Stev. 237 ¥ Trsta, v Pitak ta 25. septembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ch 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Lrcdni&vo: Ulica Sv. Frančiflu Ašftcga SL 20. L nadatr. — Vi dopisi oaj se po&ljajo uredništvu lista. Nefranklrana plama m m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, frdjlatell In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kortsoref) lista .Edmosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge m omejemm powiw v Trstu, ulica Sv. Prančlflu Aaflkega C 30L Telefon uredniitva In ayan ftcv. 11-S7. Naročnina anala; Za celo taka....... K M*— za pol leta.................U"- lm tri Beaece ....... . ......... J- Za nedeljsko izdajo n no Icfta........ srm IM PO' ' ... ......... • • Posamezne Številke .Edinosti* se ptodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 - vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin« In reklamacije se pofiljajo upravi Bata. Plačuje se izključno la apnrl .Edinoatt'. — Plača In toil m v Trstu. Uprtva ta tantal oddelek se nahajata v uUd Sv. PranČiŠka Asttkcga SL 20. — PoCnohranilalčal račun ft. 841.652. EVROPSKA VOJNA. BERLIN 24. (Kar.) NVaHfov urad poroda: Vrhovni poveljnik vzhodne armade, generalni polkovnik pl. Hindenburg, Je izdal na voiake osme armade sledeče dnevno povelje: Ovili ste nove lovorike okoli Vaših zastav. V dvodnevni bitki ob Mazurskih Jezerih in v večdnevnem brezobzirnem zasledovanju po Litavski daJeč notri na rusko ozemlje, ste torej sedaj ne samo premagali, ampak tudi razbili še obe zadnji, v vzhodno Prusijo vpadli ruski armadi, obstoječi iz I L, III, 1V„ XX. in XXII. ar-madnega zbora, kakor tudi iz III. sibirskega armadnega zbora in iz 53., 54., 56., 57., 72. in 76. rezervne divizije in 1. in 2. gardne konjeniške divizije. Dosedaj zna*a naš plen več zastav, okoli 30.000 ner^njenih vojnih ujetnikov, najmanj 150 topov, mnogo strojnih pušk, municijskih kolov in veliko število vojaških vozov, število vojnega plena pa še vedno narašča. Za vse to se je zahvaliti vašemu veselju do hoja, vašim občudovanja vredni vztrajnosti na pohodih in vaši veliki hrabrosti. Čestite Roga? On bo tudi vnaprej z Vami. Živelo njegovo Veličanstvo, cesar in kralj! 35.009 žeteznlt Križcev. BERLIN 24. (Kor.) »Tžigliche Rundschau« je izvedela, da je bilo v sedanji voj.ii podeljenih že 38.000 železnih križcev L in II. razreda. Financijelna In gospodarska moč Nemčije. BERLIN, 24. (Kor.) V današnji seji nad-zorništva nemške banke je predsednik s posebnim obzirom velikega vspeha vojnega posojila opozoril tudi na to, da je ntmška država na podlagi zdravega razvitka ljudskega gospodarstva ter kreditne operacije, ki je ne dosega nobena druga država in pa na podagi skrbnega finan-cijeinega pripravljanja gospodarsko in fi-nancijelno tako močno oborožena, da bo lahko izvojevala vojno na vse strani do popolnega vspeha, ki bo osigura! politično in gospodarsko bodočnost Nemčije. Nemški konzul francoski v jetnik. rlLSTERBERG 24. (Kor.) Nemški vice-konzul Kari Junker, doma iz Elsterberga, nastavljen v Saffi (Maroko), se skupno z Nemci južnega Maroka nahaja v francoskem vjetništvu v Sebdou. provincija Oran. K potopitvi nHe9dk krticrk. k M, 23. (Kor.) Pokončanje treh angleških krtžark po nemškem podmorskem čolnu je napravilo tu globok vtisk. Današnji večerni listi pišejo: »Popolo Romano«: Za našo mornarico je to dejstvo glede na naše maritimno stanje, velikega pomena Ta epizoda je najvažnejše dejstvo, medtem ko se bitka med Francozi in Nemci ne nagihfje dosedaj še niti jednemu niti drugemu v prilog. •Vita«: Zguba teh treh križar k je občutljiva tudi za grandijozno mornarico, kakoršaa je angleška Večji pa kot mate-rijaJna škoda bo za Angleško moralni učinek. »Tribuna«: Pokončanje angleških križar k čisto blizu belgijskega obrežja dokazuje, da je uporaba podmorskih čolnov v moderni vojni, ako jo vodijo drzni in spretni pomorščaki, odločilnejša kakor so dosedaj mislili mornariški izvedenci. Naša pozornost je zato obrnjena sedaj na podmorske čolne, katerim v sedanji vojni pripade gotovo velika važnost. •Oiornale d'Italiac Novo in strahovito orožje podmorskih čolnov je izvrstno prestalo izkušnjo. Včerajšnji zgled dokazuje, kako težko so grešili Angleži, ko so mislili, da si s tem. da sovražno mornarico drže v nje luki, osigurajo gospodstvo na morju. Niso zadostno računali z nevarnostjo podmorskih čolnov, zato so drago plačali pretirano zaupanje v svoj« moč. L' )NDON. 24. (Kor.) Iz Ymutdena se poroča: Ob uri zjutraj se je od tukaj od-kImI vlak s preostalimi potopljenih an-4lenu in u-godnem položaju na zapadnem bojišču. Splošno prevladuje prepričat i*: na ugoden izid cele vojne. Po švicarskih, ruskih, francnrJrh in an-gle5l!h notah se danes ni povpr*»f> Vojno v koloni]& 1a>inUON, 24. (Kor.) Iz Nairob;ji ^ poroča z dne 21. septembra: Nek:?, nemška četa, katere moč je neznana, t dne 19. septembra napadla v okraju Voi, 20 milj od meje, našo predstražo. Po nad eno uro trajajočem boju so se umaknili in pustili na bojišču 8 mrtvih. »NVolffov urad« pripominja k temu, da gre tu najbrže za domače vojake. Izgube Angležev niso znane. Za bolne in ranjene vojaške gazite v domači ali privatni oskrbi. DUNAJ 24. (Kor.) Od kompetentne strani se opozarja na to, da oni