The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United-States of America Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (No.) 248 CHICAGO, ILL., SREDA, 28. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 28, 1932 LETNIK (VOL.) XLI DASI JE BLIŽNJA BODOČNOST PRECEJ NEJASNA, VEN-DAR PA JE SPLOŠNA EKONOM SKA SITUACIJA ZNATNO BOLJŠA KOT PRED LETOM DNI. — S SIGURNOSTJO SE PRIČAKUJE IZREDNO ZASEDANJE KONGRESA. Washington, D. C. — Splošni gospodarski izgledi, kakor ugotavlja neki ekonomski urad v £Tew Yorkju, so znatno boljši ob koncu tega leta, kakor so bili koncem leta 1931', vendar pa je pogled v najbližnjo bodočnost precej nejasen in negotov. Kar povzroča to negotovost, je v prvi vrsti politika, namreč, kako se bodo razvila pereča vprašanja, ki so zdaj na površju. Kakor bosta vlada in kongres reševala ta vprašanja, po tem, se pričakuje, se bo sorazmerno razvijala tudi ekonomska situacija. Na vsak način je pred nami doba neke negotovosti, v kateri bodo ekonomska vprašanja čakala, v kako smer se bo obrnila sedanja, zlasti pa še nova demokratska vlada, ki nastopi v marcu. Kakor se z gotovostjo pričakuje, bo novi predsednik kma- SUHAČEM SE NI UGODILO Zahteva suhačev, da bi se zavlekel predlog za pivo, je bila odbita od senatskega pravnega odbora. Washington, D. C. — Dasi je pretekli teden že kazalo,, da se bo predlog za pivo, ki je bil odobren od poslanske zbornice, "izgubil v senatu", ko je celokupni senat z večino glasov odredil, da mora iti predlog svojo navadno birokratsko pot, vendar obstoja še upanje, da bo prišel predlog na glasovanje v senatu, in sicer celo v prvih dneh meseca januarja. Pretekli petek je senator Bingham, vnet nasprotnik pro-hibicije, predlagali, naj pred- ORJAŠKA MOČ log za pivo pride takoj pred lu po svojem nastopu sklical iz-j celokupni senat, ne da bi moral redno zasedanje kongresa. Do-,Pre-> [ii skozi cenzuro juridič-mnevo za to daje v prvi vrsti !neSa senatskega odbora, kjer nesporazumevanje med Hoo-jbi se utegnil zavleči, da bi verjem in Rooseveltom gledejsploh ne Prišel na glasovanje v vprašanja vojnih dolgov. Ker|sedanJem zasedanju. Senatorji Roosevelt ni voljan sodelovati j Pa so z 48 Proti 23 pasovom ta s sedanjo vlado v polnem 0b-;Predl°£ zavrnili in tako je mo-segu, ker si hoče pač ohraniti;rala zadeiva romati v pravni od- proste roke za svoj bodoči pro-|bor- Suhi so s tem dobili izred" gram, je umevno, da sedanja jno korajžo. Njih organizirane vlada ne bo mogla v tem krat-!sile so Potisnile na pravni od-kem življenju, kar ga ji je še bor in zahtevale, da se mora danega, napraviti nikakih dale- uvesti J'avno zasliševanje gle-kosežnih odločitev, ki bi jih u- de 3-2 odstotnega piva. Upali tegnila prihodnja administraci- ,'so> ako se iim to posreči, da ja in kongres ovreči. To je pr- bodo dosegli, da se bo predlog mmmm&m 'fm-m^M^mi^ 2 * >> * -j-h *—i,*1 - ' r - Štiri može dvigniti na en mah je pač čin, ki zasluži pozornost. Storil je to neki Nemec pri nedavni predstavi v Berlinu in pri tem dejanju je bila vzeta gornja slika. Orjaka naziva jo "moža z železnimi rebri", sam se pa imenuje sin Marina. vi tehten povod, ki bo iprimo-ral Roosevelta, da bo sklical izredno zasedanje. Dr,ugi vzrok, ki ga Roosevelt tudi ne bo mogel omalovaževati, je pa sedanji ekonomski položaj. Brez dvoma se bo namreč potrudila nova administracija, da bo, čim prej bo mogla, spravila v tek in pričela uresničevati svoj konstruktivni program v prvi vrsti glede odpo-močj brezposelnim po posebnem federalnem načrtu, kakor tudi potom od pomoči farmarjem. Kljub negotovosti pa se v me-rodajnih krogih trdi, da je najhujše za nami in da se bo bolj-šanje razmer, ki se je v malem obsegu pričelo v drugi polovici tega leta, stopnjoma nadaljevalo. --o- NOV INFORMACIJSKI URAD New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu se je pod vodstvom rojakov Andreja Kobala in Mariana Pfeifferja ustanovila jugoslovanska časnikarska in oglaševalna služba, ki ima svoj urad na 150 Nassau zavlekel, istočasno pa tudi, da bodo s svojimi argumenti toliko vplivali na odbor, da bo SVETO LETO PROGLAŠENO Papež Pij proglasil 2. april za pričetek svetega leta. —o— Vatikan. — V svoji božični poslanici, ki jo je naslovil na vesoljno človeštvo, je sveti Oče Pij XI. proglasil sveto leto, ki se bo pričelo 2. aprila 1933, in sicer v spomin 19. obletnice Kri-predlog odbil in ga sploh ne bo stusovega trpljenja, smrti in pustil pred celokupni senat. vstajenja. Izrazil je upanje, da Naleteli pa so na nasprotje.! bodo tekom tega svetega leta Predsednik pravnega odbora, senator Norris, je namreč naznanil suhačem, da je po mnenju večine članov odbora bil ta predlog že tolikokrat premle-van potom javnega zasliševanja, da ni potrebno, da