Leto VI., štev. 273
LJubljana, torek 24. novembra 1925
Poštnina pavšallrana.	Cena 2 Din
l«haja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din as-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo t
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/1. — Telefon štev. -ji. Nočna redakcija: cd 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul. št. 5/L — Telefon St. 3*.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54.. — Telefon št. 36.
lnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 493
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.84» - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 23. novembra.
V težkih ekonomskih bolečinah se vije naša ožja domovina. Radostno opazujemo. kako se konsolidira naša država ua zunaj in znotraj, ker je zdrava narodna politika strla v prah republikansko in avtonomično strašilo. Žal pa ne moremo reči, da se naše gospodarsko življenje razvija v enakem razmerju povoijno. Zaslužki padajo, in to zaslužki kmeta, obrtnika, trgovca in vseh svobodnih poklicov čisto vzporedno; pa tudi stalno plačani stanovi ne morejo zajeti sape.
Sramotno je porušena separatistična fronta, za kar ie najboljši dokaz vda-nostna brzojavka bivših republikancev in njihovo hvalisanje vsega onega, kar so do včeraj preklinjali. A zdaj bi bilo pač na mestu, da se obrne glavna pozornost na gospodarsko polje. To naj bi veljalo posebno za nas Slovence, ki nas je gospodarska kriza zalotila najmanj osigurane in pripravljene in ki nam ravno v času tega propadanja hoče davčni vijak iztisniti zadnje ostanke.
Dvanajstine bodo te dni sprejete. V njih je bila edina možnost, da se za leto 1926. davčno breme Sloveniji vsaj nekoliko olajša. Govorilo se je o skupnem nastopu slovenskih strank, a SLS je to odbila. Spustila se je v odločilnem času v borbo proti državi, kakršna ji prav nič ni biia potrebna in ki more Slovencem dati samo novih nasprotnikov. Konflikt naše države z Vatikanom radi konkordata. glagolice in najnovejši čas še zaradi zavoda sv. Jeronima in prekinjenie diplomatskih odnošajev. je našel SLS v taboru naši državi nasprot ne stranke. Ne gre ni za vero ni za kak drug interes, ki bi od daleč mogel tak nastop opravičiti, gre le za «justament» Vatikana, ki bi rad v dogovoru z laško vlado vnovič ponižal Jugoslavijo. In tu .ie v času najhujših gospodarskih stisk Slovenije 20 njenih poslancev v odkritem boju z interesom in ugledom naše države!
Strašna je slepota vatikanskili usluž-nikov, ki si nadevajo ime «slovenske» stranke. Ali ni razumljivo, zakaj v takem trenotku beseda take delegacije v Beogradu ne more nič izdati?
Se bolj pa je vsa javnost razočarana nad postopkom vlade, zlasti pa Radi-čeve stranke v našem davčnem vprašanju. Prezrla, ubila nas je. kakor krivične sitneže. Kdor pa tega ni verjel, ie v duhu sledil še deputaciji. ki jo je temperamentni predsednik hišnih posestnikov gosp. Ivan Frelih peljal v nedeljo k gg. Stjepanu Radiču, Ivanu Puclju in AlbLiu Prepeluhu lepo prosit vladno stranko za pomoč slovenskemu kmetu, posestniku in obrtniku v davčnih zadevah. Dobil je odgovor, ki ga ni pričakoval menda niti on uiti mnogi drugi, ki vendarle mislili, da ie na svetu še nekaj politične doslednosti in poštenja. Odgovor je bil ciničen: «Zunauji polo-žai potrebuje denarja!« Zato torej mora davčni vijak ostati v Sloveniji strahovit. na Hrvatskem in v Srbiji pa popu-stljivejši! S to argumentacijo so poslali gg eseljaki deputaciio domov.
Rekli smo. da deputacija takega odgovora ni pričakovala. Mi pa moramo dodati, da politični boji prinašajo razočaranja, vendar je cinizem in drzovi-to norčevanje v odgovoru vladne stranke tak. da mu ie težko najti para. Ra-dičeva stranka ie prva, ki naravnost odobrava davčno nasilje v Sloveniji.
Nič mani brezobziren ni bil odgovor, ki ga je dal minister Stjepan Radič deputaciji javnih nameščencev, kateri je na pritožbo radi nevzdržnega gmotnega stanja le to zaupal, da bodo ustavljena vsa napredovanja uradništva, dokler ne bo izvršena nova redukcija. Šeie, ko bo zopet nov del državnih nameščencev na cesti, se bodo pridobila sredstva za ostale. Slovenske uradnike čaka seveda ^najboljša doba». zlasti potem, ko jili bodo radičevski partizani izrinili z vseh boljših mest.
Napram temu nemilemu razočaranju ne sme naše marljivo in delavno ljudstvo kloniti duhom. Gospoda se je prav hitro razkrinkala in potrdila, da se smemo v gospodarskih in socijalnih vprašanjih te vrste zanesti samo na lastno moč. To tnoč pa moramo smotreno organizirati. Prva postava v tej smeri je, da je ne smemo posojati onim, ki jo za-peljuiejo v avtonomistične komedije in v odločilnih trenutkih izzivajo vtis, kakor da v zunaniili som ih Slovenci stoje na strani naši državi sovražne sile. Posojati pa svoje moči tudi nc rinemo onim. ki imajo težkih skrbi sami s seboj dovol.i pa nas odpravljajo z brezobzirnostjo ter s oraznimi frazami, kakor se ie g Radič Znebil demtt'~'ie Saveza javnih nameščencev iti upo-kojer.ee1' za Slovenijo* ter delegatov • Društva hišnih posestnikov-.
J-'r: v-cncifa mariborskega ve', žatssna za poplavljence
Beograd 2\ novembra, p. V Beograd je dospe! dano- mariborski veliki župan dr. Pirkma'er intervenirat pri pristojnih faktor* jih -ad> pomoči poplavljencem. Dr. Pirk* rosicr h- ie vpisal tudi v dvorsko knjigo.
Spor z Vatikanom likvidiran?
Dr. Smodiaka odpotoval v Rim, da vzpostavi kontakt z Vatikanom. — «Mi smo v pravu in b omo z vso odločnostjo branili
svoje pravice.»
Beograd. 23. novembra, p. Danes so dospeli v Beograd zagrebški nadškof dr. Bauer, mariborski škof dr. Karlin in djakovski dr. Akšamovič, da v smislu sklepa konference škofov intervenirajo pri vladi glede spora z Vatikanom v smislu svojega stališča. Dopoldne so se vpisali v dvorsko knjigo ter se pričakuje, da bodo sprejeti v avdijenco. Tekom današnjega dneva so konferira-li najprej z dr. Ninčičem, nato pa z ministrom za vere Trifunovičem.
Diplomatski krogi so se interesirali za spor. Ministra dr. Ninčiča sta danes posetila francoski in nemški poslanik. Popoldne je bila konferenca pri dr. Nin-čiču, katere so se udeležili dr. Ninčič, Ljuba Jovanovič, minister za vere Mi-ša Trifunovič, dr. Smodiaka ter Stjepan in Pavle Radič. Po konferenci je Stjepan Radič izjavil novinarjem: «Raz čistili smo vprašanje sv. Jeronima. Kon statirali smo. da smo mi v pravu. Stvar smo dovršili, ooDoldne na bomo razčistili posamezna vprašanja. Z Vatikanom bomo nadaijevali odnošaje z največjim taktom, z odločnostjo pa bomo
branili svoie pravice«.
Po tej seji je bilo izdano nastopno obvestilo: «V nekaterih listih je bila objavljena vest. da je Vatikan odklonil sprejetje pisma našega odpravnika poslov pri Vatikanu in se je iz tega skle palo. da je zaradi tega došlo do spora. Po merodajnem pojasnilu se je dejansko zgodil samo nesporazum, ki je po ra\nan in ni zato nobenega spora:-.
Danes popoldne je bila v kabinetu ministra za vere konferenca med ministrom za vere in škofi, na kateri se je, kakor se zdi. našla solucija, ker je zvečer dr. Smodiaka odpotoval v Rim, da vzpostavi kontakt z Vatikanom. Dr. Smodiaka je bil danes popoldne sprejet na dvoru.
V" Beogradu je izzvalo senzacijo, da je vlada ves dan posvetila vatikanske-mi vprašanju. V političnih krogih se smatra, da je incident z Vatikanom gle de spora z našim diplomatskim zastopnikom likvidiran in da je vlada zavzela energično stališče, ki pa sc bo rešilo diplomatskim potom.
Beograd v parlamentarni pavzi
Posl. Balugdžič o svojem prihodu. — Obiski pri g. Pašiču. — Zopetna otvoritev nunskih šol. — Protest vojvodinskih radikalov.
Beograd, 23. novembra, p. Bivanje berlinskega poslanika Balugdžiča v Beogradu se različno tolmači. Balugdžič ie danes izjavil Vašemu dopisniku, da jc njegov prihod popolnoma privatnega značaja in da so netočne vse vesti, ki mu pripisujejo kak drug pomen. Danes dopoldne je bil Balugdžič v dvoru pri kosilu.
Pri Pašiču je bilo več oosetov posebno s strani radikalov, ki pripravljajo proslavo Pašičevc 80-letnice. Popoldne od 5. do 6. je bil Pašič na dvoru. Kraljevski par se je po 6. zvečer sprehajal po Beogradu.
Popoldne je bila seja finančno - ekonomskega komiteta ministrov. Razpravljali so o Brodarskem sindikatu. Prometni minister je o tem podal poročilo in predlagal, da se Brodarski sindikat sprejme v državno režijo. Komitet bo imel še eno sejo o tem vprašanju.
ko se zbere ves tozadevni materijal.
Ministrstvo prosvete je razveljavilo tudi odlok bivšega radikalskega ministra prosvete. s katerim so se zatvorila privatna učiteljišča, nunsko v Ljubljani in usmiljenih sester v Zagrebu in Sarajevu. Govori se. da bo za pomočnika prosvetnega ministra imenovan zagrebški književnik in bivši intendant gledališča dr. Nikola Andrič.
Zveza vojvodinskih industrijcev je poslalu finančnemu ministrstvu spomenico. v kateri zahteva, nai se v svrho izenačenja davkov vstavi v proračunske dvanajstine (Joiočba, s katero se ukinjajo z rektroaktivno močjo vsa izredna davčna bremena v Vojvodini. Spomenico so poslali tudi vsem vojvodinskim poslancem s prošnjo, naj glasujejo proti dvanajstinam, ako vlada ne lx> upoštevala njihovih zahtev.
Nove postavke Izvoznih carin
Plenum finančnega odbora je odobril predloge carinske sekcije. — Vlada naj ukine izvozne carine za poljedelske proizvode.
Beograd, 23. novembra, p. Danes popoldne ob pol 17. je bila seja plenuma finančnega odbora. Prečitano je bilo najprej poročilo večine sekcije za proučevanje izvozne carine ki, se glasi:
»Finančnemu odboru Narodue skupščine! V smislu soglasnega sklepa sekcije za proučevanje zakonskega predloga o splošni carin ski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami sc je na seji sprejel sklep, ki se glasi: Sekcija finančnega odbora smatra, da se morajo izvozne carine na poljedelske proizvode v sedanji poTedelski krizi v interesu proizvodnje ukiniti, ter pozivlie finančni odbor, naj vpliva na kraljevo vlado, da tafioj sprejme sklep o ukinjeniu izvozne carine na poljedel ske proizvode. Predlaga: Tarifne postavke št. 1, 2, 3, 4, 5 in O so proste carine, tarifna postavka 7 je prosta, toda s te;r, da ostane opomba št. 1., ki se glasi: Izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme je dovoljen po predhodni odobritvi poljedelskega ministra. Opomba 2 se črta.
Tarifna postavka št. 8. je v točki 1 in 2 prosta carine s tem, da se doda točka 3. ki za plemensko živino določa carino. Tarifne postavke št. 9. 10 in 11 so proste carine. Tarifna postavka št. 12 ostane po predlogu odnosno po sklepu ministrskega sveta. .Tarifna postavka 13 isto s tem, da se v točki 2 izvozna carina določa na Din 30. Tarifna po-
stavka št. 14 ostane po predlogu ministrskega sveta s tem, da velja v točki 1 carina Din 60, v točki 2 pa je v tekstu na koncu dodati besede: dlaka brez razlike.
Tarifna postavka št. 15 je prosta carine. Tarifna postavka 16 ostane po predlogu, tarifna postavka 17 je prosta carine. Tariine postavke IS, 19 in 20 ostanejo po predlogu, tarifna postavka 21 se izpremeni na Din 20, tarifna postavka 22 pa na Din S. Tariina postavka 23 se izpremeni v točki la na 25 Din, točka lb alfa pa na Din 0.80, beta na Din 8, točka 2 pa na Din 4. Tarifna postavka 24 se izpremeni v točki la na Din 2.50, točka lb se črta, lv pa določa ua Din 0.40. Točka 2a ostane, točki 4b in 4v pa se črtata. Tarifna postavka 25 se poveča na SO Din, v besedilu pa se ima po besedi: >.-delovi« dodati beseda •^poljedelski stroji in priprave«.
Po tem poročilu se zahteva ukinjenje izvozne carine na vse vrste žita, na vse vrste konj in lia vse vrste svinj, hrastove prage in hrastov les. Za polovico pa sc zmanjša ca rina na perotnino, perje cunje in papirne odpadke. Predioga sekcije za carino na jajca, pr.Iiedelske stroje, slive in suhe slive ministr ski svet ni sprejel, vse drugo pa je sprejeto Nato je finančni odbor prešel na glasovanje, poročiio je biio sprejeto ter bo sklep stopil v veljavo z rešen.iem ministrskega sveta.
-3SS-
Intervencija za Hipotekarno banko v Zagrebu
Beograd. 2 novembra n. Semkaj je dospela deputacija gospodarskih organizacij iz Zagreba, ki je prišla v Beograd intervenirat, da bi dobil Zagreb čimprej podružnico Državne hipotekarne banke, ki je neobhodno potrebna za gospodarski razvoj mesta. Danes je posetila deputacija minstra za trgovino in industrijo dr. Krajača in mu predložila svoje zahteve. Jutri se predstavi ostalim, v poštev prihajajočim ministrom.
Senzacijonalen proces proti generalu Mitroviču
Beograd, 23. novembra, p. Danes je bila v vojnem sodišču razprava proti divizijske, mu generalu Živojinu Mitroviču, koman* dantu osiješke divizijske oblasti, ki je obto. žen radi zlorab in izkoriščanja aktivnih vojakov in vojaških delavnic za svoje pri= vatno potrebe V vojaških krogih je ta pro*
ces izzval veliko senzacijo, ker se trdi, da so motivi obtožbe politični in da je tu vmes mnogo intrig. Razprava se nadaljuje.
Rezultat čeških volitev
Praga, 23. novembra, e. Končnove-ljavni izid volitev na .Češkoslovaškem je nastopen: Od 300 mandatov poslanske zbornice so dobili: Madžarska krščanska stranka 4 mandate. Češkoslovaška socijalno demokratska 29, nemško - nacijonalna 10, obrtna 13. nemško socijalno - demokratska dela 17, poljska delavska ljudska 1, nemška krščansko socijalna ljudska 13, komunistična 41. avtonomna poljedelska v Podkarpat ski Rusiji 1, nemška narodno - socijalistična delavska 7. češkoslovaška narod no - demokratska 13. češkoslovaška socijalistična 28. republikanski agrarci in mali poljedelci 40, češkoslovaška ljudska 31, nemška poljedelska zveza 24, slovaška ljudska stranka (Hlinka) 23 mandatov.
Nenaden padec francoske vlade
Parlament je odklonil važen člen finančne predloge« — Predsednik republike je demisijo sprejel. — Popolna neizvestnost bodočega razvoja. — Verjetnost novih volitev.
Pariz, 23. novembra, d. Že na petkovi seji poslanske zbornice se je med splošno debato o vladnem finančnem načrtu govorilo o možnosti cepitve v levičarskem kartelu, ker so se socijalisti izjavili, da nc morejo privoliti v pomnožitev obtoka novčanic za več ka kor za poldrugo milijardo frankov. Na Blu-mov predlog pa so socijalisti sklenili, da bodo zavzeli svoje končnoveljavno stališče šele v podrobni debati, nakar je sprejela zbornica z 294 proti 250 glasovi sklep o zaključku splošne debate.
V- soboto se je pričela podrobna debata ter sta bila sprejeta prva dva člena vladne ga načrta. Prihodnja seja je bila določena za nedeljo dopoldne. Ministrski predsed. Painleve je apeliral na zbornico, naj konča debato, ker bi sicer ne mogel več nositi odgovornosti za vlado.
V nedeljo dopoldne je zbornica nadaljevala podrobno debato o 3. ili 4. členu, ki sta bila sprejeta. K petemu členu je bil sprejet dodatek ter je vlada pri glasovanju dobila le neznatno večino, ki jo ie dosegla vsled absti nence komunisiičnih glasov. Seja se je nadaljevala popoldne. Pri glasovanju o členu 5 finančnega načrta je zbornica z 278 proti 275 glasovi odklonila vladni predlog. Proti so glasovali tudi komunisti. Z ozirom na izid glasovanja je Painleve takoj podal demisijo celokupne vlade. Predsednik republike je od stop vlade vzel na znanje. Kakor se govori, namerava predsednik Doumergue poveriti sestavo kabineta Briandu.
Ker obstoji nevarnost, da bo vladna kriza z ozirom na obveznosti za zakladni urad. ki zapadejo S. decembra, ustvarila težak položaj je Painleve sporazumno s predsednikom zbornice Herriotom in predsednikom senata sklical zbornico in senat za danes popoldne, da se rešijo vsi zakonski načrti, ki so izločeni iz finančne predloge, in s katerimi se pooblašča Banque de France, nai dovoli državi predujem poldrugega milijona. Na zbornični seji je Painleve predložil te načrte ter jc zahteval, naj se o njih takoj razpravlja. Zbornica se jc nato odgodila do 16. popoldne da dobi poročilo komisije.
Zbornica se jc sestala ob 14.45 ter je izročila načrt glede predujma poldrugega milijona Narodne banke vladi zborničnemu odboru.
iHumanite« poroča, da je tajnik komunistične stranke izročil socijalistoni predloge za ustanovitev provizorne enotne fronte.
Pariz, 23. novembra z. Drugi Painlevčjev
kabinet je padel vsled tega, ker
ziate:
vo socijaiistov sprejel prisilno konsolidacijo tistega dela državnega dolga, ki zapade prve dni decembra. Namesto da bi državna bla gajna izplačala bone, bi le dala nove pobotnice. Ta način obravnavanja javnih financ bi bil povsem nov v francoskem političen življenju. Res je, da bi se s tem rešila država neprijetne pomuožitve obtoka bankovcev ravnotako prav pa ima opozicija, ki trdi da bi to bil začetek državnega bankrota. Država bi prelomila svojo slovesno dano besedo.
S tem stališčem se ni strinjal samo bivši nscijonalni blok pod vodstvom Maginota in Bokanouskega v poslanski zbornici in Mille randa in Poincareja v senatu. Tega mnenja so tudi mnogi radikalci v obeli zbornicah. Duh Caillauxov je tu poznati.
Če se nova vlada orijentira še bolj v levo in sprejme popolnoma socijalistično zahtevo jo more sestaviti le Herriot, ki vživa zaupanje socijalne demokracij. Možno ;e tudi, da se predsednik vlade obrne naravnost na Leona Bluma in njegove rdeče tovariše s pozivom, da iz lastnih vrst sestavijo vlado, ki bo izvajala njihov finančni načrt V tem slučaju bi bilo z gotovostjo računati na odpor senata in na razpust ene aH obeli zbornic.
Ce se predsednik republike odloči k zmerni sredini, bo poveril s sestavo kabineta Bri anda ali Loucher.ia. To bi pomenilo končni prelom v levičarskem kartelu. Socijalisti ne bi sprejeli bolj desne finančne politike od Pfinlevejeve. Tudi v tem Primeru se zde nove volitve verjetne, ker bi bila nova večina brez Herriotovih radikalov in socijaiistov in je več kot negotovo, da bi jo hotel podpirati nacijonalni blok.
Reorganizacija prostozidarstva v Italiji
Lože bodo odslej v smislu zakona javne! — Posamezne liberalne organizacije za fašiste.
pristop k fašistom.
Listi poročajo, da bodo jutri zopet izšli listi skrajne levice «Unita», <-Lavorcn>, «Gi* ustizia» in «Avanti». V krogih opozicije upajo, da to dovoljenje ne bo postalo brez* predmetno z vsakokratno konfiskacijo lis stov.
V Rimu jc umrl znani novinar Don Giu= lio Dc Rossi, ki je bil svojčas vodilen član redakcij listov «Corrieie d' Italia* in cli Popoloa. De Rossi je moral po nalogu Va* tikana zapustiti politično novinarstvo.
Messina, 23. novembra, e. Danes je pres stopilo 2 tisoč delavcev, ki 60 bili dosedaj organizirani v komunističnih vrstah k fa» šistovskemu delavskemu sindikatu.
Rim, 23. novembra, e. Kakor objavlja taj ništvo italijanskega Orijenta, jc veliki moj* ster italijanskega prostozidarstva odvetnik Domizio Dorrigiani t ozirom na sprejem zakonskega načrta glede tajnih udruženj v parlamentu izdal nastopno odredbo:
Vse prostozidarske lože, ki so bile pod« rejene italijanskemu velikemu Orijentu, so razpuščene ter ukinjeno njihovo delovanje. Italijanski veliki Orijent bo uravnal svoje delo v smislu določb zakona glede tajnih udruženj. Lože sc bodo na novo ustanovile ter se bodo pri tem upoštevale določbe ime* novanega zakona.
Kakor v Firenzi, Milanu in Jakinu so tu* di v drugih italijanskih mestih krajevne ors ganizacijc liberalcev sklenile resolucijo za
Izjava nemške vlade o locarnskih pogodbah
Pomirljiv govor državnega kancelarja dr. Luthra v parlamentu. — Vlada bo demisijonirala še le po podpisu pogodb v Londonu. Komunisti bodo predlagali nezaupnico vladi.
nu sklenjena izjava glede čl. lo. statutov Zveze narodov ugotavlja, da jc; Nemčija k udeležbi le toliko obvezana, kolikor je to v skladu z njenim vojaškim in zemljepisa nim položajem. Ta izjava se tiče obvezno* sti Nemčije glede gospodarskih in.vojaških odredb in tudi glede prehoda čet skozi Nemčijo proti Rusiji. Iz tega je razvidno, da iz čl. 16. ne morejo nastati nobene ne* varnosti za Nemčijo.
Navzoči poslanci so poslušali govor dr. Luthra z veliko pozornostjo. Izvzemši majh nih incidentov, jc bil govor mirno sprejet. Zbornica je nato odgodila debato o vladni izjavi na jutri.