ranjeni ali bolni gažisti, ki se nahajajo v domači ali privatni oskrbi in ki do sedaj še niso dobili dopustnih listov, dobijo v kratkem te liste pri najbližjem štacijskem poveljništvu. kamor naj prinesejo tudi zdravniško spričevalo, če le mogoče izdano kakega vojaškega zdravnika v katerem naj bo povedano, kedaj prilično se jc nadejati, da dotični ozdravi. Princ Parmski in sedanja vojna. DUNAJ, 24. (Kor.) Inozemski listi so poročali, da se nahajata princa Sikst in Ksaver Parmski kljub prepovedi od -tra-ni francoskih zakonov vendar na francoskih bojiščih med Italijani, ki jih je pripeljal Beppino Garibaldi. C. kr. brzojavni korespotiderčni urad je pooblaščen izjaviti, da ta vest nikakor ne odgovarja dejstvu. Oba imenovana svaka nadvojvode Karla Franca Jožefa sta sestavila kakor že javljeno, na razpolago mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi Kar se tiče ostalih odraslih prinčev Parmskih, pripada princ Elija, kakor znano, našemu generalnemu štabu, dočim služi princ Feliks kot navaden vojak pri naših dragoncih, princ Renć pa je vstopil v naš prostovoljni avtomobilski kor. Nadvojvoda Safvator v Bran. BRNO 24. :(Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je dospel danes v Brno. Na kolodvoru so ga pozdravili načelnik1 vseh oblasti. Nadvojvoda si je ogleda! dopoldne bolnišniške zavode in bolnišnice tu se je podal nato v Velike Selovice, da si ogleda tudi tamkajšnjo društveno rezervno bolnišnico in druge vojno-oskrbovalne 7a«o-de. Ob 9 zvečer je njegova Visokost nl-potovala iz Brna Ranjeni nemški princ. BERLIN 24. (Kor.) Kakor poroča -Lo-kalanzeiger«, je brt grof Jurij VValdeck -Pyrmont. član postranske linije vladajoče knežje rodbine, v bitki pri Chatonsu težko ranjen v boke. Zadeli so ga namreč drobci šrapnela. Betfcmaanova brzojavka pozsaajskemu nadškofu. BERLIN 24. (Kor.) Nadškof poznanjski. kojega slovesna inštalacija se vrši danes, je dobil vhj državnega kancelarja Betu-inann - tloUuega sledečo brzojavno čestitko: Vaši nuuškufovski milosti si dovoljujem na današnji dan iskreno čestitati. Zasedli ste stolico sv. Vojteiia v resnem, odhkil nem času, v katerem vsa škofija ne oziraje se na narodnostno prebivalstvo eno-dtišno izpolnjuje >;e dolžnosti napram ljubljenemu cesarju in domovini. Bog pobeli vašemu deiu bogat blagoslov na korist na J škofiji in d movini. Legija bogoslovcev. DLBRECZIN J4. (Kor.) Vzvišen izgled natriotičnega navdušenja ie H:do te dni štirideset absoftviranih bogoslovcev reformirane cerkve. S® so k Škofu, ki Je bil storil potrebne korake, da v vojaško službo kot pomožni duhovniki poklicanim novo posvečenim izposluje oprostitev, ter izjavili, da glede na najvišje interese domovine ne marajo oprostitve, temveč da žele iti pod orožje k armadi. Škof je nato ukrenil pri honvedskem ministrstvu vse potrebno, da se prostovoljna legija bogoslovcev izvežba ter odpošlje na bojno polje. Glede kolere na Dunaju ni nobene nevarnosti. DUNAJ, 24. (Kor.) O včeraj prijavljenem slučaju kolere na Dunaju javljajo listi iz zanesljivega vira, da se dotični častnik počuti že boljše in da je na potu o-zdravljenja in izven vsake nevarnosti. Druzega častnika ki ie bil skupaj z za kolero obolelim, so izolirali. Vse drugo potrebno se je odredilo. Civilno ljudstvo nuna vzroka, bati se, ker se ranjene opazuje že med transportom, ne glede na to, da na Dunaju, ki ima izvrstno kanalizacijo in izbrno vodo, ni pravega terena za kolero. Tudi iz Ogrske, kjer sta bila samo dva slučaja ne grozi nobena nevarnost. Bolgarski list »Politika« proti Angležem. SOFIJA 23. (Kor.) »Politika« piše, raz-pravljaje zadnje predavanje predsednika balkanskega odbora Buxtona, v katerem je omenil, da ga je na potovanje na Bolgarsko napotila grozna misel, da bi Bolgarska ki uživa vse simpatije Anglije, ne stopila morda v vrsto angleških sovražnikov, sledeče: Spominjamo se, kako vlogo je igrala Angleška pri združitvi Bolgarsi.e z vzhodno Rumelijo, potem ko je na berlinskem kongresu pripomogla k raztrganju bolgarskih dežel. Tudi bi bilo interesann:o vedeti, zakaj je Sir Edvard Grey zb svoje simpatije do Bolgarov trpel, da so se bolgarske dežele konferenci v B:;-kareštu v drugič razdelile in zakaj ni podpiral avstro-ogrske^ra in ruskega pridr?-; a, da se bukareška pogodba revidira, temveč v svoji hladnokrvnosti izjavil. r!a mera revizijo z orožiem vsiliti oni, ki jo hoče imeti. Križarka »Emden« povzročila 18 milijon v škode. LONDON 24. (Kor.) Kakor poroča »Pa 1> Telecraph« iz Ka!kute. je križark a •Emden« napravila v bengalskem za-iv o trgovinskim ladjam 18 milijonov škode Ladja zadela na mino in zletela v zrak. CiRIMSBY 24. (Kor.) Neka ladja vlačilca je zadela danes na mino ter zletela v /rak. Od moštva se je rešilo šest oseb. Noblove mirovne nagrade ne dobi letos niLdo. K RISTIJ ANI J A, 24. (Kor.) Filozof A-nathon Aal. profesor na tukajšnjem vseučilišču in bivši docent v Hal le, je v nekem predavanju predlagal, da naj se mirovna nagrada Noblovega zavoda ne podeli nikomur, ampak naj se dotična svota r>orabi za pojasnjevalno delo za mir, da se zamore ustvariti mednarodno gibanje v tem smislu, da bi bile mogoče boidoče vojne le po ljudskem glasovanju. Za odpravo, užitnbiskega davka na ribe na Dunaja. DUNAJ, 24. (Kor.) Mestni svet je sklenil, naprositi vlado, da se odpravi u/;t-ninski davek za ribe najmanj za dobo vojne. Istočasno se je dunajska občina izjavila pripravljeno, da odstopi na prebitek u-žitninskega davka DUNAJ, 24. (Kor.) 2upan dr. We:ss-kirehner je vložil na finančno ministrstvo nujno vlogo, kjer se finančno ministrstvo z ozirom na dejstvo, da posiljatve kaka-vinih zrn iz Nizozemske zamorejo vsled o-viranega pomorskega prometa vršiti le skozi iNemčijo m ker znaša carina pri u-vozu za vagon SMK) mesto 4800 K po morju, torej tisoč kron več, naproša, da zniža carino za imenovano bago na kron pro kg. It iflfUs vpodihljnjoče umrtanitl na Dunaja. DUNAJ. 