz nekaterih postavk namreč
zazveni misel, naj bi se zdaj v borbi za kritično razreševanje nasprotij tudi štu-dentje formirali kot samostojen subjekt in kot grupa nastopali v družbi, ne da bi uporabljali sredstva, ki jih imajo in ki omogočajo, da se vsak posameznik di-rektno integrira v družbo, kjerkoli je. Ko-nec koncev imamo po vsej Sloveniji zbore volivcev, te in one oblike, v katerih naj bi se študentje tudi direktno uveljavljali. Ne bi bilo želeti, da bi se študentska or-ganizacija, ki bo generacijsko vedno bolj pisana in sestavljena iz najraznovrstnejših ljudi, pojavljala kot zaključena grupa, namesto kot eden izmed instrumentov študenta, da znotraj te organizacije di-skutira o vseh vprašanjih, ki zadevajo nje-gov študij, pa tudi o drugih, ki ga zani-majo.
Dvomim, da bi bila sprejemljiva taka orientacija »Tribune«, ko naj bi študente samo s pomočjo tega*lista informirali o vseh vprašanjiii in jih kritično ocenjevali. Res ne vem, čemu se ne bi študent po-javljal v vrsti strokovnih in nestrokovnih časopisov, ki so mu na razpolago. Menim, da ne bi srrieli iz »Tribune« napraviti omnibusa za odpiranje vseh družbenih vprašanj samo zaradi tega, ker se študen-ti zanje zanimajo. Tudi sami ste ugoto-vili, da tako ne more biti. Tudi »Tribu-na« je lahko samo en način diskusije o družbenih vprašanjih, samo en način in-tegriranja študenta v družbo, ne pa edi-ni način.
če preidemo sedaj k metodi kritike in sploh k celotnemu kompleksu, ki zajema tudi vprašanje, kaj je kritika in kdo je konstruktiven in kdo nekonstrutiven kri-tik, bi dejala, da je v našem današnjem družbenem življenju osrsdnje vprašanje družbene kritike prav razvoj samouprav-Ijanja. Ni slučajno, da ste to vprašanje odprli, sevsda pa tudi ni slučajno, da na
Kar zadeva politično zrelost, torej a& naj nek"i problem v določeni situaciji kri-tično obravnavamo ali ne, se je težko od-ločiti. Kaj je tabu za kritiko pri nas? Do-ločenih stvari namreč ne bi pustila napa-dati kar povprek, češ: nismo informlra« ni, pa naj nam informirani odgovorijo. Vi pa ste informirani, da obstoji Zveza komunistov, da obstoji Socialistična zve-za, da obstoji tradicija borbe za samou-pravljanje, da imamo take in take orga-ne, da je danes v skupščini javna razpra-va itd. Vsega tudi rie moremo opravič^« vati s tem, da ni dovolj dostopnih podat-kov. Vaša dolžnost kot uredništva je, da včasih tudi sami poiščete podatke.
V zvezi z vprašanjem objektivne infor-macije se mi zdi, da je vaš koncept ne-koliko pretiran. Mislim, da bi \z »Tribu-ne« naredili prav čudno tribuno v današ-nji družbi, če bi se smatralo, da bi moral če je v njej nekaj zapisano, v nasled-nji številki po avtomatični dolžnosti na to odgovoriti strokovnjak. Sodim, da je av-tomatična dolžnost uredniščva, da pred ali po objavi doiočenega članka pride k tistemu, za katerega misli, da ve odgovor, češ ali bi lahko dobili o tem in tem po-datke, ker študenti zahtevajo od nas od-govor na to vprašanje. Uredništvo res ne more biti samo zbiralec člankov o tam, kaj ni v redu v naši družbi, pač pa je njegova dolžnost, da poskrbi tudi za od-govore na zastavljena vprašanja. V dolo čenih primerih mu bo tudi GO SZDL po-magal najti ljudi, ki bodo lahko strokov« no odgovarjali na posamezne stvari. Mi-slim, da bo le treba nekoliko prečesati, fcaj je resnično vprašanje, kaj pa sama namišljeno, ker je v »Tribuni« objavljenih veliko stvari, za katere bi človek sodil, da vam je nekdo namišljene probleme pro-dal za resne družbene probleme. Prav zaradi takih namišljenih problemov bi bi-
Tone Lapajne: SKUPINA III
to vprašanje sem in tja odgovarjamo sla-bo argumentirano, da se lovimo, teoreti-ziramo itd. Po mojem bi bilo treba izha-jati s stališča znanstvene metode tretira-nja družbenih pojavov — in mi vemo, da je ta znanstvena metoda marksizem. Mi-slim, da je družbena kritika kritika kate-regakoli pojava, ki naj bi vsaj poskušala obravnavati posamezne družbene pojave iz določanih izhodišč. če vemo, da je gra-ditev socializma ne samo odraz naših sub-jetivnih hotenj, ampak tudi odraz ob-jektivnega gibanja družbe in človeštva na-sploh, Jahko posamezne pojave nekoliko manj dramatično kritiziramo in jim pred-vsem skušamo najti ustrezne rešitve. če se pa rog prodaja za svečo, in se skuša potem delati iz tega razne dokaze, je prav, da povemo, kaj o teh stvareh mislimo.« Nikakor se ne bi mogla sti-injati, da je mogoče driižbena pojave obravnavati sa-mo z ogorčenjem. To lahko stori posa-meznik, samo on namreč lahko reče, da pošteno misli.. da je zaradi lastne angaži-ranosti, ki jo v njem spodbuja določeno vprašanje, tako ogorčen. Tak nastop po-sameznika je dejansko to, kar trdite, na-mreč signal, da to vprašanj« obstoji. To-da vi ste uredništvo, vi ste organizirana grupa, ki razpravlja o teh stvareh. Tudi Zveza študentov je organizirana grupa, ki izhaja iz marksističnega pogleda na druž-bene pojave. Uredništvo pa že ns more imeti takega stališča do kritike, da bi mu ugajala vsaka kritika, ki je nastala iz ogorčenosti kjerkoli, k>r je nekdo ne-kaj zakričal. Danes zelo veliko- ljudi kriči In je treba dejansko vedeti, zakaj kdo kriči. Kričijo tisti, ki jih oviramo, da bi še več zaslužili, morda celo bolj kot tisti, ki premalo zaslužijo. Pred nami je torej vprašanje, komu pustiti do besede. Po mojem mnenju ima v takem priir.eru uredništvo nalogo, da se skuša znajti v tej kritiki in ji dajati določeno smer.
lo potrebno,- da uredništvo takoj ugotovl. na kaj bi bilo treba odgovarjati in na kaj ne.
Kritika, ki se je zadnje čase pri nas zelo razpasla in uživa velik »ugled« in fia-tere nosilci so grupa okrog »Perspektiv«, si je poiskala zelo enostavno izhodisče napadafci je treba režim in vse, kar na* pada režim, je kritično in vse, kar je kri-tično, je demokratično, je progresivno. Dolžiti režim in sistem za vse, kar je ne-gativnega, četudi samo namišljeno negativ-nega, je zelo enostavno. To je šlo celo tako daleč, da polovica uredništva ni hti-tela priti na razgovar s tovarišem Kavči-čem, ker smatra že pristanek na tak raz-govor za izdajo svoje pozicije kritike. To seveda nikamor ne vodi, vodi lahko samo na neko stranpot, kjer se bomo morali temeljito oddvojiti in ugotoviti, v čigavem imenu se piše tak napad na režim. V tem je največja nevarnost nekonstruktivne kritike. S tem pa nočem reči, da je po-trebno, da hvalite režim, da agitirate zanj. Strinjam se, da konstruktivna kritika ni tista, ki ima spredaj in zadaj molitvice o socializmu.
Kritik naj pomaga razreševati problem, bolijo naj ga določeni pojavi. Ce je kritik samo ogorčen, lahko postane oseben ia nenačelen. Čs pa ga bolijo stvari zato, ker &o naše, ker se dogajajo v naši družbi, jih bo skusal kritizirati z določnega izho-dišča in tudi poskušal najti določeno usmeritev. Antirežimovska usmeritev ne more biti m&rilo, ker potem dolžimo za pojave v naši družbi le nekaj ljudi in od njih zahtevamo, da stvari uredijo. Ko p'a to  od njih zahtevamo,  jim  dajemo  ipod-
(Nadaljevanje na 6, strani)
TRIBUNA STRAN 5
RAZGOVOR 0 VSEBINI KRITIKE
(Nadaljevanje s 5. strani)
poro in oblast, da vzamejo stvari v svoje roke. Ce pa jih vzamejo, manjka le ko rak, pa smo pri Stalinu. Prav zato trdi-mo, da se za temi kritikami skriva dogma-tizem, birokratizem, ker tisti, ki vse, kar Be danes dogaja v naši družbi, meče na sistem, na režim, istočasno prosi prav ta režim, naj napravi red. Red v neki to-varni, kjer ni samoupravljanja, pa lahko narediš le s policijo. Tudi v kultumi po-litiki ne moreš drugače napraviti reda, kot da vzameš kulturo v svoje roke.
Danes že imamo okvire samoupravlja-nja. Te akvire moramo graditi dalje, a napolniti jih moramo z akcijo samih lju-di. če bi se vlada začela vmešavati v delo organov samoupravljanja, bi to pomenilo njihov konec. In če kdo meni, da je edi-na kritika v 'iiaši družbi tista, ki napada režim, in če to in tako kritiko hvalite v »Tribuni«, mora biti človaku težko, ko govori o njej. Ne strinjam se s tistimi, ki menijo, da to že pomeni vsebinsko orientacijo »Tribune«. Kot vidim, tudi sa-mi razvijate diskusijo znotraj svojega kro-ga, vendar mislim, da takega članka (npr. o »Perspektivah« kot družbeno najbolj an-gažirani reviji), tudi če kdo tako misli, ne bi dovolila objaviti brez odgovora re-dakcije nanj v isti številki, posebno še, če je pod člankom podpisan član uredništva.
Pri »Tribuni« kritiziramo to, da so se po našem mnenju ona in z njo tudi da-nes na univerzi najbolj angažirani študent-je preveč enostransko orientirali. Ne mi-slim, da je ta situacija zavožena, še zda-leč ne, je pa zelo značilna. Brez dvoma je to tudi kritika naših organizmov na univerzi. Nedvomno je to predvsem kriti-ka naših slabosti. Značilno pa je, da ste vzeli v razpravo predvsem tiste družbene probleme, ki so jih nakazale »Perspekti-ve«. Zadnjič je bil pri meni eden od čla-nov uredništva »Perspektiv«, ki mi je de-jal, da revija odpira vse družbene prdble-me. Odgovorila sem mu, da ne zanikamo, da je koristno, "Ua odpirajo družbene pro-bleme, samo da izhodišča, s katerih ta vprašanja načenjajo, in njihova usmeritev predstavlja po mojem mišljenju družbeno škodo, ne pa korist. Odprli so nekaj pro-blemov filozofije — in še te obravnavajo na razmeroma ozek, včasih celo dezin-formatorski način nekaj marginalnih problemov našega družbenega razvoja, ki jih obravnavajo s posebnega kota: vpra-šanja kulturne politike, sezonske delovne sile, kmetijstva, študentov itd. Na jedro problemov, o katerih sem vam prej govo-rila, pa seveda še nihče od njih ni opo-zohl. Od tod potem izvira določena dezin-formacija' študentov. Cetudi je to odraz interesa današnjega mladega človeka, se mi zdi pri študentih — če poskušam to razumevati preko svojega lastnega dozore-vanja — razumljivejše kot pri njih. Tudi mene so pripeljali h komunizmu dolačeni problemi, ki so plavali na površju družbe. Zato se mi zdi razumljivo pri mladih, da načenjajo tiste probleme, ki jih vidijo takorekoč na cesti; drugače pa je s per-spektivaši. Zato smo tudi bili v svoji kri-tiki do te grupe ostri.
Točna pa je kritika, ki jo naslavljam na vas,, da niste biJi toliko nevedni glede obstoja drugih stališč, zlasti tudi napade-nih stališč, in da bi bilo možno najbrž tudl že prej doseči odkrito diskusijo na ustreznem nivoju in z metodo, ki odgo-varja željam razvoja demokratične druž-be. Vi pa ste se nekako zviška lotili do-ločenih pojavov in tako se zdi, da ima-mo tu spet primer, ko je vsak napaden s tistim orožjem, ki ga sam vihti. Zdelo se mi je nemogoče, da začnem z vami javno polemiko o tem, zakaj VI. plenum SZDL ni odgovoril Pučniku, ker se mi zdi, da je vsak izmed vas, ki je hotel pre-brati tudi celotrn material s VI. plenu-ma, lahko našel več kot dovolj odgovorov ma vse, kar je kdajkoli Pučnik načel. Si-cer pa se mi zdi zelo lahkotno, recimo klicati plemun GO SZDLS in CK ZKS kar takole na odgovor, pravzaprav na enak na-čin kot pravite, da postopajo z vami, na-mreč neargumemtirano, dezinfonnirano, ker je bilo tisto, kar je bilo v »Tribuni« napisano o teh sejah, za študente lahko samo dezinfonnacija. Danes ne prenese-mo pisanja, ki lakira situacijo in kakrš-nega so po Stalinovi smrti obsodili celo v Sovjetski zvezi. Mi tega niti ne potre-bujemo: potrebujemo -pa angažiranega človeka, človeka, ki sam čuti, da raste de-lokrog njegovega uveljavljanja in ki bo tudi sam subjekt; n8 potrebujemo člove-ka, ki mu bo kritika rekla, režim je kriv, spremenimo ga. človeka, ki mu to reče-mo, samo dezangažiramo. Pripraviti mo-ramo človeka do tega, da se bo oglasil še predno je osebno prtzadet, čeprav je naš si§tem delitve po delu, ta materialna
TRIBUNA STRAN 6
stimulacija, ki rojeva vse te negativne pojave, ki vas m nas bolijo, danes nujen prav za to, da bo pasiraega človeka, M je bil ves čas odvisen, zaradi njegove mata-rialne zainteresiranosti pripeljal v aktiv-nost, njegovo materialno zainteresiranost pa omejil z materialno zainteresiranostjo njegovega sočioveka. Nihče ne bo mogel kraiti, 5e bo vsak gledal na prste druge-mu.
Izkoriščanje človeka po človeku mo-ramo ukiniti v vseh njegoVih pojavnih obiikali, ne samo materialno, ampak tudi moralno. Skratka: gre za to, da človeka spjemenimo v borca za napredek, ne pa da na režim zvalimo odgovornost za vse situacije, ki nastajajo. Recimo pisanje o sezonskih delavcih. Nekdo od vas je na-pisal, da je to taba To ni noben tabu, vendar je tako pisanje, ki hoče našemu sistemu, ki hoče socializmu naprtiti kriv-do za izgrede med sezonci, resnično škod-ljivo, posebno še, ker moramo ukiniti med sezonci samimi občutek, da so samo žrtev družbe. Vprašanje sezonske delovne sile pa pravzaprav razrešuje eden najtež-jih družbeno-ekonomskih problemov se-danjega sveta — razvoj nerazvitih. V vsem svetu opažamo beg iz vasi in to ni samo naša specialiteta. To se dogaja tudi v La-tinski Ameriki, Indiji itd. Dimenzije tega problema so strahovite. Kako to množico absorbirati in jo spremeniti, je velik pro-blem. To ni stvar, ki bi jo lahko rešili s predpisom. S predpisom lahko samo prepovemo odhajanje na sezonsko delo. Brž ko pa lahko hodijo na tako delo, se že govori o tem, da jim je družba dolž-na dati stanovanja. Demagoška laž je, če govorimo, da bodo lahko danes ali takoj jutri sezonski delavci dobili stanovanje v Slovsniji, ko vemo, da Litostroj že 5 let prevaža svoje delavce dnevno z avtobu-som iz Trebnjega v Ljubljano in nazaj. Moramo pa omogočiti, da bodo sezonski delavci postali upravljalci in si v okviru svojih podjetij našli možnosti za zbolj-šanje svojega položaja.
Družbena kritika ni v tem, če rečemo, da je odgovornost za določene stvari sa-nio na enem mestu, da je treba ljudi na tistem mestu zamenjati, pa bo bolje.
Po mojem mnenju je za to mlado gene-racijo ostalo več, kot smo naredili mi sa-mi. Mi smo šele razčistili pot za heroi-zem, ki zahteva vsakodnevni boj za nove-ga človeka.
če bomo tako kritizirali stvari, bomo zašli v brezizhodno situacijo, ker bomo ustvarjali fronto »mi in oblast«, govoriii bomo o birokraciji. o oblastnikih in po-dobnem, ki so krivi takih situacij. V re-snici pa prav sedaj ustvarjamo situacijo, ki odpira možnosti, da se človek bori za-se. Zato sem tako ostro reagirala na kon-ferenci komunistov občine Ljubljana-Cen-ter p.roti tezi o potrebnosti ve6 subjektov, ki naj zagotovijo človeku možnost opozi-cije — tu gre za preživelo, iz devetnajste-ga stoletja v današrre razmere prenese-no shemo veopartijskega sistema — češ da lahko večpartijski sistem razrešuje protislovja, namesto da bi videli to mož-'nost v sistemu, ki odpira človeku pogo-je, da postane subjekt. Seveda gre za daljši proces in v njem vidim nalogo, ki čaka vas mlade. Poglavitni boj se ne bije med oblastjo in posameznikom, marveč je njegova vsebina v tem, da vsakdo pre-vzema svoje funkcije. Prevzemati pa jih mora vendarie v nekem organiziranem re-du. če bi, recimo, sedaj povzročili nered, začeli z demonstracijami in menili, da je treba vso zadevo spremeniti v borbo dvsh front — eno za režim, drugo proti njemu — potem bomo samo okrepili bi-rokraeijo, ker bodo potrebni administra-tivni ukrepi, da ukinemo nered. Če pa že-limo z družbeno kritiko, z diskusijo da-lje razvijati našo družbo, nam je potreb-na določena doza strpnosti in kulturnosti.
Z neko vašo mislijo se strinjam in sem jo zadnjič, ko smo razpravljali v skupšči-ni, tudi sama izrekla: časopisje naj infor-mira o vseh stališčih, ne pa dezinfor-mira s tem, da piše samo o nekaterih. To je slabost, ki jo opažamo vsepovsod. To pa pomeni, da moramo od subjektiv-nih. progresivnih sil zahtevati, da se pojav-ljajo v vseh sredstvih informacij in na vseh tribunah, kjer se razrešujejo druž-beni problemi.
Zdi se mi, da delate prav tiste napake, kot jih očitate drugim. Vaši članki o po-sameznih pojavih niso zgolj informacija, marveč so že zavzemanje stališč — in to večkrat enostranskih in tudi pavšalnih, nekoliko tudi superiornih.
Omenila bi tudi, da je dezinformira-nost študentovske organizacije in študen-tovskih množic predstavljal članek, ki je nekako ob robu pisal o plenumu GO SZDL Slovenije, kot da ni prav nič rekel o kmetijstvu. Ta članek je bil tudi neka vrsta take pavšalne ocene. Je pa še več takih stvari, na katere bi bilo treba opo-zoriti, kjer preko »Tribune« študentje ni-so bili objektivno informirani. Recimo: na republiški mladinski konferenci je tov. Zimšek govaril o razgovoru o kme-tijski problematiki, ki ga je imel tov. ing. Perovšek v študentskem naselju. Prav glede na njegovo diskusijo sem se močno začudila, kakšen članek je izšel »Tribuni«. Ta članek je tudi taka infor-macija, ki pove samo del resnice, oziroma resnico enega dela študentov. Ce pa je že taka informacija v listu izšla, bi bila dolž-nost uredništva poskrbeti, da študente in-
formira še o drugem delu resnice. Mi-slim, da je dolžnost vsakega uredništva, da ima neko stališče in neki kriterij do prispevkov, ki prihajajo Sami veste, da obstajajo raane stvari, glede katerih je treba premisliti, kako pisati in kaj pisati, kaj bo pomagalo razvijati človeka kot sub-jekt, kaj pa je tisto, kar bi lahko v lju-deh vzbudilo občutek pasivnosti, indife-rentnost do našega družbenega razvoja itd.
V ilustracijo bi tu omenila tudi tisto kritiko našega družbenega sistema, ki ra-ste iz določenih iluzij, da je mogoče ostvariti novo idealno družbo takorekoč čez noč. Nikdar nismo obljubljali, da bo-mo imeli po vojni in. revoluciji idealno družbo. 2elimo samo ustvariti človekovo družbo in človek sam jo edino more in naj jo ustvarja. To se pravi, da ga hoče-mo osvoboditi in ga v okvirih, v katerih se lahko danes gibljemo — in ti okviri so predvsem materialni, česar se moramo zavedati — vzpodbujati k temu, da bo ostvaril svojo drušsbo. Ljudje največ trpi-jo prav zaradi odnosa človeka do človeka in zato ni slučaj.io, da je zrasla marksi-stična filozofija z vsem svojim tretira-njem človeka v vseh teh odnosih. V kapi-talistični družbi je ta odnos človeka do človeka skrivljen zaradi razrednih odno-sov, pri nas pa lahko trdimo, da mora-mo napraviti človeka za kovača svoje usode, povezan pa naj bo z realnostjo si-tuacije. Zato po moj'3in mnenju ne sme-mo vzgajati človeka v neveri v sistem, ke.r organi samoupravljanja na ekonomskem področju v 12 letih, na področju kulture pa v treh letih niso še pokazali zado-voljivih rezultatov. čeprav še nismo po-vsem zadovoljni z njihovim delovfmjem, lahko rečemo, da so že veliko dali. Po-kazali so to, da se ljudje angažirajo, da se razburjajo, da kritizirajo, da se čuti-jo soodgovorni. Vse to, kar se danes do-gaja, vsa ta družbena kritika, je plod raz-voja samoupravijanja. Uredništvo takega lista, kot je »T-ribuna«, pa mora imsti do-looeno poiitiko, voditi mora študente k-temu, da poskušajo razbrati samo bistvo posameznih sektorjev in posameznih pro-blemov.
Kar zadeva razpravo na ekonomski fa-kulfeti, bi pripomnila, da smo naii^o rea-girali tako prsdvsem zaradi tega, ker je biio več kot očitno, da to ni moglo zra-sti samo na univerzi, pa naj trdi kdorko-li, kar hoče. Sicer pa se zadnji čas uve-ljavlja neka metoda, ki je nemogoča, na-mreč, da dva a!i tri dni poprej povabijo predstavmka posamezne institucije (npr. uradništva) na razgovor o določenem vprašanju, če pa se povabilu ne odzove, ga že ožigosajo, češ da si ne upa stopiti pred študente. Uredništva pa imajo svoje seje vsakih 14 dni ali vsake tri tedne, kakor pač listi izhajajo. To pomeni, da nimajo dovolj časa, da bi se lahko odzvali.
To je nekulturna metoda, ki je naša svobodna družba ne more smatrati kot normo. Mi moramo graditi medsebojne nor-me, graditi pa jih moramo v strpnosti drug do drugega, v pazljivosti do sočlo-veka. Prav od vas mladih intelektualcev bi človek pričakoval, da boste nosilci ta-ke norms v našem javnem življenju.