bi se to zdaj ponovno zgodilo. Posebni pododbor je nato objavil, da se bo pričel s predlogom neutego-ma baviti in ga pripraviti za senat v prvi polovici januarja. -o-- DRAGOCENA BOŽIČNA DREVESCA V RUSIJI Moskva, Rusija. — Po strogi policijski prepovedi je bilo prenehali prepiri glede reparacij, dolgov, oboroževanja, •vojn in drugih, za človeštvo u-sodnih zadev, ter da bo zavladal mir, medsebojno zaupanje in sodelovanje, s čimer se bodo izboljšale sedanje splošne negotove razmere. -o- PONAREJEN DENAR RAZ-PEČAVAL Chicago, 111. — Bivši uradnik neke zdaj zaprte banke, 40-letni Wm. Johnson, 1319 No. Francisco Ave., je bil pretekli teden aretiran, ko je skušal v prepovedano, da bi se bilo ka-,First National banki Pomeniti kcmu Rusu prodalo tudi naj-lsto Ponarejenin stodolarskih manjše božično drevesce, kajti! bankovcev. Uradnik v banki je to bi spominjalo preveč na ve-'su,ni1' da nekaj ni prav' in je ro; in vero hočejo komunisti naročil Johnsonu, naj nekoliko temeljito izkoreniniti iz ruske- Poč{*a> da se bankovci preštela prebivalstva. Malo bolj po- Jejo- To se -le Pa tudi Johnsonu sumljivo zdelo in se je takoj odstranil iz bančnega poslopja. Sledili pa so mu policisti, ki so ga zunaj aretirali. Johnson se je izgovarjal, da mu je dal bankovce neki Nathan Goldberg, pustljiva je bila policija napram tujezemcem, ki morajo živeti v Rusiji vsled kakega 0-pravila, in dovolila je nekate-Street. Kakor ta urad objavlja, I rim cvetličarnam, da smejo S3 bo bavil z izdajanji poročil'tem tujezemcem 'prodajati bo-političnega, kulturnega, gospo-1 žična drevesca. Ker so pa dre-!in da m .vedel; da 80 Ponareje-darskega in socijalnega znača-jvesca taka izrednost, je tudi 'V PollclJa ^če zdaj tudi tega ja izseljeniškemu, kakor tudi;cena za nje temu primerna, jGoldberffa' ki ji ,ie že od prej ameriškemu časopisju. Dalje Prodajala so se namreč po $25. znan kot Ponarejevalec, bo posredoval za oglase med'A tudi, če so si tujezemci dre-tvrdkami in listi in sprejemal, vesca nabavili, jim ni bilo dosti bo zastopstva za posamezne j pomagano, kajti okrasko Hste. za nje ni bilo mogoče dobiti. Kntnliški Slovenci nrlaMitr tvoj* prireditve v "Amerikan-tkem Slovencu"! ZA NESREČNEŽE NI UPANJA 54 premogarjev zasutih v rovu vsled eksplozije. Moweaqua, 111. — Iz tak - zvanega Shafer premogovnika, kjer se je dan pred božičem pripetila nad vse tragična nesreča, so do ponedeljka popoldne izvlekli 39 mrtvih trupel zasutih rudarjev. V rudniku so je gori omenjenega dne pripetila eksplozija, ki je rov zasula in zagrebla 54 premogarjev. kateri so delali v njem. Nikake-ga upanja nimajo, da oi mogli od ostalih 15 ponesrečencev rešiti katerega še živega. -o- PODKUPLJIVI PSI Gulfport, Miss. — Za znanim roparjem F. Hoffmanom je poslala policija psa, da ji najde sled za njim. Nazaj pa ni bilo ne psa ne roparja. Poslala je policija drugega psa. Ta so je sicer vrnil, a bil je tako kla-vern, da ni bil nikakor pri volji, kazati policiji sled za zločincem. Policija zdaj ugiba, kako moč more imeti Hoffman nad temi psi, ki so drugače tako izvrstni. -o-- SILOVIT POŽAR Chicago, 111. — V bližini slovenske naselbine, na 26. cesti in Damen Ave., je v četrtek razsajal velik požar, ki je napravil za okrog pol milijona dolarjev škode. Žrtev požara je bil tamkajšnji žitni elevator, v katerem je zgorelo 200,000 bušljev žita. Nesreča je zahtevala eno človeško življenje, 6 oseb pa je bilo poškodovanih. Ogenj je povzročilo samovnetje prahu in temu sledeča eksplozija. KRIZEMSVETA — Cape Town, južna Afrika. — V ponedeljek se je imela vršiti važna seja ministerskega sveta. Že par dni prej so se namreč lazširjale govorice, da se namerava opustiti zlati denarni standard vsled kritičnega stanja državnih financ. — Barcelona, Španija. — Množica več sto brezposelnih je koncem preteklega tedna navalila na tukajšnje trgovine in jih iplenila. Bežeči pred policijo so nekateri pomolili policistom pod nos svoj plen z vošči-lom "Vesel božič!" — Čangčun, Mandžurija. — Kitajske čete so otvorile ogenj na japonski aeropian, ki je metal bombe na njih taborišče, in ga izstrelile iz zraka, pri čemer je bilo ubitih šest japonskih avijatikov, ki so v aero-planu sedeli. -o- UREDNIKOVA POŠTA Vsem tistim, ki so zadnje dni pisali po razne informacije o umrlem Franku Goršetu, ki je umrl v Waterbury, Conn., od-jgovarjamo, da uredništvu si prav nič znanega, kakega rodu, je li bil Slovenec ali ne, ali od kje bi bil omenjeni pokojnik. Naš list je posnel novico po drugih in jo kot tako priobčil. Svetujemo pa vsem, ki se zanj interesirajo, da se obrnejo po podrobna poročila, kot n. pr. kje je bil pokojnik rojen, kdo je bil njegov oče, koliko je bil star, itd., na: County Coroner, County of New Haven, State of