24. (Kor,) Akademija vpodab-tiajoće umetnosti na Dunaju je sklenila, da ne sprejme nobenega tujca iz onih držav, s katerimi se nahaja monarhija v vidnem stanju. Konec moratorija na Angleškem. LONDON 23. (Kor.) Vlada je sklenila, da konča moratorij z dnevom 4. oktobra t. I. M u stala bej predsednik albanskega novo sestavljenega senata. k IM 24. (Kor.) »Agenzia Štefani« poro-č;» •7 Drača z dne 23. t. m.: Danes se je /hr.il» 2& albanskih kazasov, izvzemši om iz Lješa, Skadra in Epira odposlanih s« t> itorjev, ki so izvolili z 19 glasovi Mu-l.va t predsednikom. Senat je prevzel albansko vlado do izvolitve kneza in bode v to svrbo postavil ravnateljstva v pojedinih administrativnih panogah ter imenoval guvernerje in uradnike. Trdi se, da se bo najbrže že v do-glednem Času z drugimi albanskimi okraji dosegel sporazum. Witte o stanju Rusije v sedanji volni. FRANKOBROD OB MENI, 23. (Kor.) Listu »Frankfurter Zeitung« pišejo iz Cu-riha: Kakor poroča »Rieč«, je vsprejel grof Witte časnikarje iz Odese ter se pogovarjal z njimi o stanju Rusije v sedanji vojni. Najbistrejša glava carstva je rekla, da Rusija ne sme precenjevati svoje lastne moči. Vojna lahko prinese še mnogo iz-nenadenj, kajti sovražnik je zelo močan. Stanje je zelo resno. Ne smemo se vdajati krivim upanjem in tudi ljudstvu ni smeti poročati neresničnih zmag. Časnikarji naj store vse, da pripravijo ljudstvo na velike poraze, ki morda nastopijo. Konferenca francoskega trgovinskega ministra v Le Kavru, kako dvigniti kupčijo. PARIZ. 24. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien« je imel dne 20. t m. v Le Hav-re trgovinski minister s prefektom, obrtnimi zbornicami in zastepniki posameznih oblasti konferenco. Poslanec Sieg-fried je naglašal, da je treba, ako se hoče kupčijo spraviti zopet v tir, poštni in brzojavni promet olajšati; nadalje, da je neobhodno potrebno, da se trgovcu omogoči izdajati in prejemati menice. V to svr-ho je pa treba da se Bancque de France zdravi in trdni kupčiji ne kaže ozkosrčno. Minister je povdarjal potrebo, da se bankam ne odvzame vrednosti in obljubil zboljšati poštni promet. Žrebanje avstrijske državne loterije. DUNAJ 24. (Kor.) Srečki štev. 61.275 in 91.739 dobiti vsaka po 5t)00 K. Znaci u i \ . ujnim poročevalcem anQ o rrancostua listov dandanes ni mogoče, ua bi poročali vojne epizo ie po lastnem na ziranju. Opisi, pri kaicrhi se zdi, da se sli ši grmenje topov in da se voha smodnik, so spisani vsi daleč za bojnimi frontami Toda izjema se je menda posrečila ko respondentu »Daily Maila«, ki-je bil ba jč navzoč pri bojih okoli auxa pred Pa rizom. Vojni poročevalec Iiavard Priče piši svojemu listu z dne b. septembra da jc imel bojišče pred seboj nepričakovan-hitro: videl je goste, bele oblake dima črno zemljo, goreče hiše in skednje, v zra ku nad seboj pa nemškega zrakoplovca Za Lignyjem, 25 km pred Parizom, je po pravljal neki francoski oficir svoj avto mobil. Na potu proti Parizu je videl tr ranjene Zuave, ki so jih z največjo na glico peljali v najbližji vojni lazaret. Ede izmed rjavih Alžircev — bil je sergear — je vedel pripovedovati strahovito zgr dbo o strašnih bojih: »Bila je brigada 8000 Zuavov, ki je od šla v boj v nedeljo — ostalo jih je pa k 1000, večinoma ranjeni!>, ki so se vrnili Poveljnik in polkovnik sta bila istočasm ubita; nato so popadali stotniki, potem s« padli poročniki — patici ie kvartirni mojster - se rgeant — in vsi dr j - i sergeanti vsi— vsi. Proklete strojne puške so bik krive vsega! Jaz sam sem dobil strel ti> skozi levo roko. Kroglja je prodrla skoz roko giailko, Ux*a to me ni čisto nič oviralo. da ne bi streljal naprel. Nato so mt zadeli še trije streli; eden mi je šel sko? roko — in zato nisem mogel več držati puške. »Toda odkod take izgube,« sem gi' vprašal. »Prodirali smo z bajoneti.« je nadaljeval. »»Vedno stara stvar: divji naskok teh afrikanskih Čet. ki niso niti slutile, da se nahajajo v bližini smrtonosne strojne puške in ki so navajeni le na manj ne var ne napade na marokanske upornike.« »Od moje stotnije.« je rekel eden izmed obeh drugih Arabcev, »so ostali živi le trije.« Pri tej priliki je dvignil, 'a podkrepi svojo trditev, tri svoje umazane prste kvišku Tretji ranjeni Arabec ie sedel ves čas molčeč. Le od trenotka do trenotka je nekaj mrmral v svojo kratko in črno brado. Kakor da bi bilo za pkičilo za transport je dobil potem vojni poročevalec od bri-gadnega generala potni list, ki je oju-načil, da se je peljal naprej proti bojišču ih» 100 kilometrov na uro, dokler ga ni lista vil neki oficir s klicem: Stoj! »Kljub temu vam ne bi svetoval, i!a se peljete naprej«. je menil oficir in »uuil granate Toda Priče se je peljal zmagoslavno naprej. Par milj od Meau*a se mu je nudil prizor artiljerijskega beja — morda Kako hotnbordiranje iz nemški!