če hočemo resnično razpravo, mo-ramo paziti, da bomo dali vsem stališčem možnost, da pridejo do izraza, pri tem pa moramo paziti, da se z znanstveno meto-do lotevamo družbenih pojavov. Tako kot pri fiziki, matematiki ipd., se mora-mo tudi družbenih vprašanj loteVati z do-ločenim znanjem. Prav je, da zastavljate vprašanja, potrebno pa je, da tudi sami iščete odgovore nanje. Tu gre pravzaprav za način urejanja družbenih odnosov. če menite, da še niste dovolj obveščeni, do-volj strokovni, morate imeti bolj pazljiv odnos, ko postavljate vprašanja, ne pa da že vnaprej zavzemate stali-šča in da se potem branite z ne-obveščenostjo in nestrokovnostjo. Vedeti bi morali, da skušajo ljudje, ki opravJjajo odgovorne družbene funkcije, po svoji naj-boljši vrednosti prispevati k razvoju naše-ga družbenoekonomskega sistema. Ce za-htevate, naj vas poslušamo, naj verujemo v vašo poštenost, iskrenost, neobvešče-nost in nestrokovnost, potem bi bilo prav, da imate tudi pravilen odnos do teh tovarišev.
Imam vtis, da obstoji tih konflikt med varni in mladinskimi forumi. Ne tr-dim, da to ni odraz neke določene nuj-nosti bransformacije teh forumov. Verjet-no bo našemu burnemu družbenemu raz-voju potrebno adaptirati družbene or-ganizme, najbrž tudi mladinske. Samo tega se morate lotevati tako, kot da je to vaša organizacija.
Prizadevati si morate, da bo »Tribu-na« sicer družbeno kritičen list, ki pa bo svojo kritiko usmerjal v resnično progre-sivnem smislu, tako da bo ob kritiki opozarjal ljudi tudi na njihovo odgovor-nost za negativne pojave. Tu se sicer po-javlja pripomba, ali je soodgovorna tudi mlada generacija za že sklenjene stvari. Po mojem mnenju je ta pripomba umest-na. Ker pa boste vsak čas postali soodgo-vorni, se mi zdi potrebno, da kritizirate tako, da se bo študent, ki ga študij dosti-krat enostransko usmerja, znašel tudi v mehanizmih, v katerih skuša danes naša družba živeti. Res je, da ti mehanizmi še niso do kraja utečeni če pa naj se mladi ljudje znajdejo v njih, si morata tako študentska organizacija kot »Tribuna« pri-
zadevati, da formirata polnega človeka, da sodelujeta v študijskem procesu in tudi -pri povezovanju mladega človeka s celot-no družbeno problematiko. S tem ho-čem reči, da pozdravljam orientiranost »Tribunc« k splošni družbeni problema-tiki. Uredništvo pa naj skrbi za to, da bo ta stik z družbo ostal živ.«
Boris Paš: »Omenili ste, naj bi študen-ti pisali tudi drugam in ne samo v »Tri-buno«. Toda mnogi študenti se že ogla-šajo v naši publicistiki in sodelujejo pri revijah. »Tribuna« nikakor ne želi ome-jevati te splošne angažiranosti študen-tov. Nasprotno, viogo »Tribune« vidimo prav v tem, da študente spodbuja k več-ji prizadevnosti in angažmaju.
Nikakor ne mislim, da bi se morali štu-denti formirati v poseben subjekt. Ven-dar bi poudaril, daimajo žtudenti zara-di nekih skupnih specifionih lastnosti tu-di določene posebne funkcije pri reformi šolstva, socialno-ekonomski problematiki študentov itd. Kdo naj bi se prvi zavzel za rešitev teh problemov, če ne študent? V naši družbeni strukturi so grupacije, ki jih pogojujejo skupne funkcije pripadni-kov; gre za notranjo strukturo družbe in ne za subjekte, ki bi si hoteli podre-diti druge in se dvigniti nad družbeno skupnost.
O družbeni kritiki ste rekli, da je danes osrednji problem. S tem bi se vse-kakor strinjal. Po mojem je družbena kritika v resnici osrednji problem; obrav-navati stvari z znanstvenih izhodišč je prav gotovo csnovni pogoj razvoja te kritike. V zvezi s tem bi omenil vprašanje nestrp-nosti. Mislim. da srao si popolnoma na jasnem, da tak način kritike na vodi ni-kamor in da je edini možni način družbe-ne kritike znanstvena metoda, ki ne sme vsebovati elementov žolčnosti, zmerjanja, surovosti, ne sirie biti samo načelna, po-vršinska, ko ne zadeva nikamor; pač pa mora biti poudarek na ostrini misli. Ln ta mis2l mora zmagati.
S tem v zvezi bi načel še misel, ki ste jo izrazili glede kritike režima itd., češ da je to v bistvu vzpodbuda k birokratizmu. S tem se popolnoma strinjam. Mislim celo, če danes govorimo o režimu in nere-žimu, da to kaže na ne dovolj znanstven način pristopanja k stvari. Pri nas prav-zaprav ne bi smeli govoriti o režimu, saj se — vsaj tako razumem — borimo za re-žim vseh. Zaradi tega mislim, da tak na-čin kritike v resnici ustoličuje birokraci-jo. Vendar moramo danes še pisati o bi-rokraeiji in jo kritizirati prav s teh aspektov, namreč, da smo vsi režim, in da določeni Ijudje mislijo, ter opravljajo ne-ke funkcije, da si zaradi tega lahko privo-ščijo postopke, ki povzročajo anomalijo v naši družbi.«
Niko Grafenauer: »Dejali ste, naj bd bi-3a prvenstvena funkcija množi^nih komu-nikacijskih sredstev v tem, da bi informi-rala javnost, pri tem pa naj ne bi zavze-mala lastnib. stalisč. Meni pa še zdi bist-veno, da pisci člankov zavzemajo neka sta-lišča, ki se v časopisju konfrontirajo. To bi imelo pozitivno družbeno funkcijo, zlasti če bi bila polemika dovolj argu-mentirana. S tem bi bila zagotovljena tudi določena stopnja ustvarjalnosti teh prispevkov, hkrati pa bi bila to tudi pre-izkušnja sil. Verjamem, da so progresivne sile v naši družbi dovolj možne in tudi povsod pristopne, da bodo lahko zaradi tega prepričevalne in da bodo kot take pritegnile tudi javnost, ki naj bi na pod-lagi teh polemik in v njih izraženih sta-lišč začela razmišljati o posameznih pro-blemih in se opredeljevati do njih, v če-mer vidim tudi pomembno možnost za socializacijo posameznika in družbe.
S tem v zvezi bi pripomnil, da se mi zdi, da je bil z neudeležbo nekaterih po-vabljencev na razgovoru na ekonomski fa-kulteti — strinjam se, da je bil rck izred-no kratekm in tudi postopek s strani or-ganizatorjev neustrezen — tovrsten dialog onemogočen. Ce sedaj padajo očitki o enostranosti razprave na ekonomski fa-kulteti, se mi zdi, da je to posledica prav tega, da se vsi povabljenci niso udeležili razgovora.
Poprej ste tudi omenili, da posamezni članki v »Tribuni« ne povedo vse resnice o določenem pojavu. MLslim, da to resnico težko razkrije en sam članek. Prav zaradi tega vidim v dialogu, v konfrontaciji raz-ličnih stališč možnost kompleksnejšega prikazovanja resnice in tudi možnost za njeno čim vecjo objektivizacijo. Poleg te-ga se mi zdi, da pri naših množičnih ko-munikacijskih sredstvih ni danes tako ve-lik problem v tem, da so predvsem infor-mativna in da posamezne stvari obravnava-jo enostransko, pač pa v tem, da nekatere stvari sploh zamolčujejo. V tem vidim neko prikrivanje resnice, ki naj bi bila družbena resnica. Vzemimo za primer prekinitve dela. O teh doslej, razen va-še izjave za »NIN«, ponatisnjene v »Na-ših razgledih« in švabove razprave v »Te-oriji in praksi«, skoraj nič nismo vedeli. To pa je samo en primer, ki ga tu nava-jam zaradi ilustracije.
V razpravi ste tudi omenili, da vlada tih konflikt med mladinsko organizacijo in nami. Zavedamo se, da je Zveza mla-dine Slovenije naša organizacija, prav za-to tudi nastopamo zoper postopke neka-terih članov predstavniških teles te orga-
(Nadaljevanje na 7. strani)
RAZGOVOR 0 VSEBINI KRITIKE
(Nadaljevanje  s  6.   strani)
nizacije  in skušamo opozoriti, kako učin-kujejo ti postopki navzven.«
Drago Demšar: »Glede na vašo pri-pombo v zvezi s kritiko režima itd. mi-slim, da ne more biti enačenja nektga fo-ruma z režimom. Režim — to so po mo-jem mnenju temeljni principi naše druž-be, nekaj drugega pa so forumi. Ce kak forum greši in ga nekdo zaradi tega na-pada, s tem še ni reoeno, da napada re-žim. Če pišemo kritične članke v »Tribu-no«, jih pišerno zaradi tega, ker imamo to za eno od oblik, s katerimi bomo pri-spevali h konfrontaclji mnenj, k razčišče-vanju probiemov. To je pač ena izmed oblik, preko katerih študentje komunici-rajo med seboj in z ostalimi Ijudmi v družbi; tudi s pristojnimi organi. Na zboru volivcev, recimo, se lahko naš glas bolj izgubi, ker je pač prisotno več-je število in za določene probleme neza-interesiranih starejših Jjudi, medtem ko ima preko »Tribune«. kot lista študentov in preko študentske organizacije, vse pri-zadevanje veliko bolj organiziran in tudi množičen karakter. Žvazo študentov, kot družbeno-politično organizacijo, pojmu-jem v tem smislu, da rsagira na vse poja-ve v študentskem in družbenem življenju in sicer organizirano tako,  da se osvobo-
di operativnega in admmistrativnega dela ter ga prenaša na samoupravne organe. Na »iakuitetah so organizacije Zveze ko munistov in študentov zaprte vase, tako da ni izmenjave mnenj z izvenfakultetni-mi organizacijami, organi in forumi. Za-to smo v »Tribuni« hoteli doseči predvsem javno obravnavo, odkrit pogovor z željo, da ne bi obstajali tabuji ali se na novo ustvarjali, ampak da bi jih rušili. Vse na-še razprave pa so, jasno, bile v okviru si-stema, proti njemu nismo nastopali, pač pa smc nastopali proti posameznikom in organom ali proti določenim pcfavom.« Ivo Vajgi: »čianek, ki sem ga napisal o razgovoru o kmetijstvu v Študentskem naselju, ni bil pisan »jezno«. O teh stva-reh sem temeljito razmišljal in sem, da zadeva ne bi bila videti kot osebni izpad, konfrontiral svoje mnenje z mnogimi ljud-mi na fakulteti, preden sem članek na-pisal. Dejansko so po mnenju avditorija ostala mnoga vprašanja na tem razgovoru nerazčiščena, med drugim tudi vprašanje odnosa med zasebnim in družbenim sek-terjem v kmetijstvu. Tovariš Perovšek po mojem občutku ni dal jasnih smer-nic, kakšna naj bi bila ta- znanstveno in družbeno utemeljena pot v socializacijo vasi. študenti agronomije imajo o tem sicer bolj ali manj razjasnjene pojme, široka množica študentov pa praktično o tem nima prave predstave.«
Vida Tomšič: »Resnica ima več obra-zov. Dvomim namreč, da so vsi navzoči enako kot. vi občutili ta sestanek. (Mor-da ne bi bilo slabo, če bi se dogovorili s tov. mg Perovškom za odgovor na ta članek v »Tribuni«). Zdi pa se mi, da je pozitivna stran »Tribune« prav v tem, da so vsi članki v njej podpisani. To ipo-merii, da gre pri članku za osebno mne-nje  posameznika.   Ce    pa    bi    za  ' takim
člankom stala vsa redakcija, bi zavzema-nje takih stališč le bilo enostrarsko.
Po nioje mnenju je tudi poUebno, da med študenti konfrontiramo scališča, ki med njimi zrastejo. To je vaša naloga, ne pa da umetno ustvarjate neka soočenja, ki že tako ali tako potekajo. Pri nas ta oblika še ni popolnoma udomačena, čeprav že tečejo soočsnja preko raznih časopisov in drugih polemik. Mislim, da je prav, če gojitno dialog med študenti in posamez-niki iz naše družbe in najbrž bomo pri-šli tudi do dialogov med nami in študen-ti itd., samo mislim, da ste startali s temi dialogi nekoliko čudno, tako da smo do bili vtis, da to, kar se je primerilo, ni bi-lo študentsko maslo, ampak kukavičje jajce. Zdi se mi, da ste v glavnem stvari tako razumeli, kot sem jih povedala, nam-reč, da moramo resnično čuvati samo-upravljanje. Prav zato, ker samoupravlja-nje začenja razkrivati vse, kar je nečlove-škega v človeku, ne smemo izgubiti živcev. Konec koncev je potrebno ohrani-ti vero v človeka in v to, da bo sam sebe upravljal. Zato moramo vas čas paziti, da izhajamo iz osnovnih izhodišč. Stva-ri, ki danes prihajajo na površje, pač zato, ker smo jim to omogočili, niso pro-tidokaz, da je samoupravljanje slabo, pač pa dajejo pravzaprav samo možnost, da se z njimi odkrito spoprimemo.
Mislim, da bi bilo koristno, če obdrži-mo sedaj vzpostavljene stike tako, da bi vsaj enkrat ali dvakrat na leto imeli po-doben razgovor o vprašan.jih, ki vas tišči-jo. želela bi vam razložiti — mogoče v širšem krogu kot je današnji — kaj mi-slimo, da SZDL — kot poseben tip druž-bene organizacije, ne strankarska or-ganizacija, ker ne gremo k strankar-ski demokraciji, ampak k direktni — priča-kuje od  svojih  angažiranih članov.  SZDL
je pravzaprav pravica državljanov, to ni kadrovska stranka, je pa po ustavi instru-ment, ki naj ga naši ijudje uporabljajo za. konfrontacijo svojih mišljenj, se pravi tudi za vsa »opoziciomalna« mišljenja, če rastejo iz socialističnega koncepta. Seve-ia pa moramo o eh stvarel razpravljati strpno, pazljivo, da se bodo lahko formi-rale nove, socialistične norme, ki jih sploh še nimamo, saj smo šele na začetku.
če kdo vzame v roke nekatere vaše član-ke, ne da bi upošteval vse to, kar ste da-nes tukaj povadali in pa to, da je bila tu v zamudi predvsem akcija subjektivnih sil, pa res lahko oceni, da niso bili napi-sani s stališča progresivne družbene kri-tike, ampak proti neki vsemogočni birokra-ciji, »režimu«, birokratom in »oblastni-kom«, tako da res ne veš, kaj si je pisec za vsem tem pravzaprav predstavljaJ in kaj je hotel.«
Niko Grafenauer: »Kar zadeva birokra-cr o, kritiziramo predvsem postopke, za ka> tere menimo, da so birokratski. To bomo skušali dslati tudi v bodoče, ker navse-zadnje je lahko vsak od nas potencialno birokrat in sa kot birokrat konstituira, brž ko dobi možnosti za to, in v tej sme-ri mislim, da smo že nekaj naredili. Pri v tem pa je aktualen še en pojav, in sicer tako imenovani tehnokratizem, skratka: ozka strokovnost brez nekega konkretne-ga družbenega angažmaja.«
Vida Tomšič: »Na partijski konferenci občine Ljubljana-Center sem razložila, za-kaj bi bilo sedaj nevarno misliti, da biro-kracija ni naša glavna nevarnost. Potreb-no pa je, da se proti njej borimo tako, da bo učinkovito, to je, da pomagamo sa-moupravljanju na noge. Kar pa zadeva birokrati-^em in tehnokratizem, je to pravzaprav isti pojem.«
SSEDNJEŠOtC! ® SHEDNJEŠOLCI O SREDNJEŠ9LCI
SREDNJEŠOLCl
SHEDNJEŠOLC! m SREDNJEŠOLCI © SREDNJEŠOLCI
Na ekskurziji po Beli krajini smo se za dalj časa ustavili tudi v črnomlju. To mesto ima približno 3000 prebival-cev, zato mu dajejo poseben ton gi-mnazijci, ki so v večini primerov or-ganizatorji raznih kulturnih in šport-nih prireditev. Izkoristil sem svoj pro-sti čas in se nekoliko pogovoril o nji-hovem delu.
črnomaljska gimnazija ima približ-no 150 dijakov, od katerih je 46 od-stotkov vozačev in to predvsem iz Me-tlike. Kljitb temu, da nlso imeli za kul-turno področje pravega vodstva, jim je uspelo organizirati razne kulturne prireditve. Sodelovali so kot pevci in recitatorji na proslavah, vendar njiho-vo kulturno umetniško društvo »Matej Bor« zaradi preobremenjenosti učne-ga osebja ni moglo zaživeti tako kot bi moralo (na šoli imajo samo enega slavista). Oporo so nekaj časa iskali v domači Svobodi, vendar tndi ta ne dela.
Skupna lokalna delovna akclja
Nekoliko tesnejše je sodelovanje gimnazijcev s študenti belokranjskega kluba. Skupno z njimi bodo organizi-rali partizanski pohod v znane kraje iz NOB. To sodelovanje bo prišlo še bolj do izraza ob gradnji ceste Metlika —črnomelj, kjer bodo med počitnica-mi delale tri brigade. Ze junija bo na tej lokalni akciji delala brigada delav-
sko kmečke mladine, julija pa bodo gradili črnomaljski grmnazijci in belo-kranjski študentje. Posebno brigado bo dal tudi obcinski komite Ljubljana-Center. Za delovno akcijo bodo izdela-li skupen kulturni program, za katere-ga že imajo osnutke. Poudarek bo predvsem na brigadirskih večerih, na katerih bodo sodelovali pevci in reci-tatorji z gimnazije in študentski belo-kranjski oktet.
Uspešno sodelujejo tudi z vojaškim garnizonom. Skupaj s predstavniki JLA so sestavili zabavni ansambel, ki igra na raznih prireditvah in mladin-skih plesih. Mnogo dela so imeli tudi na festivalu ktdturno-prosvetnih de-javnosti Bele krajine in Dolenjske, ki je bil prejšnji mesec v črnomlju.
Zanimonje za slikarstvo in kiparstvo
Med gimnazijci je tudi veliko zani-manje za slikarstvo in kiparstvo fče-prav nimajo likovnega pouka v zad-njih dveh razredih), zato so sklenili na koncu šolskega leta organizirati razstavo del mladih likovnih ustvar-jalcev. Natečaj za sadelovanje na raz-stavi so ze razpisali in pričakujejo, da bo odziv na razpis zelo velik. Raz-stava bo tudi prikazala različne nači-ne slikanja.
V črnomlju so organizirali v okviru tedna mladinske knjige razstavo, za katero so od CK ZMS prejeli šesto nagrado. Gimnazijci, ki se vozijo iz Metlike, pa so v svojem domačem kra-ju organizirali brigadirski večer.
Slcsfoo poletščno-ideoioško delo, a vendar...
Politično - ideološko delo je bolj sla-bo, saj sloni le na nekaterih posame-znikih, ki pa ne zmorejo vsega. Na gimnaziji imajo klub OZN in marksi-stični krožek, ki sta organizirala ne-kaj predavanj (Uvod v politično eko-nomijo,   Marksistični   svetovni nazor,
da pri večini predmetov ocenjujejo sami, prav tako pa sami opravičujejo tudi izostanke. Pravijo, da je to zelo učinkovito, in da je sedaj mnogo manj »špricanja« pouka.
Na šo}i primanjkuje tudi strokovne-ga kadra in sicer predvsem za biolo-ške vede. Nekoliko so jim v pomoč učiteljt z osnovne šole. Nekateri pro~
Vsakdanja slika v Tivoliju spomladi
O Alžiriji; na programu pa imajo še predavanje O religiji). šest mladincev se je udeležilo politične šole, ki jo je organiziral ObK ZMS.
Slaba je tudi povezava z učnim oseb-jem, ki zaradi preobremenjenosti ne morejo zadovoljiti izvenšolskim de-javnostim dijakov. Na sestankih šol-skega sveta vse preveč razpravljajo o finančnem stanju in delovnih mestih, premalo pa o dijakih samih in njiho-vih problemih. Dijaki so uspeli v tem,
Mladina naj si sama poišče mesto v družbi
Republiška konferenca ZMS je sicer na široko obravnavala delo organizacije v preteklem letu, vendar ni odveč, če po-drobneje pregledamo dobre strani in glav-ne pomanjkljivosti, ki so se pokazale v preteklem letu med letnimi lokalnimi kon-ferencami.
Največ pozornosti so aktivi ZM lani posvetili kadrovski politiki o gospodar-stvu in v zvezi s tem izobraževanju in šti-pendijski politiki. Ponekod so se intenziv-no spoprijeli tudi s statuti šol in gospo-darskih organizacij ter sodelovanjem v samoupravnih organih.
Pokazalo se je, da je subjektivni vpliv vodstev ZM v večini komun premajhen in da slaba vodstva tudi organizacije same pripeljejo v stagnacijo. Našim aktivistom y ObK primanjkuje poznavanje naše druž-bene stvarnosti in ker ne delajo dovolj poglobljenih analiz, pride do drobnjakar-skega reševanja problemov ali celo do dogmatskega delovanja, kar odvrača od organizacije tiste mlade ljudi, ki bi bili sicer pripravljeni delati. Ta pomanjklji-vost je posledica nenačrtne kadrovske po-litike, saj so v vodstvih ZM včasih ljudje, ki nimajo osnovne družbeno-politične uspo-sobljenosti, kar zlasti vidimo pri vaških
aktivih.
Nadaljnja napaka v preteklem letu je prepočasno prilagajanje delovnim meto-dam, ki jih zahtevajo samoupravni odnosi v našem družbenem razvoju. Mladi večkrat ne pojmujejo pravilno sistema samouprav-ljanja in, ko iščejo rešitve konkretnih problemov, ne znajo poiskati institucij, kamor naj se obrnejo. Premalo se zave-dajo, da si morajo sami poiskati mesto v naši družbi Pokazalo se je, da vodstva ZM v občinah včasih preveč forsirajo naj-bolj aktualne probleme, zanemarjajo pa, in to velja predvsem za podeželske občine, reševanje težkega položaja kmečke mladi-ne, ki se najbolj počasi vključuje v druž-beno dogajanje, in ji je prav zato treba posvetiti največ pozornosti. Zdi se, da se občinski komiteji namerno izogibajo ti-stih problemov, katerih reševanje zahteva več zrelosti in poglobljenega dela.
V Kranju so se lani zelo resno spopri-jeli s težavami izobraževanja. Ugotovili so, da učni programi v šolah druge stop-nje ne ustrezajo našim potrebam in ne zagotavljajo primerne idejne izobrazbe mladih ljudi .Učni programi vsebujejo še vedno preveč snovi, ki daje dijaku splošno razgledanost, premalo pa uporabnega zna-
nja v naši družbeni ureditvi in vlogi druž-benega upravljanja. Ugotovili so celo, da dijaki na nekaterih šolah ne poznajo poj-ma komuria, delavski svet ipd. To velja v največji meri za gimnazije! Nove odnose na šolah bomo dosegli le z ustreznejšim učnim načrtom, sodobnejšimi načini po-dajanja snovi in tudi z izboljšanjem ideo-loške ravni učiteijev  in profesorjev.