Connecticut. — Okrajni mrliški oglednik ima gotovo v svojih zapiskih vsaj nekatere podrobnosti o pokojniku. To je vse, kar vemo svetovati v tem slučaju. -o- MATER IŠČE Chicago, 111. — Pred 20. leti je neka Mrs. Mary Prazniak zapustila svojega otroka v neki bolnici, ker ga ni mogla vzdrževati, zlasti še, ker so ji dejali, da je deklica neozdravljivo pohabljena. Danes ta otrok, ki se zdaj piše Mrs. Marie Kay-sen, neumorno išče svojo mater. Uspešna operacija, ki se je izvršila nad njo v otroških letih, ji je povrnila normalno zdravje in deklica je bila adop-tirana od neke družine. Ko je bila stara 13 let, ji je bila zaupana skrivnost, in od tedaj naprej se deklica trudi, da bi našla svojo pravo mater. -o-- KONČNI IZID VOLITEV Washington, D. C. — Prejšnji teden je bilo dovršeno u-radno štetje glasov, oddanih pri volitvah 8. novembra. Po teh končnih podatkih se je u-deležilo volitev največje število volilcev v ameriški zgodovini, namreč približno 39 in tričetrt milijona. Od teh je dobil Roosevelt 22 milijonov 814 tisoč glasov, Hoover pa 15 milijonov 760,000. Za socialističnega kandata N. Thomasa je volilo 881,951 oseb, in so torej dobili socijalisti manj glasov, kakor v letu 1920. ko je bilo oddanih za njih kandidata Debsa 919,799 glasov. Iz Jugoslavife, RADI BEDE SE LOTIL TIHOTAPLJENJA, A GA JE SMRTNO NEVARNO RANILA KROGLA OBMEJNEGA STRAŽNIKA. — POSLEDICA KRIZE: JETNIKI NA DOPUSTU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI, NO-VICE IN NESREČE. Tihotapstvo je nevarno Stari trg pri Ložu, 6. dec.— V vasi Vrhu, dobro ,uro hoda od Starega trga, je prebival brez vseh sredstev nekdanji posestnik Antončič, oženjen in oče petih nedorastlih otrok. Silna beda, v kateri je družina živela, je moža spravila na kriva pota, da se je lotil tihotapljenja. Pred par dnevi se je mož dobro obložen s kotenino, svilo in drugim blagom iz Italije, vračal preko meje v Jugoslavijo. Spremljal ga je tpvariš, ki mu je kazal skrivne steze, katerih Antončič ni dobro poznal. Ivo sta bila že preko meje v Jugoslaviji, so ju opazili stražniki in ju pozvali, naj ob-staneta. Antončič se za poziv ni brigal, ampak je odvrgel vse blago in pričel teči. Ker se še na ponovne pozive ni ustavil, je eden stražnikov v izvrševanju svoje dolžnosti ustrelil proti njemu in ga nevarno ranil. Krogla je zadela Antončiča ravno v pleča, mu prebila pljuča ter na prsih nad srcem izstopila. K ranjencu so takoj prihiteli stražniki in m^u nudili prvo pomoč, nakar so ga odpeljali na njegov dom. Banovinski zdravnik iz Loža je ranjenca pregledal in izjavil, da je rana smrtnonevarna in skoro ni upanja na okrevanje, zlasti radi tega, ker mu doma ne morejo nuditi tolike pomoči kakor v bolnici, za prevoz v bolnico je pa i*adi izgube preveč krvi nesposoben, ker bi ne prestal tako dolge vožnje. — Žalosten je tak dogodek, ki pa, kakor se bere iz raznih poročil, ni osamljen. Mnogi si v hudih stiskah krize na tak nedovoljen način pomagajo do bornega in povrh tega še krivičnega kruha in mnogo jih tudi postane žrtev nedovoljenega tihotapstva. -o—— Kaj napravi kriza Prav nenavadno novico poročajo te dni iz Maribora. Kriza namreč nobenemu ne prizanaša, niti posameznikom, niti mestom. Pa je udarila kriza tudi po tako imenovanem ",hotelu Hohnjec" v Mariboru, kjer je mariborska jetnišnica. Obrat jetnišnice namreč potrebuje vodstva in dokaj denarja, da se prehrani in preskrbi za stanovalce, čeprav so stanovalci le jetniki, ki jih je pa vedno dosti. Preko poletja je sicer jetnišnica bolj prazna, ker razni kmečki sinovi, obsojeni radi prestopkov spomladi in v poletju ostanejo radi poljskega dela doma in ipridejo odsedet svojo kazen na zimo. Poleg njih se s pričetkom zime začnejo zbirati še razni cestni potepuhi, ki si za zimo že kako preskrbijo zapore, da so na toplem in preskrbljeni s hrano. Ker ima mesto že drugih potreb dovolj za potrošnjo denarja, so nedavno odposlali 93 jetnikov na dopust jdo 1. marca. Potem se morajo pa seveda jetniki zopet priglasiti, da nastopijo svojo kazen. — Kriza je res huda reč, da še jetniki dobe počitnice. -o- Delavce zope* odpuščajo Kakor iporočajo z Jesenic, namerava elektrarna na Za-vršnici odpustiti 50 delavcev. Sodijo, da najbrže zato, ker prebivalstvo porabi manj toka, ker je radi novega davka na e-lektriko znatno dražji, kakor je bil poprej. Radi povišanega davka na električni tok, so tudi opustili misel na elektrifikacijo še preostalih vasi, kjer nimajo še elektrike. Delavec ipač vedno občuti posledice. -o- Smrtna kosa V Ribnici je na svoji graščini umrl inženjer Anton Rudež, po vsej Sloveniji .znan popularni graščak, v starosti 51 let. — V Konjicah je umrl Vaclav Porazil, tamošnji lekarnar. — V Ljubljani je umrl Ignacij Zor, zavarovalni uradnik v