Komunistična frakcija jc sklenila, da bo poleg nezaupnicc, ki jo jc predlagala v pic» numu vztrajala pri glasovanju o locarnski pogodbi na dvetretinski večini, ki je potreb na za zakon, ki izpreminja ustavo. Nadalje bo na podlagi čl. 72. državne ustave zahte* vala odgoditev objave zakona za dva me seca.
Berlin, 23. novembra, c. V državnem zbo* ru se je pričela danes opoldne razprava o zakonskih načrtih glede locarnskih pogodb in o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Dr; žavni kancelar dr. Luther je izvajal med drugim:
Po izstopa nemškosnacijonalnih članov iz državnega kabineta zastopajo ostali člani kabineta stališče, da mora državna vlada ostati na svojem mestu dokler zakonodaja ne organizacije nc bodo odločile o locarn. skih pogodbah. Državni kabinet bo po pod pisu pogodb in po povratku nemških dele* gatov poda! demisijo. Glede povratne ve« Ijave pogodbe se mora izjaviti, da ne po* meni nobene kompenzacijo ali celo trgov, skega posla.
Smisel locarnskega dela je, da sc ustvari* jo nove in boljše podlage za mirni razvoj vseh evropskih držav. Tudi s stališča naših nasprotnikov izgubi po locarnskih pogod* bah zasedba nemškega ozemlja svojo no. tranjo utemeljitev. Nemški narod računa s tem, da bo zlasti Francija, ki je prežeta na. cijonalnih čustev, upoštevala to nemško mi šljenje. Nemški narod bo z ozirom na do* godke v zadnjih letih šele takrat verjel, ko bo videl dejstva. Izpraznitev Kolina, na ka. tero ima Nemčija pravico že od 19. januar« ja t. 1. jc sedaj sklenjena na določen način in v določenih rokih. Locarno ni, kakor je angleški zunanji minister ponovno izjavil in kar moramo mi vedno ponavljati, konec, temveč šele začetek.
Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo na* rodov vsebuje zelo resne skrbi. V središču je skrb, ali bo Nemčija s tem vstopom iz* vršila orijentacijo proti zapadu s tem, da se obrne od vzhoda. Ne morem izjaviti, da smatram tako opcijo med vzhodom in za* padom z ozirom na zemljepisni položaj Nemčije enostavno za nemogočo. V Locar*
Politična kriza v Egiptu
Konflikt med vlado in člani razpuščenega parlamenta.
Kairo, 23. novembra, s Včeraj se jc vršilo zborovanje opozicijotialnili članov v marcu razpuščenega parlamenta, k! se ga je udeležilo približno 70 poslancev. Izvolili so Zaglu! pašo za predsednika ter so sklenili nezaupnico vladi. Vlada je odredila obsežne priprave, da se preprečijo event. nemiri. Močni vojaški oddelki bivakirajo v mestu. Tudi poslopje parlamenta je zastraženo. Na mostovih preko Nila se nahajajo straže. Zvečer se je sestal kabinet, nakar je ministrski predsednik Mi med Zivar paša odpotoval v Aleksandrijo
Radičeva ofenziva v Sloveniji
Stjepan Radič razvija oienzivo proti SLS. V svojem ljubosumnem tekmovanju z radikali bi iim rad zasedel teren, o katerem rogrežno misli, da ie zrel bodisi zanj, bodisi za radikale.
Nedeljski zbor Stjepana Radiča v Ljubljani ie izzval mnogo interesa, ker so nristaši vseh strank bili radoved-i in željni, da enkrat sami slišijo Radiča. Ker je bil vstop na shod dovoben le proti vstopnicam, se je vršil Dri vhodu v dvorano, ki more sprejeti maksimalno 1500 ljudi, pravcati boj za vstop. Zglednega reda ni mogla napraviti niti mnogoštevilna policija, ki je bila postavljena ckoli Narodnega doma. ob vtndu ter po vsem stopniišču in v zborovalni dvorani tja do govorniške tribune. Mnogo ljubljanskih radovednežev ie ostalo na cesti in jih je končno policija odgnala ter daleč na okrog zaprla dohode do Narodnega doma. da se je lahko gosp. minister Stj. Radič s svojim štabom nemoteno pripeljal v avtomobilu na shod.
V dvorano ie Stjepana Radiča pripeljal pod pazduho posl. Pucelj. Reditelji, ki so mu delali prosto pot, so klicali «2ivk) Radičostalo občinstvo pa je molčalo. Poslanec Pucelj je pripeljal St. Radiča aa oder, ga zasukal za rokav in mu vljudno nasvetoval. na.i sede, kar ie gosp. Radič smehljaje ubogal. Stjepan Radič te majhen, debelušast možic, ki govori, kakor kaki ožli družbi v gostilni. se zapleta od misli do misli ia prehiteva samega sebe. Govoril je brez koncepta in brez notranje zveze misli. Ničesar ni na niem. kar bi ga pred stavljalo kot velikega ljudskega govornika in tribuna. Poslušati ga je prijetno. Ko pa konča, vidi poslušalec pred seboj ogromno množino besed, ki si iih mestoma nikakor ne more pojmljivo raztolma čiti. Po shodu je o govoru g. Radiča ostala kritika, da govori sicer zanimivo. a neurejeno, da ima ideje, a nikakega koncepta. Sodimo, da se bo g. Radič kmalu uveril. da je za Slovence vse to premalo — niti, da bi ril! vnel, kaj šele, da bi jih držal!
Gosp. Pucelj je pri otvoritvi shoda naznanil, da ie prišel predsednik HSS v Ljubljano, da poda kot naibolj nadarjen sin hrvatskega naroda nekoliko misli o najvažnejših dnevnih vprašaniih. ker da ie Slovenija — slabo in površno informirana. Gosp. Stjepan Radič pa ni povedal ničesar novega, nič iasnega. marveč vse skupaj tako. da govor zastran informacij ni bil potreben. Razlaga sporazuma RR k v Ljubljani že več mesecev deplasirana; interesantneiše bi bilo slišati, zakaj ni sporazum tekom štirih in več mesecev dosegel več uspehov v praksi. Da treba v upravi štediti in odpuščati uradnike, ni baš nova ideja. Da treba davke izenačiti, bi skoro rekli, tudi ni novica; a kljub temu vlada RR v tem pogledu kar počiva, v dva-naistinkah pa neenakosti še poostruje. Tudi narodnostna teoriia gosp. Radiča ie samo igra z besedami.
V	naslednjem priobčuiemo poročilo o poteku shoda samega:
Zakaj ie bil sklican shod? Shod ie otvori! posl. Pucelj v imenu Zveze slovenskega kmetskega Hudstva ter naglašal. da so zastopniki ZSKL. ki se ie tesno spoiila s Dredstavniki hrvatskega naroda in k? hoče ž njimi ostati tesno zvezana v delu in boiu. pozvati sedanjega ministra in predsednika HSS. da kot poznavalec in najbolj nadarjen sfti hrvatskega naroda iznese nekoliko misli >o najvažnejših dnevnih vprašaniih. ker ie Slovenija — slabo in površno Informirana. Komaj pa ie strmi! kot gost na slovenska tla. so se našli liudie. ki so pozdravili s sikanietn m žvižganjem orvega ministra prosvete. ki ima za ! prosveto — nekai razumevanja. Posl. Pucelj se ie nato vsem zahval'"' za uspešno reklamo, zlasti pa uredništvu »Slovenca*. nakar ie podelil besedo ministra St. Radiču.
Minister St Radič je siopil nato k govorniški mizi ter pričel govoriti o sporazumu. Med drugim se je govornik skliceval na posl. Puclja, da ie deial. da Slovenci niso dobro Informirani o sporazumu. Mi Hrvati smo dnevni tisk. Pri nas ie vse informirano, a nri vas še ne! Vemo. da manjka nri vas še mnogo. Pri nas vemo troie: Kdo ie delal sporazum, kakšen je sporazum in kakšni plodovi so že danes: gospodarski. politični, notranji doma in zunanji, kakšne so perspektive za bodočnost ne za deset do sto let naprej, marveč za jutri.
Sporazum ie ustvarila potreba tz radikale m za nas. Bi! sem v zaporu in prišel iz zapora ne zato. da sedem na ministrski stol. — meni to ni bilo potrebno —. ampak zato. ker ie bilo potrebno narodu.
Sporazum s«m dela! direktno s Pašičem samim, posrednikov ni bilo. Sporočila so se izmen ia vala in vršili so se razzovori. Vi veste sami. kako se taka stvar dela. Oblika sporazuma ie postranska stvar. Ni treba, da b! se sso-faram obelodanil, ker sami že vidite, kaj se de'2.
St. Radič o iažlstovskl Italiji.
V	nadalinih izvajanjih pripoveduje Radič. kako se ie radi sporazuma oiačal položaj aaše države v inozemstvu, kjer nas sedai smatralo za velesilo, dočim so nas preje prezirali in omalovaževali »Pošten srbsloo - hrvatski sporazum po--menja: Balkan Slovanom! Nastal je popolnoma nov položaj v Podonavju in na Balkanu. Hrvatsko-srbski sporazum pomeni, da te zemlje ne bodo več igrača carske Rusije, ki ie ni. niti sovjetske Rušile, še mani pa Velike Britanije, ki je pametna, niti Francije, ki ima dovoli drugih skrbi, niti Italije, ki se ii bomo
postavili skupno na pot Diplomacija
It?Kje mora vedeti, da bi v slučaju, ako prevladajo v Italiji avanture, imela proti sebi ne samo nas, marveč tudi Češkoslovaško. Poltsko. Rumunsko in Turško. Nobenih konvencij ni med temi dr žavami v tem oziru. Ničesar nimamo proti f talili, samo mir nai da in ne sme ras izzivati Danss oa v Italiji javno go vore, da ie Dalmacija predaleč od nas in bližja Italiji, da so Italijani predaleč od Ljubljane in Zagreba. Fašistovska vlada ne ve, kaj je Jugoslavija. Italija je na podVci narodnostnega načela do-sezia svoie zsdinjeiiie in vsi so jo priznali. Če pa se fašistovska Italija dvig-ne proti nam. bo imela sto milijonov proti sebi. Italijani so se na narodnostnem načelu zedinili in pri tem so iim oomagali vsi drugi narodi v Evropi. Italiiani pa hočelo sedaj pogaziti narodnostni princip, ki ie danes nodlaga Zvezi narodov
Notranja politika.
Omenil sem rezultate sporazuma v zunanji politiki, ker jih morete kontrolirati vsi. Vsakdo od vas ve. da se krepi stalnost dinarja, kakor tudi o ponudbah kreditov našim denarnim zavodom in ministrstev iz Anglije in Amerlke.
Vi ne veste, kako veliki ljudje se nahajajo v radikalni stranki. Pašič je velik človek in vse, kar se proti njemu Piše, je idijotizem. Pašič ni vedno inici-jativen, toda velika je njegova sposobnost sprejemati Inicijativne predloge.
Prvo načelo sedanje vlade je absolutno in sistematsko štedenje v vseh ministrstvih. Z odpustitvijo nekvalifci-ran-h uradnikov, odpustitvijo nedelav-nih hi razporeditvijo preostalih, bomo do 1. aprila 1. 1926. prihraniti 5!)0 do 600 milijonov dinarjev. Potrebna ie reforma notranje uprave. Vsako ministrstvo dobi svojega komisarja kot v vojni, ker smo tudi sedaj v vojni proti razsipnosti, korupciji in prevelikemu obdavčenju vseh onih, ki nimajo dovolj jeia. V Angliji jedo za zajutrek šunko, maslo, čaj. kavo in druge dobrote! Te stvari so seveda samo volilne obljube, ako vlada nI složna.
Izenačenje davkov je najtežje. Srbija plača inaio In ni mogoče doseči, da bi Srbi plačali več. Tudi Hrvati ne morejo več plačat!. Nemogoče pa ie, da bi se za Slovence davk? zmanjšali, ker b! bila država prikrajšana na dohodkih.
O selja.ški demokraciji. Radič je nato prešei na svojo prosvetno politiko in naglašal, da mora tudi v njej vladati načelna enakopravnost. Zatem pa ie govoril o seljaški demokraciji
«Mi smo seljaška demokracija. Ce se to prizna, potem, moramo priznati, da vsi stanovi služijo samo seljaškeam narodu, ki jih zato hrani, obuva in brani. Kjer ie delavstvo v večini kakor v Angliji. gre pač /a delavstvo, v Franciji je treba paralelnega postopanja, v naši državi pa, kjer je 80 do 90 odst. selja-kov, mora biti demokracija seliaška. Tudi Slovenija, kjer je 60 odst. se'ia-kov, ne more biti velika vreča dr. Korošca, v katero se vse vrže. To je širok fundament narodnega življenia, na katerem ima vsak svoje mesto in morejo vsi stanovi najti v njem čvrsto podla-, go. Seljaštvo ni star., ampak vedno le narod. Tako je v Rusiji, Poljski in drugod. Seljaki branijo naš jezik iti so tvorci našega mišljenja etike, estetike ter morejo biti regulatorji države, a vsi drugi so le pomagači. Revizija ustave iu samouprava in drago.
To stališče zavzemajo tudi vsi radikalni politiki, ziasti g. Pašič, od katerega nisem čnl ničesar drugega, kakor to, da temelji vsa bodočnost naše države na seliaštvu.
Mi pojmujemo samoupravo realno in pravimo, da io je treba uvesti v občine, županlje in oblasti. Potem pa se lahko lotimo vprašanja revizije, v kolikor bo potrebno. Zakonodaina oblast naj ostane v Beogradu, eksekutivna pa se naj razdeli med Beograd. Zagreb in Ljubljano, v kolikor bo potrebna To ni vprašanje teorije ali historične remini-scence. marveč dejanske potrebe.
Dati moramo narodu kar želi. poznati je treba njegove skrbi zlasti vsied elementarnih nezgod. Pri tem vera rri v nevarnosti. Jaz n. pr. nimam vere. Vera je v duši, vera je v zvezi z Bogom. Veri morejo škodovati le duhovniki. zlasti pa taki duhovniki, ki lepo prldigujajo in slabo delajo.
Napačna trditev je, da so kmetje krivi draginje, kar trdi socijalistično ča. sopisje. Kmet računa samo gotov denar, ne računa pa dela. Ako bi hotel kmet vse zaračunati, bogve koliko bi potem veljalo eno jajce.
Laskanje Slovencem. — Slovenski «zici!ajš:>.
Jaz sem vedno bil za Slovenoe. Slovencev 5e najmanj. Da so naibolj izobraženi. najnaprednejši, tiajmarljivejši. dekleta nifhova so naiiecša. najlepše pojejo. dečki pa se naTiuiše tepo.
Slovenci so naiboljši uradniki. Treba bi bilo imenovati vse Slovence za inšpektorje in davčne uradnike. Slovenci znajo zelo dc-bro računati in delati, ke: imajo zelo dober «zicflaiši>. Beograd bi mora! biti poln slovenskih uradnikov.
Slovencem manjka samo velika Iiniia. ki ne vodi samo do Zagreba in Beograda. ampak do Sofije. Slovenci morajo priti v vlado, ne po drobtinice, kakor ie delal dr. Korošec sedaj in tudi na Dunaju. Pucelj sicer ni formalno v vladi, ampak ?e v finančnem odboru, torej napol v vladi ter bo morda že jutri v vladi. Toda reči moram, da se z žvižganjem ne pride v vlado.
Vaš glavno mesto ie Ljubljana, kar pemenja. da je ljubljena. Vaše glavno mesto le fndi naše mesto in tako mislijo tudi Srbi. Vi ste velik faktor v naši kulturi m v naši ekonomiji. Manjka še tretji del slovenskega naroda. To ui va5a stvar, ampak Hrvatov in Srbov, pa Bolgarov in še nekoga drugega, ki si ga lahko sami mislite. Slovenija mora biti uiedinjena. Preko Zveze narodov bo obnovljena celokupna Slovenija. Živela , Slovenija!
Pozdrav kralju in Pašiču.
Po Radičevem govoru se ie posl. Pu- , celi zahvalil prisotnim, da so omogo- i čili mirno zborovanje, nakar ie predla- ■ g?.!, da se odpošljeta pozdravni brzojavki kralju in Pašiču. Takoi nato ie zaključil shod.
St. Radič se je nato odpeljal s svojim spremstvom k obedu v Prenelnhovo vilo, po obedu pa na shod ZSKS v Veliki Loki.
Radičev shod v Veliki Loki
Shoda v Veliki Loki. na katerem je govoril St Radič v nedeljo popoldne, se ie udeležilo 300 do 400 ljudi. V Veliki Loki ie bilo ob tej nriliki koncentrirano orožništvo iz vse Dolenjke in tudi :z Ljubljane je odše! tja vod 25 orožnikov. ker se ie raznesla vest. da ga nameravajo klerikalci razbiti. Shod je mirno potekel. Minister St. Radič ie v glavnem govoril isto kakor v Ljub''"ani. Za niim je govoril tudi posl. Pucelj. ki Je hvali! zvezo s Hrvati češ. da morejo samo Hrvati pomagati Slovencem, ker so številnejši. Nato ie govoril tudi podpredsednik HSS dr. Vladko Maček. Precej dozornos £ j ie vzbudi govor župnika Oblaka iz Št Lovrenca, ki je očrta! razmerie duhovščine napram političnim strankam ter naglašal. da ima cerkev odločiiro besedo samo v cerkvenih zadevah. kar se pa tiče političnih zadev, oa ie vsakemu katoliku dana popolna svoboda. Povdarjal ie tudi, da cerkev ne zahteva verskih strank.
Po shodu se je minister St. Radič odpeljal z avtomobilom do Brežic ter od tu naravnost v Beograd.
Minister Radie in javni nameščenci
Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo nam je poslala sledeči komunike:
O. Z. javnih nameščencev in upokojen« cev za Slovenijo je, zvesta svojim apolitič« nim načelom, kot doslej vse člane vlade, kadar ie nanesla prilika, tako tudi tokrat po svojih zastopnikih predsedniku M. Lih legu in tajniku Jož. Bekšu dne 22. t. m. in« tervjuvala prosvetnega ministra g- St. Redi* ča ter ga prosila kot člana vlade zaščite.
G. Radič jc oba zastopnika sprejel kar najljubczniveje ter v "kratkih besedah na« pram težnjam drž. nameščencev označil svoje stališče. Predsednik Litl;g je opozo« ril g. Radiča na nadvse težavni položaj drž nameščencev, ki ga je poostril osobito še stanovanjski zakon. Dobrine novega zako« na o drž. nameščencih se sistematično ab« sorbirajo z najrazličnejšimi določbami zad« njih zakonov o proračunskih dvanajstinah. Vprašanje izplačila razlik je dospelo na mrtvo točko, vsa prizadevanja takozvanih kronskih penzijonistov so našla gluha uše« sa, stanarinska doklada že davno več nc ustreza; nevzdržnost gmotnega stanja drž. nameščencev je — kakor vse kaže — gla kulminacijsko točko.
G. minister Radič je pazno sledil izva« janju predsednika Lillega ter nato izjavil sledeče:
<c Vladi so stremljenja organizacij drž. na meščencev dobro znana ter se dosledno ba« vi z vprašanjem, kako b? zadovoljila drž. nameščence. Pred vsem soglašajo njeni čl a* ni — s predsednikom g. Pašičem vred — v naziranju, da sc radi zboljšanja gmotnih razmer drž. nameščencev narod ne sme obremeniti z večjimi bremeni, kakoT jih nosi že sedaj. (<rPoreski ,šrauf neče se mo< 6i još više navinuti».) Zato je bila velika težava z vprašanjem, kako spraviti v rav« novesje državni proračun za leto 1926/27. Vladi sc je posrečila režitev, ki vsaj delo ma zadovoljuje obe strani. Načelno je skle« nila da novih napredovanj državnih name« ščerccev ne bo odobravala, dokler ne izvede v vseh resortih dalekosežne redukcije. Vsi nesposobni in nekvalificirani nameščenci bodo s svojih mest bodisi z upokojitvami ali na drug način odstranjeni. Sposobnim in kvalificiranim, ki bodo po izvršeni re» dukciji ostali še v državni službi, pa bo vlada njihov gmotni polo-žai popolnoma osigurala.
V ministrstvu prosvete je našel — je rc« kel dalje g. Radič — več uradnikov na vi« šjih položajih (asavetnici i viši savetnici*), ki kvalitativno svojim mestom ne odgovar« jejo. Napraviti se bo moral red. V vseli ministrstvih bodo postavljeni posebni «rko« misarji», ki bodo po dobljenih navodilih pripravili teren, da se redukcija čim naj« temeljiteje izvede.
Na ta način bo vlada pridobila sredstva, ki bodo kar najbolj olajšala bedno stanje ostalih drž. nameščencev. aNaročito slove« nački deo činovnika. koji jo najinteligent« nlji, čeka najbolja doba.»
O vprašanju kronskih penzijonistov je ministrski svet istotako že razpravljal ter je »dotično rešeaje več prihvačeno».
Na vprašanje, kakšno stališče namerava zavzeti g. minister napram določbi člena 27., zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925. in januarsmarec 1936., ki pomeni v obliki pokojninskih pri«
Cezar le senzacija dneva Je pravi čudeil
Cezar fe ime, ki Vam bo ostalo v lepem saomlnu!
Elitni kino llatlca
spevkov za aktivne in upokojene drž. na« meščence novo občutno breme, je g. Radič izjavil, da mu podrobnosti načrta novega dvanajstinskega zakona niso znane. Bo pa se informiral ter skušal v dobrobit drž. na« meščcncev ukreniti vse, kar je v njegovi moči. Prosil je še oba zastopnika O. Z„ naj sporočita slovenskim drž. nameščencem nje gove pozdrave, na kar je sprejel aeputacijo »Društva hišnih posestnikov*.
Zbor SDS v Vukovam
Nov velik uspeh Svetozarja Pribičeviča. — Do S000 zborovalcev.
r Vukovar, 23. novembra. Nov velik uspeh, ki ga je Svetozar Pri« bičevič v nedeljo dosegel v NHikovaru, je tem pomembnejši, ker je zborovanju poleg starih zavednih pristašev prisostvovalo .;rr.« pozantno število bivših radičevcev in radi« kalov. Vukovar je domena radikalskega poslanca Bingulca, ki ga pa volilci trumoma zapuščajo in se pridružujejo Svetozarju Pribičeviču, kakor je to na raanifestanten način dokazal nedeljski zbor.