O statutih šol so razpravljali skoraj na vseh aktivih ZM, kjer jih to zanima. Po-vsod so skušali doseči, da bi z legaliza-cijo dela šolske skupnosti dobili pravico odločati tudi o vprašanjih financiranja, de-litve osebnih dohodkov in vplivati ludi na učni program svojih zavodov. Vendar tega zaradi nerazumevanja vodstev šol niso do-segli v predvidoni obliki.
Kritičen odnos do aktualnih družbenih problemov in vrste konkretnih pobud za njihovo reševanje ter težnja po vključitvi čim širšega kroga mladih v sistem samo-upravljanja so kvalitete, ki opozarjajo, da mladina iz člana družbe počasi le pa-staja tudi njen aktivni kreator. Vendar bo v bodoče potrebno najti tesnejšo in neposrednejšo povezavo z mladino na te-renu in v programe dela vključiti več resničnih želja mladine.                I. M.
fesorji imajo Še star in preživel način predavanja. Mnogi med njimi so res preveč obremenjeni z delom, vendar to ne bi mogli trditi za nekatere, ki se izogibljejo izvenšolskemu delu. Ver-jetno bi se v mestu našel kdo, ki bi znal potešiti težnje mladih gimnazij-cev po širšem izobraževanju. Vsaj mo-ral bi se!
Kako pa družabno življenje?
Za možnosti, ki jih ima tako mesto kot je črnomelj, moramo priznati, da je družabno življenje še dokaj zado-voljivo. Mladina ima svojo mladinsko sobo, v kateri je vsak mesec enkrat ples. V klubski sobi imajo televi-zor, radio, gramofon, magnetofon in zbirko plošč. Kinopredstave so dva-krat na teden in »gledališče«, so mi dejali obupano, »imamo komaj enkrat na leto«. Kljub tetnu, da imajo svojo klubsko sobo, je ta ponavadi tako na-polnjena z gledalci televizije, poleg te-ga pa so v njej tudi razne razstave, da sploh ne morejo imeti v njej diskusij-skih večerov, za katere čutijo, da so jim zelo potrebni.
Na gimnaziji imajo tudi športno društvo, ki pa zaradi slabih material-nih pogojev dela slabo (za letos jim je Ob ZTK dala 15.000 din). Dela le rokometna in šahovska sekcija. Kljub temu pa so gimnazijci zelo aktivni pri TVD Partizan, kjer so mnogi med nji-mi tudi trenerji.
Iz vsega vidimo, da so črnomaljski dijaki, kljub vsem oviram, zelo delav-ni, prav pa bi bilo, da bi jim pri nji-hovem delu priskočili na pomoč tudi drugi in ne nazadnje njihovi pro-fesorji, ki bi poleg svojega šolskega dela našli lahko tndi malo časa za iz-venšolsko dejavnost.          M. Mate
TRIBUNA STRAN Z
s profesorji
KNJIZEVNE REVIJE
PROBLEM114IN15
Zadnji številki Problemov označuje proza Vladi-mirja Kavčiča. Avtor je uporabil prijem podzavestne fantastike, ki bi jo morda najbolje ponazorila var-Ijiva resničnost podvodnega sveta, sanjska v gibanju, trda v gluhobi in grozljiva v nedoločljivi slutnji o teži vodnih plasti, ki pritiskajo nate in ki te lahko psak hip sploščijo na dno. Kavčiču je na ta način uspelo tapecirati absurd in vtihotapiti vanj možnost realnosti; predimensioniral je predstavo o realnem in zabrisal meje z nerealnim. Na tej podrasti po-ganja mesnati bet goba birokratskega aparata, utes-njenosti in duševne revščine, zlaganosti, odtujenosti in slepe zaverovanosti, ki jo nosi v sebi sistem. Trdo-živo verovanje v simselnost je v nenehnem drastič-nem konfliktu z absurdom: notranjost se krčevito upira pritiskom zunanjosti — in venomer mora imeti in znova najti smoter svojega obstanka. Kako globoko segajo korenine absurda, kakšna je ta ladja, ki se ji šele da razpoznavati premec — je ostalo še nepojasnjeno: je konstantna notranja napetost proze, ki jo Kavčič objavlja v posameznih odlomkih. Vendar ta literatura ni destilat miselne konstruk-cije in tudi ne manifestacija filozofskega pesizima; v njej je venomer latentno prisotno čustvo, ki se ranjeno in v obupu sproža ob nepremakljivi, brez-dušni predmetnosti ali tesnobi polsanjske resnič-nosti; v odsekani marš vsakdanjosti (predvidljivo, a še nedoumljeno zakonitost gibanj se vpleta nepre-računljiva, burna in hlepeča sprostitev, možnoat cilja. Padanje in vstajanje na poti, za katero si se odločil; katerikrat le preveč monotono in neposre-Čeno v izbin pripoved.no metajoričnih variant (n. pr. lov na klina), vendar vseskozi skrbno izdelano t; nadrobnostih.
V 14. številki objavljata prozo še Vita Varl (Svet, ki v njem šivim) in Marija Cigale (Pogovor v prazni sobi). Proza Varlove je dovolj avtentičen dokument nekega bivanja in zato umetniško potentna; preveč pa je še v sama sebi (dekliško dnevrJška), da bi tahko polnokrvneje zasivela. Proza Cigaletove je ve-černiška pripovedka o porušenih idealih in nesreč-hih Ijubezenih, ki očiščujejo. Zarko Petan je pri-speval grotesko Najmanjši človek na svetu in Pre-povedane parole. Z obojim ni ravno prispeval h kva-litetnemu dvigu revije. V 15. šievilki objavlja Bar-\jara Brecelj dve med seboj povezani novelici (Slav-hostni odhbd, Njegova vita nova). Obe novelici odli-kuje neposrednost, ki jo dihata sproščen stavek in domiselna metafora. Vsebinsko pa ostajata izpoved-na fragmenta, ne dovolj čustveno koritrolirana in površinska: ne obsežeta potrebnih dimenzij pred-stavljenega ambienta. Ladislav Lesar objavlja odlo-¦inek iz daljšega teksta (Lilijana); ta proza je skon-struirano, lirično besedovanje.
Pesmi objavljata v 14. šlevilki Bojan Pisk in France Fi-lipič. V obeh cihlusih je Bojan Pisk kar najbolj osironiiišil Verz. Poezija te kvalitete bi sodila v gimnazijsko glasilo. De-klaracija in kvazipamflet sta snačilni komponenti vecme Ijenih Filipičevih pesmi (Ob usodni uii, Otožni pes, Na-tiišljena veliCina in Moja revolucija); le v retlkih prebliskih «- v posamezni kitlci ali ce!o le v verzu — prebije jalovo papirnatost umetniška revolta (takrat naj sonte lzobesi *voj dan / na pol droga). Pesem Sanje v ujetništvu ni ia,-»hižila objave (s tem pa nikakor nočem trditi, da so jo šaslužili kvazipamfleli). Od vseh ,je še najboljša pesem Srečaiije z grmmn, ki jo kazita Uokaj obrabljen motiv in konvencionalen izraz. V 15. števUki objavljata pesmi Rudi JHiškot in Doro Hvalica. Miškotov ciklus sedmih jpesmi Pepel v vetru je z izjcmo pesmi Volkovi (kljub neizilehin--lahko v njej vsaj zasledim nekakšno baladno cpiko) skupek površnih in zlagano-koketnih umotvorov; mom-a nabuhlost, v kateri se poi-azgubi vsakršna originarna pesnikova priza-^,.tost — «e je }e sploh kdaj kaj bilo — je imanentna last-nost  Dore  Hvalica.                                                            . .   .
Kritični in družbeno-znansteni del v reviji vsiljuje ngotovitev, da je za uveljavitev revije (njeno dejan-$ko poseganje v konkretno družbeno situacijo) po-\rebna tista izostrena kritična misel. ki na podlagi znanja in podatkov fpridoblienih iz anket, sociolo-Ških študij in analiz, statistike itd.) skuša tvorno tazreševati aktualna družbena vprašanja s tem, da razkrije vse njihove razsežnosti, vzroke, pogoje in vplive pa njihove posledice — prav to v obeh šle-vilkah revije pogrešam. Prispevek Bogdana Kavčica Clovek v statutih delovnih organizacij je tipična fksplikacija analize 121 osnutkov statutov delovnih prganizacij; kolikor je v prispevku samostojnega komentarja, se ta omejuje na ponavljanje obče %nanih dejstev, ugotovitev in predlogov, ki smo jih lahko ne enkrat brali in slišali v dnevnih injorma-cijskih sredstvih. Avtor (in zaradi prispevka tudi revija) ne presega okvirjev napiavadnejšega pozili-vizma: K prevodu članka Eda Mihevca Regionalni načrt slovenske obale, ki je lani izšel v Casabelli, italijanski reviji za arhitekttiro in urbanizem, bi pri-pomnil, da je več kot začudujoče, da se Mihevcu doslej v domači publicistiki, tudi ko je bil izzvan, ni zdelo poirebno pojasniti slovenski javnosti ne-katerih svojih poštopkov, ampak se mn je zdelo pri-merneje sodelovati v italijanski reviji, tako da slo-i)enska javnost doslej ni poznala načel urbanizacije ^lovenske obale, kakor je v nvodu k članku zapisalo uredništvo Problemov. Prisiljeni smo prevajali član-ke iz tujih rerij, če želimo seznaniti slovensko jav-nost z načeli urbanizacije slovenske obale!? članek sam, brez slikovne dokumentacije, ki je urednntvo zaradi tehničnih ovir ni moglo ponatisnili, pa je kar fiajbolj skopa urbanistična informacija o našem Pri-morju. Janez Pirnat je v študiji o delu Ivana Gro-harja skušal prikazati slovenski vnpresionizem kot posebno obliko te umetnostne smeri, zraslo v naših pogojih. študija je zanimiva, ne bi pa škodilo, ko bi se avtor bolj discipliniral, osredotočil k bistveirim vprašanjem in strnil svoje razglabljanje. Z izjemo ngotovitve, da obstoječa organizacija raziskovalne dejavnosti ni ravno najboljsa in da z raziskovalnivii rezultati na področju delavskega samoupravljanja ne moremo biti zadovoljni, ker o njegovi ekonomski učinkovilosti in funkcionalnosti praktično nimamo nobenih raziskanih dognanj, je pisanje Jožeta Dcr-ganca o delavskem samoupravljcmju (15. števllka) prežvekovanje znanih splošnih dejstev in najnavad-fiejši aktivizem; z mlatenjevi prazne slame je že inarsikdo dokazoval svojo zavednost — ta nelagodna dsociacija se ti pomja pri branju. Ivan Kreft, Tine tfribar in Andrej Kirn v zadnji številki vsak s svo~
t
jega zornega kota polemizirajo z nekaterimi stališči, ki jih je Jože Goričar obrazložil v svojem članku v Naših razgledih; s tem je revija prispevala k raz-pravi o fakultetnih statutih. Pesniški zbirki Janeza Menarta Semafori mladosti in Bela pravljica je v kri-tični luči prikazal Boris Paternu. Razen nekaterih ocen in poročil prinaša 14. številka še gloso Janesa Doklerja Kriterij aktivnosti in kritika na delu in odlomek iz slovenskega prevoda dela Aldousa Hux-leya Krasni novi svet; Franc Zadravec je v 15. šte-vilki predstavil vzhodnonemškega književnega teore-tika Ernsta Fischerja                             Boris Paš
d tatic
kentauri
FESTIVALSKI
Zagreb, prve dni maja.
»Tudi letos se študentom naše univerze in občanom našega mesta ponuja priložnost spo-znati se z najboljšimi dosežki kulturno-umetni-škega dela jugoslovanskih študentov. Majski festival je od prvotnega preprostega pregleda dela zagrebških študentov prerastel v reprezen-tančni jugoslovanski festival, v manifestacijo, ki pomeni na prvi strani panoramo bogatega in raznovrstnega dela, na drugi strani pa stimu-lans še vecjih naporov, ki naj imajo za cilj bogatenje in razširjanje študentovskega kultur-nega dela, Uspehi, ki so jih dosegli študentovski ansambli in društva tako na domačih odrih kot na gcstovanjih, posebej pa še na Majskem in Mednarodnem festivalu, so nam zagotovilo, da bo letošnji festival, osemnajsti po vrsti, ppka-zal sarrse kvalitetne in umetniške prireditve. (...) šestindvajset prireditev, ki sestavljajo le-tošnji repertoar, nam bo predstavilo dosežke, ki so jih študentski kolektivi dosegli na področjih dramskega, glasbenega, folklornega in jazzov-skega prizadevanja.« In tako naprej. (Iz uvod-nika v festivalski prospekt.)
Festivali so s svojo reprezentančnostjo in (marsikdaj spretno zrežirano) velikopoteznost-jo v naši družbi nasploh močno simptomatična in kočljiva reč. Pričujočemu je treba dati odve-zo. V njem je bilo bolj malo anemične monu-mentalnosti, snobizma in lažnive zakompleksi-rane častiželjnosti. Njegov osnovni ton bi bilo treba poimenovati z iskreno navdušeno priza-devnostjo. To je bila prizadevnost tiste vrste, kot jo poznamo pri amaterjih, tistih, ki se iz čistega ljubiteljstva v prostem času ukvarjajo s teatrom, petjem, jazzom in folkloro. Opraviti imamo torej v prvi vrsti s problemom amater-skega kulturnega naprezanja. Svoje dni so ta-kim ljudem pravili diletantje in ne amaterji kakor danes. Kultura, ki so jo zganjali, se je ve-činoma zadevala njih samih, medtem ko za ob-činstvo. ki je z njo prihajalo v stik, ni imela possbnega vpliva, saj so bili njeni dosežki v pri-meri z onimi drugimi, ki so jih dosegale »pra-ve«, poklicne hiše kulture, kar nekam neznatni in nepomembni. Mogoče tudi danes ni drugače. Mogoče pa je treba razgrniti še drugi aspekt: danes, ko opažamo, kako so studijski programi na naših fakultetah iz dneva v dan bolj ozko zaprti v okvire svoje stroke, ko so pozorni sa-mo na najožje strokovno prizadevanje, torej v zoževanje in zanemarjanje človeške celovitosti, v zmanjševanje človekovih odnosov, ki ima za posledico vse večjo atomizacijo družbe in nje-nih odnosov, ki vse bolj dobivajo liliputanske termitsike dimenzije, namesto da bi postajali široki in na vseh možnih nivojih ustvarjalni — moramo reči, da je majskii študentski festival bil v marsičem naperjen v premagovanje take atomizacije. Zanimivo pa je, da je prav isti fe-stival premagoval prav to atomizacijo z nekakš-nim dovolj čistim kulturništvom. Tu pa naleti-mo na paradoks. Posledica atomizacije družbe-nih odnosov je, recimo, način izrazito tehno-kratskega mišljenja. In če se potem tale tehno-kratek v prostem času začne ukvarjati s folk-
loro, torej z dovolj anemično razdružbljeno de-javnostjo, se s tem njegovi družbeni odnosi ne bodo v ničemer spopolnili in razširili. Kvečjemu obratno. Zanimivo je, da je bilo v šestih festi-valskih dneh kar šest folklornih prireditev: so-dobna prizadevanja, ki naj bi nosila poudarje-no delovne in v sedanjosti usodne koordinate, so se premaknila s historično amatersko oživ-ljanje prastare narodne kulture, ki je danes nje-na funkcija v tem, da ohranja zgodovino pred pozabo — za gledalca pa beg pred konkretnirai problemi.
V šestih dneh je bilo tudi sedem koncertov resne glasbe. Kolikor se da razbrati iz prog-rama, so večinoma sodelovale akademije za glasbo, torej zavodi, kjer ljubiteljsko prizadeva-nje že prehaja v poklicnega. Opomba: ker je bilo na večer ob isti uri po pet, šest prireditev, je možnost podrobnejših poročil v marsičem onemogočena.
In tako nam ostane še teater, ki ima kljub morebitnim strašno diletanskim predstavam, že po pametno izbrani tekstovni predlogi možnost za res sodobno aktiviranje. Dramski repertoar letošnjega festivala je bil sestavljen iz nasled-njih nemodernih avtorjev: Lorce, Držiča, Petra S. Petroviča in naslednjih modernih kritičnih pisateljev: Nikole Nalješkoviča, Napoleona Ve-rikiosa, Branislava Crnčevica, Vlade Bulatovida-Viba, Michela de Ghelderoda, Slawomira Mro-žeka in Darka Tatiča. (Sem moramo prišteti še kabaret »žurnal« in recital moderne otroške poezije »Hajde da se igramo!«)
Iz praktično objektivnih razlogov (v Zagre-bu sem bil samo dva dni ob zaključku festivala) pišem samo o jugoslovanski krstni predstavi duhovito inteligentne in iskreno frapantne ko-medije - groteske Darka Tatiča, »Kentauri«, ki jo je v režiji Nikole Petroviča (režiserja iz znane zagrebške satirične restavracije »Jazav-ca«) uprizorilo zagrebško študentsko satiričko glumište.
Tekst je duhovita satira na temo totalnega totalitarizma družbene organiziranosti. Ken-taurija, ki se spreminja v moderno družbeno vojašnico, v deželo z dognano in ostro določe-no vojaško hierarhijo, zgublja resnico družbe in se zelo na nivoju prvinskih človeških odnoša-jev (erotike) spreminja v stroj, ki uničuje Sle-herno individualno voljo in jo totalizira v skup-ni, kvatfikomunistični, enotni smoter neke čud-ne družbe. Praktično se ©smišlja Platonova Dr-žava. In ko nam Tatič z vso inteligentno brezob-zirnostjo naslika podobo te dehumanizacije družbe, vzbudi vsem jasne, čeprav prikrite aso-ciacije. Ta proces razdružbljanja, ki ga skoraj nič ne more zaustaviti, vključuje tako korupci-jo kot čisto preprosti vsakdanji karierizem. Predstava je zelo avtentična tudi po svoji vizu-alni gledališki podobi: izenačena, z neštetimi di-rektnimi satiričnimi poantami. Tako je treba reči samo to, da je spet simptomatično in na neki način zaskrbljujoče, da je moralo krstno iz-vedbo tega teksta igmti prav amatersko gledali-šče. Na drugi strani pa je spet razveseljujoče, da so prav študentska gledališča tista, ki naj-dejo dovolj poguma in volje uprizoriti tako bor-ben in tako neizprosno kritičen tekst.
In prav zaradi te predstave — morebiti — nam zagrebški majski festival ni pustil slabega okusa v ustih — kakor doslej marsikateri drug.
Andrej Inkret
KINOTEKA
IMEOREALIZEM
IN ITALIJANSKI POVOJNIIILM
|orebiti je ravno dejstvo, da današnji filmski teoretiki in kritiki kratko malo obupujejo, ko skušajo opredeliti pojem sodobnega filma in mu poiskati v njegovih najraziičnejših smereh »novega vala«, cinema verite ali tistega, kar predstavlja Antonioni ali Resnais, neke skupne značilnosti, pa zato za-trjujejo, da nekega modernega filma kot po-sebne struje danes sploh ni, ali da ga vsaj ni mogoče ugotoviti (in zato nasprotno ugotav-ljajo, da je moderen vsak film iz preteklosti ali sedanjosti, ki je umetnina), samo dokaz o tem, da je ta tako težko opredeljivi »moderni« film še vedno vitalen in aktualen, da izraža socialne imperative današnje dobe. Paralela tej moji ugotovitvi so prav stvaritve italijan-skega povojnega filma (ki so jih pred krat-kim predvajali v ljubljanski kinoteki) in naj zato o njih spregovorim tudi z njenega zor-nega kota.
Smer italijanskega povojnega filma označu-jemo danes na splošno kot »italijanski neore-alizem« (in torej z vsem tistim, kar ta ozna-ka danes pomeni: idejni protest zoper soci-alne različnosti in bedo določenih družbe-nih plasti, povzdigovanje »malega človeka«, ko-larit italijanske patetične čustvenosti, pesniško pridvignjenega realizma in prav takega huma-nizma v njegovi plodni ali sentimentalno ste-rilni varianti). In vendar, ni bolj napačnega pojmovanja od tega! če namreč opredelimo filme tandema de Sica-Zavattini kot najpo-membnejše in s tem naznačilnejše stvaritve italijanskega neorealizma in jim celo lahko poiščemo neke skupne (čeprav zelo splošne) karakteristike  s kasnejšimi   popularnimi   ne-
Uredništvo Perspektiv nam je poslalo pričujoče sporočsEo. Da bi si slo-venska študentska javnost ustvarila kar se da objektivno podobo o zadnjifi dogodkih v zvezi s to revijo, ga objavljamo, hkrati pq opozarjamo na obe pismi Državne založbe SSovenije, ki so ju 9. maja 1964 objavili Naši razgiedi.
Sporočilo javnosti
Ob sporočilu DZS o reviji Perspektive, ki je izšla v Naših razgledih 9. maja 1964, ured-ništvo Perspektiv, ki je bilo izvoljeno na se-stanku sveta sodelavcev revije 22. aprila, sporoča naslednje: 16. aprila je bil sestanek delavskega sveta DZS, založniškega sveta DZS in sodelavcev Perspektiv, na katerem so pred-stavniki založbe obvestili sodelavce Perspektiv, da je 38/39 številka revije blokirana in zahte-vali, da svet sodelavcev izvoli nov uredniški odbor in nova odgovorna urednika, ker se bo samč pod tem pogojem nadaljevalo tiskanje številke.
Svet sodelavcev je menil, da je v interesu javnosti in sodelavcev revije, da Perspektive še naprej izhajajo in je zato v skladu z zahtevo delavskega in založniškega sveta DZS izvolil nov uredniški odbor in nova odgovorna ured-nika, hkrati pa ugotovil, da je bilo delo do-tedanjega uredniškega odbora in odgovornih urednikov v skladu s stališči sveta sodelavcev.
DZS je na sporočilo o tem odgovorila Per-spektlvam z dopisom (objavljenim v Naših razgledih), v katerem je seznanila svet sode-
lavcev, da ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje izdajanje revije z utemeljitvijo, da se novo uredništvo ob svojem nastopu ni di-stanciralo od negativnih teženj, ki so pripelja-le revijo v sedanjo zagato. Iz tega dopisa ne sledi, da sta o odklonitvi nadaljnjega izdaja-nja revije Perspektive sklepala delavski in založniški svet DZS. Zato menimo, da je bil ta sklep sprejet mimo delavskega samouprav-Ijanja.
Tudi subvencija sklada SRS za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske dejavnosti, ki jo je prejemala DZS, je ustav-Ijena, kot je sklad 12. maja sporočil Založbi.
Uredništvo Perspektiv protestira proti sklepu predstavnikov DZS, ki je povzročil dejansko ukinjenje revije:
1.   Ta sklep temelji na neresnični oce-ni dela in vloge Perspektiv.
2.   Predstavniki DZS   zaradi   nekaterih posameznih   prispevkov,   ki   jih   imajo za protisocialistične, skušajo moralno in praktično onemogočiti celotno revijo.