« ropov. Francoski topovi niso o-.^ovanili. Nemški srapneli so padali po noHih onstran Marne. kjer se je nabajah francoska pehota v strelnih jarkih. Po zraku ie grmelo. Kakor da bi velikani tolkli po kladivih. »Stopil h avtomobila,« tako poroča Priče po opisa bojišča, »in se prepeljal s čolnom čez Marno, splezal na neki grič in prišel potem kmalu v male ulice mesta Meanxa — v mesto smrti. Razbite hiše, povsod razvaline pohištva klavirjev, vmes na steni nepoškodovano zrcala Po poljih buči pokanje in grmeje. Tu priteče k meni ves vpehan neki moški, plešast in v kolesarski uniformi: »Nikamor naprej! Ne naprej!« mi je vpil nasprotL Neka granata se Je razpočila v moji bližini. Neki oficir je bil ubit, meni je odneslo kapo. Zdelo se mi je, kakor da sem mrtev!« Razne politične vesti. Vojska brez zastave. Naj bi dosegli Nemci v boju z Angleži vse, kar je mogoče, nekaj ne morejo doseči. Oni ne morejo zapleniti niti ene angleške zastave, ker Angleži ne nosijo zastav v vojni. Že več nego 30 let je ta zakon v veljavi, namreč, da smejo nositi angleške polkov-niše svoje zastave samo pri važnih svečanostih in manevrih, v nevarnih situacijah pa jih morajo pustiti doma v vojašnici. S tem je najbolje zavarovana čast polka No, angleški generali opravičujejo to u\Cvibo s praktičnimi razlogi. Tudi sir f7redcrik Roberts je rekel, da sovražnik najuoij strelja v skupine okoli zastave in da se za obrambo zastav potroši več moči in pade tudi več žrtev, nego pri obram-hf!' važnih strategičnih pozicij. To pa po ni-i. vem mnenju nikakor ni praktično in tu Ji ne odtehta osokoljen ja, ki naj bi ga izvršila zastava na vojake. Sicer tudi pol-':i sami ne cenijo preveč svojih zastav, :er je bila zastava z gibraltarske trdnjave ironija nekemu trgovcu, ki jo je potem , porabil za pokrivanje svojega divana. Vojne konserve so v moderni vojni radi lečkoč dnevnega oskrbovanja tolikih mno-i; vojakov postale velike važnosti. Kon-erve so bile v prejšnjih vojnah nepozna-iv in šele 1. 1870/71 so postale važna rana nemške vojske. To so bile »grahove lobasice«. Berlinski kuhar Griinebcrg jih e začel prvi delati in sicer iz zmletega ^'raha, slanine, soli, čebule in še nekaterih !ru£ih dišav. Vsaka taka klobasica je bila »ovita v pergarneno. da se ni pokvarila. Vojaki so jih kuhali kot juho ali kot kašo .n so se jih tako privadili, da jih je bilo rrebu. dnevno 65.000 kg. V celi vojni se jih e porabilo pet milijonov kilogramov. Pozneje se je takemu oskrbovanju posvečala večja pazljivost. Zato, da bi se /oiaki ne naveličali vedne enolične hrane, so začeli izdelovati več vrst konserve. i tem pogledu si je stekel posebne za--luge fiziolog Voit, ki je točno preračunil, koliko potrebuje vojak beljakovine, masti n ogljenčevih hidratov, da ostane svež in snosoben za boj zbog vsem naporom. Po osnovi njegovih računov se prireja v konservi golaš, pečenka in rizne druge stvari za kuho. Razume se samo ob sebi. la je zato treba rabiti samo najboljše sveže stvari. Vse te konserve se devajo močne, hermetično zaprte pločevinaste ^katljice. Da so se prepričali o njih vrednosti in vztrajnosti, so jih pošiljali v trofične kraje, izpostavljali vročemu solncu, orevažali po suhem in po morju po dve do tri leta potem jih pa kemično in mi-kroskopično preiskali. Dokazalo se je, da so bile še vedno sposobne za hrano. Domače vesti. - govoren predsednik zbornice, i'raka »Union« piše: Predsednik poslanske zbornice je v neki seji nemškega društva v Solnogradu nastopil s predlogom, da bi se med našo monarhijo in nemško državo sklenilo carinsko ujedinjenje. Sicer je predsednikom parlamentaričnih korporacii v navadi, da se pokore neki rezervi, kajti vse kaj drugega je. če govori navaden poslanec, ali pa izvoljenec členov zbornice, ki ga niso pooblastili, da bi govoril v njihovem imenu. Stvarno ne kaže odgovarjati na ono izjavo, ker gotovo ne prihaja nikomur na misel* da bi jo smatral za resno. Pripominjamo, da smo mi pred nekoliko dnevi ob podobni priliki naglasili, da ob reševanju gori dotaknjenega vprašanja bodo imeli tudi avstrijski narodi besedo. Praški list se je izrazil še določneje. Begunci iz Galicije na Dunaju. Dunajski listi p i šef o, da je Dunaj prenapolnjen beguncev iz Galicije. Med njimi jih je jako bednih in siromašnih, pak je vlada že poskrbela da se jim da pomoč. In med njimi jih je veliko, ki še nikdar niso videli Dunaja, tako, da sredi mestnih čudesov skoro pozabljajo na ono, kar jih ie dovelo v to veliko rnesto. Je pa med njimi tudi številno bogatašev, posebno Poljakov, ki so se zatekli na Dunaj. Lepe Poljakinje so mnogo izpremenile lice dunajskih kavarn ^tran T7. „EDINOST* St. 237 V Trstu, dne 25. septembra 1914. i i ia "'i I kal o v, v katerih se zbira od-I i durai^ki svet. Se nismo videli — rravi neki list — v dunajskih rcstavraci-t tei!*"!h ' ts in toliko črnili očes. 1 — >t Dinai je no7,it s tufci ! akor r JrTo Ve^-i. samo dn se ti tujci to pot rKo rri ii zaf-avat, amvak da delijo z Duiiaj^ani vse do^ro in vse zlo. L;.i«- tjia h* hvc?