pokoju, ki se je kot rezervni poročnik 17. pešpolka že udeležil bosanske okupacije leta 1878. -o- Celjani hočejo biti moderni Celjski občinski svet je sklenil, da kupi Rajarjevo zemljišče pri Savinjskem dvoru, kjer nameravajo zgraditi novo moderno letno in zimsko kopališče -o- Nevaren požar V Zg. Gameljnih je pred kratkim izbruhnil v mlinu posestnika Janeza Kralja ogenj. Kljub požrtvovalnemu delu domačih gasilcev je zgorel ves mlin in vsa njegova oprema s precejšnjo zalogo žita in drugih živil. Nezgode in nesreče Iz Dolenje vasi pri Litiji so prepeljali v ljubljansko bolnico 501etno dninarico Julijo Zni-daršičevo, katero je nekdo pretepel s kolom in ji prizadejal občutne poškodbe. — V Zapo-toku pri Kočevju je padel s klopi petletni posestnikov sin Ivan Čampa in si zlomil roko. — V Bistrici pri Kranju je neznan kolesar povozil dveletnega po-sestnikovega sinčka Franca A-ljančiča in ga poškodoval po vsem životu. 301etnica dela Trojni jubilej je nedavno obhajal Anton Lesjak, župnik in duhovni svetnik v Št. Jerneju. Obhajal je 301etnico prihoda v Št. Jernej in 201etnico, odkar je postal knezoškofijski duhovni svetnik, obenem pa tudi 75-letnico rojstva. V znamenju higijene V Zagrebu je stopil v veljavo predpis, da se mora kruh iz zdravstvenih ozirov prodajati le v prozornih papirnatih vrečicah (škrnicljih). Tudi je po teh predpisih zabranjena vsaka prodaja kruha po ulicah. tSferafl & AlVltKlKlAlNSIU SLOV LIS tc Sreda, decembra IU3Z AMERIKANSKI SLOVENEC prvi in najstarejši slovenski j, j list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1S49 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ........................................$5.00 For one year ....................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.501 For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: ! Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ........................................$6.00 For one year ....................................$f>.00 Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year ................................ 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75! For three months ............................ 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois,.under the Act of March 3, 1879._ __ Slovencem v resen premislek! (Dalje) Denarja ne izdati za pouk, za izobrazbo, za dober, poučen časopis, pomeni isto, kakor semena v zemljo ne vsejati. Zato je tisti denar, katerega odrečemo dobrim, katoliškim listom, stokrat ali še večkrat zgubljen pri drugih rečeh, nam je v velikansko zgubo in škodo; ni nam v blagoslov, temveč naravnost v nesrečo in prekletstvo, je takcrekoč Judežev groš. krivičen denar, ki nam ne prinaša koristi, temveč še en krivičen vinar deset pravičnih požre. • V korist, v srečo, v blagoslov in v čast pa nam je denar, ki t;a izdamo za dober tisk. Kako in zakaj to? — boste rekli. Poglejmo! Tisk je dvojen, dober in slab. Razliko med dobrim in slabim pa vsakdo pozna. In kakor se nam je varovati hudega in delati dobro v vsem drugem, tako se nam je ravnati tudi glede tiska. Kakor nam je vse do,bro v korist, v srečo in blagor, tako nam je vse hudo v škodo, v nesrečo in gorje. Dober tisk ima namen ljudi poučevati, prav vzgajati in jih voditi po poti do časne in večne sreče. Slab tisk pa ima namen ljudi spravljati ob vero, moralo, čednost, poštenje, pravičnost, vest. Ima namen ljudi pokvarjati in s tem zasejati zlo na svetu, ker ljudje brez vere, morale, čednosti, poštenja, pravičnosti in vesti so hujši kot zveri; ne brigajo se za nobene zakone, skrbe le zase, goljufajo, kradejo, koljejo se in morijo in sami sebe in druge uničujejo. Posledice slabega tiska so že strašne; sadovi,, katere rodi brezverstvo, povzročano po slabem tisku, in katere že uživamo v obilni meri, so kaj grenki in žalostni. Radi slabega tiska je dober tisk še bolj potreben, kakor bi bil sicer, kajti, kar je zdravilo proti strupu, kar voda proti ognju' in kar jez proti povoduji, to je dober tisk proti slabemu tisku. Slab tisk ima pa še poseben namen, nas katoličane k tlom pritisniti, nas zasužnjiti. Zato je katoliški tisk za nas katoličane neobhodno potreben, je za nas življenjskega pomena. Z njim stojimo in padamo. Poglejmo nekatere dežele, v kate-x ih se katoličani niso zavedali tega in se niso brigali nič ali vsaj ne v zadostni meri za katoliški tisk, niso ustanavljali, širili, naročali in podpirali in čitali katoliških časopisov, dnevnikov, tednikov in mesečnikov, ki bi jih b;Ii.poučevali, o vsem potrebnem in važnem informirali, na nevarnosti od atrani nasprotnikov, na nje katoličane opozarjati, njih namene in delo protikatoliča-nov odkrivali, jih razkrinkavali in pred njimi svarili, vzbujali v ljudeh