3.   Predstavniki založbe so popolnoma
samovoljno obsodili novi uredniški od-bor in nova urednika, saj novo uredni-štvo še ni uredilo nobene številke Per-spektiv. Formulacija, da hoče ozka skii-pina v reviji mlade sodelavce, »ki so prišli iz mladinskih in študentskih vrst in ki ustvarjalno in kritično pišejo o sodobnih družbenih problemih« — »izko-riščati za politično reakcionarne name-ne«, je za nas žaljiva, ponižujoča in je ne mislimo komentirati.
4.   Svet  sodelavcev je  najširše in naj-višje samonpravno telo revije in ne mo re izpolnjevati nobenih »pričakovanj«.
5.   Sklep DZS v zvezi z revijo Perspek-tive onemogoča okvir, v katerem se je — in bi se   še naprej   —   razvijala ustvar; jalna in kritična polemika. Družbene po-trebnosti in koristnosti takega delovanja ni mogoče zanikati, sklep predstavnikov založbe pa to delo otežkoča in v okviru Perspektiv onemogoča.
Ker ni niti v interesu javnosti niti v inte-resu sodelavcev, da ne bi revija več izhajala, bo uredništvo izrabilo vse možnosti, ki nam še ostanejo, da bo revija dobila novega založ-nika, in bo vložilo maksimalne napore, da bi revija še nadalje izhajala.
Kolikor bi se naše prizadevanje izkazalo kot iluzorno in bi se sklep DZS, ki »ne more pre-vzeti odgovornosti za nadaljnje izhajanje«, iz-kazal kot neadministrativria oblika administra-tivnega ukrepa, opozarjamo na odgovornost takega dejanja.
Uredništvo: Vlado Arzenšek, Andrej Inkret, Dušan Jovanovič, Marjan Kramberger, Jngo Paš, Marko Pogačnik, Braco Rotar, Tomaž Sa-lamun, Marjan Tomšič, Ivo Urbančič, Franc Zagoričnik.
DGOVOR DRZAVNE ZALOŽBE
UREDNIŠTVU »TRIBUNE«!
Ker vsebuje članek »Perspektive brez stre-he«, objavljen v vašem listu dne 13. rnaja t. l. netočnosli, ki zadevajo naš spor v zvezi z revi-jo »Perspektive«, češ da odgovorni organi upra-vljanja niso sklepali o njej, prosimo, da objavi-te naslednji popravek:
Delavski svet Državne založbe je prvič raz-pravljal o reviji »Perspektive« 6. aprila 1964 in soglasno sprejel tale sklep:
Glede ria razpravo o problemu »Perspektiv«, DS Državne zalozbe Slovenije predlaga sodelav-cem revije, da takoj spremene redakcijo in izvolijo nov uredniški odbor. Prav tako delavski svet priporoča članom založniškega sveta DZS, naj prouče problematiko in podprejo sklep DS.
Za razgovor s sodelavci revije »Perspektive« o sklepu in stališču DZS z dne 16. aprila je DS pooblastil štiri svoje člane. Te tovariše je DS hkrati pooblastil za nadaljnje ukrepe, ki naj bo-do v duhu pisma.
Naslednjega dne, 7. aprila 1964., je razprav-Ijal založniški svet o isti problematiki, podprl sklep DS, sprejel pismo svetu sodelavcev »Per-spektiv«, ki ga objavljamo spodaj, ter poobla-stil štiri svoje člane, ki bodo skupaj s pred-stavniki DS odločali o nadaljnjih ukrepih.
Spoštovani tovariš!
V javnosti so v zadnjem času vse češče diskusije in polemike v zvezi z revijo »Perspek-tive«, ki jo izdaja naša založba. Smatramo za potrebno, da seznanimo svet sodelavcev »Per-spektiv« o naših dosedanjih razgovorih z redak-cijo te revije in o naših predlogih v zvezi z novo situacijo.
19. decembra 1963. leta so imeli predstavniki zalošniškega in delavskega sveta pri Državni založbi Slovenije sestanek s celotnim uredni-škim odborom te revije. Sestanek je bil na ini-ciativo predstavnikov DZS. Govorili smo o pro-cesu preusmeritve pri reviji, ki je postal zelo očiten, odkar sta odgovoma urednika Taras Kermauner in Dane Zajc. To novo med drugim karakterizira dejstvo, da so »Perspektive« odpr-le vrata nekaterim sestavkom, ki postavljajo pod vprašaj osnove naše socialistične ureditve. Tak je prtmer z razpravo Jožeta Pučnika »O di-lemah našega kmetijstva«, z gloso istega pisca »Iz oči v oči« in s članki nekaterih drugih avtor-jev.
Zato da bi reviji, ki je z vrsto svojih sestav-kov koristno posegla v obravnavanje naših dru-žbenih problemov, pomagali v njenih prizadeva-njih, predlagamo svetu sodelavcev »Perspektiv«, da zamenja uredniški odbor, ki je pripeljal revi-jo v sedanjo zagato, in da izbere novega, ki bo lahko v polni meri prevzel družbeno-politično odgovornost za vsebino revije.    <
To pismo pošiljamo vsgm članom sveta so-delavcev, vodstvu mesečnika »Perspektive«. Hkrati v imenu delavskega in založniškega sve-ta DZS, ki sta to pismo sprejela na ločenih se-jah, vabimo vse člane sveta sodelavcev na raz-govor. Sestanek bo v četrtek, 16. aprila 1964 ob 11. uri dopoldne v prostorih zalozbe na Mest-nem trgu 26. S tovariškimi pozdravi!
Delavskl svet DZS, predsednik ZaložniŠki svet, predsednik
Sestanek s svetom sodelavcev je bil napove-danega dne in je prinesel naslednje zaključke:
1.  Svet sodelavcev sklene, da bo proučil pred-log delavskega in založniškega sveta DZS glede    zamenjave    uredniškega    odbora »Perspektiv«, predlaga pa DS, da se pri-hodnji dve številki revije, to je št. 38 in 39., tiskajo in izidejo, ne glede na to, da se zamenja uredniški odbor.
2.  Predstavniki DS naj predlog ^veta sode-lavcev takoj prenesejo na DS in sklepajo ponovno o tiskanju omenjene dvojne šte-vilke.
17. aprila je DS ponovno zasedal in razprav-Ijal o sestanku s svetom sodelavcev ter predlo-gu o tiskanju nadaljnje dvojne številke revije.
Po daljši razpravi je soglasno sklenil, da vztraja na prvotnem sklepu in odklanja spreme-njevalni predlog o tem, da bi se revija ponovno tiskala pred imenovanjem novega odbora.
Objavljamo izvleček iz diskusije na DS dne 17. aprila:
»Na sestanku s svetom sodelavcev »Perspek-tiv« so izrazili mišljenje, da za njih DS, založ-niški svet in celo SZDL sploh ne predstavlja javnosti. Za nas pa so ti organi eminentni pred-stavniki javnosti.«
Svet sodelavcev »Perspektiv« je pozneje ime-noval nov uredniški odbor, o čemer je 25. 4. 1964 obvestil založbo. Založba je po svojih po-oblaščenih predstavnikih (zgoraj imenovanih štirih izvoljenih predstavnikih DS in 4 izvolje-nih predstavnikih založniškega sveta) ugotovila, da novi odbor ne ustreza pogojem, ki jih je postavila, da bo namreč »lahko v polni meri prevzel družbeno-politično odgovornost za vse-bino revije«.
Odgovor se glasi:
»DZS, Ljubliana, 7. maja 1964
Svetu sodelavcev revije »Perspektive«!
Prejeli srno vaše pismo, s katerim nas sezna-niate z novim uredniškim odborom in novima odgovornima urednikom vaše revije.
Novi odbor se ob svojem nastopu ni distan-dral od negativnih teženj, ki so pripeljale revi-jo v sedanjo zagato, iz česar moremo sklepati,

Slovenci kremcniti, prehlajeni predmet zgo-dovine... itd. Ali je prav, da pišemo na tak na-čin? Kaj je pravzaprav danes za nas socializem? Socializem ni niti samo skupek načel ali idej, niti neka določena statična družbena struktura-Socializem je danes proces, ki se v taki ali drugačni obliki izgrajuje po vsem svetu. Progla-šanje, da neko dejanje vodi v restavracijo kapi-talizma, je navadno paničarstvo.
V konkretni izgradnji socializma nujno na-stajajo protislovja. če so zavestne socialistične sile preslabotne ali če neustrezno ukrepajo, se protislovja sprevržejo v oblike, ki jih imenuje-mo napake. Napake se pojavljajo tudi pri nas. Ker neupravičeno zanemarjamo resnično idej-no vzgojo mladih ljudi, se ti velikokrat znajde-jo pred problemi, protislovji in napakami nepri-pravljeni. Ker ne poznajo naustreznejših mož-nosti za reševanje teh problemov, reagirajo na-nje   neadekvatno.   Najpogostejša   neadekvatna
da bi se nadaljevala dosedanja politika revije.
K temu zaključku nas navaja tudi to, da je eden izmed novih odgovornih urednikov avtor pesmi »Duma 1964«, ki je že stavljena in še čaka na izid v prihodnji dvojni številki.«
Poleg vsega iega nadaljujejo v člankih pri-pravljene nove številke nekateri avtorji prav s tem, kar je že pol leta predmet naših nesogla-sij, to je s postavljanjem pod vprašaj osnove politike socialistične Jugoslavije. Primer take-ga pisanja je sestavek Veljka Rusa »Problem socializacije knlture«,  kjer piše med drugiin:
»Danes smo priče absolutnega položaja: ffS-litika skuša prilagoditi svoj status sodobnim socialnim procesom, kultura pa še zmerom in sistira na tezi avtonomizma. Politika, kot prak-sa trdovratnega vzdrževanja ravnotežja v obsto-ječem stanju in nihilističnega laviranja, razkri-va svojo lastno nevzdržnost v sodobnem druž-benem dogajanju. Išče pota za socializiranje, da bi se sploh lahko obdržala (decentralizacija, samoupravljanje)...
Glede na vse to menimo, da svet sodelavcev ni izpolnil pričakovanj: da bo namreč imenoval tak uredniški odbor, ki bo imel v danih okoli-ščinah vse potrebne pogoje in proste roke za razllkovanje med težnjami, ki stre^nijo k razvi-janju socializma. To pa je bilo tem bolj potreb-no, ker so med sodelavci taki, ki so prišli iz mladinskih in študentskih vrst in ki ustvarja-no in kritično pišejo o sodobnih družbenih problemih; toda ti — kot kaže tudi gradivo za bodoče številke — ne morejo odločilno vplivati, da bi se revija preorientirala. še več: te mlade sodelavce skuša ozka skupina v reviji spretno izkoriščati za politično  reakcionarne namene.
Zaradi vsega tega Državna založba Slovenije ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje te-dajanje revije »Perspektive«.
Predsednik delavskega sveta DZS,
predsednik založniškega sveta DZS,
direktor DZS
Iz tega gradiva so vsaj deloma razvidna prizadevanja založbe in njenih organov ter opQ-zorila na smer, v katero je revija krenila zad-njega pol leta, ter poskusi vplivati na njeno preusmeritev. Očitek o nedemokratičnem in ne-socialističnem postopku je torej neosnovan in ima za cilj, da bi prikril protisocialistično vse-bino, ki se je vtihotapila v revijo.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Iz gradiva, ki ga je poslala v objavo Državna založba Slovenije, je zaradi tehničnih ovir izostala pesem Duma 1964; to pesem je DZS že objavila v pismu Našim razgledom v 9. štev. na str. 178.
la Louis XIV.9
oblika reagiranja na probleme je političaa pasi-vizacija. čeprav se v zadnjem času čuti ncko-liko močnejše družbeno angažiranje študentov, je od nekaj tisoe ljubljanskih študentov druž-beno aktivnih še vedno le nekaj sto.
Za neadekvatno reakcijo na napake smat-ram tudi Dumo 1964, objavJjeno v zadnji števil-ki Naših razgledov. Toda ali je Duma 1964 že sama po sebi tudi škodljiva? Ne! Škodljiva je lahko le v določeni družbenivsituaciji. Ce so zavestne sociaiistične sile sposobne analizirati vzroke obstoječih protislovij in napak ter se usmeriti k njihovemu razreševanju, Duma 1964 ne more bti škodljiva, saj je v takem primeru le opozorilo in indikator. Če pa bodo socialistič-ne more biti škodljiva, saj je v takem primeru sificirale in obsojale ter se tako odmikale od resničnega reševanja resničnih problemov, je Duma 1964 brez dvoma škodljiva.
I. Kreft
orealističnimi filmi k >ta Policaji in tatovi in Stena Monicellija i iuh, ljubezen in fan-tazija Comencinija, pi i po drugi strani po-polnoma nemogoče p ati skupni imenova-lec za te in npr. ^ ontijevo Obsedenost (čeprav je sicer znan da je prav - ta film oznanil začetek prepoi italijanskega filma), Rossellinijevo Paiso, tuadin Brez milosti ali de Santisov Tragi< lov. Različnosti med temi (in tudi drugira enaštetimi) filmi so tako vsebinsko idejn kot tudi formalno estetskega karakterja.
Tematske preokupac povojnih italijanskih firmskih ustvarjalcev azujejo vsaj tri po-glavitne skupine filmo
— filmi, ki prikazu; bedo povojnega ita-lijanskega »malega c ka«. Najboljše stva-ritve: čistilci čevljev, i katerem udari na dan ustvarjalčev prot preko krika razčlo-večenja, pretrgane na blje človeške vezi in uničenja sveta simbo nedoživete mladosti, Tatovi koles, ki pretr v analizi najintim-nejših človekovih čus poniža človeka do cestnega tlaka, da zras mogočnega velikana, preseže socialni probl in preko razgaljene človečnosti izpoveduj« rojo obtožbo, čudež v Milanu, poetična vil zmage dobrega nad zlim, nadmoči reveževfc bogataši, ki v svo-ji pravljični preobleki kič drugega kot upo-dobitev revolucije, po na revolt in ki v zaključni poanti čude a vnebohoda pobije vladajoči sloj z njegov: astnim idejnim orož-jem. Dalje Umberto I goč protest in pre-tresljiva pesnitev o li lpni revščini upoko-jenca, veličasten spo lik »malemu člove-ku«, izklesan do take itankosti, da je na dlani vsako vlakno i [ovega bitja, Zemlja drhti, prvo in edino 3 zamišljene in ne-uresničene Viscontijev rilogije, prednik, ka-terega nadaljevanje so icco in njegovi brat-je, zgodba revščine sfflcih ribičev, njihove-ga upa in zloma, do tja pesimistična izpo-ved, ki edino lahko »voltira; Rim ob 11. uri, oblikovno in izp« no najbolj dovršeno de Santisovo delo, ki verni rekonstrukciji resničnega dogodka, 1 strofe z 200 dekleti, boleče odpira problen dvečne delovne sile (sile, pojmovane prav smislu te besede — človeške mizerije, skr ga ponižanja in obu-pa nasproti človeku ir oveškerau), v svojem zaključku do kraja dolen, pogumen protest, kakršnih je malo, Cesmderica Fellinija, pre-tresljiva pesem potujli cirkusantov, ki v tragikomiki klovna oAa obraz človeka, da bi preko njega izpov« svoj protest in so-cialni angažma, Plaščfcerta Lattuade, film-ska realizacija istoinAe Gogoljeve novele, ki v osebni tragediji »craja naivnega urad-nička, nepomembnegaloleščka v ogromnem aparatu, smešne figurilaadene človeka, da z njim v brezobzirni iifci smeši veličastnost in zaslužnost enako \«h in zaslužnih mož, posmeh najostrejše krle, v kateri zmaga člo-vek proti svoji volji;   1
—   filmi,   ki   se    vsfeko    navezujejo   na preteklo vojno, ki primjejo človekovo posu-rovelost   kot   poslediclvojne   in   vnašajo   v italijanski  film   »črni ilizem«:  Brez  milosti Alberta   Lattuade,   Trani lov   Giuseppa   de Santisa, delno tudi GreBriž;
—  filmi,  ki so po »i vsebini   vojni,   ki upodabljajo   nemško Aipacijo   Italije:   Rim odprto mesto  in  PaisKoberta   Rossellinija, Sonce   bo   še   vzšlo  M Vergana,   Ziveti   v miru Luigija Zampe.
Enako nakazujejo i i povojne italijanske proizvodnje po svojih rmalno estetskih pri-zadevanjih najrazlične  smeri:
—  filmi, ki se po s1  m izrazu neposredno navezujejo na francos realizem:  Obsedenost Luchina Viscontija, ki   le v svoji tematski zasnovi, upodobitvi dei ične Ijubezni, temveč tudi   v   svojih   obliko  i prijemih   nosi  vse značilnosti   zgodnjega   noira   (človek   zver) ali Carneja (Therese :  uin), Brez milosti, ki v  posameznih  prizoriM6itno  razodeva vpliv francoskega   filma   (naposlednji   prizor, ki ga   po   ekspresivni   zSovi  prizorišča   lahko primerjam  edino   še paključnim  prizorom Carnejevega filma Ob ¦), enako v posamez-nih prizorih Tragični I (npr. začetni  prizo-ri kamiona z mladopcAncema in zadružniki, ki se vozijo na delo) IZemlja drhti (npr. v prizorih.  ki  slikajo bSuporniške  družine);
—   filmi,   ki po svoMsnovi že   odkrivajo dokumentaren prijem Marjalcev: Paisa, Rim ob 11. uri, delno tudi ZOja drhti;
—  filmi, ki nosijo «specifične znake ita-lijanskega neorealizmal ki tvorijo najbossž-nejšo  skupino. Tipičeslrimer zanje   je  npr. film Za dva solda upanl
Očitno je torej,\ da ibil italijanski povoj-ni film mnogo prevečlgiban, da bi ga mo-gli kratko malo stlači« škatlico »neorealiz-ma«. Toda če to ozii danes kljub temu uporabljamo — in mi«, da jo uporabljamo povsem upravičeno —¦ to zgolj izraz dej-stva, da se je ta živi ¦raznovrstni film she-matiziral, da je postafclona, brez resnične življenjske funkcije. fltj kakor je po eni strani neizpodbitna viBost italijanskega ne-orealizma v njegoveriMakratnem) socialnem angažmaju in dejstvu.ije postavil v žarišče svojega zanimanja člo« (»navadnega«, pov-prečnega, brez vseh ow idealnega junaka), pa je po drugi straniftvo (in ne da bi bil zlovešč krokar), da jelsvoji patetiki in pe-sniško obarvanem humzmu, ki z odmaknje-na kamero namerno Mčrtuje majhnost in uboštvo svojega človeBin po svojem pripo-vednem oblikovnem ¦topku postal danes anahronističen in nezipiv. Kdor koli si je ogledal Lizzanijevo epflstvo Esterina, mi bo v tem nedvomno pritr«
Nasprotno pa je itaiski povojni film v obdobju svojega najv««a razmaha in razgi-banosti že napovedovapsto, kar danes pred-stavljata v italijanskellilmu Antonioni in Rossi in čemur še ne vflBiraena.      Ingo Paš
POUIREPfr PRFDSTAVI
ILUSTRACIJE
Polom črno-belo
gfledajočega Daria Foja
Prav nič ne dvomim, da lahko kakšen poklicni šušmar, kak izurjen dražbenl iz-klicevalec ali pa kak rojen branjevec, pre-pričevalno in z lahkoto prodaja in dviga ceno svoji robi, pa naj bo ta še tako po-ceni kič, še tako neokusen in iz mode artikel. Prav tako ne dvomim, da lahko rutiniran in mdarjen ter izredno neposre-den in vitalen komik ter pantomimik re-šnje iz zagate ter s sredstvi fantastične improvizacije pred občinstvom rehabilitira tekst, ki po svoji formalni plati ne sodi v resno gledališko hišo, temveč kvečjemu na sejmišče, v drkus ali Ijudski kabaret. Teh čudežnih, izredno nadpovprečnih kvalitet ansambel SNG Trsta žal ne poseduje in zato je drznost podviga, ki ga reduciram že na samo dejstvo, da se je ansambel sploh lotil uprizoritve, imela za posledico katastrofo, ki žali okus in ki izsili gledah ca k premišljanju ali naj zapusti dvorano že med prvim dejanjem, v pavzi med prvim in drugim, med drugim ali pa naj bi le počakal do konca. Ta potrpežljivost je v tretjem dejanju končno le paplačana s tem, da da avtor izoajalcem priložnost srvirali nekaj ostrih in bistrih replik pa grenkih in tehtnih spoznanj o ustroju in sistemu, na katerem sloni kapitalistična družba, družba delavcev in tatov Na to idejno, vsebinsko ostrino, na kateri bi mo-rala sloneti vsa fabula, na kateri bi konec koncev moralo biti ubrano tudi notranje dejanje ter ne nazadnje tudi posamezni liki, pa avtor na žalost ni gradil, temveč se je v razvlečenih, banalnih štorijah, ce-nenih vicih in štosih, vrednih drugorazred-nih cirkusantov, zgubljal in vodenil ter nasadnje utonil. Mislim, da o neki trdnej-ši dramaturški in estetski podobi teksta ni rnogoče govoriti. Elementi komedije delbarte, vsakdanjega pobalinskega burka-šttM, brechtovskih prijemov in izrazno tez-nih ambicij so ostali na nivoju fragmen-tarnih, med seboj ne dovolj povezanih, ne-enovitih skečev, ki se niso zlili v kvalitet-no novo teatersko, kaj šele komedijsko zvrst. Teater Daria Foja je morda italijan-ski, še bolj verjetno pa je tipično in samo fojevski. Teater, ki ne gre preko strSgo začrtanih nacionalnih meja, ki ne presega neko splošno veljavno resnico, temveč ostaja na nivoju karikatur in bolj ali manj posrečenih šal, pa je drobna in dolgočasna enodnevnica. Sredstva, s katerimi antor skuša spraviti v promet svoja, sicer bistro-umna opažanja o družbenih antagonizmih sodobne Italije, so neadekvatna in nedo-rasla tehtnosti in družbeni kritičnosti pro-blemov, kt jih načenja in pojavov, ki jih stneši.
Režija J. Babiča Je večji del slonela na žaiostnih kolektivnih avtomatizmih, na klavr-nih situacijskih. zgolj zunanje k&mičnih efektih gega. Tekst, ki je bil odločno pre-malo črtan, je režiser podal v stilu konver-zacijske vaje, brez potrebnih itte.jnih poudar-kov, ki bi z zadostno akcentuaeijo morda le utegnili ustvariti potrebno kontinuiteto idej-ne problematike, ki <bi znala zainteresirati tudi povprečnega Srednjeevrop«ica. Aktual-nost in polemična ostrina idejne ižpovedi sta bili ziinemarjeni v korist iažne rado?i-vosti, neresnični in neavtentični koncesiji »labesa okusa moderne?a malonieščana. Ko-munikativnost in l.judskost sta bili potvorje-ni, ansažiranost neizrazita, napotost dram-skefja doLra.janja miniinalno lzražena, Rlasbe-nl pevski ter zborovski vložki nefutikcio-nalm. mrfve -~iesne pavze mučne. obrtniško Izprliana miz^nsc-na pa konvenoionalna jn mcsfoma  nespmtna.