Zbor bi se bi! izprva mora! vršiti v veliki dvorani kina Grand«hote!a. Ker pa sc je zbralo do 8000 ljiidi, iz enesta in široke oko« lice, se je zbor vršil pod mihm nebom. Mc« sto je bilo v zastavah. Od stanovanja blv« šega. bana in narodnega poslanca dr. Pa« lečka, kjer je bil g. Pribičevič v gostih, se jc razvila ogromna povorka. Svetozarja Pri« bičev^ča so nosili na rokah do Zvonimiro« v«ga trga, kjer je bila naglo zgrajena go« vorniška tribuna. Med burnimi ovacijami so bili Pribičevič in njegovi tovariši dr. Pa« Ieček, dr. Svetislav Popovič in Večeslav Vildsr obs iti z obilico cvetja. Zboru je predsedoval seljak Mate Božič, prvi pa jc izpregovoril Svetoza- Pribičevič.
Izborno razpoložen je g. Pribičevič v nad poldrugo uro trajajočem in s čestimi bur« nimi odobravanji prekinjenem govoru, nava jal. da so rezultati svetovne vojne dali prav idejam, ki jih zastopa SDS in za katere so njeni predstavniki trpeli že davno pred voj« no. Naša država jc zgrajena na narodnem edinstvu in vsi ki so nastopali proti naši r.arodni državi, so morali poklekniti. St je« pan Rad;č jo nekoč dejal Svetozarju Pri« bičeviču, da ima raje tri hrvatske županije i kot samostojno državo, nego današnjo na« j šo veliko državo, ter je dostavil, da njego« va noga nikoli ne bo prekoračila zemun« 1 skega mosta. Toda g. Radič se je Ie moral prepričati, da je njegova republika velikan« ska zabloda.
Med velikim odobravanjem je g. Pribiče« vič kritiziral, da sedanja vlada doslej v splošni lenobi ni ukrenila nič dobrega v agrarnem vprašanju in nastopa posebno proti dobnrvoljcem. A v notranji politiki uvaja partizanstvo med uradništvo, ne stori pa nikomur nič koristnega. Radikali se iz« govarjajo na radičevce. radičevci pa zopet tarna io nad radikali. Pri tem uvideva na. rod, da je zares le SDS tvoTiteljica agrarne in socijalne politike, obenem pa nositeljica nacionalne jugoslovenske politike. Dočaka« !i bomo polom sedanicga vladanja, nakar bo procvetla politika SDS.
Krajše sta nato govorila še poslanca Vil« d;r in Paleček, katerima je množica enako živahno aklamirala, nakar }e bil zbor za« ključen, dočim so manifestacije še dolgo trajale po mestu.
Politične beležke
t Revizija prosvetnih zakonov.
<Pravda» poroča, da bodo vsi prosvetni osnovni zakoni podvrženi reviziji, ki jo bo izvršil posvetni minister St. Radič s pomočjo svojih novih sodelavcev, ki jih bo izbral tekom tedna. Ko bo to delo izvršeno, bo St. Radič predložil te zakone skupščini
4- Končna likvidacija SKS. Spojitev SKS v hrvatsko seljačko stranko je iz vršana. Na sestanku v Mariboru in preteklo nedeljo v Ljubljani Je predsednikom združene stranke, ki se na Hrvaškem imenuje HSS. izvoljen s. Stjepan Radič, podpredsednikom pa gg. Ivan Pucelj in Ivan K e I e m i n a. prvi za ljubljansko, dragi za mariborsko oblast. S tem ie likvidacija SKS izvršena. Vendar radi slepomišetiia lahko ostanejo v poljubno rabo tudi imena <Zveza kmetskega ljudstva f in S?(S.
+ Proti enostranskim reioroiam či-novniškega zakona. Poslanski klub SDS ic sklenil ostro nastopiti proti najnovejši praksi vlade RR. ki v vsakem finančnem zakonu odkrhne po eno. dve pravici činovniškeza stanu. Zlasti ostro ob-soia, da se uradnikom, ki so si že stekli pravioa, da dobe pokojnino, čim služijo 10 let. ta Dravica jemlje s tem. da ie naenkrat zahteva 15 let za minimalno dobo. ki daje pravico na pokojn;no. Vsaka enostranska reforma činovniške-ga zakona ie nezdrava. Klub pristaja na popolno revizijo zakona s sodelovanjem organizacii prizadetih grup. V debati je poslanec Svetislav P o po vič obiasuil razloge, ki (tovore proti temu. da se ustanovi penzilski fond. še nredno se va iuta popolnoma usta!i Tudi ni umestno, da sedania že itak hudo zadeta generacija preveč trpi v korist bodočim. Klub ie to stališče odobril.
-f Protest naše vlade pri Vatikana, j -tSlovenec« prinaša nod naslovom «Ka- ; ko se delajo neootrebne m našemu uste : du škodljive afere* brzojavko, v kateri označuje vest, da niso hoteli sprejeti Dri Vatikanu zastopnika našeza nosla-n!štva s pismom o imenovanju novega odpravnika poslov, kcrt absolutno ten-denčno. ker ne odgovarja dejanskemu staniu in ima samo namen, zabrisati veliko blamnžo. ki jo Je vlada doživela vsled netaktičneea obnašania nekaterih naših predstavnikov. Nedeljski <rSlove-nec« celo poroča, da «vsi beograjski diplomatski krogi soglašajo v tem, da je tako postopanje več kot smešno*. Da na ta stvar ni tako smešna Vn vesti o aiei tendenčne. kakor bi hote! dokaza-
Pariš — Ce^Soii
Indija — Amerika — Stropa „P. Jei okoli sveta' Start te dni v aissa JSvor"
ti -Slovenec--, dokazuje poročilo nedeljske ^Politike?, da je zaradi zadržanja Vatikana, ki ni hotel sprejeti zastopnika našega poslaništva in sporočila o imenovanju odpravnika poslov za odsotnosti poslanika dr. Smodlake, zunanje ministrstvo poslaio oster protest beograjski nuncijaiuri. Vlada je zahtevala od nuncija Pelegrinettija pojasnilo. zakaj Vatikan r.i hotel sprejeti noii-iikacije o imenovanju g. Jovanoviča za odpravnika poslov. Za miselnost gospode oko!! 'Slovenca- je značilno, da se tudi v zunanje-poiifcičndb sporih postavlja proti naš: državi in da se brez ozira na vse drugo postavlja tudi v vpra-sanjih ugleda naše države na stran Vatikana.
h demokratske stranke
Srezka organizacija SDS za tre z Celje* Vransko je imela v nedeljo v Celjskem co« mu zborovanje delegatov vseh organizacij iz sreza, na kojem je podal predsednik po« ročilo o političnem položaju ter organiza« eijskem delu. Po temeljiti debati so se do» ločile smernice za bodoče delo.
Iz Trbovelj
t— Ogled nove bolnice po delavstvh. Včeraj se je ves dan vršil ogled nove bo!« cice po delavstvu, kar je dovolila Bratov« ska fkladnica na predlog odbornika Filipa Grabnarja.
t— Rudniški uslužocnci v Hrastnika ir« menjavajo stebre za električni tok od rud« nika do transformatorja. Napetost zsaša tu 3000 voltov.
t— Društvo za varstvo otrok v Trbovljah je sklenilo da naj njegovi c!ani, večinoma rudarji, tudi v bodoče prispevajo mesečno po 50 para članarine in ne po 1 dinar, ka« kor je bilo projektirano. Ta sklep so delav« ski odborniki motivirali s tem. da so po« dobne dajatve na dnevnem redu in da ne morejo zagovarjati morebitnega povišanja mesečnih prispevkov.
t— S sklepom sodišča v Laškem se je preklical Alojzij Vidmar, 42 let star, ože« njen, čevljar na Dolu. sedaj v umobolnici na Studencu pri Ljubljani. Za oskrbnico jc postavljena njegova žena Terezija.
t— Zaradi ugodnega vremena se obetajo izdatni lovi tukajšnjih lovskih društev, zla« sti hrastniških: "Dragem in pa cKaIa». «Dra ga« ima v zakupu občino Loko pri Zidanem mostu, ki sega do Brega pri Sevnici, eKal» pa dolsko občino. Do zadnjega časa so bili lovi precej onemogočeni zsvol.io nepre-sta« nega dežja.
Zaključna tefcEa ia prvenstvo Jugoslaviji se bo vršila o Božiču 22. dec. V Zagrebu se bo žrebalo, v katerem mesto se bo tekma vršila. Za zaključno tekmo za prver.-stvo Jugoslavije prideta v poštev SotJjot in Zascrcb.
ZMe Mke loterije m Tfl&or-15. detemliro t.l
Damskl filc klobuki
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
°3L. B^Sahmč-Gorjanc
Kopitarjeva ulica itev. 1.
Podgane, stenice in Uarke uniaije
rotsl, stena!, santadin OOIO RA70L. Zagreb, SieniAka 21.
nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro aH zlato)
„kl|u6"
da se prepričate, kako en pat traja kzkor štirje pari drugih. Dobivajo se v proda alnah, Nogavice brez žiga .kljnč so r-cnarejene. es~* V
Izjava!
Podpisana izjavljam, da nisem plačnici
za doigove, ki bi jih napravijo!	moj sin Ivan Kuzmin.
Ljubljana. 13. novembra 1925.	2201
Terezija Kuzmin.
Svarilo
Podpisana tvrdka tem potom tia znanji cenj. občinstvj. da gosp. Miro Merzelj, Tr« bovlje, ni njen zastopnik in nima pravice ne prodajati iu ne inkasirati za tvrdko. — Tvrdka za eventuelne stroške lic odgovarja.
Fabisni & Jurjovec
2200 manuiakturna trgovina v Ljubljani.
Ixe@ila
a
1» naiboljši :n vendai najcenejll stroj za rodbino tn obit — Nadomestni deli vse stroj«.
I GOREČ, LJUBLJANA
palač* Ljubljanske kreditne bank*
<
Napredna zmaga sredi Slovenskih goric
Maribor, 23. novembra. <nanu ie, da so najbolj črni v Slovan-J*i goricah ravno v trikotu Maribor-š!. lij - Sv. Lenart, Sv. Lenart je bil pred vj.iiiO najbolj zagrizeno nemčur-sko gnezdo. Po prevratu pa so se kmalu zvezali klerikalci z najhujšimi na-.or >fniki Slovencev in s tem pri zadnjih volitvah zavojevali občino. Poročali smo svciečasno. da je moral veliki žu-ran ta občinski odbor razpustiti. Prav-rako je bila razpuščena tamošnja požarna bramba. ki ie bila vedno še tabor remštva. Po teh razpustih pa je začel trg sv. Lenart novo živahno narodno Življenje. Nova požarna bramba. v katero ie vstopila tudi večina prejšnjih 'lanov. je pričela delovati v lepem miru in slogi v občo korist. Posledice tega složnega dela niso izostale. Ko so bile ■■edavno razpisane nove občinske volitve. sta biii postavljeni samo dve na-orcdiii listi, ia sicer demokratska in lista naprednih delavcev. Klerikalci, ki so doslej vladali absolutno v trgu. niso .iiogli postaviti nit svoje liste.
V nedeljo 22. t. m. so se vršile volitve. pri katerih je dobila lista SDS 66 glasov in s tem 6 mandatov, lista napredni;: delavcev pa 36 glasov in 3 mandate. Udeležba jc bila kljub klerikalnemu pritisku zu abstinenco sijajna. Od 150 upravičencev sta glasovala 102 !i>ri prejšnjih volitvah od 147 upravičencev 123). Ker moramo torej računati z : •istinenco klerikalcev, je sijajna udelež :-a pokazala, da vlada v trgu absolutno •lapredn; slovenski duh. Občina trg Sv. Lenart v Slovenskih goricah in s tem ravo središče Slovenskih goric je sedaj prvič res v slovenskih rokah. Vsa .■ost zavednim našim volilcem!
Mestni muzej v Zagrebu
Zagreb, 23. novembra. Sinoči ob sedmih zvečer se je zatvo-;ia kulturno-historična razstava mesta 'agreba. Kdor jo je videl, se je moral liveriti, da to ni zgolj prigodniška pri-editev. marveč rezultat resnega dela, '-.i ga je izvršil velik štab strokovnjaka v. učenjakov in umetnikov. Kar je bi. .> do nedavno razmetano, je ta razstava spravila v red in predmeti, katerih •;e bodo zasebni lastniki zalitevali na-v;:j. bodo služili za prvo podlago pove-. ii ega zagrebškega mestnega muzeja.
Obisk razstave je bil zelo povoljen. *'enotni prebitek je viden uspeh tega czuitata. V Zagreb je privabila razstavi mnogo tujcc. in mu na ta način ko-i gospodarsko. Prišli so ljudje iz ch delov države; največ je bilo po-.nmkov jz Hrvatske, posebno iz za-.-ebske okolice. V velikih množicah so ogiedait razstavo kmetje. Njih so ..iboi.i zaiiimali predmeti, ki se tičejo ^odovinskili zadev hrvatske prošlosti. Matija Uubcc iu vse kar je ž njim v .•"czi ic bilo središče njihovega intere-
sa. Saj so bili na ogled biči, s katerimi so ga pretepali, okovi, v katere je bil vklenjen in slično. Vse to so si ogledali ne samo Zagrebčani, ampak tudi Pod-ravci in Posavci. Bosanci in Dalmatin-ci, Slovenci in Srbi. Razstavo so kor-porativno obiskale vse zagrebške šole, od univerze do ljudskih šol.
S prebitkom od vstopnine si bo novi zagrebški muzej nabavil zlasti opremo za predmete, ki mu bodo izročeni v varstvo. Odbor za prireditev razstave marljivo nabira še dalje gradivo: podobe, obleke (nar. noše), starine in drugo. Muzej bo imel zanaprej prostore v Umetniškem paviljonu, in sicer v pri-zemlju in podzemlju. Doslej je bil nameščen v tako zvanih Kamenitih vratih, oskrbovalo ga je pa Društvo bratov hrv. Zmaja. V bodoče bo muzej upravljalo zagrebško mesto po posebnih strokovnjakov.
Dr. Dragotin Lončar
Novi rrone^ni šef ljubljanske oblasti.
Iz Zagreba poročajo, da je za naslednika g. dr. Pestotnika v vodstvu prosvetnega oddelka ljubljanske oblasti imenovan g. prof. dr. Dragotin Lončar.
Dr. Lončar je bil dosedaj profesor na ljubljanski realki, pred vojno je služboval dolga leta na realki v Idriji. Zelo mnogo je deloval publicistično in se je zlasti posvetil teoretičnemu raziskovanju naših političnih razmer. Njegova dela so svoječasno vzbudila radi svoje so cijalne note in protiklerikalne tendence mnogo pozornosti in zlasti pri mlajši inteligenci tudi mnogo odobravanja. V zadnjem času publicistično ni več toliko nastopal, zato pa se je skušal udej. stvovati v praktični pulitiki in jc bil tudi član Narodnega predstavništva, kamor so ga poslali socijalisti. Lani je prevzel tajništvo pri sedaj likvidirani Prepeluhovi republikanski stranki, radi česar je ime! v času Obznane precejšnje neprilike.
Dr. Lončar je sedaj žc več let tudi predsednik «Slovenske Matice:>.
26., 27. issr/snsfora /

del s Slsgfrsedl	II. del s Kjnirahšldsna cstfsta
*aj«ečji in najlepši filmski veieumotvor vseii časov;
Kolosahia režija prekaša tudi najbujnejšo fantazijo! V glavnih vlogah: Paul Richter, Margarete Schon. Hans A. Sch!ettow (znani grof Boris i/, veiefil-ma V imenu cara»), Rudolf Klein-Rogge, Hanna Ralph. Bernhard Got/ke in se drugi, samo najboljši in najslabši nemški igralci.
Veličastni in nepopisno krasni so prizori kot: Boj Siegfrieda s strašnim : majem, ki bruha ogenj ter kopel Siegfrieda v vroči zmajevi krvi Usode->'i!;io srečanje Siegfrieda in Abdericlia — Zaklad Nibelungov — Okamene-nje Abdericlia in čuvajev ogrojnuegazaklada Nibelungov — Impozanten pri-hod Siegfrieda v Worms — Prehod kraljice Brunhilde čez *živi» most. — 1 -redne so tudi scene: Slovo Siegfrieda od Kriinhilde — Hagenova zahrbtnost ot Siegfriedova smrt ter Krimhildino maščevanje.
Neizbrisen je vtis, ki ga zapustijo v srce segajoče scene tega iiima.
Vsled velike dolžine filma se vrše predstave dnevno točno ob: 3.. 5., 7. in •>.
Pomnoženi umetniški orkester svira pri vseh predstavah:
Velika fantazija «Siegfried;; >cG6tterdammerung» in cOgnjeni čar iz glasbene drame «Walkure», odlomki iz opere «Lchengrin», «Leteči Holaudec» in glasbena drama «Tristan in Izolda» — vse kompozicije Richard Wagnerja.
Cene vkljub velikim nabavnim stroškom navadne!
Otvoritev bolnice v Trbovljah
Trbovlje, 23. novembra.
Včeraj se je vršila slavnostna otvo-' ritev nove bolnice Bratovske skladnice, h kateri so prihiteli zastopniki raznih oblasti in korporacij od blizu in od daleč. Tako smo opazili sanitetnega referenta pri velikem županstvu dr. Ma-jerja. ki je zastopal velikega župana dr. Baltiča, rudarskega glavarja in dvornega svetnika inž. Strgarja, rudarskega nadsvetnika inž. Pehanija, inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča, gradbenega ravnatelja in upravnega svetnika TPD. inž. Klinar.ia, šef zdravnika OUZD. v Ljubljani ter Demetra Bleiweisa-Trsteniškega. vse-učiliškega profesorja inž. dr. Kasala, srezkega glavarja in vladnega svetni-na Pinkavo, gerenta trboveljske občine Voduška in še premnoge druge zastopnike. tako n. pr. celokupni upravni odbor Bratovske skladnice.
Naiprvo se je vršila maša na prostem kateri je prisostvovala številna množi ca rudarjev s svojimi družinami, tako da je bil obširni prostor med Sokolskim domom in Pustovo hišo nabito poln. Cerkveno godbo je nadomestovala rudniška godba, častni špalir pa so tvorili uniformirani rudarji s svojo rudarsko zastavo in pa obe trboveljski gasilski društva prav tako z zastavo, Med mašo je spregovoril o pomenu nove bolnice kanonik Časi, po končani maši pa rudarski glavar inž. Strgar in inšpektor dr. Katičič. Izvajanja vseh treh so izzvenela v poudarku, da so zgradbe podobnih institucij vedno znak kulture in etičnega napredka ljudstva.
Po blagoslovitvi in obenem otvoritvi bolnice se je vršil ogled notranjih prostorov, o katerih smo že poročali. Med. tem pa se je formiral mogočen sprevod z rudniško godbo v sredini, ki je odkorakal na Vode k rudniški restavraciji, kjer je bilo delavstvo pogoščeno. Opoldne se ie istotam vršil slavnostni banket za povabljene goste. Po nagovoru ravnatelja inž. Pauerja so sledile napit-nice, katerih smisel je bi! ta, da je pokazalo delavstvo pri zgradbi nove bolnice tako zrelost, da jo morajo vsi faktorji z zadoščenjem priznati, na drugi strani pa da so zasluge g. ravnatelja Pauerja za povzdigo Trbovelj neminljive, kar bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini trboveljske občine.
V tej zvezi je omeniti posebno izjave delavske delegacije Bratovske skladnice, sestoječe iz Župančiča, Grabnarja, Pinca, Persoglija, Hauptmana in Ja.gra. Vsi navzoči zastopniki raznih oblasti naj bodo tudi v bodoče naklonjeni bednemu delavstvu in ga naj podpirajo pri vseh njegovih stremljenjih za i omiljenje socijaine bede. Iskreno se je ! zahvaliti TDS., ki je podarila brezplač-| no ves materija! za novo bolnico in si s tem ustvarila trajen spomenik za več generacij. Končno hvala tudi političnemu šefu, srezkemu glavarju Pinkavi, ki se trudi po svojih močeh za obširno trboveljsko občino. — Slavje .ie brzojavno pozdravila centrala. TPD. v Ljubljani, odposlana pa je bila udanost-ni brzojavka kralju Aleksandru kot najvišjemu pokrovitelju socijalr.ih in humanitarnih uredb.
Slava os^obojenja Maribora
Maribor, 23. novembru.
Danes dopoldne se je vršila slava 45. pešs polka v vojašnici kralja Aleksandra v Me s lju, kot spomin na dan, ko jc bila rešena 1. 1918. us<;da Maribora. Xa obširnem dvo* rišču vojašnice je bii postavljen okrašen oder, krog katerega je bilo postavljeno vo* jaštvo 45. pešpolka v polni opremi. Navzoč pa je bil tudi oficirski zbor z domačim pob kovnikom Dimitrijem Spasičem. Nadalje so biii navzoči sledeči vojaški dostojanstve niki: za komandanta mesta podpolkovnik Priča, zastopnik komandanta artiljerijskcga polka podpolkovnik Pogačar, inženjerske šole kapetan Radovanovič, komandant pas rade podpolkovnik Petkovič, upravnik cas rinarnice Ubavkič, višji ravnatelj Raič i. dr.
Kakor vedno, pa se je lepe slave tudi les los udeležilo v prav častnem številu civils no občinstvo po svojih odličnih zastopnic r
kih. Prišli so med drugimi: Zastopnik veliš kega župana vlad. svet. Vrišer, srezka pos glavarja Poljanec in Ipavie, mestni župan dr. Leskovar, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, preds. okr. sod. dr. Pajtler, drs žavna pravdnika dr. Graselli in dr. Jančič, vodja moške kaznilnice okr. sodnik Vrabl, fin. ravnatelj dr. Povalej. zastopnik davčne oblasti uprav. Dvoršak. policijski nadsvets nik Kerševan. ravnatelj Narodne banke Ljubinkovič; za Zgodovinsko društvo dr. Kovačič, Sokola starosta Novak, Glasbeno Matico dr. Tominšek, Slov. Plan. društvo dr. Senjor, Žensko društvo dr. Lipoldova, Cercle franeais gen. Maistrova, Češki klub Fr. Burcš, J.sč. ligo in Slovansko Čitalnico dr. Reisman. Dijaško kuhinjo ravnatelj Pire, Zvezo industrijalcev dr. PipuS, Požar* no brambo vodja Voller s četo požarnikov, nadalje še cela vrsta načelnikov uradov, šol, korporacij in dragih zavodov. Slavi je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske sekcije Jug. Novinarskega Udruženja glavs ni urednik «Jutra«, g. Virant s predsednis kom mariborskega novinarskega kluba g. Borkom. Opazila se je odsotnost zastopnis ka cerkve.