versko in narodno zavest in zanimanje za politično in kulturno življenje, narod vzgajali primerno toku časa in ga organizirali, temveč so se brigali le vsak za svoje zasebne zadeve, izpolncvali svoje dolžnosti, hodili v cerkev k službi božji, prejemali svete zakramente, zidali lepe cerkve, šole, samostane in druge naprave, podpirali misij one' itd. A politiko, tisk, javno življenje in delovanje, skrb za postavodajalne zbore, vse to so pa prepustili strupenim sovražnikom krščanstva. In posledice tega? Med tem, ko so katoličani v deželah, v katerih se brigajo za svoj katoliški tisk, ki jih prohuja, brani, se poteguje za njih pravice, žive v miru, imajo moč, besedo in pravice, da lahko svobodno in nemoteno vrše svoje verske dolžnosti, se svobodno gibljejo in napredujejo, so katoličani v deželah, v katerih ni- majo močnega ali nikakoršnega katoliškega tiska, največji reveži, pravi sužnji, brez svobode, brez moči, brez veljave, brez pravic, ne spiejo?več moliti in izpovedovati svojo vero, ne smejo se udeleževati službe božje, ne prejemati sv. zakramentov, duhovniki ne smejo vršiti svoje dušnopastirske službe, preganja se katoličane in duhovnike, zapira se jih, kaznuje se jih, mori se jih, zapleni se jim premoženje, jemljejo in zapirajo jim cerkve, .šole, samostane in zavode, skrunijo jih, podirajo jih, zažigajo jih . . . Poglejte Meksiko, Rusijo, Španijo! Kaj so si katoličani v teh nesrečnih deželah prihranili, ko niso iz-o.ajali denarja za katoliško časopisje? Ne le, da niso zgubili le tiste male svote denarja, katero bi jih bil stal katoliški tisk, temveč so poleg tega zgubili ogromne svote denarja, zgubili krasne in veličastne zgradbe, zgubili prostost, zgubili mnogi premoženje, celo življenje, mnogi pretrpeli mučeniško smrt. O, kako usodepolna je zaspanost katoličanov, kako dale-kosežne so njene posledire in kako bridko, kako strašno se maščuje ! Sv. Oče Pij X. se je pač dobro zavedal, kaj pravi, ko je rekel: "Zastonj zidate cerkve, šole, samostane, zavode in druge katoliške naprave, če obenem tudi ne skrbite za močan katoliški tisk, ki bi vse to varoval in branil." Čudno, da se katoličani ne izučijo in se jim smili denar za katoliški tisk, ne smilijo pa se jim milijoni, ne smili se jim prostost, ne smilijo se jim naprave, ne smili se jim celo premoženje, ne smili se jim življenje, ko radi njih brezbrižnosti in zaspanosti zavladajo nad njimi verski sovražniki in začnejo izvajati nad njimi svoje zlobne namene v polni meri. Zavladajo pa verski sovražniki nad katoličani prav gotovo prej ali slej, kjer niso katoličani čuječi in oprezni in se ne brigajo za svoj katoliški tisk, najmočnejše in najizdatnejše moderno orožje. Zato, kjer nečejo katoličani žrtvovati par centov za katoliško časopisje, morajo pa potem žrtvovati vse drugo. Ali naj bomo rni katoličani, mi katoliški Slovenci v Ameriki, res tako neumni, da bomo radi teh centov, kolikor stanejo katoliški časopisi, dali, prodali, žrtvovali vse, kar katoličani imamo, premoremo, kar reprezentiramo, naše cerkve, šole, organizacije, našo prostost, pravice, premoženje, morda tudi življenje? Ali naj dopustimo, da postane tudi dežela, v kateri rni živimo, ch-uga Meksika, druga Rusija, druga Španija? Ali naj mi ameriški Slovenci dopustimo, da naš dnevnik "Amer. Slovenec", katerega smo s tako težavo dobili in kateri se je začel tako lepo rc zvijati in katerega ravno zdaj najbolj potrebujemo, zdaj preneha ? ' Da ni na svetu slabih listov, ki ljudi spravljajo ob vero in jih pokvarjajo, povzročajo pregrehe, zločine, sovraštva, boje, revolucije, vojske in vsevrstne zmešnjave — ali mislite, da bi bila dandanes taka mizerija na svetu, kakor je? Ali mislite, da bi bil med narodi in državami tak nesporazum, tako nezaupanje? Da bi se države v strahu ena pred -drugo tako do zfb oboroževale in zmetale toliko milijonov za militarizem in merilno orožje, med tem ko vlada taka socijalna beda? Da bi vladalo na svetu tako zatiranje, taka nasilja, krivice ? (Konec prih.) KAJ PIŠEJO IZ ROCiC SPRINGS A Rock Springs, Wyo. Naj se pa še jaz malo oglasim v našem listu Amerikan-skem Slovencu in sicer zapišem to, da se nam čudno vidi, da so dopisi iz Rock Springsa tako redki. Saj je vendar več pisave zmožnih rojakov, ki bi lahko kar tako le mimogrede napisali kako novico ali poročilo v naš katoliški dnevnik, Amerikanski Slovenec. Najbrže bo največ krivo to, da vsi čakamo češ, bo že naš g. župnik poročal in pisal. To je že res, on že piše in vselej stori svojo dolžnost in še več, za kar smo mu iz srca hvaležni, ali pomisliti je pa tudi treba, da je g. župnik tudi z drugim delom obložen, veliko bolj, kakor marsikateri nas faranov in naročnikov Amerikanskega Slovenca, pa še pravimo, da nimamo časa