~v redna naredaa. scJništvo ni/jeavstrijsktYa »lamestnistva je razposlalo te dni r^Klrejcrim oblastim na»-edh^. ki jim nalaga, naj v sedanjih časih. kn je em^no nastopanje državljanov \ - h narodnosti tako potrebno, v jezikovno mesanili kraji?! preprečaio vse, kar bi naglo spominjati na narodnostne spore. V ta namen naj stopajo v stike z merodaj-niini kn vi, da se bo orusčal vsak izraz narodnega nasprotstva brez škode za drugačno na'odno uveljavljanje. In rečeno namestništvo je pridodalo nekaj pripomb, ki jih mi debelo podčrtujemo: Ni smeti prezreti, da narodna ali druga-čra narodno-politična trenja morejo dovesti do tega. da se Iz golega sovraštva proti političnim nasprotnikom delajo ovadbe, ki morejo imeti za ovajence težkih posledic. Zato je naloga varstvenih oblasti, da take ovadbe preiskujejo s polno objektivnostjo gtede na njihovo resničnost. Golih denuncijacij oblasti ne smejo poslušati. Izjemne naredbe niso naperjene proti nobeni narodnosti in niso po svojem bistvu določene v to. da bi pokrivale preganjanje novin, udruženj ali organizacij katere-sibodi narodnosti, ako ni dvomiti na njihovi državni zvestobi. Prihod ranjenih in bolnih vojakov. Tekom predvče aisnje^a dne so dospeli v Trst sledeči anjćni odnosno bolni vojaki: od 97. pešpolka: Anton Fonatas od 2., Alojzij Buseghini od 2., Koštantin Krebelj od 1. in Peter Benedetti od 2. stotnije. Dalje Ivan Repo\ić od I , Anton Šimec od 8. in Peter Voselič od 10. stotnije 27. pešpolkn, in čr-novojnik J -sip Krešel:č, Fran Lrbeth, Andrej Korošec, Valentin ZaniniT Karel Janko-vić, Renat Gvardijančič, Karel Metlica in deželni brambowec Karel Šušmelj. Vsi ti so bili spravljeni v zavod .Avstro-amerikane" pod Skednjem. V prostore društva „Austria" je pa bil spravlien ranjeni prostak 5. stotnije 47 pešpoltca Fran Hlača. — Drugih 17 Je bilo pa poslanih na dopust na svoje domove. Včeraj Je pa dospelo v Trst vsega skupaj 21 ranjmth, odnosno bolnih vojakov. Med ttmi je tudi neki nadporočnik. Nenadna smrt znanega bivšega plesnega učitelja. Gotovo je v Trstu malo ljudi, ki bi ne bili poznali bivšega plesnega učitelja Julija Morterra. A ne le v Trstu, temveč tudi v Ljubljani so ga poznali, ker se je bil pred kakimi 15 leti preselil iz Trsta v Ljubljano in tam mladino učil plesa. Včeraj ob 9. uri je šel Morterra od doma — stanoval je v hiši štev. 39 na Acquedot-tu — a ko je prišel v nlico Carducci, mu je začelo prihajati slabo, in slednjič je padel na tla: prenesli so ga v vežo hiše štev. 26 v ulici Cardncci m pozvali k njemu zdravnika s zdravniške postaje. A ko je zdravnik prišel k njemu, je bil Morterra že mrtev. Pokojnemu Morterri je bilo 62 let. Pretep. 49letni Josip Milič, ki stanuje v ulici delle Sette Fontane, in 291etni Matej Tivadar, sta bila včeraj na Opčinah, kjer sta se ga prav pošteno nalezla. Potem sta se pa skregala in slednjič celo pretepla z nekimi drugimi vinskimi bratci, ki so oba tako naklestili, da sta morala prej na zdravniško postajo in slednjič v bolnišnico. Pazite na otroke. 3 in polletni Rudolf Cerar, ki z roditelji stanuje v ulici delia Guardia štev. 10, je včeraj dopoldne prišel do steklenice, v kateri je bila oetova kislina. Misleč, da je v steklenici bogve kaj dobrega, je iz iste parkrat požrl. Ko je začel nato vpiti, je prihitela njegova mati. ki ga je takoj nesla na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral želodec in ga tako spravil iz vsake nevarnosti. Umrli so: Prijavljeni dne 24. t m. na mestnem fizikatu: Fortuna Viljem, 4 mesece, ulica del SoJitario štev. 11; Piero-san Ida. tri dni, ulica del Molin Grande itev. 32; Horvat h Brunon, 4 mesece, ulica G. Carducci štev. 22; Pangerc Marija, 35 let, ulica del Belvedere štev. 35; Lovrić Josip, 16 dni, Kjadin štev. 29. : I PODLISTEK Uesf! iz MM, Okrožnica genskega deželnega cdi>ors vsem siovensLiki župan sUoiu. Ker se od r „zniii strani sii^i, da se odprodaja Iclos pridelano pšenico iz posameznih občin razrii.i trgovinam in ne deželnemu edbe. i:, naj županstvo javno razglasi in poskrbi, da j j vso pšenico, ki se ne potrebuje za sedanjo in poznejšo domačo rabo, dati na razpolago in prodati edino deželnemu odboru. Najvišja cena za 100 kg pšenice jc 29 kron, katero ceno je določila vojaška uprava. V svrho določitve cene naj se dopošlje ali doprinese eden ali več vzorcev. Le na ta način bo mogoče deželnemu odboru po možnosti zadostiti vsakdanji potrebi onih občin, ki ne prideljujejo pšenice. Okrožnica goriškega deželnega odbora vsem županstvom. Blagovoli naj se sporočiti deželnemu odboru v teku osmih dni, če je v tamošnjem županstvu pomanjkanje ali pa preobilo živine (goveje živine in konj). Podpisani deželni odbor želi to zvedeti radi tega. da lahko potem o pravem času ukrene vse potrebno glede pomanjkanja živine, ali pa glede prevelikega števila živine. Okrožnica goriškega deželnega odbora vsem županstvom. Županstvu se nalaga, da sporoči deželnemu odboru, ali je tamkaj potrebno, da se mesto one goveje živine, ki se je morala oddati vojaški upravi, nabavi in vpelje druga. V slučaju take potrebe naj se posamezno navede število glav goveje živine, bo-aisi za delo, bodisi za mleko, ali pa za meso. Deželni odbor je pripravljen sporočiti na to kraj, kjer se dobi živina in pa ceno živine. Županstvo naj torej čimprej primerno javno razglasi vsebino te okrožnice in naj dopošlje priloženi seznam primerno izpolnjen v teku osmih dni deželnemu odboru. Vihar In tlSIna. Prttl te HMm M. C Za trenotek sem obstala nepremična, ne da bi bila mogla izpregovoriti besedo. Cula sem, kako gre voz mimo vrat, ne da bi se ustavil; ni bil ocnnibus. Natakar Je ponovil zopet: »Ali želite zajtrkovati?