Zanimiv in prisrčen narodni običaj s cers kvenim obredom blagodarcnja in sečenja kolača je opravil prota Trbojevič ob sviras nju vojaške godbe. Domačin polkovnik g. Spasič pa je imel pred vojaki in gosti lep patrijotičen govor, v katerem je razložil pomen današnje slave in zgodovino odlo< čilne noči. ko je general Maister razoroži! 23. novembra 1918. takrat še nemško po-sad ko v tej kasarni in s tem definitivno osvos bodil Maribor za Jugoslavijo. Lep govor je g. polkovnik končal z vzklikom kralju, kras ljici in prestolonasledniku, čemur so sc pris družili tudi vojaki in gosti. Iz oken vojašs nicc je počila salva strojnih pušk, godba pa je intonirala državno himno. Vojaki so končno z nasajenimi bajoneti eksaktno izvedli defile v teku.
Domačin polkovnik Spasič je v dvorani še enkrat spregovoril iskreno dobrodošlico zbranim gostom, nakar smo slišali še celo vrsto odličnih govornikov, ki so vsi čestitaš li slavi polka in razvijali pomen te slave za Maribor, zlasti župan dr. Leskovar, za obs lastno upravo vladni svetnik Vrišer, kot Srs ba prota Trbojevič in ravnatelj Narodne banke Ljubinkovič ter zastopnik ruskih ofis cirjev, ki jc povdarjal, kako iskreno so bili ruski begunci sprejeti pri nas v svoji drus gi domovini. Med tem jc dospel kot zastops nik Dravske, divizijske oblasti šc general Živkovič iz Ljubljane. Prečitanc so bile brs zojavne čestitke kralja Aleksandra, vojnes ga ministru in prejšnjega polkovnika 45. pešpolka Draškiea itd. — Pomemben jc bil zlasti tudi apel prote Trbojeviča, ki jc nas pil osvoboditelju generalu Maistru in nato želel, naj bi župan mesta Maribora pripos mogel, da bi bila ta slava res pravi vsakos letni narodni praznik vsega Maribora med najširšimi krogi, zlasti šc med mladino.
Po oficijelni slavnosti so bili gostje šc pogoščeni v vojašnici, kjer je v okrašeni dvorani svirala vojaška godba, improvizis rani pevski <bor vo j akovsdi j akov, pa je zas pel par lepih narodnih pesmi. Popoldne sc jo vršilo še «vojničko veselje«, ki mu je tu* di prisostvovalo mnogo meščanov.
Novo! Prvič v Ljubliani! ftovo'1 Dsnes premijera
Im tz Orijmm
Senzacijonalna orijentalna drama v 6 velikm dejanih v glnvnih vlogah lepa Hedda Vernon,
Darv Holm in Ernst Ruckert. Vroča or jentalska ljubav — Prekrasne žene v kopališču harema — Sijaj, sijaj . . . katerega morate videti l
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 730.
Danes predstave ob: 4., ' iti., 1 =8., 9.
pih gorenjskih narodnih nošah, sta prav lepo deklamirala Prešernovo «Od železne ceste.^. Občinstvo ju je burno aldamiralo. Dramatični odsek Orjune je nato prav zadovoljivo uprizoril burko - enodejanko .Priljudni komisar-. ki je žela salve smeha in viharen aplavz gledalcev. Posebno častno sta rešila svoji vlogi brat Petre in brat Belič. Po končanem sporedu se je razvila animirana zabava s plesom in prosto zabavo. Prireditev je sijajno uspela v moralnem in gmotnem oziru.
Novo mesto. Srbohrvaški tečaj za šolaan odrasile se bo vršil od dne 3. decembra dalje. Uueležniki naj se prijavijo v trgovini g. U. Horvata. Prijave za enak francoski tečaj sprejemu g. lekarnar D. Andrijamič.
ŽUŽEMBERK. Na narodni praznik, v torek. dne 1. decembra, cb 7. uri zvečer priredi Orjuna ua kegljišču gostilne g. Polajnarja proslavo uiedinjenja z deklamacija-mi, govorom in presto zabavo. Proslave naj se udeleži vse naroduo čuteče občinstvo našega trga in okolice. — Dne 10. novembra se jc pri nas vršila prisega vojaških obvezancev občin našega sodnega okraja. Prisego je izvršil dekan g. Gnidovec. Del obvezaucev je priseglo v sokolski dvorani, del pa ua trgu.
Iz Primorja
KRANJ. Ihte 17. decembra ob 22. uri zaključi tukajšnji Sokol svoje strelske večere, ki se vrše redno \suk poudeijek in četrtek ud 20. ure dalje na kegljišču Narodnega doma, z razdelitvijo dobitkov. Kot najboljši «trdci sp se dosedaj izkazali: Pe-harec fltakrat in Ravnik enkrat a 19 točk. Hoichaker iii Althehn a IS točk, Veble 17 ročk ter Meucin hi Adamič a 16 točk. V tekmovanju nočejo zaostali tudi dame in so dosedaj dosegle največ točk: Dober-šek Pepca, Oblak Hel. in Rnpar Mija. Z donosom streljanja bo društvo krilo stroške za sok. kopalnico. Vsak član ali nečlan nai zato ustreli serijo strelov ^ -koristno na-pravo;> in se ne jezi, čc mu uide krogla v tplankc;.
VIČ. V nedeljo dne 22. novembra ie priredila viška Orjuna svej običajni zabavni večer v dvorani Sokolskega doma. Nabito polna dvorana je pričala, koliko simpatij uživa na Viču Orjuna. Večer, je otvoril ad hoc sestavljeni orkester z orjunaško himno. Nato je brat Petre čustveno in lepo dekla-miral dve nacionalistični, pesmi in sicer: «Zadovoljni Kranjec>, in «Med bratih. Žel je zasluženo hvalo navzcčiii. Baletka kr. opere gdč. Bercetova je nato gracijozno zaplesala tri baletne plese ter žela viharno odobravanje gledalcev Sestra Albina Thalerjeva in brat Drago Burger, oba v le-
*	Smrna kosu. V Vipavi je preminula dne 21. t. m. ga. Amalija Črnigoj, roj. Dclfabro. Prizadetim naše sožalje.
*	Zlata poroka. V Roeinju na Kanalskem sta pred kratkim obhajala zlato poroko gos stilničar g. Andrej Rugar in njegova soproga Tereza roj. Čargo. Domači pevci so pri. redili zakoncema podoknico, posebni gos vornik pa jima je čestital v imenu cele ros činjske občine.
*	Himen. Poročila sta sc v Trstu gdčna Tončka Slamičeva iu carinik Anton škerk. Bilo srečno!
*	Imenovanja za vojaške poročnike. S posebnim kraljevim odlokom so bili imes novani za rezervne častnike v italijanski armadi gg. Lino Furlan, Silvan MikšičeK, Srečko Lutman. Anton čc.-nic, Franc Križ* man, Vincene Leskovec, Egidij Korošec, Angeij Lesničar, Miroslav Vadnjal in Hcns rik Kocjančič. Vsi imenovani so iz goriškes ga vojaškega okrožja ter so izšli iz časts niške šole kot naredniki.
Burja v Trstu. Koncem prošlega tedna jc razsajala v Trstu močna burja, radi kas tere se jc ponesrečilo več oseb. V pristan:^ šču Vojvode D' Aosta se jc radi razburka-* nega morja potopila velika tovorna barka, ki je bila tam zasidrana.
*	Tečaj za pevovodje priredi, kakor lan; sko leto, tudi letos tržaško društvo «Pro= sveta«. Iz lanskega tečaja jc izšlo lepo štes vilo pevovodij in ni dvoma, da bo tudi Ie= tošnji tečaj dal primorskim rojakom vrsto novih prosvetnih delavcev.
" Tatovi na Goriškem. Vas Kamnje pri Ajdovščini so pred kratjum obiskali tatos vi, ki so sc pripeljali v avtomobilu. Izsto. pili so iz vozila pri vrtovinskem pokopališču ter se porazdelili v več tatinskih čet Ko so pregledali razna stanovanja ter od= r.esli, kar se jim je zdelo, jih jc pobrala noč. Vendar niso utegnili odpelja. i vsega plena, kajti kmetje so našli v hlevih živino odvezano in na nekaterih mestih prevrtane zidove. Ljudstvo je radi teh, neprestano pc navljajočih se tatinskih obiskov zbegano
KINO IDEAL
Samo še danes!
Doživljaji lepe ruske kneginje
i um ^
V glavni vlogi Manja Cačeva in Herman Picha.
Predstave vsak dan pop. ob 3., Yi S., 6., M 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob H 11. dop.
II112
u
Kulturni
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
lorek, 24.: >;Za narodov blagor«. B. Sreda, 25.: -<[t:genija ua Tavvidi«. E. četrtek. 2t>.: -'Veronika Daseniška«. F. ''etek, 27.: Zaprto.
•Sobota. 28.: ob 15.: ..Zimska pravljica«. Di*
jaške predstava. Znižane eene. Izv." Nedelja. 29.: ob 15.: «Krpau mlajši«. Mla* <iirska p*<v!stsva. lxv. Ob 20.: »Zapeljiv* ka.-. Izv.
'v<r)fle!jck. Vi.: ..krpa',! mlajši«. A.
Ljubljanska opera
lorek. 24.: .<P"vratek», <»Favnova noc«, <o\a
'o' ae<-. D S-ctk. 25 : Zaprto, četrtek. 2<\ Zaprto. ("Generalka). Petek "7: . Kva». Premijera. A. .Sobota 2S.: i Don Juan«. C. Nedelja. 2".: ob 15.: «Orfcj v podzemlju«. Izv.
Poridcljel . 30.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Torek, 24.: »Prababica«. G
Koncert Zikovega kvarteta
Snoči se je vršil v veliki unior.ski dvorani v Ljubliani konccrt slovitega Zikovega kvarteta (I. violina: Rihard Zika, I!, violis na: I. Kerger, viola Ladislav Černv, violons cello: Ladislav Zika). Spored je obsegal kvartete Frana Lhctke, Leoša Janačka in Maksa Regerja. rran Lhetka. rektor kr. za* grebške glasbene akademije, se jc kot sklas datelj udejstvoval doslej že z več komorni* mi in simfoničnimi deli v modernem slogu, ki so sc po večini izvajala v Zagrebu. Si* nočnji kvartet jc doživel svojo prvo izvas janje dne 20. t. m. v Zagrebu po Zikovcih. Zgrajen jc v enem samem delu v prosto fantastični obliki, deloma skrajno moderno, deloma preplet i jugoslovenskimi narodni* mi motivi (Kolo). Rafinirano instrumenti* ran, zasoljen z najrazličnejšimi tehničnimi efekti, vendar ni zamogel napraviti globo* kega in trajnega vtisa. Močnejši dojem je vzbudil češki mojster Leoš Janaček, čigar opera »Jenufa« je bila pri nas. kakor tudi drugod sprejeta z največjim oduševljenjem. Njegov kvartet, inspiriran po Tolstega Kreutzerjevi sonati, je zgrajen v štirih de* lih, ki jih veže skupni glavoi tema v enos
to. Na glasbenem festivalu v Benetkah je dosegel sijajen uspeh zbog svoje moči v izs razu in ognjevitosti. Zikovci so ga podali z eianom. Najosebnejši in najmočnejši v izrazu pa se mi je zdel Regerjev kvartet v essduru, op. 109 v štirih stavkih klasične kvartetne oblike s končnim fugatom. Moj* sterski v formi in izrazu je ta kvartet nali* čil velikim glasbenim delom mojstrov Bees thovena, Bacha itd.
O izvajanju samem je pravzaprav težko kaj reči, ker je bilo vseskozi vzorno in — kakor se pri Zikovcih razume že po sebi — brezhibno v tehničnem in prednašainem oziru. Izborni instrumenti so v rokah umet* nikov peli visoko pesem radosti, bolesti, ekstaze. Dvorana je bila nabito polna glass boljubečega občinstva, ki je izjajanjem umetnikov sledilo z napeto pozornostjo in jih nagradilo z ognjevitim aplavzom. Na splošno zahtevo so Zikovci dodali še Len* tosstavek iz Dvorakovega assdur kvarteta.
Želeti bi bilo, da nam Zikov krartet, ki je po svojem postanku takorekoč naš kvars tet, prinese še mnogo takih večerov.
Ljubljanska opera pripravlja znano operno delo češkega skladatelja I. B. Foersterja, »Evo«, ki zanje po čeških odrih velike uspehe. Liubl-anska premijera bo še ta teden. Ba let pripravlja na Hrvatskem tako priljubljeno Baranovičevo ^Licitarsko srce*.
i >.Veseia vdova« na mariborskem odru.
j Vaje za to lepo opereto so v polnem teku. V | svesti si, da pri opereti najbolj učinkujejo zu
• nanji oderski efekti, jc storiio gledališče vse, i da bo režija in oprema jako zabavna in me-} lodijozna opereta nad vse siiajna in uspešna, i Najrazličnejši in bogati svetlobni efekti, ele-gantne nove toalete, precizno in tempera-: rnentno naštudirani plesi, vse to bo pripo-j moglo, da postane ta po celem svetu najbolj | uspela opertra tudi v Mariboru pravcati »šla i ger«.
Največja in ena najlepših koncertnih ! prireditev letošnje sezone bo brezdvoma zo-; pet koncert, ki ga prirede prve ljubljanske ! glasbene organizacije (Glasbena Matica, Lj. ' Zvon, Slavec in Orkestralno društvo) na na-j rodni praznik, L decembra, na korist novi-■ narskega penzijskega fonda. Koncert se vrši j ob 8. zvečer v veliki dvorani >Uniona«.
Iz beograjskega opernega življenja. V ! nedeljo zvečer se je izvajala v beograjski operi Bizetova »Carmen«. Naslovno vlogo je pela ga. Sadoven, članica Velike opere v Parizu, dona Joseia tenorist g. Jos. Rijavec. Dirigiral je g. Brezovšek. Ga. Sadoven ostane nekaj časa v Beogradu in nastopi prihod nje dni v Čajkovskega »Pikovi dami« pozneje pa še v »Carjevi nevesti«. V četrtek, dne 28. t. m. bo premijera glasbene drame Stevana Hristisča, «Suton«, prve izvirne tovrstne srbske skladbe po vojni. vSuton« je
napisan na tekst pesnika Iva Vojnoviča v »Dubrovački trilogiji«. Opero bo dirigiral sam skladatelj, glavne vloge so zasedene po damah in gospodih: Rogovski, Volevač, Drausalj, Pisarevič, Pinterovič, Vrhunec, J. Rijavcti, Pisareviču, Petroviču, Stefanovidu itd. Režira g. Pavlovski, načrte za kostume je napravil g. Bijelič. Obenem s «Sutonom» se bo izvajal balet »Polovecki plesi« iz Boro dir.ove opere »Knez Igor«. V tem baletu nastopita ga. Kirsanova in g. Fortunato.
Produkcija Nar. konservatorlja v Beogradu. V nedeljo, dne 22. novembra se je vršil v Beogradu peti koncert Nar. konserva-torija s sporedom Locilleta, Ph. Gouberta, Ingelbrechta, Debussya, Choussona, Rolan-da Manuela, Saint-Saensa ter V. d' Indyja. Posamezne točke so izvajali gg. Ivanka Mi-Iojevičeva, Miloje Milojevič, Jelica Branko-vič. dr. Siniša Stankovič. Jelka Stamatovič, Vlad. Zivo.iinovič in A. Ton.
Nova razstava v Zagrebu. Dne 25. t. m. se otvori v Zagrebu razstava slik M. Kl. Crnčiča, priznanega speciialista in mojstra v marinah. Slikar bo obhajal s to razstavo petindvajsetletnico svoiega prvega nastopa
Pirandellovo gledališče v Varšavi Pi-randello se pogaja za najem posebnega gledališča v Varšavi, ki bi goiilo samo njegov repertoar. Pogajanja je vodil doslej poseben pooblaščenec, zaključil pa jih bo sam pisatelj.
Domače vesti
Tako rekoč...
Tako rekoč neverjetno, kako je Ljubljana zadnje čase živahna. Prestali smo najprej demonstracije proti Lahom in pendreke, nato povodenj na Barju in drugod, prežegnali Narodni dom, otvo-rfli Miklošičevo cesto, provedli volitve na nniverzi, sprejeli Radiča in ga poslušali, demonstrirali proti ^Zapeljivki* in — skratka, tolikega anima že dolgo ne kakor zadnje čase.
To se pravi, da se zaspana Ljubljana drami in da takorekoč napreduje. V ne. deUo je po mestu strašilo celo par filmskih operaterjev, ki so posnemali ljubljanske znamenitosti in se ie trlo ljudi pred aparatom, da je zopet morala ura-dovati policija, ki se je bala klerikalnega žvižganja in sličnih atentatov. Kakor pravijo, bodo ljubljanski radičevci vrnili klerikalnim udarnikom, kadar se jim prikaže dr. Korošec, ki pa v resnici ni Korošec, marveč Štajerc, dočim jma na Kranjskem, tako rekoč v Ljubljani, samo svoj poslanski mandat.
V ostalem pa so ljubljanski radičevci vrlo zadovoljni z govorom svojega predsednika. Pa smo ga res vsi mirno poslušali, se počutili kakor pri kolovratu, v zamaknjenosti pozabili na ploskanje ln sploh na vse, kar je v našo čast sproti navezal gospod Radič. Le to se zdaj govori, da bo vojna, ker je gospod. Radič imenitno udrihal po italijanskih batmašik
Toda stvar treba vzeti ravno narobe. Včasi je Radič udrihal po beograjskih bati na šib. pa ni prišlo do revolucije in republike, marveč do obznane in sporazuma. Zato tedi zdai voine ne bo, marveč se utegnemo z Italijanom tako sporazumeti, da nam ne bodo odstopili samo neodrešenih krajev, marveč še kake barke in kolonije no vrhi:.
Ravno čitamo v zagrebškem jutranjem listn, da je vsaka Rad-čeva izjava v pravem smislu velediplomatska. ker se da tolmačiti na več načinov. Pa nobeden ni pravi, bi dostavil jaz. Ker Slovenci navzlic Radičevi krilatici, da imamo dober 'zicflajš* očividno ne utegnemo podrobneje razkrajati Radi-čevih izjav, posebno zdai ne, ko se v Ljubljani sproti dogaja toliko novega ln tako rekoč zanimivega.
_ M. A. C.
*	Princ Pavle zastopnik kralja na pogrebu angleške kraljice matere. Našega kralja bo zastopa! na pogreba angleške kraljice matere Aleksandre, princ Pavle. Ministrski predsednik Pašič je v nedelio osebno posetil angleškega poslanika Cncarda ln mn izrazil so ža!'e naše vlade.
*	Proslava Cvijldevega jubileja v Pragi. Rektor Karlove univerze ta dekan filozofske fakultete sta priredila v soboto skupaj s Češko akademijo, znanstvenim društvom ter češkoslovaškim zemljepisnim in narodopisnim društvom v veliki dvorani prirodopisne ga zavoda proslavo 60 letnice rojstva našega slavnega učenjaka Jovana Cvljiča. Proslave so se udeležili poleg jugoslovenskega poslanika Nastasijeviča in osobta jagosloven skega poslaništva številni zastopniki češkoslovaškega znanstvenega sveta in slavljen-čevi prijatehi. Zbrane goste ie pozdravi! rek ter Karlove univerze prof. dr. Peter nakar je govoril dekan filozofske fakultete prof. Daneš, Cvljičev učenec ln pozneje tudi so-tnidRik o jubilantovem življenju ta delu. Povdarjai je pri tem zlasti tudi ozke stike, kl jih je bil naveza! Cvijlč s češkoslovaškimi znanstvenik!.
*	Proslava 125 letnice Prešernovega rojstva v Kranju. Gorenjska prestollca, kjer }e Prešeren živel in umrl, se pripravlja, da destojuo proslavi 125 letnico rojstva pesni-ka-prvaka. Dne 3. decembra ob 11. uri se po kolonijo šolska mladina, zastopniki kulturnih društev, občine in drugi pesnikovi čestilci manom pesniku na tukajšnjem pokopališču. Na grobu, ki ga redno oskrbuje Kolo iugo-slovenskih sester, bodo gorele luči v novih umetniških svetilnikih. K poklonitvi vabimo tadi zastopnike omladine in kulturnih društev iz Ljubljane. Dne 7. decembra zvečer priredi Kolo jugosl. sester Prešernovo akademijo v novi gledališki dvorani Narodnega do ma. Na tej sodelujejo iz posebne prijaznost! tn ljubezni do velikega pesnika: univ. prof. gosp. dr. Fran Kidrič, operna pevka ga. Pavla Lovšetova, tragedkinia ga. Marija Vera ter konservatorist gosp. Marjan Rus. Na klavirju bo spremljala gdč. Vera Maidi-čeva. Nadalje nastopita pevski zbor in orkester coroače Narodne Čitalnice, fsti dan se izdajo spominske razglednice. Obeta se prvovrsten umetniški večer, na katerega opozarjamo žc sodai Prešernove čestilce.
*	Odlikovanje. Odlikovana sta: Pasta Gavrflovič, naš poslanik v Atenah, z redom Karagjorgjeve zvezde 4. razreda, in Ivan Markovič pomočnik ministra vnanjih zadev, z redom sv. Save 1. razreda.
*	Spremembe v železniški službi. General ni deriktor državnih železnic Mihajlo tlič je upokojen, na njegovo rnesto pa ie imenovan dosedanji poiročnik Vlada Babovič. Za pomočnika generalnega direktorja ie imenovan bivši direktor zagrebške železniške direkcijo, F r a n i č. Upokojen ie tudi direktor beograjske železniške direkcije Bora Pope vič; r.a niegovo rnesto pride B. Gjuričlč.
* Kraljeva vila v okolici Skop! a. Oh priliki zadnjega potovanja kraljevske dvojice po Jcžai Srbiji so tamkajšnji krogi sklenili, da zgradbo v neposredni bližini Skoplja za kra Hevo dvojico vilo. Te dni je bilo določeno, da bo stala vila v Dolnjem Vodinju, nekaj rninot od Skoplja.
*	Proračun okraja Celje za leto 1926. Proračun okraja Celje za leto 1926 je sestavljen in ie od 20. t. m. do 4. decerrbra v pisarni okrajnega zastopa v Vodnikovi ulici št. 9. v uradnih urah od 8. do 12. na vpogled. Pre bivalci okraja imajo v tem času priliko in pravico vlagati pripombe.
*	Organizacija advokatov v Vojvodini. Vej
vodinski advokati so sklenili, da osnulejo svojo stanovsko organizacijo za Voivodino.
Predsednik te organizacije ima postati poslanec ln odvetnik dr. Joso Laloševič.