pisati. Dostikrat se kdo izgo- varja, da tudi nima kaj poročati, dobrega ni, slabega pa ni vredno v svet trositi. Morda je našim redkim dopisom kriva tudi stara prislovica ki . pravi: "kar se doma speče in skuha, naj se tudi doma poje." To pa po mojem ne more povsem držati, ker samo pomislite kaj bi bilo, če bi vsi peki ves kruh, ki ga doma spečejo, tudi sami pojedi. Kaj bi potem ostalo onim, ki nikoli kruha ne pečejo? — Jaz mislim, da kakor veseli . mene prebrati najpoprej dopis iz naše naselbine, tako veseli tudi vsakega drugega bralca ali bralko, da najprej pogleda v listu za novicami domače naselbine, če jih je kaj in šele potem pregleda ostalo kar je v listu. Prav lepo je slišati, kako se oglašajo naši znanci, prijatelji in sorodniki od drugod iz drugih nasel-bil. Torej, nam ne preostane nič pomišljati, bi pisali kaj ali ne, _■.....■■■-■ ■•.■.: .,• v ■/..v.-^j VARUJTE SE "FLU" Čistite svoje drobovje, okrepite si celi sistem. Uživajte TRINERJEVO GRENKO VINO ampak kar pisalno orodje v roke in pisati, s tem si boste tudi krajšali čas, zlasti ti, ko niso preveč zaposleni. Tukajšnje novice so bile deloma že poročane po našem č. g. župniku dne 16. decembra. Takrat je bilo tudi omenjeno, da imamo začetno svoto za nove cerkvene orgije, namreč svoto $750.00. Tega pa g. župnik ni zapisal, da je to svoto sam spravil skupaj. Nič bi še ne imeli od te svote, ako bi se ne bil g. župnik sam toliko žrtvoval. — Morebiti bo kdo rekel, da če bi spravili tisto svoto, katera je bila poslana za naročnino za "Catholic Daily Tribune", pa bi bil tisti denar skupaj. To pa ni tako, ker če bi ne takrat tistega denarja v tako kratkem času skupaj spravili, bi vsak imel izgovor češ, zdaj ne morem, kateri izgovor bi bil pri mnogih res na mestu. Drugi bi pa rekel, da bo dal, kadar bodo orgije zapele in tretji bi že poiskal kak drug izgovor. Da se je pa tako delalo kakor se je, je to dobro, in imamo sedaj katoliški list, ki je veliko vreden, zlasti za našo mladino, ki le malo bere slovensko in še to kar bere, vsega ne razume. Omenjeni katoliški list pa prinese vse novice, tako da povprečni delavni človek, lahko tam vse dobi, kar potrebuje. In mi imamo, lahko bi rekli, ta list zastonj, kar nam je to izvojeval naš g. župnik. Ako bi bili mi njemu še bolj "na roko", pa bi bili še več dobili. — Čast torej in priznanje g. župniku ki se je zavzel za vsestranske uspehe. Naj ga Bog blagoslovi in ohrani pri najboljšem zdravju in zado-voljnosti med nami. Čeravno smo farani sv. Cirila in Metoda v Rock Springsu bolj vsak svojih misli, vendar, strnimo se skupaj in vsak po svoji najboljši volji naj deluje in pomaga zbirati skupaj svoto, ki je potrebna za naše nove orgije in pa da se popravijo zvonovi, da bodo lepo ubrano peli. Dalje je seveda tudi cerkev potrebna slikarja. Vsi moramo priznati, da so se dohodki vsem strašno zmanjšali in da celi svet jamra in stoka in še vedno vse tako izgleda, kakor bi ne bilo od nikoder več nobene pomoči za pričakovati. To je mnoge in katere še ni pa bo, da se radi ali ne radi naučimo skromnosti. — Najhujša nesreča za našo mladino je seveda brezdelje. Namesto da bi' se kaj učili in kaj delali, pa postopajo in pohajkujejo, kar je seveda za vse slabo. — Zaupajoč na boljše čase, voščim vsem čitateljem in naročnikom lista srečno in zdravo Novo leto. Faran in naročnik T. SLOVENSKE GRAMAFGNSKE PLOŠČE Gospodarska kriza je zadala svoj udarec tudi slovenski pesmi in glasbi na gramafonskih ploščah. Viktor družba je že lansko leto izjavila, da teh plošč, ki so sedaj v prometu ne bo več zalagala za enkrat. Isto velja tudi o Columbia družbi. Slovenskih gramafonskih plošč se nahaja točasno še nekaj v prometu po raznih slov. trgovinah, toda če teh plošč ne bodo na novo izdelovali, bodo v kratkem pošle in jih ne bo več. Tekom zadnjih pet let se je v Združenih državah rekordiralo na plošče lepo število slovenskih pesmi in godbenih komadov. Vse po večini so to lepe slovenske domače pesmi, nekatere prav iz starih časov, ki so pa še vedno priljubljene našim ljudem. Tako imamo na ploščah tudi stare slovenske polke, ■yalčke in marše, šotiše in štaje-diše, itd. Sploh je to godba, ki jo mlada generacija ne pozna več. Starejši priseljenci v Ameriki smo pa kar neumni na njo. In kako tudi ne. Saj ravno ti godbeni komadi in te lepe stare slovenske popevke vzbujajo v nas najprijetnejše spomine naših mladih let. Spominjajo nas, na stare običaje, kako so doma po slovenskih goricah in vaseh obhajali ženitovanje, razne praznike in druge take dogodke. Če kedaj, se Slovenec čuti Slovenca, ko zasliši prijetne takte slovenske polke, valčka ali marša. Ali ni res? Ker se mnoge te pesmi ali godbeni komadi ne bodo repro-ducirali več, je za svetovati starejšim