Scena insj. arch. N<ka Matula je bila i^ra-zito samoDašna arhitektonska mfllogradnia, urbnistifini lapsus. zmota. ki je s svojo mo-num««ntalno okostenelostio, pisano prelost-nostjo in te/aško okornostjo ustvarjala npnn-»rebne zastoie, proirvaiala mno/ico čudnih nrnpov in vizuelno tnotil^ ob'instvo. Kostunvi Alenke B^rllove: okusni Kaj naj povem o igralskih stvaritvah drugega knt to. da je bll ves ansambel žrtev površnega karikiranja, kar pa klmb vsemu (mislim, da to ni paradoksalna trdi-tev glede na zgornie vrstice) ni bila ovira, da se ie ansambel SNG Trsta pred^favil v celoti kot homonena g^nva, spvtobna do-volj živahne. softobne infernretaci^e. Po-sebno vrijeinn Ui sveže sta izstopola pro-taqnn;ata te čudne igre — gost^n Iva Zu-pnnčičevn kot Luiza in Silvii Kobal kot človek. ki je itgubil spomin, ter Giovanni Gallina.
DUŠAN JOVANOVIČ
TRIBUNA STRAN 10
x
Pred nedavnmi jt pri Driaviu založbi Slo-venije izšel za siovenske razmere kar iulo suzen turisticni prospekt Ljubljane, ki je hkrati prvi te vrste pri nas. Pri njegovi iz-delavi so sotlelovjli stevilnj prizaani stro-kovnjaki s poctiočja geografije, umetniske fotografije, siikarstva in drugo. Njegova kon-čna redakcija pa je bila zaupana Ivauu Bratku  in  Mihu  Malešu.
3    vj-i. •   }.?¦   ¦fif-i' o
pogrešali. 2al pa je to, kar danes lahko vzamemo v roke, sjla •enostranska upoUo^i-tev Ljubljane. Vsakdo, ki bo listal po t.m prospektu in našega glavnega mesta sicer ne bo poznal, si bo bržčas ustvaril vtis, da živimo njegovi prebivalci sredi nepomirijive prazničnosti in veselja, v brezskrbnosti in blagostanju in da ja Ljubljana resnično iz-voljeno mesto. V to ga bod-o s svojo velLko izpovedno mačjo prepričali motivi najraz-ličnejiiih stavb, njihovih detajlov, kulturnili spomenikov, pejsažov, panoram in mnozičiiiU piireditev; sUoraj nikjer pa ni nikogar, ki bi tudi kaj delal. Zlasti pa bo tujca v tem dojmu Ljubljane utrdila neenakomerna in neustrezna izbira vseh motivov in njihova i»tografska realizacija, ki često izstopa s svo-jo ldčasto nabreklostjo in se, posebno na fotografijah y kolorju, odlikuje z nenaravni-cai in vsiljivimj barvami. Docela razumljivo je, da so v prospektu številčno najbolj pou-darjeni monumentalni gradbeni dosezki na-še sedajnosti, zakaj če teniu ne bi bilo tako, bi si tujec, ki bi listal po drugačnem pro-spektu, mislil, da je Ljubljana nepomembno provincialno gnezdo, ki se trdovratno drži svoje tradicije, ko pa vendar vsakdo ve, da je Ljubljaiia moderno središče milijonskega naroda in to mora sleherni tujec kajpak tu-di vedeti. Vcepiti mu je treba v zavest da smo kljub temu, da nas je malo, monu-mentalni, vsaj kar zadeva sodobno arhitek-turo in urbanizem. Zato tudi na koncu p:o-spekta beremo pojasnilo, da bomo na ra-čun nove arhitekture še podirali, tako da se nam ne bo treba sramovati starih in za-nikrnih stavb, kl smo jih podedovali iz pre-teklosti, da bodo vendar vse ceste v mestu flovclj široke za motarizirani promet in tudi pločniki  dovolj   ozki   za  pešaško   svojat.
Obeta se nam še šest podolmih publikacij, tako da bo vanje zajeta vsa Slovenija z za-mejskimi Slovenci vred. Zamisel je vsekakor Vredno p»zdraviti. Upamo pa, da bodo os!a-le pokrajine Slovenije in njenih pr^bivalcev prikazane naravnejše, kot je to storjeno v pričujočem   prospektu.       N.  GEAFENAUES
„
POVRŠNA PEDAGOGIKA
Pred nedavnim je Mladinska knjiga v svoji popularni zbirki Kondor izdala izbor esejev in kritik »Razgledi v književnosti 1918—1941«, v kateri je zastopanih sedem-najst avtorjev. Izdaja je kot učni pripo-moček namenjena predvsem učeči se mla-dini. Pustimo ob strani izbiro avtorjev in izbor kritik, kljub temu, da se z njim za-radi premalo upoštevanega kriterija kvali-tete izbranih tekstov ne moremo docela strinjati. Zaustavimo se raje ob nekaterih faktografskih netočnostih in pomanjkljivo-stih iz zadnjega poglavja knjige, ki nosi naslov »Nekaj podatkov v avtorjih«.
Med podatki o Franu Albrehtu ne zasle-dimo njegove prve pesniške zbirke Mater Dolorosa, prav tako tudi ne štihovega iz-bora iz njegovih krkičnih spisov »Odsevi časa«, ki je izšel pred nekaj leti. - Pri Francetu Koblarju je izpadla bistve-na navedba o njegovi dvakratni ureditvi in komentiranju Kettejevih Izbranih del, ki so izšla v zbirki Slovenskih klasikov. Prav tako niso omenjeni njegovi komentarji k izdajam Shakespearovih tekstov pri Slo-venskl Matici. Tudi šola, kjer Koblar pre-dava, se že lep čas imenuje Akademija za
GLOSA
gledališče, radio, film in TV in ne več AIU, kakor piše v tej knjigi.
Rar zadeva biografijo Srečka Kosovela, zvemo iz omenjenega poglavja dobesedno tole: »Rodil se je v Tomaju na Krasu, tam obiskoval osnovno šolo ...« itn. Na koncu komentarja se ta teza ponovi: »Ta največji pesnik med obema vojnama je pokopan v rojstnem kraju.« 2al se pesnik ni rodil v Tomaju (ampak v Sežani), zato ni pokopan v svojem rojstnem kraju..
Življenjepis Juša Kozaka je knijigi oči-vidno navržen, saj njegovo kritično-eseji-stično delo v njej ni upoštevano.
Pri Vladimirju Kralju ni omenjena nje-gova knjiga taboriščne proze »Mož, ki je strigel z ušesi«, ki je pri kritiki doživela zelo ugoden odmev.
»Balada o poročniku in Marjutki« ni Kreftovo izvirno delo, saj je idejo in snov zanjo črpal iz dela Enainštirideseti Bo-risa Lavrenjeva. Pri Kreftu niso omenjeni zanj zelo značilni komentarji Shakespea-rovih izdaj pri Slovenski Matici.
Pri Vladimirju Martelancu nista ome-njeni letnici rojstva in smrti. Ker pa ta publicist ni preveč znan, bi bili brez dvo-
"'ililill
ma zammivi.
Pri Antonu Ocvirku ni navedena njegova obširna študija »Paul Hazard in primer-jalna književnost«, ki je dovolj pomembna, da se jo tudi v najbolj zreducirani fakto-grafiji mora upoštevati. Tudi podatek, da je Ocvirk uredil Kosovelovo pesniško zbir-ko Zlati čoln, bi bil zanimiv.
Pri Mateju Boru pa je izpadla njegova znana povojna pesniška zbirka »Sled na-ših senc«. »Vesela pesnitev« Bele vode žal ni napisana v prozi, kakor trdi komen-tator, ampak v dialogih.
Omenjena tudi ni njegova »Kritika«, -z katere pa sta v Zadravčevih »Razgledih« ponatisnjena dva teksta. »V poletni travi« ni pesniška zbirka v pravem pomenu be-sede, temveč je to izbor iz vse Borove poezije, ki ga je pripravil Drago šega. Oznaka socialističnega realizma, ki da »poudarja zlasti socialistično kvaliteto ju-nakov«, ne pove ničesar. Sicer pa naj bo dovolj.
Povejmo še to, di je kejigo uredil in ji komentarje napisal dr. France Zadravec, docent na ljubljanski slavistiki.
ANDREJ  INKRET
l!!!lllirailllll>li!!lilK!l!lllUi!!lll!!!l!!t!!l!ll!ll! '^11'111
V
Na kulturni rubriki Dela smo nvedli novo rubriko »Nedeljske žebljice«. Ker je temu sestavku naslov »Zebljica«, se bom poslužil enakega sloga, ki ga ima ta na novo uvedena nedcljska rubrika našcga »Dela«.
Pomen in namen teh nedeljskih žeb-ljic je malodane neprecenljiv. V njem lahko naši javnj kulturni in politični delavci informirajo ostale manj po-membne ljudi o svojih ostrih družbe. nokritičnih stališčih do našc družbe. Še več. Najbolje je, da so ta ostra sta-lišea odeta v hutnor in tako všeč tudi vsem Ijudem, ki imajo smisla za hu-mor, čeprav jhn včasih zaradi n;iše stvarnosti že nekoliko pojema. Nepte-cenl,iiv sniisel za zbadan,je je pokazala sama kulturna rubrika »Dela«, ki je takorekoč vsem javnim delavcem ina-lodane že v usta položila način otigo-vora. Ostra in nepodkupljiva ironija v
desetih stavkih je tista deviza, ki ti omogoča, da ostaneš na ravni, ki ti ga zastavija uredništvo kulturne rubri-ke »Dela«. Okvir tega načina ti dopu-šča tudi, da si zelo resen, da zajemaš svoje odgovore iz vseh področij našega življenja na ta ali pa celo na pesniški način, kjer lahko pred občinstvom in bralcem pokažeš tudi to, sicer za na-šo družbo pravzaprav malo cenjeno, vendar le nekakšno znanje.
To so vse ugodnosti, ki jih ima vpra-šani, in v tem obsegu je tudi ves smi-sel in pomen te »žebljarne«.
No, zdaj mislim spremeniti ta veseli slog žebljic in se vseeno lotiti proble-ma pri njegovi glavi in ne pri repu, kot ga določa okvir naslova, ki sem ga dal temu sestavku in sem ga pov-zel po kulturni rubriki »Dela«.
Kritika te rubrike je že tako znana, da je že skoroda jalova. To vejo v na-ši republiki vsi, ki bere.jo »kulturno rubriko Dela, in ki so prebirali vse po-lemične sestavke in kritične članke na račun te rubrike. Iz te moralično za-'gatne situacije je našla izhod, za precej površnega in malozahlevnega bralca pa tudi zadovoljivo demokratičen in kri-tičen način svojeffa funkcioniranja.
Za  nepovršnega   bralca   pa  ne,   in
lllllllll!llil
ko se je spet znašla v istem ognju kot prej, je našla novo odrešilno bilko, »Žebljice«. Ljudje se jfim smejejo, ljudje jih odobravajo in pravijo: »Ej duš, ta je pa dober. Ta jim je pa zaso-lil. Ta je pa povedal, kar jim gre ... To je pa prava mojstrovina ostro mi-slečega duha ... PREDVSEM PA . . . TI SE PA UPAJO, TILE NA DELU . . . In predvsem: »PRED LETI BI VSE SKUPAJ ZAPRLI, DONS SO PA DRU-GACNI CAJTL«
Tako se pogovarja naše ljubljansko Ijudstvo in kulturna rubrika je že spet opravila svoje veliko poslanstvo v naši družbi, kot to dela že ... dolgn, dolgo časa. Poguma ji ne manjka, kritičnosti tudi ne. No, meni v tej žebljici ni ne za pogum in ne za kritičnost, ampak preprosto za resnico. Resnica pa je, da človek nima nič prnti smislu za hu-mor, ki ga ,je žal vedno manj, kot sem omenil že prej, Uidi ne proti reklami, s katero se kdo hoče prctl publiko re. klamirati, kot pogumen in kritičen ali pa pesniško nadarjen mož. vendar pa se m« zfli na moč neresnično zakriviti pod takimi branjerijami svoj resničen obraz, kot je s tem ponnvno storila kul-turna rubrika »Dela«.
PETER BOZIC

DOGRADIMO ŠTUDENTSKO OKREVALIŠČE
Letos teče že osemnajsto leto, odkar so študentske delovne brigade pod vodstvom sedanjega doc. ing. M. Pšeničnika pnčele graditi dvonadstropni dom, ki naj bi nudil študentom Ijubljanske univerze možnost oddi-ha na MežaKli (956 m) po celotnem študiju, ki zahteva mnogo fizičnega in duševnega napora. Razen tega naj bi dovi nudil možnost okrevanja po boleznih in smuča-nja na lepih, večinoma lažjih smučarskih terenih, ki se razprostirajo okrog doma. Smučarja pripelje polurni izlet na krasna in obsežna smučišča pod Poljicami (1157 m).
Mežakla, ki je sicer našim študentom in žal tudi drugim vse premalo znana, ker se izgubi v okolici mo-gočnih Julijskih Alp, je srednjegorska planota, ki se vleče v dolžini približno 15 km južno od Save Dolinke, od Mojstrane proti vzhodu-jugovzhodu, xnimo Jesenic in obsega znani čudoviti Vintgar (Od ceste Bled—Zgor-nje Gorje—Mojstrana se vzpenjata dobro znana pristo-pa na Kredarico oziroma Staničevo kočo skozi dolini Krma in Kot). Na zahodu tvori mejo Mežakla, ki dose-ga v svojem najvišjem vrhu Jerebikovcu viši-no 1596 m, in dolina Vratske Bistrice, v kateri šumi neda-leč  od zahodnega pobočja Mežakle mogočni Peričnik.
Poleg Jerebikovca je v zahodnem delu Mežakle še Petelin (1432 m), v vzhodnem pa poleg Poljic še Planski vrh (1299 m). Tik pod njim se približno v višini 1240 m skriva le 6 minut od lepe ceste, ki vodi proti planini Obranci, znani, po prvih partizanskih bojih z Nemci, zanimiva Snežna jama, dolga približno 90 m; v njenem prvem delu se drži sneg z ledenimi kapniki včasih tudi celo leto, v zadnjem delu pa je nekaj prav mogočnih kapnikov. Sicer je na Mežakli še 32 drugih podzemelj-skih jam.
Kaj nudi Mežakla svojim gostom? Predvsem čudovit mir v krasni gorenjski naravi, odličen zrak, možnost sprehodov po neskončnih tratah, pašnikih in gozdovih,
Po plezanju — počitek na svežem planinskem zraku
znanih po živopisni planinski flori. Nepozabni so ob-sežni razgledi, ki se ponujajo obiskovalcu na vše strani — najmogočnejši na verigo Julijcev od Debele peči mi-mo Triglava in škrlatice vse do Kukove špice, na seve-ru na Karavanke, na vzhodu na Bled in ostalo Gorenj-sko. če je komu onemogočen razgled na Julijce z ome-njenih vrhov, se mu nudi tudi z avtomobilske ceste, ki pripelje v višini kakih 1200 m pod Jerebikovec, zgornja nova, sedaj za avtomobile zaprta cesta pa do Mrzlih kont (1320 m).
Izhodišče za Mežaklo je železniška postaja Podhom na progi Jesenice—Bled jezero. Z Jesenic vodi pešpot preko Zakopov, iz Mojstrane pa prav tako markirana pot tik pod vrhom Jerebikovca po grebenu čez celo Meža-klo. Pešpoti vodijo še s Poljan mimo Obrane, iz Krni-
ce (v bhžini pozabljene Pokljnške luknjej čez vas Per-nike in iz Srednje Radovne.
Dokaz zanimivosti Mežakle je tudi, da si je tam pred vojno nekdanji dvor uredil naselje 18 vil, ki so raed vojno pogorele. Zato se je kmalu po osvoboditvi poro-dlla zamisel, da bj na Mežakli na že obstoječih teme-Ijih zgradili počitnisko naselje za vse jugoslovanske univerze — tako za profesorje kot za študente. Poleg doma, namenjenega Ijubljanskim študentom, so zgra-dili večinoma s prostovoljnim delom dva doma (s 70 posteljami) za Ijubljansko univerzo, izmed katerih je drugega dogradila jeseniška železarna. Zagrebška uni-verza je že zgodaj pričela uporabljati svoj dom kot štu-dentsko okrevališče, kamor pošilja poleti v treh izme-nah za 21 dni po 60 študentov in študentk potrebnih od-diha, ki plačujejo z veseljem po 4000 dinarjev za tako zaželeno okrevanje
Oba Ijubljanska doma upravlja konzorcij, v kate-rem so zastopane poleg univerze in železarne še Zveza študentov Jugoslavije, študentski zdravsiveni sklad in društvd visokošolskih profesorjev LRS. člani teh orga-nizacij lahko po znosnih cenah prešive tu svoj letni in zimski oddih; saj sta domova, ki razpolagata v obedni-cah z 80 sedeži, odprta vse leto.
Zdravstveni sklad ima rezerviranih v domovih stal-no 5 mest, ki pa žal večinoma niso izrabljene, četudi je zdravstveni sklad v zadnjem času pričel pošiljati na Mežaklo več okrevancev, ki pa za okrevanje niso tako navdušeni kot študenti zagrebške univerze.
Studentski dom za Ijubljanske študente, katerega or-gan upravljanja je Ijnbljanska univerza, stoji že 18 let pod začasno streho, izpostavljen vremenskim neprili-kam. Kljub ponovnim sklepom univerzitetne skupščine o potrebi po dograditvi, se doslej niso našla denarna sredstva za dokončno izgradnjo in opremo tega objek-tajki naj bi ostal zaradi racionalnosti poslovanja v seštavu konzorcija. V njem bi bilo prostora za kakih 45 ležišč.
Po dograditvi študentske kolonije v Ankaranu bi bilo potrebno storiti vse, da bi univerza od pristojnih mest izposlovala še potrebna sredstva za izgradnjo doma. Danes je stavba še dobro ohranjena (z izjemo strehe), kmalu pa bo pričela nastajati nepopravljiva škoda. Za-to se končno enkrat morajo najti sredstva, ki bi zago-tovila tudi večjemu številu Ijubljanskih študentov zaže-leni in potrebffi oddih, ki je pogoj za fizično in dušev-na okrepitev.                          Dr. VLADIMIR MURKO
PRIZNANJE ZA
AKTIVNOST
Nadaljevanje z 2. strani
jektivnost članka o huliganih v 14. števil-ki Tribune. Ker je zaradi omenjenega članka podvomil v sedanjo usmeritev Tri-bune, se nn zdi nujno poudariti, da vsak članek, .objavljen v našem listu, ni obenem že mnenje uredništva. Uredni-štvo si le prizadeva, napraviti iz Tribune resnično »tribuno« za konfrontacijo na> različnejših mnenj — mnenje, s katerim je polemiziraJ, je  eno  od njih!
Ob sklepih, ki jih je skupščina sprejela, bi imel pripombo, da pomen in teža vpra-šanj nista opravičevala načina, kako jih je skupščina sprejemala — posebno pri točki 9, kjer se je istočasno oglaševalo za obsodbo treh bistveno različnih postop-kov. Sklepi:
1.  FO naj skupaj s FU (fakultetno upra-va) organizira telovadbo vsaj za prva dva letnika.
2.  FO   naj   sodeiuje   pri   formiranju  se-minarskih skupin in naj skupaj s pedago-ško-znanstvenim  svetom skuša najti sred-stva za njihovo opremo. Seminarje na raz-ličnih podočjih naj prevzamejo naši pro-fesorji. Občasni simpoziji naj  bi bili  ocl-raz takega sistema dela.
3.  študentje ekonomske fakultete naj tesneje   sodelujejo   s   študenti   višje   eko nomsko-komercialne   šole.   Obliko   sodelo-vanja naj določi novi FO,
4.  še  nadalje   naj   spremlja   materialni položaj študenta, UO naj predlaga rešitve in ukrepe pristojnim in odgovorniin foru-mom, da  se   materialni  položaj študenta dokončno   uredi.   Predvsem   naj   se  zav-zame (skupno s PO) po fakultetah) za do-delitev   sredstev   z   namenom   zboljšanja prehrane   v   študentskih   menžah.   Odgo-vornost za ureditev tega  vprašanja prev-zame UO.
5.  Za uspehe svojega dela naj UO odgo-varja pred  študenti.  Uveljavi  naj  prakso zamenjave nedelavnih in neaposobnih čla-nov UO. O tem naj daje podrobne obraz-ložitve v Tribuno.
6.  Tribuna naj objavlja sklepe sej  UO.
7.  Tribuna naj postane avtonomno glasi-lo   slovenskih   študentov.   Vprašanje   vod-stva študentskega glasila naj se ob upošte-
vanju tudi našega predloga uredi še pred jesensko skupščino študentov.
8.  UO naj sklicuje namenske, specializi-rane skupščine za posamezna področja. Po-sebna   skupščina  naj   se   posveti   odnosu študenta do kulture.
9.  Obsojamo  vse nedemokratične in ne-socialistične   postopke   navedene   v   refe-ratih.
(Ko pregledujemo dosedanje delo ZŠJ smo dolžni, da se ustavimo tudi ob izi-du »Bruca«. Ob tej aferi nismo bili do-volj prožni in prisotni v razpravi. UO ZŠJ je kršil avtonomne pravice FO, saj člane ZŠJ lahko kaznujejo le združenja študen-tov na fakultetah, ne pa UO. Sklep, ki ga je sprejel UO, ni bil v skladu s statutom. Bil je nedemokratičen poseig.
Razveseljivo rast Tribune so skušali posamezni funkcionarji politično diskvali-ficirati. Najznačilnejša je gorečnost tovari-ša, ki je označeval Tribuno za zvočnik Perspektiv. Razlog za to mu je bila ugo-tovitev, da pišejo nekateri tovariši v Per-spektivah in v Tribimi. Primer je tipičen. Kj'3r neha znanje, analiza in preverjanje, se začne diskvalifikacija. Ta metoda ima korenine v birokratski nostalgiji. Dolžnost študentov je, da sedanjo orientacijo Tri-bune podpro.
Neustrezen postopek* se je ponovil tudi ob ukinitvi revije Perspektive. Izločimo vsebino, ostanimo zgolj pri postopku. že sam postopek zadostuje, da obsodimo uki-nitev. Kaj je socialistično in demokratič-no? Ali javne sodbe konkretno in uteme-ljeno javno odgovarjati ali fizično onemo-gočati izdajanje revije? Mar nismo duhov-no zmožni, da javno in demokratično pre-verjamo stališča? še več; mar ni javna razprava z dokaznim materialom najučin-kovitejša in najdemokratičnejša pot za onemogočanje zmotnih idej? Ukinitev Per-spektiv    je    preživel    in    nedemokratičen
ukrep.  Je  klofuta demokratični atmosferi.) 10.   Materiali  skupščine   se pošljejo  na UO, CK ZMS, CO ZSJ, GO SZDL.
Glasovanje je bilo o vsakem sklepu po-sebej. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti, le pri 9. sklepu je glasovalo proti 8 štu-dentov.
Ljubljana, 14. maja 1964
Zaželeno bi bilo, da bi novoizvoljeni FO sledil zgJedu starega in nadaljeval sme-lo politiko, ki je ob koncu le žela zasluže-no praznanje.                                     -iv
Taborniki vas vabijo
STEKLAR
obrtno podjetje   C e 1 j e
splošno  steklarstvo —  steklobrusilstvo —
graverstvo — iadelovanje ogledal
nudl   svojim   potrošnikom   vsa   steklarska
dela po najugodnejših cenah.