" Razpisano mesto na teh. srednji Soli v Ljubljani. Na teh. srednji šoli v Ljubljani ie razpisano mesto suplenta za strojegradnja Službo je nastopiti 1. decembra Reflek-tenti uaj se takoj javijo pri ravnateljstvu teh aične srednjo šole v Ljubliani
*	Iz Narodne Odbrana v Zagrebu. Vsa društva, korporacije in posamezniki, ki so se prijavili za sodelovanje pr! proslavi Naredite Odbrane v Beogradu dne 1. in 2. decembra, ss pozivajo, da se najkasneje do 26. t m- zglase v pisarni glavnega pe-verjeništva Narodne Odbrane za Hrvatsko Slavonijo in Slovenijo v Kačičevi ulici št 8 v Zagrebu od 18. do 19. ura. kjer dobe podrobna navodila in izkaznice za polovično vožnjo v Beograd. Vsi oni, ki se še niso priglasili za sodelovanje pri gori navedenih pro stavah crore tn do 26. t. m.
m ii lira
j teh bo bi er.dvoma vsak na jbolj vesel ako bodo ; res iz krasnega, težkega sukna in najmoder-i nejšega kroja, kakor jih Ima po Izredno ugodni ceni v zalogi samo tvrdka
| Fran Lukič, Pred škofifo 19
{Po dogovoru plačilo na obroke.)
*	Himen. V Šmihslu pr! Novem mestu se ie poročil prešli teden g. Joža S t e r b e n c, davčni asistent v Črno.nlju, z gospodično Vando B a r 1 s t o v o, hčerko nadučitelja Sarleta v Metliki. Bilo srečno!
*	Himen. V Murski Sabori se je paročil minulo soboto gospod Ciril Zupančič z doma čir. k o gospodično Mariško Ban. Bilo srečno.
*	Smrtna kosa. V nedeljo jc preminul v Ljubljani v starosti 53 let posestnik g. Anton P o g a č u i k. Pokojnik jc bi! iz ugledne ljub Ijanske rodbine, prijazen in ustrežljiv človek Delgo vrsto let je -bil odbornik Kmetske posojilnice v Ljubljani in nekaj časa tud! žuoan v Sp. Šiški. Pogreb bo v sredo, ob 3. pop. iz hiše žalosti Celovška cesta 34. — V hiši na Resljevi cesti št. 7 js umrl v nedelio po daljšem bolehanu v starosti 67 let g. Anten Reisner, posestnik in zasebnik. Pokojnik j8 til nemškega mišljenja in vzgojil v tem duhu tudi svoje otroke Sicer pa se ie popolnoma vživel v nove razmere in spoštoval raš narod. Osebno ie bi! velika dobričina in je posveti! vse svoje življenje ie delu in skrbi za rodbino. Pogreb bo danes, ob pe! 4. pop. iz Resljeve ceste št. 7. — V Vevčah je nirrl v starosti 84 let g. I. L u h n, bivši tvor-ničar stekla. Pogreb bo danes, ob 3. pop. na pokopališče v D. M. v Polju. Blag jim spomin, žalujočim naše so2a!'e!
*	Rcika ugodna prilika se r.uai vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodata se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani tia Bregu št 20.
*	Gospodinje! Kupujte samo najboljše mešanice znamke ^Buddhas ker so najboljše in nailzdatnejše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila.
Vsa izpuščaje sta ilsu.
lišaje, tnozi 'je, zsjedavce, krvave podplutbe
solnčne in rudeče pege itd. zajamčeno odstranjuje panška emu'ziia .Visa-gine Adelina Pat!i", edino perfe!:tno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanje polti, !;i on-mo^očuj^ gufcanje kože ter daje obrazu mladeniški Izraz in svežost Vsak dan prihajajo številna rrl-znalna pisma. Dob.va se v vseh lekarnah, dro-gerijah in paifnmerljah za ceno Din 30'— za stekienirico. Oiavno skladišče za Jugoslavijo-Zagreb, Gajcsa allea 8,	6074-a
*	Čevljarska zadruga v Ljubljani, naznanja interesentom, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo, dne 6. decembra. Pismene prošnja, katerim je priložiti učno izpričevalo obrtno-nadalievalne šole, je vlagati najkasneje do dna 2. decembra v zadružni pisarni. Hrenova ul. 4., L ubljana. — Načelstvo 2189
*	Ogenj v radikalskem klubu. Včeraj je Izbruhnil v prostorih radikalskega kluba v Beogradu požar. Vnela se je masa za čiščenje parketov in so zgorela vrata, vse leseno pehištvo in de! kiubove garniture. Ogenj so krrata Iokallzirali.
*	Požar v Št. Jerneju. Na Grbah pri Št. Jerneju na Dolenjskem je prošli petek do tal pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Železnika. Domneva se da ie požar zanetila zlobna roka. Škoda je velika in za družino, ki ima pet nepreskrbljenih otrok, zelo občutna.
*	Vsled slabe vžigalice oslepela. V Sara-'tvu je ie dni neka stara musllmanka oslepela na ta način, da ji je pri vžiganlu vžigalice fosfor prsni! v oči. Vsi. ki Imajo opraviti z vžigalicami, naj bodo torej skrajne previdni, da jih ne zadene podobna nesreča.
*	Dve ženski obsejenl na smrt. Pred okrož nim sodiščem v Splitu je bila te dn! obsojena v swrt tia vešallh služkinja Anka Vučinič. kl je sa zverinski način umorila stražnika finančne kontrole, Ivana Pucsrja. — V Velikem Bečkereku je bila obsojena v smrt na vešallh Julka Reljlč. ki ie zastrupila svojega drugega, 60 let starega moža, pastorka in svojo hčerko iz prvega zakona
*	Nenavidan samomor. V soboto ponoil ie v zagrebškem hotelu »Rova!« izvršila samomor 20 letna Štefanija Frič Včeraj dop. Pa se je javil na zagrebški policiji reki brivski pomočnik, ki je izpovedal, da sc ie v sobote «b 10. zvečer vrača! tz kina ter vide! ob vhodu hotela »Rova!« sloneti neko dekle, ki jo je nagovoril in vprašal, kai dela. Odgo-
Miklavž Do zbiral
darila za deco in odrasle tudi letos v nedeljo dne 29. t. m. od 5. do 7. ure zvečer
le pri tvrdki
M. Tičar v Šelenbnrgovi nlicL
vorila mu je, da ji je dolgočasno in da gbda ljudi. Rekla mu je tudi, da stanu e v hotelu, in na prigovarjanje ga je vzela seboj j sobo, kjer je ostal ž njo do t- poroči. Ko je odhajal. mu je podarila svojo zlato uro in prstane Po odhodu brivskega pomočnika ie dekle še napisalo pismo, v katerem zapušča neznanemu ljubimcu vse svoje stvari in kovčke, nato pa se je zastrupila. Včeraj se :e zglasil na policiji tudi oče sa-rromorllka, kl mu je pelidja vrnila zlato uro, prstane ter tudi vse ostale predmete. Štefanija Frlč je stanovala v hotela že tri dni, a v nedeljo zjutraj so jo našli mrtvo v hotelski sobi.
*	12 letni sin umoril lastnega očeta. V nedeljo ob 6. zjutraj je pri Sarajevu umoril 12 letni deček Milan Vlajič lastnega očeta z nožera. Oče je popiva! pri nekem sosedu na krsni slavi in !e udaril sina. ker ga je prišel iskat. To je dečka tako razburilo, da je potegnil nož ln umoril svojera očeta.
*	Nesreča na železnici. Blizu Borongaiske ceste v Zagrebu so našli v soboto zjutraj grozno razmesarjeno žensko truplo. V kritičnem tienetkn je hotela 18 letna delavka Magdalena Simončič prekoračiti železniško progo. Hoteč se ogniti tovornemu vlaku, ki ie prihaja! iz Zagreba. ;e stopila na drugi tir kjer je prišla pod kolesa osebnega vlaka.
*	Velika poneverba v Vlnkovc'b. V skladišču nepredelanega tobaka v Vinkovcih so prišli te dni na sled veliki defravdaelli. Dognalo se ie v skladišču gamll>ovwciathkwy gnalo se :e, da se ie v skladišču vodilo v knjigah 40 delavoev tn se zanie pre emala plača, čeravno onih 40 delavcev sploh ni bilo. Za te delavee ie bilo izplačanih 150.000 dinarjev. Upravnik skladišča je pobegnil.
Bruno Kastner
'n Ellen Richt>r sta glavna junaka velefilma ,,Polet okoli sveta1*
Start te dni v kinu „Dvor"
!z VjnbKam
u— Novinarjem! Danes ob 3. v uredništvu «S1. Narod a > seja prireditvenega odbora. Udeleže naj se je vsi člani, ki hočejo sodelovati pri pripravah za prvodecember-sko prtrediiev
u— Novinarski koncert kl se bo vršil na narodni praznfk, dne 1. decembra zvečeT v unionski dvorani, bo brez dvoma tudi letos ena najedlBnejših glasbenih in družabnih prireditev v Ljubljani. Najboljši tn najjačii glasben! činitetji Sloveafje so se radevoile stavili v 6lužfco dobrrdelnesa namena prireditve, katere donos je določen za novinar sld panzijski fond. Nastopali bedo pevski zbori Glasbene Matice, cLjubljane^ cLlub-Ijanskega Zvona. «Slavca» tn učiteljišča, poleg njih pa ^Orkestralno dništvo Glasbene Ma,tfce», k! se je v kratkem času svojega obstoja povzpelo na najvišjo stopnjo kulturnega udejstvovania. Opozarjamo na ta izreden končen že danes naše občinstvo.
u— Stalno katehetsko slnžbo s srednješolsko kvalifikacijo razpisuje gerentski svet mesta Ljubljane na mestni ženski realni gimnaziji od 1. januarja 1926. Za oddajo slugje so merodajne določbe licejskega statuta. Obveznosti in pravice se ravnajo po predpisih za srednješolsko učiteljstvo. Pr >š nje s potrebnimi dokazili, zdravniškim iz-pričevalcmi ta domovnico le vlagati pr! predsedstvu mestnega magtstraia.
n— Seja kulturno - družabnega odseka šenfjak. naprednega društva se vrši danes ob 8. url zvečer v knjižnici. Udeležba vsled važnosti za vse obvezna.
n— Československž Obec v Ljubljani priredi v petek, dne 27. novembra ob S. uri zvečer predavajte v restavraciji «Zvezda». Predava, koncem svoje uspešne turneje po Jugrslaviji, prof. dr. Batek Iz Prage o temi: a K ako živeti zdravo In srečno-. Člani, ne opustite te redke prHožnostl fn se predavanja udeležite vsi! Vstop svoboden, gostje vrbi j eni.	2303 u— Oglejte si krasno izbiro bluz, obleke in plaščkov Kr^-fič-Bučar. 473 a— Nibelnngl. Ta grandvjozrri film se pred vaja od včeraj naprej v «E'itnerm Kinu Ma-ticao ln ie vzbudil v celem mestu ogromno zanimanje, tako da je bila včeraj dvorana Pri vseh predstavah rasprodama. Zlasti ugaja občinstvu nalašč za fi'm izbratia, večinoma po VVagneTjevih skladbah sestavljena glasba, ki jo izvaja umetniški orkester prd vodstvom prof. Feršniga. 2208 r
so biie ra -prodane vse predstave v zagreb*kem Balkan-Palace Kinu, ko se ;e predva'31 kolo-ssloi film :
m lep&fa
Kiso MaUes
•j,— Kuponi v gledališču. Ker mnogim ni raaao, kaj pomeni označba «KuponI» ca plakatih, se objavlja, da daje gledališče popust od 25 odst. od dnevnih cen gotov rm organizacijam, ki se v velikem številu poslužujejo te prednosti. (Društvo državnih uradnikov, društvo poštarjev, Oficirski dom, Glasbena Matica, delavske organizacije, telovadna društva rtd.). Kuponi ne veljajo pri prvih predstavah vsakega dela. temveč šele pri nadaljnih m so tedaj vedno plakati označeni s pripombo »Kuponi«. Društvo si vzame v gleda<liiču gotovo število teh belih kuponov (nakaznic) ter jih opremi na zadnji strsni s svojo štampiljko. Člani pa pridejo z njimi k dnevni blagaini (pri večerni blagajni prtnclpijelno ne veljajo), kjer dobe zanje znižane vstopnice po lastni rzbir?. Ker so sa kupone na razpolago samo gotovi sedeži v parterju in na bal-
Volneni telovniki za dame od Din 140'—
površne jopice vse cene. — Modna trgov na za dame in gospod«
F. & M. ROZMAN, Ljubliana, Židovska ulica Štev. 4.
kemu in v omejenem številu, se svetuje vsakomur, da si na njih nabavi vstopnico člmpreje, ker sicer riskira, da mora plačati celo vstopnico.
u— Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja vsem zadružnim pripadnikom, da je umrl dolgoletni zadružni član g. Anton Reisner. Pogreb se bo vršil danes dne 24. novembra cb po! -L uri popoldne te hiše Resi jeva cesta št. 6. Zadružniki se vabijo, da se pogreba polio-številno udeleže.	2202
u— Prvi koncert »Sloges. Nar. železni-čarsko glasbeno društvo ^Sloga* v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da priredi dne 14. decembra v fi-iharinaničn: dvorani svoj prvi pe.sk! koncert.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Vaje v tem tednu: v toTek iti četrtek rib četrt na sedem za mešani zbor. Dari za pevsko šoio se določi pri torkovi vaji. — Vsi in točno radi nastopa. — Odbor.
u— Sestanek društva «Treznost-> se vrši danes dtie 24. novembra v brezalkoholni točilnici na velesojmu. Dnevni red: 1.) Pregled napredka jugoslovanskih antiaiknlnl-nlh organizacij v zadnjih štirih mesecih. 2.) Razgovor o mladtrtski organizaofjL Prijatelji treznosinega pokreta so k sestanku uljud no vabljen!. — Pripravljalni odbor.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 15. do 31. novembra se je rodilo v Ljubljani 36 otrok (12 moškega. 14 ženskega spola), umri o pa je 1! moških in 8 žensk, skupaj torej 19 oseb tn sicer: 3 osebe za boleznijo na srcu. 4 za jetfko, 3 vsled smrtne poiSkodbe, 1 oseba za rakom, 1 za pljučnico, I za krčenjem jeter, 1 vsled prirojeno slsbosti, 1 za ostarelostjo, 3 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je Izvršila samomor. Izmed umrlih je 1 >seba ckreela starost nad 70 let Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 3 na !e-garju, 2 na škrlattnki in 1 ua davlci.
u— Ogenj v stanovanju. Ko je poštni uslurbenec Alojz Žerdoner, stamtfoč v Zvezdarski ulici št, 1 v svoji spalni sobi letos prvič zakuril peč. tiru je pri tej prilik! zgorelo 10 slamnikov, ki so se nahajali v gkatfji na peči. Ogenj so domač! kmalu pogasili, vendar slamnik- niso več za rabo. 2erdonsr fma 1000 Din škode.
u— Vlom v barako. V noči Oa seboto Je vlomil v barako nove občinske elektrarne na Seln nepoznan zftkovec ter odnesel tesarsko sekiro, dva stružnika, medeno tesar-siko vertikalno težilo tn še več drugega orodja v skupni vrednosti 600 Dta.
u— Vandalizem. V noči na 32. novembra so ponočnjaki podrli pred hišo Industrij a!-ke Ane Naglasove v Trnovskem pristanu št. 10 del železne ograje. Policija Je surovim portočrtlakn-m že na sledu.
u— Policijske prijave. Od nedelje na portdMjek so bili prfjavlioni policiji sledeči shičajji: 1 goljufija, 1 ogenj, 1 poškodba tu-je lastnine, 4 prestopki kaljertja nočnega miru, 3 prestopki častnega policijskega reda, 2 prestopka prekoračenja poltcfjske ure ta 1 prestoipok sanitarnih predpisov. Aretacij je bflo Izvršenih 5 ta srce«-: 3 radi Izgreda, 1 radi vlačusarstva, 1 radi tatvine in 1 radi suma goljufije.
Iz Maribora
a— Mariborski novinarji so imeli v nedeljo popMdne občni zbor mariborskega kluba, katerega se je udeležil tudi dosedanji odbor s pred-ednfknm g. Božidarjem Bnr-kom. Ostafi odbonrk! so: podpredsednik Tone Gmajner, b1a*zaj»ik in tajnik Rudoli Ozkn, preglednik Reber' Pohar. Klub je ponovno ugotovil, da treba varovati stanov ske interese in čast novinarskega poklica, da bo tako častno deloval za prospeh novinarstva v okviru soketje JNU.
a— Francoski gostje. V soboto so prišli v Maribor francoski konzul iz Zagreba gosp Boi«sleir s so-progo, ljubljanski univ. prof. g. M ar tel ta krni znl urni p e rent tz Ljubljane g. Ptndeisen. Pod vodstvom ravnatelja falike elektrarne g. inž. Fiihrerja so si ogledali Fato ta njene tjrairdijozne naprave, po povratku v mesto pa so poselili realko, kjer ie ime! prof. Mar tel pa.r vzornih francoskih recftacij, nakar je nastopilo tudi več dijakov s francoskim! recitacijam! ta govori. Konzul B^fssler je izrazi1 svoje presenečenje nad lepimi uspehi ta se Iskreno zahvalil učiteljem !n učencem. Zvečer je profesor MaTtel predaval v polni kazmski dvorani o francoskem Tunisu, nato pa so gostje pose-tiH še drtižrbnl večer Glasbene Matice. V nedeljo zjufrpj so se vrnili zopet v Zagreb, oziroma Ljubljano.
a— Osebna vest Komandant mariborske fnženjerske pndoficirske šrle polkovnik Ko-vačevič j» premeščen v Novi Sad ta zapusti Maribor baje še ta teden.
a— V megli in snincu. Dos'ej je bil Maribor posrbio ponosen na svojo zdravo klimo. ki spl^h n1 pognala megle. Letošnje jesensko deževje pa jo ie že rudi nad Mariborom parkrat rozprostrijo. Prav do ta! se je zgostila v soboto, tako da nit! stolpov cerkva ni bilo videti. Solnčne svetlob0 ta fwk«e žejni turisti so zsto tudi to nedeljo
odšli ua Pohorje v tr<lj;un 'prepričanju, da tam zopet ue bo megle, ta ves jih neomajna vera ni varala. Vrhove še vedno temno-zelenega Pohorja je ves dan obsevalo toplo so tace kakor sredi poletja. Daleč kros in kros, kamor jc segalo oko, je valovilo ogromne morje nakopičene megle. Kot po-nosna vladarja mariborske oblasti sta se pokazala poleg Pohorja samo Boč in daljna DonaČka i.ora. Pri .Mariborski ta Ruški koči Je bilo pravo nedeljsko veselje. TurlvJ so polegli na travo, slekli suknje ia pod gorktati šotačnirai žarki par ur šahirali, med tem ko so $e mariborski purgarji zavijali v težke zimske suknje ali 53 greli v zakurjenih sobah.
a— Razpis. Razpisuje se mesto Utžeaijer-ja - arhitekta ta geometra. Prednost imajo prosilci z večletno prakso. S prilogami opremljene prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. decembra pr! mestnem magistratu v Mariboru.
a— Slovensko žensko društvo ima danes v torek dne 24. novembra ob pol 20. nri v dvoran! Ljudske univerze občni zbor, r.a katerem bo predavala gdč. Alojzija Štebi iz Ljubljane o ženskem kongresu v \V"a-sbingtonu.
a— Pretep radi krave. Sinoči so pripeljali na rešilno postajo Kajla Goloba, pomožnega delavca v klavnici. Gold? se ie malo viajcin pomikal po Koroški cesti ta se pri tem zalete! v kravo nekega kmeta. Kmeta je to tako razjarilo, da je trapadel Goloba s pilo ter mu prereza! žilo na roki ta uhc.
a— Obešenec. V Orožnovi ulici so našli obešenega v kulrtaji lastnega stanovanja nekoga Franca Bradača. V pismu, ki ga jn zapustil svoji hčeri ta tastu, sporoča samomorilec. da je šel v smrt radi neozdra^lr-ve bolem'.
Iz Celja
e— Zapiranje obratov ua dan ujedtajenia.
Gremija trgovcev v Celju ta za okolico opozarjata vse trgovce v mestu kakor na deželi, da morajo biti na podlagi odloka velikega župana mariborske oblasti dne 1. decembra vse trgovine v mestu kakor ua deželi vas dati zaprte.
e— Naša elektrika. V soboto dne 31. no-verrbra se je pojavila med postajama Fala ta Laško pri visoko napetem vodu f a take elektrarne motnja, vsled česar je radi v Celju nastopilo ob 17 uri popolno prenehanje električne luči. Ker se je ta motnja pri faiskem vodu večkrat ponavljata, so morali v tovarni \Vesten v Gaberju položiti orovi-zortčne vode k tamošnjim dinamo-strojer.;, odkoder so potem mogli preskrbeti mesto s tokom. Pri tej priliki bodi omeni»rto, da se stalni a® ar ari ta stRtai voda med mestnim omrežjem ta dmamo-strot! tvrdke Vv'e-nažega omrežja na te struje v slučaju, da lik o dogotavljonj, da se bo mogel pratik naSega omrežia na te struji v slučaju, da se pokvari vod iz Fale,, v kratitetn Izvršiti.
e— Nova brivuiea. V palači Jadransko-podtrnavske banke Jc začela poslovati nova brivuiea cHyg1«aw
e— Iz trgovskega sveta. Na Glavnem trgu nameravata otvoriti začetkom decembra zalogo pohištva mizar Vehovai, lastnik znane tvornlcc v Celiu ta sedlar - tapetnik Strelec, ki ima že tudi 15 let svojo delavnico v Celju. Omenjena dva obrtnika bosta delala v družbi.
e— Mestno kopališče. Od dne 33. novembra je pamo kopališče odprto v sledečem času: (A pondeljkih za moške, ob sredah za ženske ta ob petkih za moške; vsakokrat od devetih do dvanajstih opoldne. Kadit) kopališče pa ob pondeljkih, sredah in pe^ib od dvanajstih do šestih popoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od devetih do šestih popoldne.
e— Mestni proračun za leto 1936. Danes, dne 24. novembra bo proračunska seja mest nega sveta celjskega. Srboma »Nova Dobav objavlja v posebni obširni prilog! poro-31o občinskega svetnika dr. Antona Božiča, ki dale pregled o proračunu za leto 1935. Po tem proračunu znašajo potrebščine mestne občine v letu 1936. 3.569.863 Dta, kritja pa je 1,341.818 Din. Radi tega snaša primanjkljaj 3,333.045 Dta, katero vsoto bo treba pokriti z dokladami in davščinami. O posameznih važnih podrobnostih bomo poročali.
e— Drnštvo trgovski!) nastavljencev naznanja vsem svojim članom ta tudi nečlanom, da se prično plesne vaje v petek dne 37. novembra ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma. Vpifovanje eno uro pred vala Ljubitelje piesa vabi — odbor.
e— Rezervni vodovod. Sedanj' vodovod Celju že dolgo ne zadostuje več ta če bi se ugodilo vsem prošnjam za priklopitev k vo-dovedu, bi sploh ne mogel nikomur polno ustrezati. Sedaj pa so se pojavili glasovi, da namerava občina v mestnem parku izkopati studenec, iz katerega bodo črpali vodo v poseben zbiralnik. Glede na to, da okoličanom u! mogoče dovoliti priklopa r.a pres'abi vodovod ln da vodovod v suši če-sto odreče, je nujno potrebno, da se vodovod primemo preuredi.