rojakom, naj si po možnosti nabavijo čim. več morejo slovenskih gramafonskih plošč. Čez nekaj časa,ko v Ameriki ne bo mogoče dobiti več slovenskih gramafonskih plošč, bodo slovenske plošče v Ameriki pri naših ljudeh zelo čislane, ker to bo še edino, ki jih bo spominjalo na stara leta, na njih mladost in njihove rojstne kraje. Res je, kakor mnogi pravijo, saj slišim godbo na Radio. Da slišiš jo, pa ne slovensko! Starejši priseljenci bomo vedno slišali ameriški jazz in drugo, toda, če bomo hoteli slišati nekaj našega, nekaj slovenskega, si bomo pa morali naviti grama-fon in bomo poslušali. Z današnjim dnevom je otvor-jena v Knjigarni Amerikanski Slovenec velika predpustna razprodaja slov. gramafonskih plošč Viktor in Columbia izdelka. Postavljene so na razprodajo pod ceno in je le v Vašo korist, da to priliko izrabite in si naročite kolikor največ morete slovenskih gramafonskih plošč. Sedaj v tej razprodaji jih dobite po 30c komad. To dokler zaloga traja. Poglejte v današnji številki tozadevni oglas in si naročite takoj čim več plošč morete. Požurite se in profitirajte pri tej razprodaji. Tako poceni, kakor je sedaj, ne bote kupili slovenskih -plošč več. "Amer. Siovcnca" je rodila Ijufcezen do naroda, naj ga ta fjubezen tudi podpira!—Rev. J. Černe. RAZNE NOVICE IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Pred par dnevi smo praznovali svete božične praznike, katerih je vsakdo vesel, naj bo mlad ali star. Če je le kdo srečal prijatelja ali soseda, mu je prav gotovo voščil znani "Merry Christmas". Ko so prišli božični prazniki, smo pozabili na vse križe in težave, ki so nam grenili življenje skozi celo leto. Kdo bi se pa ne veselil teh lepih božičnih praznikov. Še kot otroci smo se jih veselili v starem kraju, veselili smo se svetega večera, veselili se zlasti polnočnice, kjer smo slišali lepo božično petje. Že ko smo se bližali cerkvi, so odmevali streli topičev s hriba v hrib in naznanjali, da prihaja sveta noč, naznanjali 'spomin skrivnosti rojstva Gospodovega, ki se je dogodila daleč tam na vzhodu pred 1932 leti. —• Tukaj v Ameriki je božič obenem tudi narodni praznik, zato ga praznujejo vsi narodi: Zlasti se pa tega praznika veseli mladina, ker upa, da ji bo "Santa Claus" skozi dimnik na sv. večer prinesel obilne darove. So pa tudi otl-rastli, ki zamenjujejo med seboj svoje darove. Resnica pa je in ostane, da je božič naj vesele jši praznik, pa je kljub vsemu veselju in lepoti minul. Odzvonili so božični zvonovi in zadnji teden tega leta poteka. Kmalu pri- de zadnji dan, in ko bo kazalec 31. decembra kazal dvanajsto uro ponoči, bodo zazvonili zvonovi po raznih cerkvah, po tovarnah se pa bodo oglasile tovarniške sirene in odmev zvonov in glas parnih siren se bo mešal med seboj. To je godba, ki se sliši samo enkrat na leto in sicer o polnoči 31. decembra. Mislim da ga ni, ki bi ga ta godba ne pretresla, samo če malo zbere svoje misli. Med to zvo-nenje in piskanje se bo pa mešal šunder mladine, ki tudi hoče pokazati to uro, da je nekaj posebnega. — So pa tudi taki, ki gredo na starega leta večer prav zgodaj k počitku, da ne bodo o polnoči slišali ne zvonenja ne piskanja ,ker ti glasovi le preveč vznemirjajo njihovo notranje razpoloženje. — Mnogim bodo ob teh glasovih stopile solze v oči, ko se bodo spomnili na trpljenje, križe in težave ki jih še čakajo v prihodnjem letu, in se spomnili na trpljenje, ki so ga v preteklem prestali. Pomenljivo je to zvonenje in ta ropot ob zatonu leta, ki nas spominja da smo zopet srečno prestali eno leto, da smo zopet za eno leto starejši in pa da smo se za eno leto približali grobu. — Na dan novega leta bo dober gospodar pregledal račune preteklega leta, da bo videl, koliko si je s trudom in hranjenjem (Dalje na 3. strani) TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR. (101) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS l^pyriilit. 1-13, t/ F-djar Kico *4*tou*.h». In.:. Ail right« i•»«••■ ,. V ' Vy*^ 1...... : jl vW'ir ^ry-K&t. . V džungelski tihoti, id jo je sprejnljr i radost in veselje dveh bitij, ki sta se oešla po tolikih naporih in trpljenju, sta potovala preko džungle Tarzan in njegova ljuba žena Ivana. Bila je vesela in trgala lepe cvetke, ter bila zopet bttz skrbi, vedoč, da je poleg nje njfin mož Taraan. Solnce je že skoro zahajalo, ko nekega, večera zasliši Tarzanov ostri posluh neke nejasne glasove. Čez kake pol ure zatem je Tarzan žs naletel na četo zamorcev. Bila je to četa, katero je zbral skupaj zamorec Basu!;, ki je nam -.nan iz t* povesti. Zbral je svoje ljudi in je šel nad Ahmed Zekovo naselje, ga napadel in pfožgal. Med njimi pa je bil še eden, ki ga je opszilo Tarzanovo oko. Bil j« to zamorec Mugambi, tudi znanec iz te po-v^tlin