Trgovsko podjetje
KUEIVO — CELJE
s& pripoToča s svojimi storitvaimi cenjenim
potrošnikom
Tovarna ETOL
CELJE
se priporoča s svojimi izdslki
Veletrgovsko podjetje
STEKLO
export — import
LJUBLJANA
se priporoča svojim cenjenim odjemalcem
Gradbeno podjetje BEŽIGRAD Ljubljana,    Podmilščakova   24 Vršlmo vse vrste gradenj  in konstrukdj
Gradbeno podjetje TEHNOGRAD Ljubljana,   Zbašnikova 26 Izvaja   in   projektira   vsa   gradbana   dela ter gradi stanovanja za prodajo^
TOVARNA  TEHTNIC   CELJE
Mariborska 1, tel. 21-41, 29-27
proizvajamo vse vrste tehtnic za potrebe
industrije,   trgovine,   transporta   in   &iroke
potrožnje.
Posebej    opozarjamo   na   naš   najnovejši
izdelek  —  mizne  tehtnice  tipa  MAXIMA,
nos.   10 kg,   hišne   tehtnice   tipa   PRIMA;
DE LUXE.
Zahtevajte prospekte in ponudbe!
Odlike naših prodzvodov so:
točnost, trajnost in gotovost!
Za vse tehtnice dajemo enoletno jamstvo.
Študentski taborniški klub »Ivan Rob« že vrsto let združuje peščico študen-tov, širšega kroga pa nikakor ne more zajeti. Da bi študenti, ki morda te-den za tednom spregledujejo obširna ob-vestila o akcijah in vabila k širšemu vključevanju študentov v to organizacijo, zvedeli kaj več o njihovi dejavnosti, smo zaprosili za kratek razgovor Borisa Ter-seglava, študenta medicine, ki je že več let navdušen član te organizacije. »Klub deluje od leta 1958 in je plod prizade-vanj taborfiikov, ki po prihodu v Ljub-ljano niso hoteli sleči taborniških krojev, pozabiti taborenj in veselih večerov ob tabornih ognjih, vozlov in veščin. Priteg-nili so še znance s fakultet in ustanovili taborniško enoto, ki je zaradi starosti čla-nov in specifične dejavnosti dobila na-slov kluba. Delo je bilo sedaj drugačno kot v srednji šoli. Razdrobljenost članov, ki so se zbrali z istimi cilji iz različnih fakultet, je otežkočala delo in najti je T)i-lo treba nove oblike Po napornem tcd-nu na vajah, predavanjih, seminarjih, po študiju v knjižnici, so študentje želeli čim dlje od mestnega vrveža v naravo, na čist zrak, kjer so si na izletih odpo-čili in si nabrali moči, da so v ponede-ljek sveži prieeli s predavanji, vajami, se-minarji.
Ob petkih se sestajamo na Poljanski 6 in se dogovoriino o nedeljskih izletih. S trolejbusoin, kolesom, avtobusom ali vla-kom, največ pa seveda peš, smo spoznali že velik del bližnje okolice — Polževo, Iški Vintgar, Pekel, Vrhniko, Volčji potok, Jaa-če in tudi oddaljenejše kraje (Rakov Škoc-jan, Jezersko, Storžič, Drago, Golico itd). Ob večjih praznikih in počitnicah, ko nam
BRIGADIRKE - BRBGADSRJI
Obveščamo vos, da so zdravni-ški pregledi in ce;)ljcnjc 28., 29. in 30. maja 1964. od 15. do 19. ure na Šclski pclikliniki na Askerčsvi ce-rJi.
je na razpolago več dni, se odpravimo na daljše pohode po poteh iz NOB, po Po-horju in Kozjanskem, ali po slovenski planinski transverzali od Postojne mimo Predjamskega gradu, po pobočju Nanosa do Ajdovščine in Nove Gorice. Pred leti smo v taborniški brigadi gradili v Bohi-nju gozdno šolo, lani smo smučali na Ve-liki planini in se udeiežili zveznega tabo-ra v Jajcu, letos pa nameravamo razpeti šotore na Sutjeski. Ker smo tudi navdu-šeni športniki, prirejamo športna tek-movanja taborniških enot ljubljanske-ga okraja m se vsako leto udeležujemo pohoda po poteh okupirane Ljubljane. Naša posebna dejavnost pa je gorska straža, v okviru katere naši člani precej pomagajo do uspeha pri zaščiti narave, ki jo motorizirani turisti vse bolj ogro-žajo.
Razveseljivo je, da z nami sodelujejo tu-di tuji študenti, ki z navdušenjem spo-znavajo najlepše kotičke naše domovine.«
»Slišati je, da je krog vašega sicer de-lovnega kluba še precej ozek. Kako bo-ste pritegnili še ostale, ki jih veseli tabor-ništvo?«
»Prepričan sesm, da je med študenti ljubljanske univerze še dosti nekdanjih tabornikov in ljubiteljev narave. Morda ne vedo, da imamo tudi študenti svoj klub. Vse vabimo, da se udeleže naših se-stankov ob petkih ob petih popoldne, kjer bodo izvedeli vse podrobnosti o naših iz-letih. Vabimo jih, da gredo vsaj enkrat z nami iz Ljubljane v naravo. Morda se bodo potem radi vključili v naše vrste. Razen tega izposojamo tudi šotore, zračne blazine, spalne vreče po zelo nizkih ce-nah, saj izposojevalnina šotora ne doseže niti sto dinarjev, in še vrsto šport-nih rekvizitov kot so: žoge, loparji, bad-miton itd. Ker menim, da je vsaka do-bra akcija najboljša propaganda, naj se interesenti vsaj enkrat napotijo z nami. Prepričani smo, da jim bo všeč.«
S. RUTAR
TRIBUNA STRAN 11
List iz sodobne nemške poeiije
Christoph Meckel
Posvetilo Johannu Petru Heblu
Vaša vroča lica hladijo leščevje ali akacijo; vaše oči razveseljujejo bele oblake, vaše hrepenenje redi travo.
Vaša minljivost uničuje veliki gozd, seno in pozne jagode, a vašim epistolam večno ostane klop ob peči in v vašem spoviinu se ohrani kukavičji klic in mesečina in kar je še ostalo poleg njiju v grenkosti in sladki blodnji.
Vaše sanje obhaja mati božja
s smehljajem ob nedeljah in vaša modrost
razmnožuje odpustke
ob vrču vina in šopku materine dušice.
Pri jioslednji sodbi bi lahko
zagovarjali klepajočo prikazen,
vaše upanje bi se izpolnilo tam zgoraj.
In travo, vzniklo na vaših sledeh, kosi
krepak angel z zlato koso.
0 hole in the
vvall here (POUNO)
Pridi in poglej skoz luknjo tu v steni, poglej, kaj ti nudi dan, Moel, Moel, kaj ti nudi dan za luknjo tv v steni, oglej si svoj delež in govorila bova o čem drugem. Gore ne pridejo k tebi MoB, Moel, reke valijo prod skozi svoje zavoje, odločeno je: sama se moraš odpraviti skoz luknjo tu v steni ira stopiti iz sence.
Poglej skoz luknjo tu v steni: ne da bi storil
kaj več,
uperi dan svojo luč skoz luknjo tu v steni, Mfiel, Moel in te z ničemer drngim ne obdari, nt da'bi storil kaj manj predluknjo tu v steni. Pfidi in poglej skoz luknjo tu v steni: Šan žvišga pesem o pozabljenem netopirjevem
krilu.
list ii sodohne francoske poezije
Odpravi se skozi luknjo v steni, Moel, Moel, če si prepričana, da je to treba za pot skozi
luknjo tu v steni in padec v gnojnično jamo pod luknjo tu v
steni,
pod luknjo tu v steni, Moel, Moel, in govorila bova o čem drugem.
Odgovor
Ker nisi reven
in ker zate ni prostora, da bi spal pod milim
nebom,
ker nisi bojazljiv, pač živiš med morskimi psi; in da ne bi ostal neznan in praznih rok, brez slave,
želiš prebivati v dešeli svetlega uboštva in črne sreče. S tvojim veseljem obdarujem češnjo. žalost podarim tvojim črnim oblekam in tvDjim potovanjem dolgo trajajočo vodo, tvojim sanjam podarim grozo in krik tvojemu molku in tvojim sovražnikom kožuhe, biče, kremplje. In da ne boš morda ostal neznan, naj bo tvoje sonce temno in tvoja senca naj bi danes ukazuje in po vseh štirih naj pokoncu hodi in glasno hvali tistega, ki ti je na nebo obesil polno žebljev in nožev.
Carl Guesmer
Podobe h Mecklenburga
//
Trenvtek pod gotskim obokom,
majhno zavetje pred nevihto;
španski bezeg je izbruhnil v vijoličaste tožbe,
kot bi šlo h koncu z njim:
malenkosti, ki jih popoldne le bežno zaznamuje.
Jutranja zarja,  oškropljena s prvim  poletom
golobov,
ki ščebetajoč izginjajo na razžarjenem
obzorju;
vodnjaki,, ki se upirajo času:
nizko nebo je tišina popisala
a čarobnimi znamenji,
komaj zaznavnimi v trudapolnem otroštvu.
žitno polje v avgustu: vroče, zlato rumene ure, ki jih je krajšal zahodnik.
Sonce — surovi  kmet — je preganjalo sence
kot potepnhe.
Včasih mi ptica prikliče spet nazaj izgubljeno ravnino.
V
šele v septembru začutim
srčni utrip poletja: padec mehkega jabolka v
travo.
šele, ko priredi poletje pridigo dalij,
spustijo vrtovi žuzelke,
ki oprašujejo in množe blagi čas.
šele, ko jate ptic selivk kot silne roke
odrešijo nebo,
jadro, pod katerim pokrajina
kot strela hitro ozeleni,
kazalci trenutka obstoje na uri,
in srce, mali metulj minljivosti,
se oprijema prašnih listov.
VVoligang Haedecke
Suho
.. .so umirale rože,
rjave, na brajdi,
težko poldne
se je utrnilo iz utrujenih vetrov
na rdeči trn in bodljiko.
Le&ala sva v naročju
potokov, žejni
in razžarjeni, v zatiljn
opečeni s koprivo,
vrel dih naju je zagrinjal —
nebo
pa se je rumeno režalo z vročimi ustnami — veliko ran,o, vročičnost je prepregla oči sonca.
Upor
Raje lizati prah,
raje strmoglaviti s strehe,
raje bruhati v črni grob,
ki mi ga v nočeh izkopava zavist,
kot se odreči.
Govoriti moram še o rezki trobenti,
ki se iz nje razlega praznoverje,
še peti o modrevi brestu,
ki je v njegovi senci umrla jesen
in o golih februarskih ptičih,
o hrapavih jezikih pogube,
ki jih moramo izsekati,
še o srebrni krivulji, ki kot kosa
razpolavlja noč sveta.
Sramotite me, kajti maščevanje je vaš noi
vaša rezila se bodo skrhala.
bruhajte ogenj na moje telo,
rane bodo žgale, a se zacelijo
(raje strmoglaviti s strehe)
dotaknili se bovno zvezd
s skrajmmi perutmi drznosti
(raje lizati prah)
sknšal bom biti zraven,
vam nakljub, ko se oblaki izdežujejo.
Jaques Pirevert
Utopljenec
V odmerjenem času
ki ga je pozabljenega
na novo odkril
se je zgodilo da je govoril o svoji smrti
pripovedoval pa je o njej kakor da nič ne
pomeni
In zato je kasneje pozabljal nanjo In nato prej v istem času se je smrt vračala Ni mu pomenila zla od nekdaj jo je občutil v nekaterih urah jo je občutil Vendar
je to bila smrt smrt ki je prihajala in je šla in je prihajala odhajala in se vračala v istem odmerjenem času kakor življenje Kaj je le pomenila
prihajajoča vanj kakor da bi bila doma y njem
in morda celo lepa
Morda je bilo tudi tisto preprosto življenje olepšano za odmerjen čas dano bogvekdaj bogve od koga bogve za koga
Bila je nemara tudi ncTč lepa kakor dan bil je gotovo tudi dan lep kakor ndč bila je nemara prihodnost že pretekla bil je morda ves svet  pražnje preoblečen za
redke praznike tega sveta ki ga pozabljamo.
Za utopljenca je smrt morje In za morje je utopljenec morda del njegovega
življenja
TRIBUNA STRAN 12
Toda
če vprašate utopljenca kaj misli o morju
če bi radi vedeli za njegovo misel
o življenju smrti in o ljubezni življenja
o smrti življenja
o življenju ljubezni
valov tega morja najnežnejša pena
iz najbolj daljnih novih in njegovih starih rek
se vam smeje in ničesar ne odgovori
ničesar ne odgovori namesto njega
ničesar ne odgovori zanj.
Rue de seine
Rue de Seine pol enajstih
zvečer
na voglu druge ulice
se opoteka človek ... mladi človek
s klobukom
in v dežnem plašču
neka ženska ga stresa ...
stresa ga
in mu govori
on odkimava
klobuk mu je zlezel čisto na stran
in.tudi ženski bi klobuk skoraj padel na tla
oba sta zelo bleda
človek zagotovo hoče oditi...
izginiti... umreti...
ženska pa divje hoče živeti               «
in njen glas
njen glas šepetajoč
čisto dobro jo je slišati
to je tožba ,..
ukaz...
krik...
ta glas toliko pohlepen ...
in žalosten
in živ ...
komaj rojeno bolno dete drgeta na grobu
na nekem zimskem pokopališču
krik rojevanja prsti so mu zgrabila' vrat
pesem
stavek
ponavlja se
vedno isti stavek...
brez prestanka
brez odgovora ...
človek jo gleda z očmi trepeta
z rokami zakrili
kakor utopljenec
in stavek spet tisti stavek v
Rue de Seine na voglu druge ulice
ženska nadaljuje
brez prestanka                             '
nadaljuje s svojimi vprašanji zaskrbljenimi
rana ki se je ne da prikriti
Pierre povej mi resnico
Pierre povej mi resnico
vse hočem vedeti
povej mi resnico
ženskin klobuk pade
Pierre vse hočem vedeti
povej mi resnico ...
neumno in veličastno vprašanje
Pierre ne ve kaj naj reče
izgubljen je
oni ki mu pravijo Pierre izgubljen
nežno se hoče nasmehniti
in ponavlja
Poglej pomiri se neumna si
pa ne verjame da je rekel dovolj dobro
pa ne vidi
saj ne more videti kako
so njegova človeška usta ukrivljena v smeh
duši se                        ¦**
ves svet se sklanja nadenj
duši ss
jetnik je
jetnik je prignan v kot vseh svojih obljub ...
za račun ga terjajo ...
med štirimi očmi.  .
računski stroj
stroj za pisanje zaljubljenih pissm
stroj.za trpljenje
ga lovi...
obeša se nanj...
Pierre povej mi resnico.
S tronsporenti
pariških ullcah
UČINKOVITOST
ŠTUDENTSKIH
DEMONSTRACIJ
Glasilo združenja študentov univer-ze v Lilleu je v dvojni številki za fe-bruar in marec objavilo' članek, ki ga povzemamo.
Ali lahko doživi borec za študentske pravice kaj hujšega od tega, da ga študent z lažrlo - zavzetim izrazom na obrazu vpraša: »čemu le služijo de-monstracije? Vlada vedno dela tisto, kar ji je v danem trenutku najbolj pogodu.«
študentske demonstracije so naj-širše demonstracije. »Nervoza«, ki je lani zajela vlado, ko je prepovedala demonstracije, preganjala in aretirala demonstrante, jasno dokazuje, da de-monstracije privedejo vlado v neugo-den položaj.
Kakšna je njihova korist?
Vsekakor se ne bo zgodil čudež in študentskega rriesta ne bodo zgradili v hipu, če demonstriramo po ulicah in nosimo opeke, ampak bo prišlo v vsakem primeru do tega, da bo jav-nost pričela postavljati vprašanja. Treba jo je opozoriti, da obstoji ne-kaj, kar ne gre, kot bi bilo to potreb-no. Toda kaj imamo od tega, če bo najširša javnost seznanjena z našimi problemi? Tedaj preidejo naše akcije ozke okvire demonstracij študentov v Lillu in se združijo v najširše interese politične aktivnosti. »Javno mnenje« v klasičnem pomenu omogoča pojem de-mokracije, kajti režim, kakršen je naš, ki hoče biti demokratičen, se mora ozirati na želje tistih, katerim vlada. Javnost naj mu bo neke vrste direk-tiva; toda če ta javnost ali njen del želi, naj vlada odgovori na njene po-zive, potem je njena prva naloga, da točno pojasni, kaj pričakuje od vla-de, da bo ukrenila. To mora storiti odločno, kategorično, da ne bo dvo-ma o zakonitosti in nujnosti njenih zahtev.
Vprašanja šolstva še zmeraj pereča
V Franciji lahko zasledimo od pete republike naprej, kako demokratično življenje slabi (kar pomeni, da čeda-Ije manj ljudi aktivno sodeluje v jav-nih zadevah) in kako čedalje boli sla-bi vloga parlamenta. Pri tem ne mo-remo ostati neprizadeti, predvsem za-to ne, ker apatija ustreza željam in upom tistih, ki so na oblasti. Sedanja politična situacija nas sili, da iščemo
čim večjo podporo javnosti in to tem bolj zategadelj, ker tudi sam šef dr-žave poskuša vzpostaviti z njo direkt-ne odnose. Ceprav je naša javnost že od četrte republike naprej indiferent-na ob vrsti političnih vprašanj, pa je še zmerom občutljiva za vprašanja, ki zadevajo šolstvo. Naša naloga je, da točno in podrobno obvestimo naj-širšo javnost o obstoječi, resnični si-tuaciji našega šolstva, kajti vladna propaganda temelji na pretiranem op-timizmu in enostranosti.
štrajk edina možnost
Dobro so nam poznane različne mož-nosti in oblike, ki so študentom na razpolago pri organizaciji demonstra-cij, vendar je pod sedanjim režimom edina možnost štrajk, ki bo takoj učinkoval. Stavka je za vse sindikate skrajna možnost; tako tudi za študentski sindikalizem. Vendar mno-gi menijo, da je na tem področju ne-učinkovit. štrajki predavanj predstav-ljajo prav tako kakor delavski štrajki, »kolektivno in vsklajeno prenehanje z delom za dosego pristanka na za-hteve«.
Toda študentski štrajki so lahko manj učinkoviti od delavskih, ker mar-sikdaj ne povzročijo nobene škode tistim, proti katerim so usmerjeni. Država oziroma oblast ne bo zaradi teh stavk utrpela nikakršne finančne izgube. Javna služba — nacionalno šolstvo — ne bo v nobenem primeru
prizadeta, ker bodo študentje nado-mestili izgubljeni čas do konca seme-stra. Utemeljeno se lahko sprašujemo, ali ni potem tak štrajka povsem steri-len. Toda videli smo že, kako koristne so bile študentske demonstracije in nost. Določene oblike štrajka imajo lahko ne samo dolgoročen vpliv, am-kakšen vpliv so imele na najširšo jav-pak cedo lahko takoj učinkujejo.
Da bi to dosegli, mora imeti štrajk eno od naslednjih oblik: bodisi da je na začetku povsem neomejen (kakor je bilo lani, ko so stavkali učenci sred-njih šol), bodisi da prekine in onemo-goči vse delo, dokler je to potrebno. Prekinitve lahko zajamejo obdobja iz-pitov (tako bi univerzi onemogočili, da bi na njej diplomiralo običajno število študentov), kar bi imelo kata-strofalne posledice in prisililo vlado, da popusti, ali da odstopi. Toda to obliko stavke bi bilo zelo težko ure-sničiti. Izguba celega leta bi bila za veliko študentov finančno nevzdržna. Toda enak cilj lahko dosežemo na drug način: z neko vrsto krožne stav-ke, ki naj bi povsem dezorganizirala univerzo in kar najmanj škodila vsa-kemu posameznemu študentu — ude-ležencu stavke. Vlada, potisnjena v neugoden položaj, ko ne bi mogla ure-diti organizacije univerze, bi morala bodisi popustiti v celoti, bodisi delno ali pa intervenirati s policijo (toda te-daj se ne bi mogla več imenovati za demokratično).
ZELO KRITICEN ASPEKT!
V Vzhodni Nemčiji so pred nedavnim predvajali znaui poljski fiim Mati Ivana Angelska. Kritika v časopisu Neues Deutschland in lokalnem tisku je bila zelo pohvalna. Toda študenti naj bi film od-klonili, kakor piše asistent na univerzi v Leipzigu Hans-Jurgen Bastian v štu-dentskem glasilu Forum. Od časopisnih kritik se niso distancirali le bodoči drama-turgi in igralci, temveč tudi germanisti, medicinci in drugi. Avtor pisma v Forumu nato takole ocenjuje film: »Mati Ivana An-gelska nedvomno nudi fascinantne igralske
SLAVA NAŠE FILMSKE ZVEZDE
Madžarski mladinski list Mladina sveta je objavil članek o Bebi Lončar. Takole ga je pisec začel: »V mladosti je zmeraj delala tisto, kar se je zdelo nesmiselno, kar so ji branili. Prekinila je študij, za-pustila šolo. Brez potrebne izobrazbe je pričela igrati. čeprav je komaj poznala note, se je oprijela pevskih vlog na ne-kem beograjskem odru, S šestnajstimi le-ti je zapnstila starše in dom, se za dolo-čeno dobo preselila v drugo mesto, kjer je začela svoje samostojno življenje in je povsod zadovoljila, triumfirala in žela uspeh.
Tako je danes Beba Lončar ne samo naj-mlajša, ampak tudi ena od najbolj zna-nih jugoslovanskih filmskih igralk, ki ima že evropski sloves. Sama meni, da je nje-
na življenjska zgodba kratka kot davčna odločba ali telegram in je njena življenj-ska pot ravna in jasna, usmerjena k cilju.«
In ko pisec nato obširno opisuje njeno življenjsko pot in zavidljive uspehe (debi-tirala je z majhno vlogo v filmu Deveti krog, nato pa je nastopila v filmih Moda in ljubezen, Dva, Dr, Kmetje in v kopro-dukciji Dolge ladje ter sklcnila sedemlet-no pogodbo z ameriško proizvodno hišo »Columbia«), zaključuje: »Ta beograjska igralka je zdaj polna načrtov. Kajti dekle, ki je v začetku delala vse tisto, kar so ji branili, je dosegla uspeh, postala je zna-na igralka in krenila na pot svetovne slave.«
O sancta simplicitas!
dosežke in režijo, ki imponira. Toda v tej zasnovi bi film lahko z enakim uspe-hovi predvajali na Zahodu; avtorji so opu-stili pot socialistične umetnosti. že sama izbira snovi je problemaiična.