« Sem morala vendar opravičiti hitenje po $topniicah. Udala sem se v svojo usodo in pdšla spodaj v jedilnico. Od tam sem mogla opazovati vse dvorišče. Cula sem prihod omnibusa, ne da bi mogla videti, kdo )e v njem. Postrežba pri mizi ie bila prekinjena za trenotek, kar Je pomenjalo, da so bili natakarji zunaj zaposleni, da sprejmejo tujce. Torej so došli tujci! Kdo ve? Ko je došel natakar, sem vprašala: »Ali Je došla pošta?« Nisem se drznila vprašati naravnost. i Da, milostiva, ravnokar je došla, ali za vas ni r.ič.« Srce mi ie bilo sibieje. Ni pisal. Torej Je moral priti! »Ali ni nikdo vprašal po meni?« sem rekla m zrla pri tem na svoj krožnik. »Nikdo, milostiva gospica!« Nisem vedela več, po čem bi vprašala. < Maks bi bil moral takoj po svojem ..'.oii: vprašati po meni, da se nveri. Za UeS križ. Skedenj za „Rdeči križ." V Škednju so nabrali pod nadzorstvom po c. kr. namest-ništvu pooblaščenih gg. Ivana Godina-Ku-driča in Antona Sancina-Drejača svoto 602 K 8 stot. Nabirali so: gospodične Marija Godina, učiteljica otroškega vrtca, Slava Sancin ces. kr. poštna uradnica in Antonija Flego Darovali so: Po 20 K: Družina Ivan Marija Fonda št. 374, Anton Sancin dež. posl. 130. Po 10 K : Mar. Sancin, Macarol Josip, župnik, Družba krščanskih m^ter v Škednju, Gabri-?elčič, finančni komisar. Inspektorat straž v Škednju 7 K 90 $L Ivan m Alojzij Godina 392, K 6. Po 5 K: Josipina Sancin 191, Ana Franca 542, Družina Živic-Meckar 467, Obat Barbara 388, Peter Sancin 20, Gašpar Sancin 142, Ivo Šuman 313, N. N., Pavlina Cenčur 330, 5 K 10 st. Ivan Brhnšek 330, Marija Železnik sv. Ana it. 1, Marica Prelog sv. Ana št 2, Ivan Sandn Toč 1108. Dragotin Sancin 1185. Po 4 K: Josip Slavec 217, Tom rž Sancin 180, Ivan Marija Sancin 1090, Dragica Sandn 50, Anton Godina 181, Josip Šuman 131, Družina Godina 437, Družina Orel škofija 1, Emilija Sandn 109. Po 3 K: Sancin Anton Levičar 351, Kanobel Jernej 488. Andrejčič Pmo, Ornima Sancin 175, Anton Mavrič 1131, Valentin Pižon 182, Peter Pulgher 495, Franjo Mfiller 1130, Ivan Flego pismonoša, J. Tul 466, Vilka Godina 386. Cezar Kariž 125, Betka Vekjet 124, Družina Toč 53 Matej Tomic 1130, Jakob Godina 3"6, M yer 330, Josip Flego 416, Antonija Srebrnik 349. Josipina Zora 833, Družina Miklavec 4, Marija Sandn 668. Po 2 K: Anton Lavrenčič, Košanc Anton 639, Kobal Just druž na 270, Merlak Anton 469, Merlak Milka 469, Antonija Sancin 407, Jurij Sandn 170, Slava Sancin 169 Terezka Miklavec 173, Lovro Sancin 1188,Antonija Sancin P. 85, Jakob Godina U 07, Viktorja Sancin 215, Josip Sancin 513, Franica Buda j 538, Josipina Godi a 377, Marica Gouiua 377, Terezka Godina 377, Bernard Godina 377, N. N. 536, Družina Luin 575, Jernej Skodlar 1031, Josip Bric 567, Družina Sigmud 691, Antonija Toškan 485, Alojzija Sandn 484, Alojzija Sandn 3*5, Luciia Sancin 82, Ivana Sancin Con 54, Urška Sancin 54, Družina Berdon 67, Ivanka Godina 386. Marija Flego mlajša 357, Marija Pregelj št 363, Družina Sandn 278, Josip Godina 390. Družina Bradač 503, Rezifca Šuman 241, Franjo Šuman 280, sem-li v gostilni Ali ne, saj je vedel to. Saj sva se dogovorila, da se snideva ravno v hotelu RoyaI; on sam mi je dal njega adreso. Morda se je moral nekoliko urediti in potem me obišče v moji sobi In pri teh mislili sem občutila mrzlično hrepenenje, da bi zopet šla tja gori Natakar, ki mi je prinesel novo jed. se mi je zdel zarotnik, ki me hoče s to vabljivo jedjo zadrževati, da mi ugrabi priliko, videti Maksa. Odrezala sem kos ko-štrunovega mesa z obrazom kneza, ki vidi pred seboj zastrnpUeno jed. Položila sem ga na krožnik in ca dala velfltemu mačku, ki je temo grajal mojo izbirčnost. Potem sem vstala kakor razžaljena kraljica, ki je razkrila zaroto in odšla v svojo sobo. Vrata poleg so bila odprta. V prejšnji noči in v jutro ni bilo nikogar v tej sobi. Namestili so toraj ravno došlega gosta. Zdelo se mi je, da mi iz one odprtine blesti nasproti rožno-barvna luč, da je tam notri moja sreča. S svojih vrat sem mogla videti v sosednjo sobov ali odprta vrata so mi zakrivala del sobe. Postelje nisem videla. Vtaknila sem polagoma ključ v ključavnico in sem ga obrnila istotako počasi, da sem mogla vreči še en mdiskreten pogled v tajinstveno sobo. Ni bilo videti nikogar, ali na mizi poleg balkona je ležal Lucija Sancin Verbič 279, Marija Sancin 81, Justina Cotič 233, V. B., Franica Pahor 6, vVkoslava Giaschi 140, N. N., N. N., Družina Lah 330, Heim 330, Marija Sain 860, Ana hiviš 802, Milka Glavinovič 15, Mariia Godina 277, Ana Godina 353, Andrej Serbo 363, Franc Furl^n 257, Avgust Sancin 259, Marija Vekjet 205, Milka Verk 309. Korenini št. 803 K 2-40, Marija Sancin 328. Maiija Verk 53, Anton Sancin 1150, Ivana Sancin 1 327. Terezka Pristovnik 359, Kubec Antonija f 3, Fran i o Stanič S90, N. N. sv. Ana. * Po 1 K so darovali: Radovič Avgust, vratar, .