o katerem je mislila Ivana, da je padel v boju, ko so Arabi požgali njihov dom. Nastalo je vtliko veselje in pozno v noč 30 prepevali zamorci, Tarzan in Ivana, vesele pesmi. . . Pripovedovali so si dolgo svoje dogodke m spomine, kaj je vsak v 11 m času pretrpel in doživel. Sestanek je bil nadvse prisrčen. Zamorci so končno povedali tudi to, kako so hoteli Aiabi odnesti zlato, katerega jim js poka.ial Werper, toda ko eo se tepli, so zamorci jim :;la-to odnesli in ga zakopali na drugem kraju, kjer ga ne bo nihče naštel. Dalje ie Mngambi povedal Tarzanu, kaka nesreča je bita /E njih in nje-g3 zlobni Werper. Povedal mu j«, 00000<»0<»<>00<»0<><»<»<>0<>0^ svetovna oblast papežev Profesor za diplomatsko zgodovino in mednarodno pravo v Washingtonu, Marcel Donald, je napisal knjigo, v kateri obravnava tudi papeško suverenost. Tu pravi: "Trditi, da je bila papeževa oblast zgrajena na političnih motivih in častihlepju, je znak največjega neznanja. Saj je dokazala konsolidacija svetne oblasti papežev, da ta ni le za papeštvo, marveč za ves svet najblagodejnejša dobrota. To mora danes slehernik priznati, če le ni do krvi prežet z raznimi predsodki." Po interesantnem pregledu cerkvene države, kako se je razvijala in prišla, do današnje oblike, pravi da so trije faktorji, kateri napravijo avtoriteto kakega kneza legitimno: Dolgotrajna oblast, legitimna njena pridobitev in pravična poraba oblasti od vsega začetka. Svetna oblast papeštva temelji na zgolj duhovnem redu — in počiva na treh faktorjih. Saj je zgodovina dokazala, da je papež svojo suvereniteto že v sredini 8. stoletja izvajal. On je torej že več kot enajst stoletij svetni suveren in potemtakem najstarejši dinast Evrope, če ne celega sveta. . . Njegova avtoriteta ni zrasla na poti nasilja, vstaje ali poteptanega naroda. . .. Kar pa se tiče pravične porabe oblasti, citirajmo sodbo angleškega zgodovinarja Gibbonsa: "Posvetna moč papeštva je danes ,potrjena s spoštovanjem enega tisočletja; in njihov plemeniti naslov so mu svobodno poklonili narodi, katere so rešili papeži suženjstva." Sicer pa bi se papeži odrekli vsaki svetni oblasti, če bi jih na primer vodile lastne želje. Njim je bilo zmerom le zato, da bi svojo veliko misijo univerzalnega katolištva čim prej rešili. In s te luči moramo motriti vse dejanje in ne-hanje večnega Rima v preteklosti in danes. nijalnih sprememb. Med kronanjem so vprezali faraona v jarem svetega bika Apisa, a v roke so mu položili žezlo v obliki pluga. Po faraonovi smrti je bilo predpisano javno žalovanje, ki je trajalo 72 dni po vsej državi. Državljani so trgali svoja oblačila in posipavali glavo z zemljo. Dvakrat na dan so javno po ulicah in templih prepevali pesmi žalostinke. Pred pokopom je ves narod glasoval, ali je zaslužil pokojnik blagoslov ali prokletstvo. Prav zaradi poslednjega je bil groznemu Keopsu odvzet grob v piramidi, ki si jo je bil sam priredil za večni počitek. -o- junaški župnik Veliko prisotnost duha je dokazal župnik Wiedemann na neki vožnji z vzpenjačo iz Jenba-cha do Achenskega jezera na Tirolskem. Med vožnjo so namreč izstopila nekatera nazobčana kolesa s tira in vlak se je spuščal navzdol. Strojnik je pustil vseh 50 potnikov na cedilu in skočil z voza. Brez dvoma, bi se na bližnjem ovinku zgodila težka nesreča, če ne bi opazil imenovani župnik položaja pa se splazil do stroja in do zavore. Vlak se je ustavil in 50 potnikov se je zahvalilo za življenje junaškemu župniku. trd ceremonijal Ceremonijal na dvoru egipt-skih faraonov je bil jako strog in za vladarja prav poniževalen. Celo jedila so bila predpisana. Od mesa so smeli jesti faraoni le teletino in gosje meso. Čas za obede je bil točno odrejen; niso smeli trajati predolgo, pa tudi manj ne, kakor je bilo predpisano. Tisočletni paragrafi so odrejali, kam in za kako dolgo sme faraon na sprehod, kako dolgo sme spati, kopati se itd. Ker je bil vsak faraon hkrati tudi najvišji duhovnik, je moral pred nastopom na prestol priseči, da ne bo povzročil nikakih ceremo- ALWAYS left out Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (baa breath), the social fault no one forgives; was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Recent tests show that Listerine promptly overcome odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. U. S. A. LISTERINE promptly ends odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days Wencel's Dairy Products 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Roosevelt 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v svodih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. SUCH IS LIFE THE MANLY ART JUnt Rid Grogan goin' to fight the Battler tonight?" they (luurreled in the dresaln' room, and now tkey,