V Savo vodo nositi pomen\ danes v neki socialistični deželi razkrinkati samostan-sko življenje kot nečlovesko. Kdor izbere tako snov, se odloča enostavno v nasprot-ju s časom, ker pušča vnemar bistveno najnujnejša nacionalna in socialna vpra-šanja sedanjosti. Gotovo pa ima ta film velike aspiracije, da bi bil družbeno in versko kritičen! Ravnanje junakov so na-mreč psihologizirali in erotizirali, hkrati pa dehistorizirali do stopnje, ki daleč pre-sega notranje potrebe zaprte in pregrete samostanske atmosfere. Zapostavili so splet socialnoekonomskih odnosov, ki šele sploh omogoča, sprošča in osmišlja rav-nanje Ijudi. Scenarista, re&iserja in ver-jetno tudi že pisatelja je zanimalo izključ-no nedružbeno pojmovana in predstavlje-na zasebnost; s tem so takorekoč zavrgli vse družbeno-krilične možnosti. Prav tu tiči ob potenciranem zanimanju za mor-bidnost zgrešeno estetsko odločanje, pred katerim je dolžna svariti vsaka kritika, ki si je v svesti svoje odgovornosti. V fil-mu Mati Ivana Angelska gre predvsem za čustvovanje in ravnanje bolnih Ijudi. Ko-mur je dana možnost, da se pred mno-gimi tisoči z vso odgovornostjo s svojim delom izpostavi bodisi kot filmski ustvar-jalec bodisi kot kritik, ta naj bi imel v sebi toliko človeškega takta, da bi odklo-nil sne?nanje bolesenskih ekscesov. Gotovo, bolezen ni nobena sramota in tudi sploh ni več dru&beno pogojena. Vedno pa je poseganje v bolnikovo intimno sjero stvar diskretnosti, ki jo zaupamo edino zdrav-niku. Bržčas bodo na&i moderni romantiki v kratkem odkrili človeštvo pod odejo«.
MADŽARSKA: DELOVNE  AKCfJE
Mladinske prostovoljne delovne ak-cije se bodo pričele 28. junija. Prijav-Ijanje v delovne brigade je že končano. Po prvih podatkih se je letos prijavilo znatno večje število mladine kot pa je na razpolago prostora. V Hanszag in na druga državna posestva bo odšlo 26.700 mladincev in mladmk. V prp-stovoljnih delovnih taboriščih komu-nistične mladine pričakujejo tudi mla-dino iz inozemstva. Pri modernizaciji železniške proge v Szankanu bodo de-lali mladinci in mladinke iz 20   držav.
GRČIJA: KOKGRES ŠTUDENTOV
V Atenah se je 11. maja pričel kongres nacicnaine unije gršikih študentov. Na njem bodo razpravljali o aktnainih na-logah grškega študentovskega gibanja. KongTesu prisostvuje 180 delegatov, po-leg njih pa še predstavniki študentskih organizacij Alžirije, Bolgarije, Cipra, Romunije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Združenih držav, Zvezne republike Nemčije, Izraela in drugih dežel. Nav-zočd so še zastopniki Mednarodne zve-ze študentov IUS in Koordinacijskega
|   sekretariata   nacionalnih   unij   študen-
|   lov  (COSEC).
1 SZ: SAMOODLOČBA I CIPRČANOV
1      Predstavniki    Združene    organizacije
|   demokratične  mladine  Cipra  (EDON),
j   grškega Lambrakisovega demokratične-
|   ga mladinskega   gibanja   in   komiteja
|   rnladinskih organizacij Sovjetske zveze
=   smatrajo, da se ciprski problem lahko
jj   reši samo,  če ciprskemu Ijudstvu pri-
jj   znajo   neodtujljivo   pravico   do   samo-
1   odločbe, če se odstranijo tuja oporišca
1   in umaknejo tuje vojaške sile.
1      Predstavniki omenjenih treh mladin-
I   skih organizaeij so se sestali v Moskvi
1   ob priliki priprav na Svetovni mladin-
1   ski forum.
1 FIUPINI: POUCIJSKA 1 URA ZA MLADINO
j§       Oblasti so v Manili uvedle policijsko
1    uro za mladino in to ob devetih zvecer.
1    Ta ukrep je bil potreben, da bi taJo
E   zmanjšali  prestopke  mladoletnikov.  V
1    prvi noči po uveljavitvi tega- ukrepa je
|   policija v  priporu pridržala  140  mlfi,-
I    doletnikov. Večino so priprli zaradi tfi-
1    ga, ker so spali po pločmkih in ker
I   so prekršili policijski odlok. Nekatere
i   so   spustili   domov   po   posredovanju
f§    staršev.
I NIGERIJA:
1 DEMONSTRACIJE
i      Več   kot   dva  tisoč  študentov,   med
1   kater;mi so nekateri nosili transparen-
jj   te z napisom »Vervooerd na ve^ala« je
I   sodelovalo  na  mirnih  demonstracijaJi.
i   Predsednik nacionalne unije nigerijskih
I   študentov   je   namestniku   britanskega
1   visokega    komisarja    in    ameri$kemu
I   konzulu izročil pisma, v katerih pozi-
1   vajo   obe   drzavi   k   uporabi   ekonom-
i   skih sankcij proti Južnoafriški zvezi.
TRIBUNA STRAN 13
INHEltS IN...
PIŠČALEIA
22-letni Frančišek BOLKA, absol-vent fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelka za tekstil, Je najmlajši zvezni košarkarski sod-nik  v državi.
Absolven je postal lani, ko je tudi napravil izpit za zveznega sodnika.
Franček oziroma čižek, kot mu pravijo prijatelji, je pričel igrati košarko pred 9 leti v Celju. V mla-dinskem moštvu ŽKK Celje je igral do leta 1959, nato pa se je poslovil od aktivnega igranja in je postal eden od nepogrešljivih uradnifa mo-či ža košarko; od Uini opravlja posle sekrctarja pri košarkarski zvezi Slovenije. Vse to zahteva se-veda mnogo časa in zaradi tega ima Bolka namen diplomirati Šelc pri-hodnje leto.
Q Na vprašanje, kaj najraje de-la v prostem času, je odgovoril, da si ogleduje vse športne prireditve in da zelo rad gleda prave, poštene športne borbe, vendar pa na igri-ščih le težko gleda grobosti igral-cev.
»Za druge stvari mi ne ostane več časa,« je še dodal in pristavil: »morda se bom, preden bom odšel v vojsko, le še poročil.«
9 Povej kakšen dogodek v zvezi s športom, ki ti je ostal najbolj v spominu.
»Bil sem na olimpijskih igrah v Rimu, in to je bilo zame nepozabno doživetje. Omenil bi 3e izlet s ko-šarkarskim moštvom Olimpije v Izrael.«
0 Kaj praviš o kvaliteti naše ko-šarke danes?
»Trenutno tako slovenska kakor tudi jugoslovanska košarka stag-nira. Vzrok za to stagnacijo je brž-kone iskati v menjave generacije, ki pa ne bo lahka.«
f Kdo bo letos državni prvak v košarki?
»Beograd ali Lokomotiva pri mo-ških in Trešnjevka pri ženskah.«
Q Kateri športni dogodek v bliž-nji prihodnosti najtežjc pričakuješ?
»V začetku junija bodo igrali v Ljubljani trcnutno najboljši igralci košarke na svetu — selekcija igral-cev ameriške profesionalne košar-karske Hge. Tcdaj bodo še tako iz-birčni ljubitelji košarke praiv gotovo priSli na svoj račun.«
9 Tvoje mnenje o udejstvovanju študentov   v   športu?
»študonti bi se morali bolj akti-vizirati v našem športnem življc-eju. saj imajo za to lepše možnosti kot  nekdaj.                          T. Z.
TRIBUNA STRAN 14
Orientacijski šporf za študenfe
Ceprav je bila orientacija v prostoru že od nekdaj vsakdanja človekova potreba, pogosto tudi življenjskega pomena, mu je vsaj v začetku pri tem pomagal njegov nezmotljivi orientacijski čut, kakršnega še danes srečamo pri naciviliziranih ljud-stvih. Kulturnemu človeku je ta čut zamrl, zato si je pomagal z opazovanjem nekaterih prirodnih pojavov in kasneje z vedno popolnejšimi tehničnimi sredstvi. Zato prav gotovo ni slučajno, da se v, no vejšem času vse bolj uveljavlja orientacij-
ski šport. športno prelevitev te dejavnosti je začel na švedskem leta 1918 major Er-nest Killander, od tu pa se je širila preko skandinavskih v ostale evropske države. In tako počasi prevzemajo orientacijski šport tudi pri nas in bo gotovo kmaiu postal privlačno razvedrilo in tekmovanje za tisoče naših športnikov, še posebno za mladino, ki bo v neposrednem stiku s pri-rodo spoznavala in še bolj vzljubila svo.io ožjo domovino. Kljub vsemu pa se ta šport, razen med
Medfakuitefno prvenstvo v odbojki
V  petek, 8. maja, je  biio na odbojkar-skem igrišču v študentskem naselju prven-stvo fakultet v odbojki, za katerega je bilo prijavljcnih osem ekip. Na igrišče so pri-šle le štiri ekipe, ki so se potem potego-vale za letošnjega medfakultetnega prvaka. Zaradi slabe udeležbe so morali spremeniti tudi sistem tekmovanja, ker bi po prvot-nem  žrebanju  prišla  filozofska  fakulteta brez borbe v finale. Za tekmovanje so se prijavile  naslednje  fakultete:  medicinska, VŠTK,  filozofska,  fakulteta  za  gradbeni-štvo  in  arhitekturo,  biotehniška,  pra\Tia, FNT   in   lanskoletni   prvaki   —   Strojniki. Od teh se tekmovanja niso udeležili bio-tehniki, pravniki, FNT in strojniki. Izosta-nek bi lahko opravičili le biotehnikom, ki so bili v tem času na agronomiadi.
V  prvi tekmi med medicinci in visoko šolo za telesno kulturo  bi  prišlo  skoraj do majhnega presenečenja,  saj  so medi-cinci prvi set odločili v svojo kofist, prav tako bi kmalu tudi drugega. Fizkulturni-kom je šele v zadnjem in odločilnem setu uspelo,  da  so  igro  odločili  v  svojo  ko-rist.   Posamezni   seti  so   bili:   15:11,   8:15 in 12:15.
Tudi gradbeniki so imeli v ekipi filozof-ske fakultete enakovrednega nasprotnika, ki bi z malo več sreče lahko tudi zmagal in se tako uvrstil v finale. Tekma se je končala z rezutatom 2:1 v korist gradbe-nikov (7:15, 15:11, 15:8).
Tekma med novim prvakom fakulteto za gradbeništvo in arhitekturo ter visoko šolo za telesno kulturo je bila nezanimiva in neborbena. Gradbeniki so bili z izraziti premoči in so brez težave premagali ne-
borbene fizkulturnike z 2:0; prvi set se je celo končal z najvišjirn možnim rezul-tatom 15:0. Za finale lahko trdimo, da ni bil na dostojni višini in bi filozofi prav gotovo bolj zaslužili, da se uvrste na drn-go mesto, kot pa visoka šola za telesno kulturo. Pomanjkljivost prvenstva je bila tudi v tem, ker niso igrale posamezne ekipe drugo z drugo, kajti le tako bi bil lahko vrstni red ekip realnejši.
Kot na medfakultetnem prvenstvu v ko-šarki, se je tudi na prvenstvu odbojke pokazalo, da čas tekmovanj za izbiro no-vih prvakov ni primeren, saj je zanimanje zanje proti koncu predavanj čedalje slab-še in bi bilo dobro, da bi se ta tekmovanja organizirala že prej; pa čeprav pozimi v dvoranah. Razen tega na teh prvenstvih ne zasledimo tudi najboljših športnikov, ki so v tem času preveč preobremenjeni s tekmami v zveznih in republiških ligah, s tem pa tekmovanja izgube dokaj svoje zanimivosti.
Ob koncu prvenstva v odbojki so sssta-vili ekipo univerze, ki je v prijateljskem srečanju premagala ekipo vojne akademi-je z rezultatom 3:1 (15:7, 15:8, 4:15, 15:12). Najboljši igralec je bil član Ljubljane Ja-nez Nučič, vse tekme pa je zelo dobro sodil Alojz Hvala.                     M. Mate
nekaterimi taborniki, na ljubljanski uni-verzi nikakor ni mogel udomačiti. Zatega-delj jc tem bolj razveseljiv sklep športne-ga društva na medicinski fakulteti, M ja sklenilo postati torišče nadaljnjega šir-jenja tega športa med študente. Pred do-brim tnesecem je prof. Janez Bergant, ki vodi telesno vzgojo medicincev, pričel z daljšim serninarjem, ki bo pristašem te-ga športa v obliki teoretičnih predavanj in praktičnih vaj na terenu dal osnovno izobrazbo, od udeležencev, ki jih je vedno več, pa se pričaku.je. da bodo postali pro-pagatorji orientacijskega športa na svoji in ostalih fakultetah.
Da truct ne bo zaman, potrjuje vabilo mednarodne zveze za orientacijski šport, ki ga je športno društvo pred dnevi pre-jelo. V drugi polovici septembra bo na-mreč v švici v okolici Berna veliko tradi-cionalno mednarodno tekmovanje, katerega se bo na stroške prirediteljev udeležilo tudi deset medicincev, ki bodo uspešno končali seminar. Ker na tekmovanju vsa-ko leto sodeluje vrsta novih držav v tem športu, bo prve dni ob Z°nev~knm ie^ru za udeležence, ki prvič sodelujejo, poseben seminar.
Pred dnevi smo imeli priložnost na enem izmed večerov seminarja videti film iz lanskega tekmovanja, ki je bilo na švedskem in priznati je treba, da vlada med medicinci za ta novi šport vse večje navdušenje, ki zagotavlja, da si bo tako počasi utrl pot na celotno ljubljansko uni-verzo. Ker je interesentov za tekmovanje v švici veliko, bo ŠD že ob priliki izleta v Rimske toplice izvedlo izbirno tekmova-nje, s katerega se bodo najboljši in pa tisti, ki bodo zadostili še nekaterim do-datnim pogojem, udeležili tekmovanja v švici. Prav od teh pa pričakujemo, da bodo z izkušniarm s ^n-                        ••
vanja v prihodnjem letu poskrbeli za na-daljnji razvoj orientacijskega športa med študenti.                                 S. RUTAR
Bikila Abebe
,,lj'uhi" revščino
VABIMO VSE UDELEŽENCE MED-FAKULTETNIH    TEKMOVANJ     V
V   ŠOLSKEM  LETU  1963/64  V  DI-SCIPLINAH:   ŠAH,   NAMIZNI   TE-NIS,   SMUČANJE,   KOŠARKA,  RO-KOMET,   STRELJANJE   Z   ZRAC-NO    PUŠKO,    KROS,    ODBOJKA, NA   SVECANO   PODELITEV   PLA-KET     ZMAGOVALCEM     IN     NA RAZGLASITEV   NAJBOLJŠE   ŠTU-DENTSKE   ŠPORTNE   ORGANIZA-CIJE   NA   UNIVERZI   V   SOBOTO, DNE  23.   MAJA   1964,   OB  18.  URI
V   DVORANI UO ZŠJ — POLJAN-
SKA  6  (PRITLIČJE). ZVEZA   ŠTUDENTSKIH   ORGANI-ZACIJ   ZA   TELESNO   KULTURO.
Eden nafboljšth tekačev vseh časov Fi-nec Paavo Nurmi še dams trdi, da mora tekač, ki hoče biti dalj časa med nafbolj-šimi na svetu, živeti skromno. To sporno mnenje Nurmija se povsem ujema z živ-Ijenjepisom Etiopca Bikile Abebe, zmago-valca maratonskega teka z zadnje olimpi-ade v Rimu.
Abebe resno trenira in se pripravlja, da osvoji letos v Tokiu že drugo zlalo meda-Ijo v teku, dolgem 42.146 metrov in tako postane prvi človek, ki si je v tej klasičnl olimpijski disciplim dvakrat pribo?-il zma-go, oziroma osvojil dve zlati medalji.
Osebni čuvar etiopskega cesarja Selasija je nedvomno eden tistih olimpijskih zma-govalcev iz Rima, ki je najmcmj spremenil način svojega življenja, čeprav mu je nje-gov gospodar po vrnitvi dal priložnost za to. Bikila Abebe, ki je danes star 32 let, je vilo, ki so mu jo podarili kot priznanje za veliki uspeh, že po kratkern času biva-nja v njej zapustil in jo dal v najem. Da-nes žiiti v istem okolju kot pred leti: v
siromašni četrti, kjer se obdan od prijate-Ijev in psov ter drugih živali zelo dobro počuti.    Po   vsakodnevni    vojaški  službi, medtem je napredoval do narednika, ^plri — še nekaj ur v popravljalnici avtomobilov^ za konec dneva pa »odteče« še precej kilott metrov svojega treninga.  Bikila  je v Ri-mu tekel bos, v Tokiu pa bo startal obut, kajti ni pozabil grobih kamnov na cesti, ki so precej prizadejali njegovim nogam. Trajalo je tedne, da so se mu stopala, ra-njena  na  rimskih  cestah, znova  zacelila. Od tedaj naprej je prevzel evropski način, to se pravi, teee obut.
Njegov trener je, kot že pred 4 leti tudi še danes švedski Finec Onni Niskanen, ki je bil po nalogu mednarodnega rdečega križa za nekaj časa iposlan na Bližnj vzhod.
In njemu, tako zatrjuje Bikila sam, se ima tudi največ zahvaliti za svoje velike uspehe, katerim bi letos oktobra v Tokiu rad dodal še enega — največjega in se potem poslovil od športa.
Smučarska sezona je za letos končana, za   njen   zaključek   pa   so   športni   novinarji
vsega sveta oziroma mednarodna novinarska   zveza   za   velike   uspehe   v   letošnji   ziml
pretekli  mesec  odlikovali  Francozinji,  sestri   Marielle   (levo)   in   Christine   Goitschel
z njihovo najvišjo trofejo: »zlato smučko«.
Morda še ne veste, da...
... sta Angleža Grammy Dingle in John Righby postavila nov sve-tovni rekord v igranju namiznega tenisa. Neprekinjeno sta pošiljala belo žogico preko mrežice celih 36 ur in 49 minut. S tem sta potolkla stari rekord za dobre tri ure.
Oba, Dingle in Righby, sta stara 18 let in sta študenta. Med igra-njem pa sta izmenjala kar 20 na-sprotnikov.
... da sestavljajo skoraj v vseh državah lestvice najboljših nogo-tnetnih strelcev. Tisti, ki da skupno največ golov, je na koncu ligaške-ga tekmovanja nagrajen s posebno nagrado. ki v Italiji ni majhna, toda na italijanski listi najboljših strel-cev prve nogometne lige ni najti nobenega domačina. Nekaj kol pred koncem tekmovanja so na vrhu trf-je uvoženi nogometaši, in sicer: Danec Nielsen, ki igra za moštvo Bologne in z 20 zadetki vodi pred Svedom Hamrinom, katerega pla-čuje Fiorentina in je zadel v črno 19-krat ter pred Brazilcem Viniziu-sem, ki je bil 14-krat uspešen za barve nogometne enajstorice Lane-rossi.                                    T.  Z.
LOVCI
NA ZVEZDE
Na nebu so sijale zvezde kot brezšteviU na odlikovanja na prsih starega, zaslužne-ga generala. Svetlejše so bile od odliko-vanj in teže dosegljive. Redkim se je po-srečilo, da so jih osvojili. Ti izbranci so bili pesniki, ki so kot pobegli psički blo-dili med zvezdami in puščali za sabo zlato sled svojih stopinj. Nebo je bilo poetom bolj domače kakor njihova rodna mesta. Zvezde so služile pesnikom za kandelabre na cestah neba. če bi pesniki cenili od-lUcovanja, bi si na prsi pripeli zvezde. Bolj so uživali, kadar so gledali zvezdo-kandelaber,   kakor  pa  zvezdo-odlikovanje.
Generali, ki so jim odlikovanja nekaj pomenila, so z zavistjo, skoraj s sovra-štvom, opazovali pesniške sprehode po ne-bu. Niso mogli razumeti, kako je mogoče, da pesnikov ne more premarniti rumena barva zvezd, barva, kakršno ima zlaio. S kovinskimi zemeljskimi zvezdami m-so bili več zadovoljni. Imeli so jih že to-liko, da niso vedeli, kam bi z njimi. Ge-nerali z brki in z monokli in z odliko vanji na prsih so se polakvmili nebesnih zvezd. Bili so že prestari, da bi se sami poganjali za zvezdami. še konje ao jezdili samo ob svečanih prilikah, na primer ob praznikih, drugače pa so se raje prepelja-vali v kočijah. V vojskah so imeli skoraj toliko vojakov, kolikor fe zvezd na nebu. Vojaki so morali ubogati vsaj generalov ukaz, kajti bili so brez imen, Generali pa so imeli imena in v zgodovinskih knjigah je pisalo: »To je storil general ta in ta. Tu je zmagal general ta in ta.« Vojaki so bili samo »vojska generala tega in tega«, ki je zmagala pod njegovim poveljstvom.
Generali so se zavedali, da jim po;'aki lafoko osvoje zvezde. Svojim namestnikom so naročili, . naj iz vseh vojska izberejo najboljše vojake: pogumne, neustrašene in take, ki ne bolehajo za vrtoglavico. Vedeli so, da plezanje v nebo zahteva Ijudi, ki se ne boje višin. Namestniki so izbrali najboljše vojake, kot da bi vestni trgovci tebirali najboljša jdbolka za izvoz. Gene-rali so uživali ob pogledu na cvet vojske, kot uživa navdušen zbiralec ob najboljših primerkih svoje zbirke: Ko so gledali svo-je fante, oblečene v svetle uniforme z bleščečimi ¦gumbi, jim je srce zaigralo v ritmu rodoljubne koračnice. Mladi vojaki so bili ponosni, ker so šli osvajat zvezde.
NELOJALNA KONKURENCA
OB&INSK
ZVE
3
Vsi so bili še nepokuarjeni in med njimi ni bilo nobenega intelektucdca (vsi intelek-tvMci so že pri širšem izboru izpadli). Vo-jaki so bili še pravi otroci: radi so imeli bleščeče stvari, posebno zvezde in sieklene kroglice.
Potem so generah dvignili svoje blešče-če palice (pri generalih je vse bleščeče) in najboljši vojaki, imenovani »lovci na zvezde«, so se prevndno kot potapljači na morsko dno podah v nebo. Plezali so po tenkih, srebrnih lestvicah (po kakršnih je v njihovih otroških letih plezal Miklavž). Njihove bele uniforme je pozlatil zvezdni prah in videti so bile kot generalske. Fča-sih je kdo omahnil z lestve in tovariši so gledali za njim vse datlej, dokler se ni izgubil v modrih meglicah. Taki prizori so jim bili všeč, ker so bili na nebu in tu je čtidovito, tudi padci. Ko so prišli do prvih zvezd, so jih sneli z neba in jih spravili v nahrbtnike. Potem so se tako dolgo vzpenjali v nebo, dokler niso napol-nili nahrbtnikov.