^pič Marija, Just Fonda 330. Veber Fran, Prah Jnlka 190, Meri * Ana 397, Zager Josipina 397, Merlak Marija 469, Družina NadPlin 445, Demarchi Antonija 447, Josipina Demarchi 447, Sancin Jernej Bradač 270, Fran štev. 270, Bradač Marija štev. 270, HrvatiČ Antonija 368, Hrvatič josip 368, Bratos Jakob 40, Amalifa Stoke! 216, Marija Žerjal 214, Franjo Gmm 213. Ana Purič 200, Dragica Sancin 187, Alojz Sancin 18, Marija Piciga 497, Antonija Vitez 377, Franc Pipan 178, Marija Sancin 1157, Suman M. 1099, Alojzija cnman 1098, Terezija Bren-kovič 1116, J. Štancar 176, Ann Šuman 190, Iv Blaznik 188, M. Fiedler 545, Štefan Godina M7, Anton Miklavec 2, Antonija Godina 547, Dragctina Sancin 547, Serafina Flego 545, Družina Cerne 546, Ana Vodopivec 477, Antonija Merlak 213, M. Sahlatnik 160,Purič Ms te i 153, Družina Purič 153, Antonija S-ndn 1066; Franica Sancin 1067, M. Žgavc 647, Marij Žgavc 647, Anton Žgavc 647, Renko Josipina 633, J. Tomic 696, Marija Miklavec 635, Angela Godina 648, Družina Ota 688, N. N., Josipina Gerbec 461, Josip na Godina 367, Josip Godina K 140, Lota Rosemberg 474, Betka Kocjančič 378, Joška Cividini 686, Ivanka Oblak 387, N. N., Juro Pižon 103\ Kari Petronio 1088, M. Sancin 1158, Marija Sancin 104, M. Sancin 104, Emi'iia Sancin 103, Antonija Sancin 97, Maks Sancin 98, M. Sancin 95, Anton Kosič 86, Dragotina Srebernik 71, Franjo Veber 14°, Urška Sancin 1>2, Ema Kariž 121, M. Sancin 116, Jakob Godina 56, Alojzija Miklavec 138, G »dina Ana 137, Dragica Godina 56, Vekoslava Godina 274, Rezika Flego 357, Ivan Flepo 356, Josipina Ota 3^1, Antonija Bradač 358, M. Brumat 359, Ana Sterbaus 790, Marija Cuschie 385, N. N. 271, Rezika S ncin 489, Ivanka Resinovič 112,J. Šabec 491, Marija Valentič 266, Mihael Suman 133, M, Flego 247, Ana Vekjet 244. M. Jok- lj 239, Ivana Godina 239, Barbi Skerbis 400, Pfeiffer 6, Magdalena Jer« b 8, Magdalena Sancin 34, Ivana Godina 392, Betka Furlan 541, Kat. Schneider 330, A. Sancin 341, Urška Godina 435, Anka Opara 435, Lovro Sancin 792, Angela Piciga Maharan, M. Cerkvenič 863, Ivana Lukač 86?, Elena Bubulič 805, Andrej Oblak 431, Urška Flego 365, M. Godina 276, A. Grahonja 276, Antonija Godina 383 Ivanka Ota 350, Ivana Sancin 351, Urška Sancin 342, Družina Tičkova K 1 80, Marija Stoka 834, Družina I*i2on 60, K 1.80, Mar. Zobec 57, Družina Stoka 64, Ivan Toškan 485, Sancin Ivana 54, Ana Sancin št 317, Redna Sancin 328, Rezika Sancin 319, M. Godina 322, Jurij Sancin 15\ Stefan Curk 170, Tončka Flego 265, M. Sancin 678, Štefanija Gaio 684, R. P. sv. Ana 1, Mozer Ivanka 770, A. Metlika 709, Franica Zupan K 1.20, AmaK|a Sancin 176, K 140, Cecilija Sancin 537, K 120, Družba v gostilni pri .Sirotu« K 1*20, Virgilij Sigmund 701, K 1.60. Po 80 stot.: M. Česnik 1079,Josipina <*ntin 120, Franca Klun 370, Urška Fakn Zulmin. Po 60 st.: Josipina Jelčič 162, Ivana Sancin 160, Alojzija Sancin 1992, Josipina Mahnič 481, Družina Ota 1118, N. N., Ana Hofer 483. Framca Petronio 1088, Antonija Sancin 1089, N. N., Pavla Pelož 119, Ana Dvorak 500, M. Sancin z94, Franjo Bole 792, Ivana Kosmač 352, M. Godina 353, M. Tonsa 352 Justin Vidali 328, Arom Taučer 121, Marija Ota 689, M. Andrtjašič 709, Oblak Pavla 268, Godina M. 275. Po 5" stot.: Mijot M. 460. M. Zadra v ?c 1033. Franjo lija 1031, Jakob POlzI, Dragica Tedeschi 533, I. Flego 5 0, Ana Rjoza 18, M. Sancin 6, Šimenc Anton sv. Ana 1. Po 40 stot.: M. Miklavčič 1130, M. Mozer 506, Antonija Nigrisin 539, A. Vitez 1156, M. Žerjal 168, Josi jina Godina 272, Magdalena Pulini 539, M. Godina 671, J. LukeŽič 464, M. Lukežič 464, M Filtpčič 463, Tomaž Godina 387, N N. 1076 Štefan Sancin 40, M. Flego 357, Josip na Obrsnel 793 M. Tedeschi 362, BratoS M. 278, Urška Bolčič 241, Josipina Fonda 330, Katarina Hrovatin 807, N. N^ Girolamo Vascoti 739, M. Godina 349, Katerina Taučer 347, Mar. Bradač 580, Antonija Horlek 310, Jerica Novak 137, Pctrica Bjeket 350, Antonija Hrovatin 675, Marij Juriševic 739. Primož E a 394, Srebrnik Re/.ika 405, N. N., N. N. Ana Pranovič št. 197. Po 30 štor.: Terez ja Godila 441, hana Andrijašič 163. N. N. 1076, Bizjak M. 87, Ana Sancin 92, Ana Sancin 83, En.ilija Godina 251, Fr. Damijan 793, Ivana Čuk 793, Ana Višnjevec S47, Viktorija Emersič 40, Ana Oeier 3-4. Ida Blasič "670. Po 20 stot.: Katarina Marijon 1130, M. Sturm 507, A!ma Godina Ivana Sancin 114, Petrica DariS 87, Marija Ivančič 91, Rafael Flego 357, Jos. Tedeschi 493, Ivana Godina 249, M. Godina 251, J. Prijatelj 782, Marta Pečnik 793, Markončić M. 849, Ivana Flego 364, Angela Calautti 3()8, Valerij Petronio 1088, Ernesta Sancin, I. K. 316. M. Kolar 321, Ernesta Godina 522, Antonija Oblak 521, Ivanka Pajer 326, N. N., M. Sandrini 658, Dobril- sv. Ana 1, Merlak J. 479, Kuret A. 443, Ana Križman 739. Po 16 stot.: Antonija Možina 203, Ana Kert 739. Po 12 st.: Cecilija Kosanič 1115, N. N. Po 10 st. : Flego Ivanka 402, Ivan Perhauc 404, Katerina Franc 1131. M. Purič 152, M. Gostiša 793, Rudolf Pogačnik 846, N N. sv. Ana 1, N. N. SfiSSJ ti^ iS E TKST, ŠT. 17 Specijalist sa KCiefE ir» l.OLEZM Š5PKCST KERVOZNOH za BCLEZNS v NOŠAH in SviUiFfH. Sprejema od "SI - I pop. in S - 7 ivcies« Oglase, poslana, osmrtnice in naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddeiku« r Edinosti«. Trr.t, ulica Sv. Frančiška št. 20 ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo»na češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi površnik iz sivega sukna. Spominjala sem se te barve, bila je Maksova svakoja. Odkar sem ga poznala, sem ga vedno videvala na njegovi roki, Čeprav ga ni nikoli oblekel. Maks je torej prišel. Bil je tam poleg mene. Moral se je nahajati v onem delu sobe, ki so ga zakrivala vrata. Bilo mi je, kakor da ga vidim. Napravila sem s ključem nekoliko ropota in čakala, hh-neč se, kakor da ne morem odpreti. Radi odhoda je vstal zelo rano in je bržkone takoj po dohodu legel k počitku — sem si govorila. Poznavajoč njegov nemirni značaj in njegovo živahnost si nisem mogla drugače razlagati te tihote. Ostavila sem svoje srce, svoje misli in svojo dušo v polusenci teh vrat in sem slednjič stopila v svojo sobo. Nisem bila v stanu, da bi kai ukrenila. Zame je bilo čakanje vedno naporno o-pravilo; vsikdar mi je bilo nemožno, da bi delala kaj drugega, kadar sem pričakovala kake osebe ali kal važnega. Niti misliti nisem mogla na kaj drugega. Na kaminu je stala pozlačena ura iz bronca, povsem rmena in blesteča, tako, da se le bliščalov in v mislih sem plašno sledila gibanju nihala, ponavljajoč venomer: »Pride, ne pride, pride, ne pride!« Nihalo ie govorilo te besede in jaz sem bila prisiljena, ponavljati jih mehanično. Pol ure potem sem še vedno stala tako. (Dalie.) i! B 5 E« «=e računajo po 4 stot. Mastno ti-kane besedo se raču-niijo enkrat več. — NajraanjSa : | riatojbiua znaša 40 Ftotink. : □□ DO □□ 8e odda s 1. oktobrom t nijem gospodu ali gospici v ulici Conimerciale št v 11, ITI. nadst. 4000 KeDlom soba Iffifff vjerska po 7, 8, 9 vinarjev komad. Pi-JujUl ččaoci po K 1*80. Kokoši po 2 K kilogr. Ca:ducci 39 Ronco 6, Kandler 8. 921 Slovenska družino in stanovanje. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 909 Cnhrv mebi rana. svetla in solčoa se odda takoj Milili ▼ najem pri slovenski družini, eventcelno tudi s hrano. — Naslov: Yia Ga*ileo Galilci štv. 8, IV. n. 4001 Izkušeno bobico nost če »a dom Trst, ul, Chiozza 50. pritlifje. (1<»28 Ronces. stenogrofski tefaj v Gorici pr čne s L okt brom t. L — Prijava v Šolskem domu 1026 lin niUtrffff so sodi, vporabni za belo vino od 1111 IlrUIftUJ 2 do 7 hektolitrov. - Ona nizka. Obrniti se: Kavarna Moncenisio, Vidali. 1029 Klotmffnfl P*1 Po5««^1 P°lee Kop a ima za niEiUlMVU pr dati razne v >te belega ua čr-negM vina kakor tudi tr^-^inovec. 1032 VAntltlfl M f A blizu Krm i*, mlada p&ica siv« irgUUlIU » Jfc barve. Sliši na ime .Koma*. Najdi tri j jc napro3»n donesti jo stražarju ftkrkin-skeg> lova proti nagradi. 1033 Mjmma ImVa t dvorani .Trgovsko - 'zobraie-rlESnS VDJC valaega Hruitva" ulica S. Fran C66co fttr. 2, I nad. se vr*jo kakor navadno ob nedeljah od 6—10 ur*> z«ečer. 1034 Soba urazna se takoj odda. Ulica SanGiovanni »0, IV, na«L 1"35 IŠČC SO s nekoliko prakse, sa trgovino £d>oosti jestvin. Naslov pove Inseratni oddel»-k 1036 ČeoUor išče delo. Naslov pove Inseratni odde-1* k Edinosti. 1^7 Odda •a takoj meblirana soba. Ul Belvedere JC štv. 47, D^ n., vrata 8. 1033 Kletarstvo pri Pobesih «p. z. z o. J. vabi na ki se vrši v sredo. 30. septembra t 1. ob 5 zvečer v lastni kleti pri Pobegih. DNEVNI RED: 1. Poro Silo načelo štva, preči tanje zapisnikov ia vevisgnko poročilo. 2 Poročilo nadzoroistva. 3 P^tij-nje računov in bilance sa L 1913—1914. 4. Določba o porabi čistega dobička. 6. Določba trgatve ter nkr*pi iste. 6. Slač^jnoeti. Na obilno ndeletbo mljudno vabi Načel nI št vo. 0S0S0SC a đ fc d Ci ju t d [SL JJ POZOR! POZOR! Velika zaloga najboljih Siv. strojev JPFAFF* In drugfti vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo Ur. strojev po ceni. JnittniJB GORICA ulica Monldplo St 1 Dr. PETSCHNIGG TRST, S. CflTESlSlil $TEU. 1. Zdravnik Ka notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecliaiist za kožne in vodne (spolne) —I in 7-7V-» Dnevnik „Edinost" w Trstu je iz — Cena £0 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Stefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 21. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisa1 Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. ■■IMHIIIBBHIM7 n; ■■aaHHaii mnnaiii ■ SLAVIJ Al i vajemi immtim šaaia ^ Pragi i I" Rtzenml fm« K 69,433.101-#2. | Izplafan« odikoMu« En kapIMU« H K IM.NS^M'U. 1 S DMd. se Jt dMltl lipi. 2.8M.TM.M. J BPo velikosti druga vzajemna za v arov. naie 0 države 2 vseskoai slov. narodno opravo $ I Sprejema zavarovanja človeškega jj ■ živ'jenja po najraznovTstneiih kombi s f nacijah pod tako ugodnimi poguji, gg - kakor nobena druga zavarovalnica • ■ Zlasti je ugodno zavar. na doživetje ■ " smrt z manjšajočirni se vplačili. 2> Zavaruje poslopia in prem čninr proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička U iatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu s V. CEfiHAB, unco Casenii 12, TELEFON it. ai-47 I f I i Ibmrm ■niiB B1IIBB0 UMETNI ZOBJE ptOMBMJUUE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČESnAK U.TOSCHEB nanM» mjji MMLIMM UUCa CaSKRHA, 13II. nad. - '.^n*:-1} NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU regtoti ovhm adragi s oaijiukn jamstvom Nota nllca itv. 13^ 0. nadstropje. Nova ulica Stv. 13, IL nadstropje 5vloge na knllike 4%-41«-5°t* Daje posojila na menjiee in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjiee. Prim« M MtMtaa ■—*it