A
T
Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijat«l!em ii znancem, <'a je 22. t. m. ob 5.. prev idena s tolažili sv. vere v 25 letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa
Tesiftka Gonelli rof. IC&vaš
»ena rudniškega kanclista
Pogreb nepozabne poko:nice bo v toreK 24. t m. ob 8. uri Iz hiše žalosti Rcte 98. na pokopališče v Zagorju.
Trbovlje, 24. novembra 1925.
Rudolf, so-rog - Anton in Ivana Kovač, stariši — Janko, Pepca In
Anica por. Tome, biat m sestri — Jože Tome. s\a — in sorodniki
		l/fij :*.t> Ž.'-; V ', ■		
				
vo
Vprašanje institucije okrajnih ekonomov
Marsikomu sc bo zdelo odveč, da razmo« trivam o instituciji okrajnih ekonomov. Ve čina inteligence in odločujočih gospodar« skih faktorjev na deželi jc namreč mnenja, di je služba državnih ekonomov popolno« ma urejena, da so dani vsi pogoji za udej« 5tvovanje kmetijskih referentov pri srezkih poglavarstvih. Nezadostni strokovni uspe* Ju glede pospeševalnega dela v kmetijstvu sc v mnogih primerih pripisujejo zgolj ne* zadostni delavnosti in agilnosti okrajnih ekonomov. Tako je na primer ^Slovenski Gospodar® pisal nekoč, da je en potovalni učitelj pred vojno napravil več kakor dan« danes 5 okrajnih ekonomov.
Ugled institucije in ugled kmetijskih stro Jiovnjakov sploh zahteva, da se tozadevna različna mišljenja razjasnijo in razčistijo.
Nedvomno je institucija okrajnih ekono« boov eden izmed najvažnejših uradnih or« ganov na deželi. Vsaj so ravno ekonomi poklicani, da tvorijo toliko potrebno vez med kmečkim ljudstvom in inteligenco, med vasjo in mestom. Naloge ekonomov so velike in vsestranske. In vendar se z mno« gih strani njihovo delovanje ne pojmuje pravilno. Smatra se ekonom za navadnega pisarniškega uradnika, ki korapiUra običaj« do kmetijsko statistiko, sestavlja določena redna poročila, ugotavlja eventualne ele» mentarne nezgode itd., glavna naloga eko« nomov, kmetijskih strokovnjakov, to je di« rektno pospeševanje kmetijske produkcije pride pri sedanji uredbi in pri sedanjih tno« žnostih še »le fisto nazadnje v poštev.
Ni čudno torej, da (e mnogo naših mit* dih strokovnjakov»ekonomov razočaranih in da zapadejo nekaki pasivnosti in apatiji Poklic kmetijskega stanu in kmetijske stroke zahteva, da se človek poglobi z vso dušo v svojo stroko. Poprijeti se je mora z vso ljubeznijo, ako hoče biti dober stro« kovnjak; živeti mora v njej in z njo. Iz« redno mnogo, mnogo več kot v marsikate* rem inteligenčnem poklicu se je moral kme tijski strokovnjak učiti. Ne samo v Soli, ampak tudi zunaj nje, v življenju in v prak« «. Ako se mu potem dodeli službeni oko* liš, v katerem ne more uporabljati svojega znanja, ne more uresničiti svojih idealov Ni čudno potem, da je ekonom razočaran ln nezadovoljen ter da utone v plitki, rav« nodušni malomeščanski povprečnosti.
Glavni razlogi eventualnih nezadostnih uspehov ekonomske institucije pa so ne« primeren socijalen in družaben položaj tsr predvsem nezadostni potni pavšal.
Po razpisu »Uradnega lista* v letu 1923. so se mogli prijaviti za službo okrajnih ekonomov samo akademiki — absolventi visokih šol ali pa izjemoma srednješolci, ki ao absolvirali in maturiral? z odliko ter so imeli gotovo število let prakse na kakem veleposegtvu in na kaki gospodarski Seli.
Mnogo mladih ljudi sc je dalo zapeljati; niso se ustraSili težkoč, ki so se obetale glede na uvedbo med narodom 5« povsem neznane m nepopularne institucije. Marši« kdo je opustil udobno in kvalifikaciji odgo varjajočo službo na kaki gospodarski šoli, na kateri je bil za strokovnega učitelja, oziroma profesorja odlično kvalificiran, in je prosil v smislu omenjenega razpisa za mesto okrajnega ekonoma. In ko je nasto« pil svojo novo strokovno službo, je spre« jel z neustrašljivo energijo boj za družab« no in socijalno uveljavi jen je ekonomske in« »titucije ter boj z materijeInimi neprilikami svojega novega poklica. Ako je enemu ali drugemu uspelo uveljaviti se deloma vsa) v prvem oziru, moral bo prej al' slej pr>d> leči v borbi z materijelnimi neprilikami svo je službe. Tudi pri najbolj gorečem idealrz« rj more okrajni ekonom spričo sedanjegi potnega pavšala enkrat podleči, kaiti potni pavšal za en mesec znaša komaj 400 Din.
Za to vsoto naj bi bilo ekonomu mogo« če izvrševati svoj ledalni poklic? Naj bi bil informiran vedno in povsod o stanju kme« tijskega gospodarstva enega ali dveh raz« sežnih srezkih poglavarstev; naj bi redno prepotoval vse okraje in hi vplival v seda« njih gospodarskih prilikah z besedo, vrgle« dom in z materiialniml sredstvi na ljudstvo da gospodari racijonalnejše; naj priredi vsako nedeljo predavan ta ln med tednom tečaje: naj potuje v najbolj oddaljene okra« je in vasi. da oceni škodo zaradi elementar nih nezgod, da izvrši različne preizkuse na kmetijskih kulturah, da kontrolira sejme. Drevesnice in rejska središča; naj kupuje in naročnic ra strokovnjake vedno potrebne gospodarske liste, knjige in revije?
Po ekonoma naj bi se v rokah srezkepa poglavarja stekale zares vse niti kmetijsko gospodarskega življenja In produkcije.
Kakor so vse te naloge lepe, jih vendar pri najboljSi volji spričo sedanjega materi« jelnega položaja ekonomov ni mogoče Iz« vc9ti popolno in uspešno. Ako i'h ie eden tli drugi zaradi ljubezni do stanu in stro. kovnega zanimanja skušal izvesti vsaj de. loma, mu je bilo to mogoče le s privatnimi sredstvi v nadi na izboljšanje materijelnifc prilik.
20 dni mesečno naj bi bil ekonom po pra vilniku na potovanju. Da je spričo nizkega potnega pavšala nemogoče zadostiti tej uredbi, da je nemogoče izvesti vse omenje« ne naloge, je več kakor jasno; četudi upo« rabi večji del svoje plače za potovanje, za daljšo dobo ne more shajati.
Mnogi drugi uradni organi, ki niso za to direktno pozvani, imajo iz materijelnega stališča mnogo več prilike In možnosti pri« ti z narodom v stik in udejstvov«t. se stre« kovno. Srezki veterinar, srezki šumar itd., ki si zaračuna navadno lahko vsako pot po« sebej, je glede možnosti strokovnega udej« »tvovanja in družabnega uveljavljeni« ne« primerno na boljSem kakor ekonom. Kdor pozna mentalnost priprostega naroda, ve, da je ravno družabna uveliavljen<w* zelo važen faktor za dosego primernega vpliv* in tudi za izvedbo strokovnih stremljenj.
Zahteve okrajnega ekonoma so jako skromne. Ekonom kot pravi kmetijski stro« kovnjak, ki čuti z narodom, med katerim deluje, ki ljubi svoj poklic kot poklic, ne zahteva materijelne pozicije veterinarja, šumarja itd., ampak edino to upravičeno možnost, da mu je iz materijelnega stališča vsaj za silo mogoče izvajati program nje« gove pospeševalne gospodarske službe. Ni to zahteva, ki jo stavlja ekonom kot ose« ba, ampak zahteva, kateri naj bi se zado« stilo v interesu eminentne važnosti gospo« darske informacijske in pospeševalne slui« bc.
Mislim, da sem govoril iz srca vseh stro« kovnih tovarišev, ako sem enkrat razmotri« va! nekoliko temeljiteje o perečih vpraša« njih našega strokovnega poklica. Na iav« nosti je. da trenutno spričo navedenih d^j« stev nekoliko mileje in blagohotneje oce* njuje javno delovanje okrajn:h ekonomov. Vsi merodajni faktorji pa na hi pripomo« gli, da bi institucija kmetijskih referentov iz materijelnega stališča dobila primeren ugled in možnost uspešnega delovanja za splošni blagor in korist naroda.
Fran IVernig. okr. ekonom.
Naroda bs»nV?5 Stanie 15. novembra 1925. (V milijonih Din: v oklepaiih spretnem be nroti 8. t. m.)
Aktiva: Kovinska podloga 486.6 (— 9 0): Dosoiila 1245.6 (-f- 7.4): račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne razmeniave 368.3; državni dolgovi 2966.3: vrednost državnih domen. založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 985-3 (— 5560.0). Sknono 9377.1,
Pasiva: Vnlačan de! glavnice 28.0: rezervni fond 6.4; novčanlce v obtok u 6072.9 (— 64.5). državni račun začasne razmeniave 368 3: državne terjatve Po raznih računih S4.6 (-f 34.3); razne obveznosti 603.6 (— 27. 9): državne terjatve za zastavljene dome.ie 2138.3: nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74.7. Skupno 9377.1.
2atec (Češkoslovaška), 30 novembra. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu.) Dnevni promet 40 — 50 bal. Razpoloženje zelo čvrsto. Cene nespremenjene od 4600 do 4S50 Kč za 50 kg (v naši valuti okrog 150 — 160 Din 1 kg.) Vsa zaloga znaša le pribHžno 12.000 stotov po 50 kg.
Tržna ooročfla
Novosadska blagovna borza (23. t. m.)
Pšenica: baška, 5.5 vagona 240 — 345. Ječmen- ba.ški, I vagon 130. Turščica: baška, 2 vagona 160; bašika, Jcsenace 3 vagoni 183.50; Kanal, 2 vagona 117.50: Dotnava, 40 vagonov 13S; srerrtska, 10 v a« o nov 122.50 — 125: 10 vagonov 110: sretn-ska, sušena, Indjija. 7.5 vagona 138. M o-sfca: «0s», 1 vagon 390; «0ss», 1 vagm 405. Fižol: baSci. 4 vagoni 180. Tendenca mirna.
—	Novi pravilnik za ogledovanje klavnih živali In mesa. Opozarjamo na novi pravilnik o ogledovanju klavnih živali in mesa. Izdan 8. septembra t. 1. od ministrstva za prretijstvo ln vode (»Urdani list« 104 z dne 16. t tr.). Po tem pravilniku je dovoljeno pošiljati meso v notranjost države iz enega kraja v drugega samo. če je krito cd pristojnega žlvinozdravnlka s potrdilom, v katerem se potruje. da navedeno meso izvira od živali ki so bile pred zakolom In po njem po predpisu ogledane in za zdrave spo znane. Zaklana goveda smeio biti razsekaaa največ na štiri dele. manjše živali pa na dve polovici. Meso mora biti tudi po predpisih žigosano in v ramembnem kraju zopet pregledano. Nežigosano ali proti gori omenjenim predpisom opremljeno meso se zapleni In uniči, odnosno proda na javni dražbi, če se ugotovi, da je zdravo. Z zdravstvenih po trdilom pristojnega uradnega veterinarja mo rajo biti odslej opremljene tudi vse pošiljke mesnih izdelkov, kakor klobase, salame, (resne konzerve in drugo.
= Sezonski krediti Narodne banke. Iz Beograda poročajo: Narodna banka je sklenila. da dospele kredite, dane Izvoiznjkom, pods^jša za nadaljnje tri mesece. On; izvozniki, ki žele to podaljšanje, naj se obrnejo s prošnjo na Narodno banko.
= Odklonilno stališče Rumunie na praški konferenci o predvojnih dolgovih. Iz Bukarešte poročajo: Rezervirano stališče, ki ga ie zavzela Romunija na konferenci na-sledstveniii držav v Pragi ima med drugim naslednie vzroke: Rumunlil se nalagaio plačila. ki jI ne gredo po pravici, kakor na pr. plačila v obrokih na posojila, ki so se najela za dela v Železnih vratih, katera služIjo mednarodni paroplovbi. Uvedle so se dajatve — ne daiatve med državami, temveč med zasebniki in državami — o katerih se še mora prej razpravljati. Naložile so se obveznosti za pokrajine in za dolnčenie dobe v času. ko te pokra in e še niso pripadale Rumuniji. Bivši.n sovražnim državljanom se je ustvarila boliša poziclia. ker se iim dovoljujejo plačila v zlatu, dočim so rumunskim državlianom dovoliena plačila v papirnatih lejih. Na ta način ima nasprotna renta boliši položai kakor domača.
—	Plačilne težkoče beograiske banke, iz Beograda poročajo: Prva srpska zemliorad-nička banka ie prišla v resne plačilne težkoče. iz katerih se bo težko izvlekla. Med vla-gatelil bodo naibolj prizadeti ameriški izse-lienci. katerih vloge znašalo okrog 50 mlll-'onov dinarjev. Glede na to le rrirlster za tr govino nI Industrlio pripravil za min. svet re ferat. v katerem bo predlagal, na kak način nai se banka reši propada.
= Uvoz v Poljsko. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu je naznanil velikemu županu v Ljubljani, da so se odločbe ministrskega sveta v Varšavi z dne 7. av-
gusta, 11. iolija te 17. jtmlla t 1. glede prepovedi uvoza nekaterih vrst blaga na Po'j-sko z dnem 14. t m. tako spremenile, da od tega dne za tako blago nI več potrebno uvozno dovollenje ministrstva trgovine in Industrije zadostuje, da se tako blago v primeru. da pride zanj v poštev konvenciio-nahia znižana carinska postavka, opremi s potrdilom o svolem poreklo
—	Podraženle kvasa. Udrnžettje trgovcev In industrijcev v Velikem Befkereko le začelo akcijo proti tvornlcam kvasa, češ, da ohstola karte! s svrho podraževania kvasu. Drugače da se ne d4 razlagati skok cen kvasa od 21—23 Din na 30—34 Din za kg. V časti od začetk3 oktobra do začetka t. m.
= Saniranje Srp«ke zadružne banke v Novem Sadu. Kakor poročno, so upniki tega zavoda odstopil! od točbe. Ver |e banka po prodaj <?vri4e palače v možnosti, da jim mi'ača ofoveznr-stl
—	Vinska trgovina v Dalmaciji. Po vesteh Iz Dalmacije poteka ta mošnja vinska trgovina nm-ogo povotfneje kakor lani. 2e dnolej so prodane znatne količine v n°-rraTpjrst države, nekaj pa ttidi v Avstrijo m Češikoslovagko. Vlnslkt trgovci se le pritožujejo, da Je odpravljanje po železnici jako težavno.
= Produkcija dojt za sode v Jugoslaviji Po statfst?6n!h podatfkih se Je v letu 1524. izvozilo tz naSe kraljevine 3190 ton modrcih drsg v vrednosti 3.7 mfijona <fnar-lev. Od te koline se Je izvozilo: v Grčijo 1004, v Italijo 253. v Madžarsko 2S5 ton In ostanek v druge države.
= Noy železniški načrt Kragujevac-Kra-Uevo-Raška-Mltrovlca. Prometno ministrstvo je sklenilo začeti s trasiranlem gor! omenjene proge. Računa se, da bodo dela trasfranja končana v pomladi 1926., nakar bi se začela »roga graditi.
= Povišanje glavnice podjetja Navlga-rione Generale Itallana. Iz Genove poročajo, da se je na občnem zboru te dru?be sprejel sklep, da se poveča glavnica od 300 milijonov na 600 milijonov lir.
= Kartel izvozn'kov živine v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da se tam vrše po Ela ania za ustanovitev kartela za Izvoz živine v Švico. Češkoslovaško In Avstriio.
= Zaključek nemško - španske carinske vojne. Iz Berltna poročajo: Med Nemčijo in SpanUjo so se prilike uredile v nekak modus vjvemdi, s čimer se smatra carinska vojna končana. V Španiji se je ukini! 80% carinski pribitek na nemško blago. Časopisje tolmači to kot nemški neuspeh, kajti s tem je upostavlejno stamle, ki je obst> jate pred odipovedao nemško-šipanske trgovinske pogodbe s strami Nemčija
23. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe In v oklepajih kupči ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—76, Vojna škoda 299—300 (299—300), zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20— 22, Celjska posojilnica 200—202 (202). Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100— 104. Praštediona 950—0. Slavenska 49—0, Kreditni zavod 175—185. (175), Strojne 123 —0, Vevče 120—125, Nlhag 34—0, Stavbna družba 100—110, Sešir 145—152. — Blago: 1 e s: javorjeve deske, neobrobljene, 3 m dolž., 25 cm Sir. napr., 80 mm deb., fco meja 650—0; hrastovi plohi, neobrobljenl, Ia 3 m dolž., 25 cm šir. napr. In 80 mm debeli, fco meja 1100—0? bukovi hlodi od 3 m dolž., 25 cm premera napr. fco meja 350—0; bukovi hlodi Ia. od 30 cm prem. napre; In od 3 m naprej, fco nakladalna postaja 450—0; bukovi hlodi Ia. od 50 cm prem. naprej In od 3 m naprej, fco nakladalna postaja 215— 0; jelove podmerne deske, 13 m. 20 mm. 4 m. fco vagon Postolna tranz. 0—470: poli ski pridelki: pšenica: banatska, fco vag. nakladalna postala 0—245, slavonska 77 težka. 2—3% primesi, fco vag. Bjelovar 0— 266: tnrSčIca: stara, par. Novi Sad O— 160. stara, par. LJubljana 0—190. umetno sušena, par. Novi Sad 0—145, nova. času pri rrerno suha. par. Novi Sad. 1 vagon J TO— 110 (110), pokvarjena. ta!-qua1e. fco vagon Domžale. 1 vagon 115—115 (115); oves stemski. fco Gtmja. 1 vagon 170—170 (170); ajda domača, par. Ljubljana 1 vagon 265— 265, (265); proso domače, fco vag. prek m. posta ia 0—215: otrobi: debeli v vrečah, fco vag. par. Novi Sad 0—145. drobni v vrečah, fco vagon Diakovo 0—121. drohni v vrečah, fco Liubliana 0—140; krompir lepi beli, fco nakl. post. 0—68: fižol: prepellčar. fco vag šta\ postaja 0—345. beli sremski, rco vag. nakl post. 0—20i). rjavi sremski. fco vag. nakl. post. 0—200; leča sladkorna par. Ljnb
ljana 400—0; brinie Ital__nar. Liuhliana 375
—0; kolonilalno blago: riž brilato No. 333. fco vag. Trst 0—5-70: krma- seno: sladko, stlsnieno. fco vag. nakl. post. 0—72. polsladko, stlsnieno. fco vag. nakl. postaja 0—60; slama stisnjena, fco vag. nakl. post. 0—50.
ZAGREB. Bančni papirji so dal!e nazadovali. tako Eskomptna na 119. Praštediona na 935 (za 10 točk). V Industrijskih vred-io-tah položai nespremenjen. Tečaj Voine škode ie dalie popustil. Promptno blago se Je začelo trgovati po 290 In 'e do konca sestanka nazadovalo dalie na 2«5. Za december Je «ak!iučlla na višini 282.50. Investicijsko In agrarne so padli sorazmerno z Volno škodo Promet v Vojni škodi pa ie bil drugače zelo živahen. — Dinar le dopoldne v Curihu popnstll na 9.175. V Zagrebu je hila zaradi tega tendenca krepkeiša In so teča:l po sameznih deviz neznatno poskočili. Italija, ki le tudi mednarodno krepka, le zavoljo tega narasla na 227.50. Pariz je mednarodno nazadoval ter je v Zagreba pade! na 222. Blaga mnogo in tudi Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih devizah. Povpraševanie nekai večie. Sku^,.. pro met v devizah okrog 6.8 mllllona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 791.25—801.25, Berlin 1340—im Budimpešta 0.079— 0.08. Bukarešta 25.5—26.5, ček 25.437—26.437. [ta
Uja izplačilo 226.1&—32&5S, London izplačilo 2T2.64—274.64, ček 0—273.7, Newyork ček 56.104—57.74, Pariz 220J—224.3, Praga 166.5—168-5. Švica 1085.5—1093.5, ček 0— 1089; valute: dolar 55.5—56.1, šilingi avstrijski 793—803, mK 0.079—0, efekti: Eskompira 119—120, Poljo 18—20.5, Kreditna Zagreb 134—135, Hipo 65S—67, Jugo 109—110, Ljubljanska kreditna 210—0, Obrtna 75—80, Praštediona 933—935, Etno za-kl uček 135. Srpska 144—146, Narodna 4200 —0; Industrijski: Eksploatacija 0—48. Du-brovačka 560—600, Nihag 0—39, Slavonija 47—48, Trbovlje 330—340, Vevče zaključek 120; državni: investicijsko 71—74, agrarne 44—45.5. Vojna škoda promptna 281—285, za november 280—284, za december 281— 283.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2270— 2273, Dunaj 794.5-795.5, Berlin 1343—1344, Bukarešta 25.25—25.4, Italija 227—228.5. London 273.5—273.6, Newyork 56.25—=>6.4, Pariz 220.25—221. Praga 167.25—167.45, Švica trvsp_io#tt>25.
CURIH. Beograd 9.175. Berlin 123.50, Ne\vyork 518.60. London 25.135, Pariz 20.10, Milan 20.92, Praga 15.375, Bud-mpešta 0.0727. Bukarešta 2.375, Scf?ja 3.775, Varšava 74, Dunaj 73.10.
TRST. Efekti: obligacije julijske Krajine 67.80, ZiviTOStenskS 279, Assfcurazio. ni Generali 6715, L!oyd 1020. Dalmazia cement 659. Split cement 515, Krka 358. D e-v i z e: Beograd 43.S0 — 44.20, Duna-j 347 do 357, Praga 73.50 — 74. London 119.75 do 119.95. Valute- dinarji 43 25 — 44, 20 zlatih frankov 94 — 98, zlata lira 482.8?.