S polnimi nahrbtniki so se vrnili na Ze-mljo. Nihče fih ni opazil, ker nihče ni mi-slil, da nosijo zvezde v nahrbtnikih. Vso pot do vojašnice so peli. Pred generali so se postavili v vrsto in ti so opazili, da se jih ie vrnilo zelo malo. Toda, ko so iz nahrbtnikv stresli zvezde, so generali ob njihovem žvenketanju pozabili na vo-jake. Planili so po svezdah in si jih pri-tiskali na prsi. Potem so se »pomnili tu-di vojakov. Nasmejanih obrazov so veleli svojim  stražnikom,  naj  prineso  košare  s
kovinskimi zvezdami. Velikodušno so jih razdelili med vojake in jim dovolili, da so odšli domov.
Lovci na zvezde so ob večernih urah po-sedaii na balkonih svojih hiš in kudar je bilo jasno, so strmeli vanj in gledali, ka-ko novi lovci nabirajo zvezde za svoje ge-nerale. Kadar so se spomnili svojih kovin-skih zemeljskih zvezd, ki so jim jth dali generali v zameno za nebesne zvezde, so se otožno nasmehnili.
PETER BALOH
JUTRI BO PREPOZMO
—  Ali se je utrgal oblak ali se je podrl jez?
—  Solze so nas zalile. Organizirali smo namreč   festival   domačih   popevk!
PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE INVESTICIJSKE POLITIKE
— Ljudje, le sem! Zdaj bomo delili in-vesticije po pameti in vesti!
(Ekskluzivno za TRIBUNO)
Znano je, da so novinarji pra-vi tiči, ka-dar je treba najti kafcšen ekskluzivni ma-terial. če je trefoa, bo novinar intervjuval celo samega vraga. Naš list »Glas bulvar-jev« je še enkrat dokazal, da mu konku-renca drobi za petami. Oni sicer lovijo četnike in podobne atraiktivne osebnosti, intervjuvajo roorilce znanili gangstsrjev, to-L da do danes še niti enemu novinarju kon-kurenčnih listov ni uspelo dobitt ekskluiziv-rii material iz pekla. Že spet smo mi prvi! Naš sodelavec, od danes dalje uredmik Njuško Njuškalid je intervjuval enega od pravih prebivalceiv pekla, pravega vraga! Naj nas hudič vzame, če ne bo zaradi tega glavni urednik »Polnočnega lista« shujšal za tri kilograme.
Torej, da ne bi octlašali, pred nami je magnetofon s senzacionalnim razgovororn. Da bo intervju čimbolj identičen, vam bo-mo reproducirali posnetek našsga velikega reporterja. Da pa ne bi mislili, da smo si vse to izmislili, objavljamo tudi ilustracijo, na kateri se jasno vidi, kako se naš ured-nik razgovarja z rogačem.
Glavni urednik: »Spustite trak!« (zzazz, kvrcprs2zxyČ3qkvrcštrczzzzizfiuuu) Peklenski ropot. V ozadju je slišati staro popevko  »Da  djavo postoji  to  znam...« zzzzzkvrczzz. Naenkirat se zasliši glas re-porterja.)
Reporter: Dragi bralci! Nahajam se v pe-klu, nahajam se v peklu. Oglašam se vani iz p&kla, kamor sem, seveda, prišel samo po novinarskih. opravkih. Dragi bralci, tu-kaj je pekel, brrrr! Pekel deluje tako groz-no, jao, nikar rne ne zbadajte z ostmi, ko sem že vključil mikrofon. Dragi bralci, to-rej, rekel sem: pekel. Tukaj je tako grcz-no, da me spominja na rubriko »Borišče mišljenj« našega znanega lista »Teleprin-ter«. Na pomoč! Spajnetujte se, prosirn vas. Nikar se ne kompromitirajte pred stotisoči bralcev. No, tako. Sicer pa, če vas smem vprašati, ali ste vi pravi vrag ali samo delate v peklu takole honorarno?
Hudič: Heheheee (demonski smeh, seve-da). Kaj je to, honorarno? Pri nas delarno samo večno! (Peklenski smeh.)
Reporter: Kdaj pa greste potem v pokoj?
Hudič: Ko preteče 35 večnosti, videti pa je, da odslej po štiridesetih.
Reporter: Na zeimlji pravijo, da hudič V36 ve. Ali mogoče veste, zakaj preteklo zimo ni bilo zadosti kurjave?
Hudič (peklenski smeh): Vem, vern, pa še kako vein! V zadnjem času prihaja k nam čedalje v*č grešnikov, tako da mora-mo sestaviti kar dva grafikona en-sga pod drugega, da ne bi pripeljali v neprilike kri-vuljo porasta števila grešnikov. Ko je bog projektiral pekel, sploh še niso vedeli za
električni tok. (Bog je naredil pekel, a člavek je odkril vsa odkritja.) Po drugi strani smo morali povečati delovna mesta, ker smo plačani po učinku, po enoti irm-čenja. Pri tem smo se morali seveda ome-jiti na klasično kurivo, ker bog priznava samo tisto, kar je sam ustvaril. Kljub te-mu, da dobivamo velike količine kuriva — zaradi tega ga na zemlji primanjkuje ~ se včasih zgcdi, da ga zmanjka tudi nam. V tem primeru ne kurimo pad kotli tistih duš, ki tudi na zsmlji nisa mogle dobiti premoga in drv ali pa si ga niso imeie za kaj kupiti. (Ironičen smeh.)
Reportrr:   Kaj   pa   storite, kadar vam
zmanjkaoo velike količine kuriva?
Iludič (smeh): Potem prikazujemo greš-nikom televizijske filme o nebu (peklen-ski smeh) ali pa jim predvajamo popevke z jugoslovanslrih fsstivalov zabavne glasbe (smeh).
Reporter: Ste pa res okrutni! Tako pri nas ne kaznujejo niti satirikov. Saj res, kako pa je dol pri vas s satiro?
Hudič: Hudiča, nikar me ne sprašujte. Tudi jaz sern se nekdaj ukvarjal z njo En&ga sem zbodel z levim, drugega z des-nim rogom, tretjega sem potipal s trdim kopitom. Toda nekega dne so ss ogroženi spomnili in si nekako preko zvez nabavili blagoslovljeno vodico. Tako so me povsem onemogočili. (Deinonski smeh preide v ne-kaj podobno deinonskemu joku.)
Zlior hudičev: Nitd sam hudič ne more dolgo pisati satire!
Paja Kanižaj
CANKAR — SE VEDNO PREOSTER Udeležba kulturne javnosti na nedav-ni prireditvi v Operi je pokazala, da uho marsikoga še ne prenese vedno ak-tualnih resnic, ki jih je Cankar o svojih rojakih in zanje napisal pred pctdese-timi leti in več.
TELEVIZIJA NA POHODU
Tudi v skupščini so že ugotovili, da naša televizija prav počasi taca za našo stvarnostjo. Državljani, veselite se! Sa-mo še leto ali dve in že bodo tegobe neteleviziranih občanov in težave za te-levizijske studije zainteresiranih obča-nov in organizacij — premagane. Do ta-čas pa se vzgledujte — pri upokojencih.
OB  20-LETNICI  DRUŠTVA
NOVINARJEV SLOVENIJE
Govor tov. Ribičiča na zadnjem ple-numu CK ZKS je prva objavila zagreb-ška Borba. Objavljen je bil tudi v treh izdajah Dela. Zanimivo je, da je v Delu izpuščen odstavek, ki se nanaša na Per-spektive. Konsekvenca? Za najnovejša slovenska uradna mnenja o bivši slo-venski reviji lahko zvedo samo neslo-venski bralci.
KAKOR TI MENI, TAKO JAZ TEBI
Mnogi med nami so, roko na srce, v zadnjih mesecih lanskega leta prav težko oddali obljubljeni in podpisani znesek posojila za Skopje. Prav tako gredo zdaj tudi drugi strani obveznice iz rok.
PREDLOG
Pravijo, da ni denarcev za izgradnjo koprske želemice in naprav v luki. Ustanovimo delniško družbo malih lju-di, tistih, ki menijo, da bi se naložba denarcev v te stvari dobro obnesla. Zbe-rimo te denarce, uporabimo jih in videli bomo, kdo se bo zadnji smejal!
HOBBY — GEOGRAFIJA
V TV klubu smo gledali spominke z afriške turneje po Egiptu, Izraelu in Libanonu! Včasih bi bilo dobro kakšno oddajo spet malo pripraviti, kajne?
NOVE DEFINiCIJE iZ NAŠIH PODJETIJ
PREMIJA — pogon&ko gorivo mno-gih uslužbencev
SESTANEK    IN    DISKUSIJA   -eksperimentirainie v sobi tišine • BLAGAJNIK - lahko pokvarljivo blaffo. Priporočamo hrambo na hlad-nem in temnem prostoru
DELAVSKI SVET - ventilator, za-dolžen za rotaciio
PROTEKCIJA - kvalifikacija rod-binskega izvora
TELEFON — sredstvo za zveze med priiatelii in sorodmki
iz naše kulfure
Zakaj ne igraš tako, kot je napisano? Zato, ker se takole lepše slišij
SLAVISTI V BELI KRAJINI
V zaeetku prejšnjega tedna so slavisti filozofske fakultete napravili dvodnevno ekskurzijo v Belo krajino. Na svoji poti so si ogledali kulturne znamenitosti te naše obmejne pokrajine, zanimali so se za dialektološke posebnosti teh krajev ter si ogle-dali znamenite kraje iz NOB.
Dalj časa so se zadržali zlasti v Dragatušu, kjer ,je hodil v šolo pesnik Oton Župan-čič. Ob tej priložnosti so imeli v tem kraju literarni večer, ki je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so se študentje spomnili našega velikega duha Otona Župančiča ter z veznim tekstom in z interpretacijami nekaterih pesmi navdušili mlade poslušalce dragatuške osnovne šole. V drugem delu pa so brali svoja dela mladi ustvarjalci. Po končanem literarnem večeru so domačini pripravili majhno presenečenje; gostom iz Ljubljane so pripravili vcč kot polurni program belokrajnskih plesov in pesnii. Priznati ntoramo, da je bil sprejem v Dragatušu res prisrčen in topel.
Nič manj prisrčno pa so študente sprejeli tudi v rojstnem kraju Otona Zupančiea, v Vinici. Ker se je program v Dragatušu nekoliko zavlekel, so šolarji iz oddaljenili vasi čakali skoraj tri ure, da so lahko prisostvovali literarnemu večeru. Zbrali so se v svo-jem kulturnem domu, ki je bil tislega dne skoraj pretesen. Nato so si slavisti ogledali rojstno hišo Otona Župančiča in se pogovorili o raznih stvareh s prijaznimi domačini. Mnoge pa je pot zanesla tudi ob čudovite bregove Kolpe.
Zvečer so se študentje vrnili v belokranjsko metropolo — Črnomelj, kjer so imeli literarni večer za gimnazijce. Mladim poslušalcem so se slavisti - literati predstavili s svojimi proznimi in pesniškimi sestavki, katerim so dijaki z zanimanjem sledili in jih terau primerno tudi nagradili s ploskanjem. Naslednjega dne pa je imel profesor slavi-stikc Franc Jakopin razgovor z dijaki zadnjih dveh razredov gimnazije o študiju v Ljubljani. Vendar se bodoči bruci niso zanimali samo za možnosti študija v Ljubljani, temveč tudi za subvencije, samopomoč, za študentske domove, posojila...
Naslednjega dne so si slavisti ogledali še Crnomelj, zvečer pa so zapustili prijazno Belo krajino, ki jih je toplo in prisrčno sprejela. Ob tcj priložnosti bi še poudaril vse razumevanje 'občinskega odbora SZDL črnomelj, ki je študentom slavistike vsestran-sko pomagal in jim tako omogočil, da so si ogledali te kraje, domačinom p_a, da so slišali toplo umctniško besedo.                                                                    M. Mate
Oan nilmlosti je pred vrati. Mladina — poscbno pa še študenti — se bodo v teh ineh odpravili na izlete v najrazličnejše 'sraje. Eni z avtomobilom, drugi z vlakom; aajveč jih bo seveda odšlo veš. Nekateri že pridno pripravljajo svoja kolesa. Za-radi tega ni čudno, da je podobnih prizo-th\, od katerih je enega ujela naša ka-nera, v zadnjem času v Študentskem na-»elju vedno več.
VESTI Z AG
—  Danes vrača obisk glasbeni licej »Jacopo Tomadini« iz Vidma. Na spo-redu so dela Vivaldija, — koncert v g—molu F. XII. št. 3, Tartinija — prva ižvedba na novo odkritega koncerta za. violino in godala v E—duru, Martucci-jd — Notturno, Cimarose — uvertura k operi Tajni zakon, Haydna — sim-fonija št.   104   v  D—duru   (»London-ska«), Koncert bo nocoj, 20. maja ob 20,15  v veliki  filharmonični  dvorani. Ljubitelji glasbe vabljeni!
—  Akademija za glasbo bo imela v juniju in oktobru izmenjalne koncerte z Visoko glasbeno šolo v Kolnu in s konservatorijem v Vzhodnem Berlinu. V Kolnu bodo predstavljali našo aka-deniijo slušatelji Zdenka Novak, mez-zosopranistka Eva Novšak, harfistka štefica žužek in vlolončelist Franjo šilec. Izvajali bodo dela naših sklada-teljev — Lipovška, Ravnika,  šivica, Srebotnjaka,   škerjanca —   in   tujih komponistov — čerepnina, Debussyja in Manuela de Falle. To gostovanje bo po vsej verjetnosti še v letošnjem štu-dijskem letu, izmenjava z Vzhodnim Berlinom pa bo jesent. Spored zanj še ni natanko določen.
— JPrejšnjo nedeljo je v okviru Maj-skega festivala  študentov v Zagrebu gostoval   v   dvorani   Istra   orkester Ijubljanske akademije za glasbo. Kon-cert so naštudirali mladi dlrigenti Lov-ro Arnič, Kristijan Ukmar, Josip Mag-dič, Tomislav šopov in Milivoj šurbek. Zagrebški glasbeni kritiki so zelo ugod-no ocenili kvaliteto dirigentov, solistov in  orkestra.  »Koncert Akademije za
glasbo iz Ljubljane zasluži posebno pozornost kot revija resnih dosežkov na področju umetniške pedagogije najvišjega nivoja« (Vjesnik). Program, ki je obsegal Rossinijevo uverturo k operi Viljem Tell, dve ariji — iz oper Ples v maskah G. Verdija in Knez^ Igor A. Borodina — s solistom Jozetom černetom, koncert za flavto in orke-ster mladega Josipa Magdiča s soli-stom Muamerjem Kulukčijo, Simfonič-ne variacije za klavir in orkester s so-listko Tatjano Bajželj in Klavirski koncert Camilla Saint-Saensa s solist-ko Nevenko Hohnjec, je bil prav go-tovo dovolj privlačen, da bi bilo lah-ko več obiskovalcev. Morda je krivo to, da je bilo isti večer še nekaj dru-gih prireditev, vendar je bilo za Za-greb kljub temu publike odločno pre-premalo.                                    IGY
7. in 8. maja so bili šlipendisti sklada Borisa Kidriča na strokovni ekskurziji na
Gorenjskem. Ta, že tradicionalna akcija, Ki jo finaneirajo štipendisti s članarino in sklad z dotacijo, sodi v eno izmed vej. dejavnosti kluba štipendistov B. Kidriča. Poleg sodelovanja z organi sklada v za-devah podelitve, višine, trajanja štipendij, zaposlovanja itd., so namreč obiski raznih znanstveno-raziskovalnih organizacij, pre-davanja o raziskovalnem delu, ogledi in razgovori v proizvajalnib organizacijah, drugo bistveno področje dela kluba.
Namen ekskurzije ni bil samo poslušati predavanja predstavnikov posameznih obiskanih organizacij, ampak razgovor, po-stavljanje vprašanj in tez o situaciji in problemih stroke, kakor tudi o specifičnih problemih posameznih organizacij. Zato so se štipendisti na obisk tudi pripravili in je bila tako dosežena primerna raven raz-govorov v kmetijskem kombinatu Kranj, Plamenu Kropa, gozdnem gospodarstvu Bled, Gorenjki v Lescah, Peko v Tržiču in v bolnišnici za TBC na Golniku.
Taka oblika dejavnosti se je pokazala za zelo koristno, saj nudi študentom fa-kultet, ki nimajo tesnejše zveze s prakso, možnost pogleda v funkcioniranje naših gospodarskih   in   drugih   instiucij.
NOVI SAD — V nedeljo, 10. maja, je bilo v Cortanovcih pri Novem Sadu v organizaciji Počitniške zveze novosad-ske univerze veliko zborovanje študen-tov iz Novega Sada, Subotice in Beo-grada. Udeleženci so tekmovali v naj-različnejših športnih panogah, in sicer v okviru fakultet in v okviru različnih univerzitetnih centrov. Pri organizacijl vseh teh tekmovanj je sodelovala tudi Zveza študentskih športnih organizacij iz Novega Sada. Razen tega so tekmo-vali tudi v postavljanju šotorov, orien-tactjsikem pohodu in raznih drugih za-bavnih tekmovanjih. Zborovanje so zaključili s krajšim kulturnim progra-mom in zabavno prireditvijo, na kateri so zmagovalcem podelili posebne na-grade.                          ""*
Studeutskl
ZAGREB — Fakultelni svet medicin-ske fakultete v Zagrebu je izdelal pre-dlog za sprejemne kriterije, ki bodo stopili v veljavo že z novim šolskim letom, ker so ugotovili, da na učnl us-peh vpliva več faktorjev, npr.: ka-pacitete fakultete (manjše število vpi-sanih — boljši uspeh), uspeh v srednji šoli in metodika sprejemnih Izpitov. Tako bodo v bodoče naredili pri vpisu za vse kandidate posebno rang listo, po kateri bo določeno števUo gimiiazij-cev tudi sprejeto. Pri rang lestvici bo-do upoštevali: skupno uŽno oceno v zadnjih dveh letih srednje šole, spre-jemnl izpit, ki bo po novem programu
v oblikl testa iz fizike, kemije in bio-logije; da pa bi čim realneje ocenili sposobnosti za študij posameznih kan-didatov, bodo uvedli še poseben preiz-kus v obliki branja zahtevnejših tek-stov, za katera bodo morali v poznej-šem razgovoru dokazati, da so jih ra-zumeli. Kandidati brez srednje šole bo-do morali poleg uspešno opravljenega sprejemnega izpita, ki bo poleg gor-njega obsegal še materin jezik, imeti še vsaj štiri leta službe v zdravstvu. Koristna novost bo prav tako sklep, po katerem bodo morali vsi novo vpi-sani medicinci, ki se niso vsaj dve leti učili latinščine, najkasneje v treh se-mestrih napraviti tudi izpit iz tega za medicinca prepotrebnega jezika.
naii dani
SARAJEVO — Pred dnevi je gosto-Val v Sarajevu kot gost akademskega kulturno umetniškega društva »Slobo-dan Princip-Seljo« akademski orkester iz Sofije, ki je za sarajevske študente -uprizoril dva uspela koncerta. Občutek zanosa in ljubezni, s katerim so bol-garski študentje pristopili k interp«ti-ranju del Bacba, Mendelssohna, Saint-Saensa, Stojanova, je ovrgel mnenje, da je resna glasba rapostavljena v glasbenih občutkih mladih, — dijakov in študentov, kar je bilo posebno v zadnjem času precej čutiti. Orkester, ki so ga na koncu poslušalcl navdušeno pozdravili, se odlikuje po izredni mu-zikalnosti, resnosti pristopa k glasbe-nemu partu, iskanju miselne globine glasbene umetnosti in njegovih Ia,stno-sti, mladostne moči in temperamenta inteiTpretiranja.
POSVETOVANJE 0 LETOVIŠČIH
Pred dnevi je bilo v Celju na pobudo izvršnega odbora Počitniške zveze Slove-nije posvetovanje o delu letovišč, na ka-terem so se zbrali vsi vidnejši iunkcionar-ji v naši republiki, ki delajo na tem pod-ročju. Prvi dan so razpravljali o napakah pri dosedanjem delu in o smernicah, ki naj bi bile vodilo pri delu v letošnjem letu, tako da bo mladini zagotovljen res cenen in kvaliteten oddih. Sklenili so, da izboljšajo kulturno-družbeno življenje in higienske razmere v taborih, za vse bo-doče uprave letovišč pa bodo priredili poseben seminar, da bo delo potekalo ne-moteno  in  pravilno.
Drugi dan so govorili o ideji, ki se je rodila kot posledica dejstva, da bodo mo-rali že letos dve letovišči zaradi prodora komercialnega turizma zapustiti svoje do-sedanje lokacije, da bi sredstva vseh slo-venskih mladinskih letovišč združili in zgradili na primernem kraju skupno cen-tralno letovišče s trdnimi objekti za vso slovensko mladino. Ker kaže, da je zaen-krat najprikladnejše letovišče okraja Ma-ribor na Cresu, so skleniii proučiti vse možnosti, ki obstajajo, da bi pričeli prav tu z gradnjo centralnega letovišča. Pri-pomniti pa je treba, da v ta kompleks ver-jetno ne bodo vključeni Celjani, ki vidijo perspektivo v poslovnem sodelovanju s taborom beograjske univerze »Goranom« v Makarski, čeprav je verjetno, da v na-daljnji gradnji ne bodo mogli enakopravno sodelovati. Kolikor pa bi uspeli, bo tako od prihodnjega leta dalje slovenska mla-dina letovala ali v Makarski ali pa v skupnem slovenskem taboru.ki bo predvi-doma na Cresu, ali pa morda v Puli na lokaciji sedanjega tabora kranjske obči-ne. Posvetovanje je vzbudilo velika zani-manje, saj ga je snemala celo RTV Ljub-2Jana-                                              S. R.
AKADEMIKOVA PROSLAVA
Študentovsko kulturno umetniško dru-štvo Akademik pripravlja proslavo dneva republike, ki naj bi bila izvedena v Ljub-ljani, Mariboru in Celju. V ta namen so že v maju ustanovili pripravljalni odbor, ki je setavljen iz pred.stavnikov društva, uni-verzitetnega odbora, CK ZMS, Tribune in Problemov.
Proslava naj bi z nekonvencionalnostjo prinesla dosedanjim organizacijam proslav pri nas nove momente, v katerih naj bi bilo poudarjeno zlasti doživljanje mladih ljudi in njihov odnos do dela.
Zagotovljena so že sredstva, ki jih bo prispeval glavni odbor SZDL; prvi pred-računi kažejo, da bo proslava stala od 10 do 15 milijonov dinarjev, kar v dolo-čeni meri kaže na velikopoteznost načrta.
Osnutek proslave bo sestavil organiza-cijski odbor, končno literamo obdelavo pa bodo dobili sodelavci Problemov in to-variš Janez Vrhunc, režiser Mestnega gle-dališča. Kot izvajalci bodo nastopili člani kulturnih skupin Akademika, obeh akademij in po pbtrebi tudi profesionalci.
iribuna
TRIBUNA - list slovenskih študentov - Za univerzitetni odbor ZŠJ izdaja izdajateljski svet - Ureia uredniški odbor — Glavni urednik Drago Mir«šič ~ Odgovornj urednik Ivan Kreft - Uredništvo in uprava Tribune Poljanska 6/II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608"-72 — Letna naro^nina 400 dinarjev - posamezen izvod 20 dinarjev - Roko« pisov in fotografij ne vračamo. - Tiska padjetje Delo, Ljubljana, Tomšičeva 1, tel. 32-522. Poštnina plačana v gotovini.'