DUNAJ. Beograd 12.55 — 12.49, Berlin 1 S8.67 — 1*9.17. Budimpešta 99.27 — 99.57, Bukarešta 3.13 — 3.15, London 34.3425 do 34.4425, Milan 28.70 - 28.82. Newyork 708.35 — 710.85, Pariz 27.80 — 27.76. Praga 20.985 - 21.065, Varšava 102.50 — 103, Curih 136.60 — 137.10; dinarji 12.49 — 12.55.
PRAGA. Beograd 60, Curih 651.75 Milan 137.75, Newyork 33.75, Dunaj 477.525.
BERLFN. Beograd 7.^35, Newyork 4.195, Praga 12.42, Curih 80.83.
LONDON (Opoldne). Beograd 273. New-vork 484.43, Italija 120.5, Dunaj 34.39. Švica 25.13.
Šport
Nogometne tekme v Sloveniji
V Sloveniji sta se vršili v nedeljo dve krveustveni tekmi v Ljubljani in ena pri« jateljska v Mariboru. Prvenstvena tekma Jadran : Svoboda je odpadla, ker Svoboda ni nastopili ter izgubi vsled tega tekmo s
3	; 0. Od prvenstvenih tekem moramo predvsem omeniti srečanje med Primorjem in Slovanom, pri katerem je Slovan odnesel docela zasluženo zmago, čeprav ni igra! s polnim številom igračev. Ilirija je odigrala svojo zadnjo letoSnio prven-.rveno tekmo, pri kateri je, kakor je bilo pričakovati, tudi zmagala.
Slovan : Primorje 4 : 2 (2 : 1).
Igrišče je bilo precej zmrznjeno, vsled česasr obe nvjštvi nista mogli pokazati one igre, ki se je pričakovala. Slovan, ki je za« četkoma nastopil ie s sedmimi igrači, je šel v boj z veliko ambicijo, ki mu je tudi pri« nesla zmngo. Primorje je tekmo vzelo bolj na lahko. Zaradi tega tudi ni znal izrabiti mnogo ugodnih prilik. V prvem polčasu je bilo Primorje v premoči, vendar pa ni mo« glo doseči uspeha. Zakaj je zastreljalo pra« vilno prisojeno enajstmetrovko, ni povsem jasno. Vodstvo je doseglo Primorje, toda kmalu Slovan izenači in že v prvem pol« času prevzame vodstvo. V drugem polčasu ostro napada, da ima primorjanska obram« ba mnogo posla. Po napadalcu Ermanu za« bije Primorje drugi go!, toda Volkar dose. že s četrtim golom za Slovan končnoveljav« nI rezultat.
Primorje je pokazalo lepše kombinacije od Slovana, vendar pa je bil njegov napad pred golom precej enodlofen. Krilci niso ugajali, v obrambi se je odlikoval vratar Erman.
Pri Slovanu Je bila dobra zlasti leva stran napada špunt»Kernc. V krilski vrsti je tre« ha omeniti Volkarja. Branilec Marchioti m njegov brat v krilski vrsti bi sc morala odvaditi preostre igre. Vratar Škofic je zla« sti v pr*-em polčasu zelo bravurozno branil.
Sodnik Vod:5ek dober.
Ilirija : Hermes 4 : 0 (2 : 0).
Tudi svojo zadnjo prvenstveno tekmo proti Hermesu je Ilirija odločila s sgjrno zmago v svojo korist Hermes je proti pri« čakovaniu n"d 1 trd odpor in je odSel z igri« šča z zanj razmeroma častnim rezultatom
4	: 0.
Kljub temu. da je bil Hermes večji del potisnjen v defenzivo. ni bila igra monoto« na ter je v estetičnem oziru mnogo holj za« dovoljila onih 100 entuzijastov, ki se niso ustrašili mraza, kakor pa prva. Igralo se je obojestransko v živahnem tempu in fair. Kakor že rečeno, je Herm;s defenzivno za« dovbljil, nasprotno pa nas Ilirija ni povsem zadovoljila. V prvem polčasu je predvedla lepo komhinacifsko igro. V drugem je igra« lo raztrgino. Debut Oabeta kot vodja nn. pada niu spel. Napad se ni mogel znajti, predvsem nc trio, dočim sta bili obe krili izvrstni. KHlska vrsta je v polni meri sto«
rila svojo dolžnost, deloma je zadostila svoji nalogi tudi obramba.
Hermes je imel svetle točke v vratarju Habichtu in branilcu Plešu II. Požrtvovalno je igrala krilska vrsta, napad je poskušal s sporadičnimi prodori, ki pa so bili uduše« ni v kali
Gole so zabili: Poduje 2, Kreč 1, Gafee 1. G. Straad je sodil v zadovoljstvo obeh strank.
Rapid : Maribor 3 : 1 (l : 0).
V prijateljski tekmi v Mariboru je zma« gal Rapid zasluženo nad Mariborom. Ra« pid je predvedel iepo kombinatom© igro ter bi! ves prvi polčas v premoči Maribor je nastopil v novi postavi tsr pokazal zelo slabo igro, edino obrambni trio je rešil svo« jo dolžnost častno. Posebno slabo se je od« rezala napadalne vrsta, ki je igrala brez vsakega sistema, najslabša sta bila desna zveza in srednji napadalec. Sodnik g. Ne» mec.
Dr«p:e nedeljske tekme
ZAGREB: Tudi v nedeljo je DFC. pora. zi! Haška, in sicer s 5 : 2 (4 : 2). Pri Hašku je docela odpovedala napadalna vrsta.
BEOGRAD: Tepiitzer F. C. : Jugoslavija 5 : 4 (3 : V. BSK. : Tepiitzer F. C. 6 : 1 (0 : 1).
OSIJEK: Subotica : Osijek 4 : 2 (3 : 1).
SARAJEVO: Hajduk : Sašk 3 : 1.
DUNAJ: Nedeljske prvenstvene tekme I. razreda so bile odigrane v precej ostre® stilu. Izidi so bili: Rapid : Hakoah 3 : I (0 : 1), Amateure : Simmsring 2 : 1 (0 : 1), Sportklub : Slovan 1 : 0 (0 : 0), \VAC. : Rudolfshugel 3 : I (2 : 0). Prijateljska: Vi. enna : Cricketer 3 : 1 (0 : 0).
PRAGA: PrvetMrfvsiia. Slavija : Vršovi« ce 3 : 0.
MONAKOVO: Mtinchen 1869. : L F. C
Niirnherg 3 : 1 (1 : 0)1
PARIZ: Espagnol : Red Star 6 : 1.
Službene objave LUP. (I* seje upr. odj dne 21. XI.) Anulira se mladinska pokalna tekma Ilirija : Atena. odigrana dne 15. t. m. Termin za ponovno od'granje določita sporazumno kluba. G. Danilu Pahorju se glasom sklepa JHS.«a z dne 19. t. m. do na. daljnega zabranjuje izvrševanje sodniške funkcije. Izstopil je iz upr. odb. g. Balte« sar kot tehnični referent. Čita se za TKD. Ateno Albina Godler. — Tajnica.
Cross country LLAP., ki je bil razpi« san za zadnjo nedeljo, je bil vsled prevelike megle odpovedan.
O vsesokolskem zlet« v Pragi
Ministrstvo finane bo od zletiSča na Stra» hovski poljani zahtevalo kot najemnino 5 odstotkov od kapitala, ki jf bil uporabljen za planiranje zlctnega zemljišča. 4 odst. ss zaračunajo za obresti, 1 odst. pa za umor« tizacijo. — COS je sklenila, da povabi na vsesokolski zlet vse člane Mednarodne te« lovadne 7ve?e. — Na zlet belgijskih gim. nastov v Licge od 14. do 17. avgusta 1926. pošlje ČOS vrsto članov z enim vodnikom in enim poročevalcem. — Pevsko društvo Kfižkovskv. ki je gostovalo na Bolgarskem, priporoča, da se povabijo na zlet tudi bol« garski Junaki. — Za zletno sceno se predla, ga načrt pod imenom »Bajka življenja«, za kar bo treba 3000 sodelujočih in bi priprave veljale 80.000 Kč. Načrt pa še ni odobren, ker so se pojavili nekateri ugovori proti njo mu. Predlaga se tudi, naj bi se ponovil kot zletna scena Maraton (povojni). — Do koti« ca novembra t. 1. morajo predložiti vsi zlet« ni odseki svoje proračune finančnemu odse. ku, ki nato izdela celokupni zletni proračun. Do sedaj je plačalo č1an6tvo za obvezni zletni prispevek 1.173.416 Kč, zletni kolek pa je prinesel 22.372 Kč. — Zletni finančni odboT priporoča, da se priredi ob času vse« sokolskega zleta sejem za sokolske in šport, ne potrebščine češkega izdelka. Sejem naj bi priredila veletejmska uprava na lastne stroSke in naj bi odstopila del vstopnino zletnemu odboru. — Ministrstvo vnanjih po slov bo naprošeno. da povabi poleg tastop. nikov tujih držav tudi inozemske časnikar« je. — Finančni odsek je predlaga!, da se odstopi razprodaja zletnih razglednic no« sobnemu založniku, ki plač« za to 100.000 Kč, kot dobiček zletnemu odboru. Po dalj. ši debati je bil z večino glasov sprejet pred log br. Štepaneka. da se prepusti zaloga raz« glednic založništvu (""OS, iti samo izvede vso podrobno razprodajo.
Sokolsko društvo v Središču ob Dravi
irlredi v proshvn narodnega praznika »UJe rllnlen'a« v nedelio. dne 29. t. m. oh 7. zvečer svečano akademiki, obsegaiočo slavnost nI govor, deklamaciie ter telovadne, pevske In godhene točke. clavnostnl eovor ho imel br. Branko Svoboda Iz Varaždina. Dolžnost članstva je. da se udeleži proslave pol^o-številno. vabljeno Pa le tudi ostalo občinstvo. Gostie Iz sosednih bratskih društev dobrodo?!1!
Sokol Ježica. G. Ivan Premelč. veletr-sovec v Ljubliant, ;e poklonil mesto cvetla ia krsto blagopokohieca g. Luke Rreskvar-:a driiJtvu znesek 2nn r»«n Na!1eo5a hvala!
* remensko poro6??-
LuhUana, 23 novembra 1925	Liubtiana -10* m nnri moriero
Kra opazovanja		ob	/račn tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblafno O_|0	Hadavinr mm
Liubl ana . .		7.	761-8	O-o	sev. zap.	obl.	
j LiuMiana . .	.	14	7610	18	jug. zap.	•	
Ljubljana . .	*	21.	759-9	2«		•	
i ^agieb . . .		7.	760-8	10	zap.	•	
Beograd . .	.	7.	7665	20	brezv.	pol. obL	
Dunaj . . .		7.					1-0
i Praga ...		7.	761-1	0-0	|ug. vzh.	obL	
Inomost . .		7.					
Solnce vzhaja ob 7 9 zahaja ob 16*24, luna vzhaia ob 1351 zaha|a ob 010.
Barometer nižji temperatur* nižja
Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma nejasno, mogoče padavine. temperatura skoraj neizpremenjena.
/
Prevoz Tutankamnove mumije v Kairo
.Mumija egiptovskega faraona Tutau-kamna. o kateri se je razneslo zadnje čase toliko senzacionalnih vesti, bo prihodnje dni prepeljana v zlati krsti in z vsemi dragotinami vred v Kairo, pre-siolico Egipta.
Prvotno ie raziskovalec Carter in nje 20v pomočnik Lacaux nameraval pustiti mladega kralja v grobnici ter ga pokopati v Luxorju. Težkoče. ki so bile združene z odvijanjem trupla in z dviganjem mumije iz krste pa so povzročile. da se ie Carter odločil za prevoz. Dvo mii je namreč, da bi mogla dragocena najdba ostati nadalje brez nevarnosti v Dolini kraljev, čeprav bi jo stražila močna vojaška posadka. Carter in La-cattx sta zelo redkobesedna in nočeta dati nobenih pojasnil o dragocenostih, ki so bile všite v povoje. Komunike, ki se ie natisnil za javnost, omenja samo nekatere predmete, ki so jih raziskovalci že odvzeli mumiji in katere sedaj preiskujejo.
Iz molčečnosti Carterja se da sklepati na to. da so dragocenosti na katere so naleteli raziskovalci faraonove grobnice, največja najdba te vrste v Človeški zgodovini Poleg tega imajo predmeti velikansko vrednost za kulturno presojanje tedanje davne dobe. Dragu-•i izhajajo najbrže iz največje zlatarske delavnice vseh časov. V kraljevo rakev
•	o bili gotovo položeni najlepši dragi kamni, kar jih je kdajkoli bilo v posesti človeških rok.
Razprodaja Castiglionove zbirke
Amsterdam, 18. novembra. V torek zjutraj se je pričela tukaj jav-\i dražba dragocene zbirke milijonarja Castiglionija. Razprodaja se je vršila v ;ostorih Frederika Miillerja. znanega .rodajalca starinskih umetnostnih predmetov. Na dražbo je prišlo mnogo ob-Hstva iz vseli dežel: učenjakov, boga-•šev in radovednežev. Zastopani so '!: največji muzeji Evrope: pariški Lou-re, berlinski Državni muzej, bruseljski :uzej. državna muzeja v Amsterdamu i Rotterdamu. haaški in milanski muzej. Vse te ustanove so delegirale k razprodaji svoje pooblaščene zastopnike.
Prva kupčija se ie sklenila ob 3. popoldne; prodana je bila slika «Madona z :trokom:>, delo toskanske šole. Kupec c plačal zanjo 4100 holandskih goldinar-ev. Po tem dobrem začetku je šla prodaja hitreje od rok. Za posamezna dela vo prodajalci iztržili velikanske vsote. ■ splošnem mnogo višje od prvotno do-ocenili cen v katalogu. Tekom prvega dne je bilo prodanih stvari za en milijon holandskih goldinarjev (1 hofandski goldinar znaša po uradnem kurzu sedai .32.60 Din). Najboli so se trgali za nakup Američani iz Detroita in Angleži iz l.ondona. Velik boj se je bil za nakup Rembrandtove slike amsterdamskega upana iz leta 1639. Slika ie bila cenje-:ia na 60.000 holandskiti goldinarjev, ustopnik sira Josefa DGveena v Lotido-
•	it iri Ne\v Yorku pa je gnal licitacijo na .'1-4.000 goldinarjev in je to vsoto pla-
al. Corregiovo <-Zaroko sv. Katarine* . kupil tnuzej v Detroitu za 80.000 goldinarjev. Nemška firma Bachschiitz si :;ldobila «Portret benečanskega ple-jnitaša* za 70.000 goldinarjev. Proda-i so bila poleg drugih še naslednja de-: L;:zarjevo vstajenje (delo Nikolaja omenta. za 154.000 gld.), Crivellijiva Devica z otrokom* za 61.000 goldinar-■•.-, rortret Marka Antonija Savellija, c!o Aleksandra Moretta, znanega cin-/ecentista. za 32.000 goldinarjev, Topit (Sv Trije kralji) od Viljema Kolna : 40.000 goldinarjev. Lastni portret loosa van Cleveja za 88.000 goldinar-cv. itd. Van Dyckovi sliki: Portret mar-Ize Spinole in Kristusovo vstajenje sta 'ili prodani: pra za 25.000 galdinarjev ■ Ameriko-druga za 24.000 goldinarjev i Holandsko. Prodani sta bili tudi dve ■1'ubensovi deli: Portret starca (za 33 ; >oč gld.) in Portret P. P. Rubensa (za ?7.0f'q). Vsega skupaj je bilo pni dan •redanih 76 slik in 5 risb. Za prihodije '..v. je pričakovati še večjega dotoka - upcev. kajti zanimanje za dražbo se topnjuje od ure do ure.
Sreda, drugi dan razprodaje Ca-stigiionijeve zbirke, ie bil medlejši od prvega. Poleglo se je sprva zelo živahno zanimanje. Američani so se odtegnili licitaciji, za kupčije so se zanimali najbolj Angleži in holaudski starinarjl Tvrdka Frederika Miillerja ie iztožila za umetnine — med njimi je bilo večje število bronastih skulptur — drugi dan 350 tisoč holandskih goldinarjev. V četrtek je bila dražba zaključena. Castig-lioni je popolnoma dosegel svoj namen: napravil je dobre kupčije, obdržal pa je glavne predmete svoje zbirke, katere, kakor izgleda, nikakor noče opustiti.
V četrtek bi bil moral biti po prvotnem načrtu zadnji dan razprave. Na vrsti so bili gobelini in dragocene preproge ter kosi pohištva. Barantanje kupcev se je tako stopnjevalo, da so morali razprodajo podaljšati. Tretji dan je bili;) prodanih stvari za 340 tisoč holandskih goldinarjev, tako da ie tvrdka Mfil-ler doslej iztržila za Costiglionija 1 milijon 690 tisoč holandskih goldinarjev. Za gobeline so se najboli živo zanimali Američani, Angleži in Francozi. Štirje medičejski gobelini so bili prodani za 30 tisoč gld.. kupil jih je Bernheimer iz Monakovega. Ta dan so se udeleževali licitacije tudi praški starinarji.
Robert Farinacci
Docent, ki ponareja dolarje
V Lvovu je policija zaprla docenta na ondotni tehnični visoki šoli, bivšega majorja v poljski armadi inž. Boleslava Paykarta. Mož je ponarejal dolarske bankovce. Stanoval je v razkošno opremljeni vili, kjer si je uredil elektro-kemični laboratorij, katerega je opremil z vsemi fotografskimi in kemičnimi pripomočki. Pri policijski preiskavi njegovega stanovanja so detektivi našli bakren kliše za 10 dolarski bankovec ter več steklenih klišejev z dolarskimi reprodukcijami ter velike množine papirja za tiskanje ameriškega denarja. Are-tiranec je pri zaslišanju izjavil, da je kupil vse te predmete od nekega neznanega človeka na nekem potovanju in da ima njegovo ponarejanje dolarskih bankovcev samo značaj eksperimentiranja. Vendar pa je upravičen sum, da je Paykart že pred petimi leti ponarejal ameriški denar, katerega je potem potom svojih agentov razpeča-val. Radi tega je državno pravdništvo odredilo najstrožjo preiskavo in docent pride pred sodišče.
za Ljubljano bo na lepši film sveta „Polet okoIS sveta«
Start te dni v kinu „Dvor"
Poslanec Farinacci je poleg ustanovitelja fašistovske stranke Mussolinija najpomembnejša fašistovska osebnost. Intimno prijateljstvo z Mussolinijein mu je odprlo pot «navzgor», od koder uveljavlja svoje nasilne metode proti vsem, ki se niso z dušo in telesom zapisali fašizmu. To delo opravlja tem lažje, ker ima kot glavni tajnik «državne» stranke vso politično moč v svojih rokah. Farinacci je obenem vodia takozvanih eks-tremnih fašistovskih elementov. Njegovo osebno glasilo ie dnevnik Greni o na Nuova».
Tragika usode
V Parizu si je te dni končal življenje pesnik in slikar Rikard Bret Harte, vnuk slavnega ameriškega pisatelja Breta Harteja. Pokojnik je bii zelo nadarjen in tudi precej imovit človek. Bil je dvakrat oženjen in obakrat ločen. V zadnjem času jc napravil ženitno ponudbo neki darni. s katero se je pred kratkim seznanil in se vanjo zaljubil. Videl je v tem razodetju ljubezni omen za svojo bodočnost in je sklenil, da se konča, če ne prejme ugodnega odgovora do tega in tega časa. To je tudi sporočil svoji dami. ki je na ljubezensko ponudbo odgovorila. Naključilo se je pa, da je njen odgovor zakasnel. Dama je hotela odgovoriti po cevni pošti, a Pismo je bilo pretežko in pošta ga ni hotela sprejeti. Moralo je torej čakati na navadno pošto, katero bi prejel na-slovljenec šele naslednji dan. Ko je Harte videl, da se ni zgodilo no megovi zahtevi, je obupal nad svojim življenjem, odprl petelina in spusti! plin. Nato je napisal s tresočo roko tia listek:
PrazpJk premirja v Pariz?!
Poro., ii smo že o vdič.- -.ni j-a. slavi obletnice, odkar je bilo skienjeno na za-padnem bojišču premirje med antantno in nemško armado. Kakor večina francoskih narodnih praznikov, se je tudi proslava tega dne koncentrirala na prostor ob grobu neznanega vojaka, kjer so se vršile velike vojaške parade in druge slovesne ceremonije. Poleg tega pa so uvedli Francozi še drug način proslave, preprost in skromen, a zato tembolj učinkovit in pomemben. Opoldne je za dobo ene minute prestalo vso življenje v celi Franciji. Obstali so vlaki, obstali
tramvaj;, uru" v U.-. uJj i>o uradih in pisarnah, pouk v šoiali. Pasanti na ulicah in cestah so ustavili korak, skratka, Francija je bila v tej minuti kakor okamenela. Eno minuto v hrupnem vrvenju življenja ii brezobzirnem boju za obstanek so izločili Francozi in jo posvetili onim stotisočem. ki so padli za domovino na bojiščih svetovne vojne. Naša slika kaže prizor te minute ob grobu neznanega vojaka v Parizu, kjer so bile zbrane takrat ogromne množice.
vTebi, draga moja, velja moi poslednji pozdrav in io je moje zadnje pismo, katerega prejemaš iz mojih rok:>. Soba se je med tem napolnila s plinom in Harte je izdihnil. Drugi dan pa je prišel odgovor. Ko so pismo odprli, se jc pokazalo, kako površno je ravnal pokojnik, ko si je vzel življenje.
X Kolajna mora biti. V stari Avstriji so se podeljevale kolajne za -iOletns zvesto •lužbovanje. Ta kolajna se jc ustanovila pod vlado cesarja Franca Jožefa in ljudje so jo nosili kot nekaj posebnega na prsih. Ko je Avstrija postala republika, je bila ta kolaj= na odpravljena. Toda Avstrijci, posebno ba* je Dunajčani in Štajerci, niso mogli preboleti izgube. Čutili so se užaljene, da ostane mož po 40 letih službovanja brez vidnega znamenja na obleki. Cepala je deputacija za deputacijo v ministrstvo in iskreno pro-sila, naj vlada zopet uvede kolajne za zvc= sto službovanje. Prošnjaki so sedaj uspeli. Parlament na Dunaju je te dni sprejel prec= log za ustanovitev častne kolajne za 40!ctno zvesto službovanje. Kolajna se bo podeljen vala pod istimi pogoji kakor poprej: dobi jo vsakdo, ki opravlja 40 let državno ali zasebno službo.
X Papiga kot volilni agitator. Ko so se pred tedni vršile v Angliji občinske volit« ve, se je dogodil v mestu Hullu prav svoje* vrsten slučaj volilne agitacijo in volilne re» klame. Nekdo jc namreč izpustil iz svoje
sobe veliko modro papigo, ki je nekaj , frfotala okrog, potem pa je sedhi na K;, telegrafski drog in jela neutrudljivo upn' -kričati: Proč s socialisti, proč z ni. Vsi poskusi mimoidočih, da bi papij-,. i podili, so se izjalovili. Papiga je nt;v.-rs< no kričala, ljudje pa so slednji.* r- i ■ •:• deli in sc ji — krohotali.
X Budimpešta r temi. V sredo zv.ee: •• Budimpešti naenkrat ugasnile vse /■■■r:_[ , ker se je pri strojih v elektrarni ue1.. ■ kvarilo. Zato -o morah: odpoved;. • stave v gledališčih, kjer je bii''- .-S-.--že zbrano. V glasben; akademiji, kjer ;-f imel vršiti koncert, ri bilo niti sveč. D -na je bila popolnoma v temi in p,-cev sc je polastila panika. Le :-. teV.vo '•udje zapustili dvorano, ne da Hi --. r-peti!? nesreče. V zbornici ie trajala •.-do 30. zvečer. Bili pa so pripravljeni ■ vsak slučaj in >o bile takoj sveče pri roka1-Z galerije je bil pogled v sejno dvora' kaj slikovit. Po\>od gosta tema. "te n:. ni zi predsednika in ministrskega predacdr.:'-ter na mizicah stenografov je brlelo ue'w sveč. Na ta način so mogli poslanci nae. lievati rejo, čeprav so jo kmalu konca'. Okrog 11. ure so škodo popravili, u; E . dimpešta je zop-et /sžarela v morju e!?; tričnih žarnic.
veliko vlogo očetovstvo otroka. Umor jena Angelca je bila stara 25 let ter bila čedno in pridno kmetiško dekle. s> cer pa precej živo. Aretacije pravega zločinca je pričakovati vsak hip.
ice v
Na strahovit in skrivnosten način je bila ubita v bližini Medvod mlada nezakonska mati. — S pomočjo policijskega psa se je po srečilo izslediti in prijeti osumljenca.
Medvode, 22. novembra.
V	vasici Vaše pri Medvodah se je zgodil v soboto zvečer strašen zločin, ki je razburil vse Medvode in okolico. Mlajša hči kočarja Kopača je našla okrog 8. zvečer v hlevu svojo 25 letno sestro Angelo na zverinski način umorjeno.
Mlajša Kopačeva hčerka, ki je zaposlena v Ljubljani, se je pripeljala v soboto z večernim vlakom domov in vprašala takoj svojega 66 letnega očeta, ki leži že več mesecev v postelji, kje se nahaja sestra Angela. Oče ji je mirno odgovoril, da je bržkone kje zunaj na opravkih, nakar io je odšla iskat. Klicala je okrog hiše, ker pa se ni nihče odzval, je odšla proti hlevu. Tamkaj je našla na svoje začudenje vrata podprta od znotraj. Vdala so se šele, ko je butnila vanje z vso silo. V tem trenutku pa je padla iz odprtine pred njo mrzla človeška roka. Vsa preplašena je skočila po luč in našla potem v hlevu svojo sestro Angelo z grozno razmesarjeno glavo mrtvo na tleh. Njeno truplo je bilo vse v krvi. Poleg nje jc ležal okrvavljen bat, s katerim je izvršil zločinec ' svojo strašno dejanje. Dekletovi kriki so privabili kmalu sosede in čez nekaj trenutkov je bila po-koncu vsa vas. O skrivnostnem dogodku so bili takoi obveščeni tudi orožniki, ki so popisali dejanski stan in obvestili potem sodišče.
Angelca Kopač je obiskala v soboto okoli pol 6. zvečer svojo v vasi poročeno starejšo sestro. Približno čez po! ure se je poslovila od nje in od tedaj jc ni nihče več videl žive. Morilec je očividno izvabil dekle pod kako pretvezo v domači hlev in tam hladnokrvno opravil svoje krvavo dejanje. Umorjena Angelca je bila že ostni mesec v blagoslovljenem stanju. Njeno truplo so prepeljali po komisijonelncm ogledu v mrtvašnico v Presko.
V	nedeljo zjutraj so prispeli v Presko preiskovalni sodnik dr. Kravina, državni pravdnik dr. Lavreučak, zdravnika dr. Čremošnik in jir. Herman ter policijski nadzornik Žajdela z detektivom Podobnikom iz Ljubljane. Zdravnika sla izvršila obdukcijo, ki je dognala, da je umrlo dekle vsled udarcev na glavo in čelo. Lobanja je bila prebita na več mestih in je bil vsak udarec zase smrtonosen. Smrt je nastopila hipoma. Dete, ki se je razvijalo v materinem telesu, je bilo zdravo, ženskega spola in sposobno za življenje.
Varnostni organi so mrzlično na delu. Zločin je izvršil bržkone eden izmed domačinov. Pri zločinu igra očividno
Že w@sts
da bo štart 23 „?olet okoli sveta" te dni o kinu "Dvor"
Ma Radičeyem shodu
Zanimanje za Radiča in njegov na-.op je šlo gotovo daleč preko ozke ine .. politično zaintesiranih. Radič zanima ioveka nele kot politik, marveč prav ::ko ali morda še bolj kot človek, kot i c:imo kar naravnost — psihološka ■anka. Kdor se zanima za psihologijo, ■4 ioiogijo, stoji pred Radičem še edno kot pred Uganko, ki jej ne seže io drr;.
v Ljubljani smo vajeni imeti pred ] Radiča. kakor ga poznamo iz ! < c pisane politične karijere, polne i !-.:cnksizmov, iz političnega živijenje-\i ni tak. da bi vzbujal respekt in •c-'-'-- ::i• • c. Ako človek s temi pred-••rvikrat posluša Radiča, je prav ••>•-• prijetno presenečen. Radič na-::.; k':t govornik prijeten vtis. Vrag ••-vi. kaj je pravzaprav z njim, ali ne-' . :: se ne zdi. marveč prej dobričina, prebrisan in ostroumen. Celo . ki ga poslušajo skrajno kritično. .--:J;obj naklonjene ir. blagohotne • evtralne poslušalce. Kakor na napravi Radič osebno ugo-
den vtis. stvarno ni tako prepričevalen. Da ima zelo dobro govorniško tehniko, to je gotovo. Govori nekaj časa skrajno tiho in zelo hitro; v nedeljo je imel v Narodnem domu par mest, ko ga prav gotovo tričetrt dvorane ni moglo pra\ nič razumeti. Toda zdi se, kakor da s tem, morda nehote, samo prisili publiko. da se koncentrira pozorneje, zakai nenadoma se tnu glas dvigne, govor postaue čist, razločen, skoro rezek. Aii tudi kadar ga pritira najviše, ne kriči, ne razgraja, marveč govori vedno mirno, suvereno. Ni tedaj popularen govornik za množicc v običajni izdaji; ne navduši se nad svojo govorico, marveč govori z neko izrazito notranjo uverje-nostjo; kakor da bere iz svojih možgan svoje misij, neposredno, ne da se bi trudil in razmišljal, kako in kaj.
Če vas sobesednik po zborovanju s praša, kaj je bila vsebina govora, ste malo v zadregi, kaj bi mu razložili, človek ne ve. kje bi pričel, išče, s čim bi pričel, da bi povedal poglavitno, pa mora kljub trudu naposled načeti kjerkoli. V Radičevem govoru ie namreč vse nekako enako važno. Ko pa pričneš
naštevati kar poljubno posameznoti. ki [ jih je povedal, moraš konštatirati, da ie bilo vmes mnogo duhovitega, toda te miselne dragulje zelo bujno prerašča vsebina, ki gre mehanično, brez odziva mimo ušes. Radič citira nmego, toda su-j vereno; nikdar nimaš vtisa, da »ma I govornik rtf.pekt pred citiranim avtor-! jem ali mestom, marveč obratno, da mu ; služi za njegovo vred.ieišo koncepcijo. Iz takih in sličnih najboljših njegovih mest gleda oni Radič, kakor ga poznamo iz njegovih mnogovrstnih študij o moderni dobi. o kolonizaciji, slovanstvu, finančnih problemih itd., itd. Onega Radiča. ki je bil miiotvorec in republikanec ter politični popotnik Po Londonu. Dunaju in Moskvi, kar nekako ne poznaš, ne razumeš več. Pač: frapirajo te nenadoma nepričakovani miselni za-okreti. Govori o Solunu in o Grkih, ki iih prav nič ne spoštuje; naglasi, da mi nikakor ne mislimo jemati Grčiji Soluna. Namrdneš se v mislih radi takega njegovega pacifizma. ta čas pa ie Radič že pri poglavju o Bolgarih in o slo I vanstvu in nenadoma položi pred publi-i ko stavek, da ie Vardar slavenski in da I
mora biti slaveuski. in iz konteksta določno proseva. da mora biti potemtakem slovanska — današnja grška Makedonija, kjer se tik pri Solunu Vardar izliva v Egejsko morje. Govori dalje, da so nam meie svete in da jih ne mislimo spreminjati, oa pristavi povsem nedolž- • no: razen na eni strani. In občinstvo ve j povsem določno, kateri kr»s meje misli J govornik.
Radič je v nedeljo v Narodnem domu Dogostoma vpietal slovenske besede v hrvatski tekst ter pokazal s tem. da jih pozna precejšno kopico. Včasih si je pomaga! z zagrebškim narečjem U, ie nrre»). V Ljubljani seveda ti pripomočki niso bili tako potrebni, toda na kmetih bodo gotovo prav prišli, dasi seveda onega efekta kakor v hrvatski vasi. med slovenskimi kmet' ne bo mogel doseči.
Danes in futri
se še predvaja prv del naMepSefca vefefiima vseh časov ,jHitte!unglM
Elitni Kino Matica
Takoj po ovadbi ie zastražila žai:-aarmerija hišo in bližnjo okolico, kje. se je izvršil zločin, in ni pustila nikog.: v bližino, dokler se ne izvrši urad:: ogled na licu mesta. Sestra umorjen. Angele Kopačeve je našla vrata v h.lc> podstavljena s kijem, s kakršnim tolče drvarji po sekirah, katere zabijajo v debelejša polena in hlode, da jili ra:: koljejo. Ta kij je bil popolnoma okrvavljen. Policija je ročaj kija fotografiral, ni pa mogla ugotoviti na slikah nobenii: natančnejših odtisov roke in prstov ker je bil kij preveč oblit s krvjo. Dalj: so ugotovili, da ie zapustil zločinec po svojem dejanju hlev skozi strausk; vrata, odkoder je prišel v listnjak in od tod skozi neko luknjo ua prosto. Na vsej poti so našli po tleh in na stenah velike krvave madeže.
Jako zanimiv je bil lov za storilcem po sledi, po kateri je vodil zasledovale, policijski pes. katerega je dal g. Zaide! na razpolago neki ljubljanski veleindu-strijalec. Pes je delal naravnost izborilo. Ko je vzel sled, je šel iz listnjaka skozi travo naravnost k vodi. Tam so našli več stopinj in tudi male krvave sledove. Morilec si je pri vodi umival i roke in snažil okrvavljeno obleko in j čevlje. Vendar pa se mu je moralo oc;-! vidno zelo muditi, ker je ta pose! zelo ! siabo opravil. Sled po tem delu poia | bila zelo težka, ker je bila tu okolica zeio razhojena in se ie vršilo zasledovanje že skoro 20 ur po izvršenem zločinu. Kljub temu pes ni izgubil sleou in je pripeljal zasledovalce na omenjeno mesto k vodi. kjer se je morilec pral.
Ko je obletel parkrat to mesto, se je usmeril naravnost proti hiši aretiranega osumljenca. Spustili so ga v hišo. nakar se je zagnal takoj kot div.ii v osumljenca in je le malo manjkalo, d; ga ni pograbil. Da sta bila sama. bi sc možu ne godilo baš dobro. S silo so odpravili psa od žrtve, nakar jc !■ osumljenec takoi aretiran in odpeljana sodišče v Ljubljano, kjer so ga vtal; nili v preiskovalni zapor.
Precej je pripomoglo k aretaciji tud: sledeče dejstvo, katero je ugotovil policijski uradnik g. Žajdela in zelo obte-žuje osumljenca. G. Žajdela se. je oglasil namreč povodom svojega poiz- edo-vanja tudi v bližnji gostilni. Tam so napovedali. da je prišel osumljenec kma! po zločinu v gostilno. Bil je silno razburjen. V roki je držal popohtomn krvav robec in ga pritiskal na obraz. Na vprašanje, kaj se mu je pripetilo, ie odgovoril ves razburjen v kratkih odsekanih stavkih, da se mu je vlila iz nosa kri, in sicer tako hudo, da je že hotel ii: k zdravniku, ker seje bal, da mu je počila žila in da bo izkrkavel. Tudi po rokavu, hlačah in čevljih je bi! mož ve krvav. Gostilničar tnu je seveda ver.ie' in se ni več brigal zanj. Šele drugi dan. ko je zvedel za strašni umor. se mu jo zdel ta na videz malenkosten dohode' zelo značilen in ga je sporočil zato poizvedovalnemu policijskemu uradniki.'.
Pri obdukciji so ugotovili, da je uds-ril morilec svojo žrtev s kijem naiprr po obrazu. Razbil ji je nosno kost < čelnico in je nastopila smrt žc v^ vem udarcu. Nato pa jc udaril /rte-, parkrat gotovo tudi še potem, ko je ležala na tleh in ji je skoro popoh-ou;; razbil lobanjo. Zdravniki so dalie ngr toviii. da bi dete. ako bi se vršil.: ob dukcija takoj po zločinu, lahko šili. ker je umrlo šele vsled otrp maternega telesa.
Osumljenec je sosedov sin. n ^c ' ugotovljeno, v kakem razmerji: je : ;; umorjenko. Dejanje zanika :• - '.o.:' iočnostjo ter skuša dokazati da je Ivi za časa zločina čisto drugje. Pri n;e: : so zaplenili obleko in čevlje, vse zelo okrvavljeno. Nadaljna preiskava ho pokazala ali je suni upravičen in goto-
vo tudi razjasnila čina.
zn.
strasnega zlo-
Gustave le Rouge:
Misterija
48
(Roman)
Lionel je razložil, kako je na podlagi listine, ki mu jo je bil prevedel stari izvedenec za kitajsko pisavo, zvedel, kako važnost polagajo iMygali na posest Budhinega demanta.
John Terry je sledii pripovedovanju z velikim zanimanjem, pokazal je Lionelu listek s podpisom pajka, ki so ga bili pustili roparji na njegovi pisalni mizi:
—	Mvgali so odvedli vašo hčerko in vam je ne vrnejo, predno jim ne izročite Budhinega demanta. To je Misterijina pisava! je vzkliknil Lionel, dobro jo poznam.. I Na vsak način torej hočejo imeti ta demant in gotovo izpuste miss Elleno, ko ga jim izročite. Vsekakor lahko logično sklepamo iz vsega tega, kar vemo, da ni miss Ellen v nobeni neposrednji nevarnosti.
Bankir je obupno zamahnil i rokami.
—	Nesreča obstoja v tem, je vzkliknil, da nimam pojma, kaj je s tem Budhinim demantom. Nikoli ga nisem imel, niti ga nisem kdaj videl.
—	To je nemogoče! je vzklikni! Lionel ves začuden.
—	Moja častna beseda, da je resnica, kar sem vam povedal.
—	Premišljujte natanko, ali res niste imeli tega demanta nikoli v rokah? Saj ga ni težko spoznati radi Budhine glave, ki mu je vrezana v sredo.
—	Prisegam vam, da nisem nikoli imel takega kamena in da sedaj prvič čajem govoriti o njem.
Lionel ni ničesar odgovoril, bil je zelo razočaran. Skrivnostno delovanje Mygalov se mu je zdelo čisto nemogoče. Lionel je mislil, da je prodrl do Misterijmib skrivnosti, toda spoznal je, da ni prišel dalje kot je bil prvi dan.
—	Kaj sklepate iz vsega tega? j« vprašal John Tetry.
—	Ne vem. kaj bi si mislil, je dejal Lionel obotavljajoče se. In vendar sem pri svojem premišljevanju mnenja, da mora biti pri vas rešitev uganke. Ne da bi vedeli, imate morda med svojimi papirju listino, ki naznanja, kje je demant
—	Kako ste prišli na to misel?
—Mygali so imeli resen vzrok, da so se vas lotili, kajti vse njih delovanje je zelo premišljeno in nikoli še niso storili koraka, ki bi ga ne bili natančno pretehtali. Pravijo, da imate vi Budhin demant in tako mora biti to res.
—	Če vam pa povem, da nimam pojma o tem! je vzkliknil John Terry ves obupan.
—	Iščite natančno in premišljujtel Ali ni morda v vaših arhivih ali zgodovinskih tradicijah kake stvari, ki bi naju mogla spraviti na pravo pot?
—Povem vam še enkrat, da ne vem ničesar, je dejal melan« holično John Terry. Kaj pomaga da razmišljam! Ničesar ne morem najti. Bog mi je priča, da bi rad dal polovico svojega premoženja, samo da dobim ta znameniti demant, da bi ž njim mogel rešiti svojo hčerko.
—	Pst! je dejal v tem trenutku Lionel, zdi se mi, da se nekaj premika za vrati.
—	Ničesar nisem čul, je dejal bankir, ki je nekaj trenutkov pozorno poslušal.
—	Morda sem se motil, toda od takih nasprotnikov, kakršni so Mvsali. človek lahko pričakuje vse. Treba ie paziti na vse strani...
Obema je upadel pogum in nista si vedela pomagati. Molčala sta. Iskala sta v svojih mislih rešitev te nerazrešljive uganke, a zaman.
Raztreseno je Lionel gledal veliko sliko, ki je visela nad kami» nom in predstavljala velikaša iz časa kra'jice Elizabete. Imel je visoke škornie. ovratnik iz čipk in vezeno srajco. Na glavi mu je bil velik klobuk z drzno ob strani privihanim krajcem in peresom za trakom.
John Terrv je dvignil glavo in posedal v smeri Llonelovega
pogleda. Tudi on je opazoval sliko, čije barve so osiale sveže pod razpokami in firnežem, ki jih je pokrival.
Naenkrat se je John Terry dvignil.
—	Gospod Lionel, je dejal z gotovim čustvom, opazil sem, s kakim zanimanjem ste gledali portret mojega pradeda. Rutlanda Terryja, tovariša znamenitega admirala Draka. ki je bil ljubljenec Elizabete; ta portret me je spomnil na staro pripovedko, oziroma na resnično povest, ki se je ohranila od roda do roda v naši rodbini in ki vam jo hočem povedati. Sicer vam moram pa reči kar vnaprej, da ne verjamem, da bi bil ta prastari dogodek v kaki zvezi t Mygali... ali pa, kdo ve? Povest govori namreč o draguljih.
—	Pos'ušam vas, je dejal Lionel radovedno.
—	Moram vam pred vsem povedati, je začel John Terry, da je Thomas Rutland Terry ustanovil bogastvo naše rodbine. Bil je znamenit gusar in ang'eška pomorska zgodovina beleži marsikatero njegovo pustolovščino. Ubit je bil na svoji korveti «Sireni», v pomorski bitki z holandskim broaovjem y Kitajskem morju ...
—	Na Kitajskem? ga je prekinil Lionel; to bi se do gotove meje dalo spraviti v zvezo z dokumenti, ki jih imamo. Kakor sem vara dejal, je Budhin demant prišel iz Indije na Kitajsko in tam se j« izgubila vsaka sled za njim ...
—	Počakajte malo, prosim vas, predno vam nisem povedal vse povesti. Priznati vam moram, je nadaljeval John Terrv in malo zardel, da proti koncu svojega življenja Rutland Terry ni več ubogal angleške vlade. Polagoma je postal pravcati morski ropar in se ni pokoraval nobenemu drugemu zakonu, nego svoji volji. Napa« dal je nepriiatelje in rojake, in da ga nihče ne bi motH pri njegovem delovanju in da ne bi imel opraviti z brodovi Njegovega britan« skega Veličanstva, je odplul v morja, ki jih takrat Evropejci še niso poznali. Ropal je predvsem po hindostanskem in kitajskem obrežju.
—	Sicer pa imam od svo;ega pradeda izvirno listino, ki jo je skrbno shranjeval rod do roda v naši družini. To je krovna knjiga korvete ^Sirene«, kateri je poveljeval kapetan Rutland Ln na kateri ie noginfl.
Mali oglasi, let služijo v posredovalne In socialne namene občinstva. vsaka beseda 50 par Najmsn|SI znesek Din S'—.
Cenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 —.. Najmanjši metek Din 10-.
ŠtampHjke
meh Trt in vae potreMči-te Izdeluje iu pro^ajm. — Sprejmejo so tndi v?a gri-r,--r»ka dela najceneje pri tvrdki S. Petan. Maribor, Aleksandrova cesta it. <3 _ JvoriBfe.
js8ct»e.
Kuharica
srednjih let želi mesta pri orožnikih ali ftnanearjjb. Naslov poslati 123 upravo «iJntra> pod « Varčna*.
80597
Izurjena šivilja
sprejme vsakovrstno, tudi večje konfekcijsko delo na dom. če treba poloii tudi kavcijo. Naslov v upravi *Jutra».	30585
Hišnik
n :šee za takoj. VpoStev pridejo tirno starejši ra-iocskl pari brez otrofc. — Nailov pove npra^i cJutra* 1	3061«
Agsnclia «Planeta»
> Beograda, Teraiije it. 4
r.-skrbi najtKrejSe sluibe rockcma in ionskemu oaob-;j vseh Ktrok, iniaja stanovanja, lokale, delavnice, zastopstva, fcomi •:jj." knpoje in prodaja oe-ireaaičnine, dajo vsabovrBt-as informacije in hitro re-iaje posle pri administrativnih, vojafkih In kontu-Urnih oblastih.	27716
Vajenec
T^ansfakturso trgovine v aejtu se ižče. Naslov v opravi <Jntr3>.	30595
Hišnik
m eSrejne takoj. Reflek-tfra še na starejši zakonski par brez otrok. Vešči vrt-r.ar$ imajo prednost. — Prosto stanovanje in raz-Oglasiti se na frinajski c*eti 25 (pisarna) 80601
Boljše dekle
* fprejme izrven Ljablja-ce v* dobro hiBo k enoletnem otroku. Opravljala bi tudi dela »obariee. — Po-rudbe na upravo «Jutra» pod «Zdrava la poštena* 30575
Pekovski pomočnik
ki W Čudi razvaial kruh e konjem, se spTejme. Ponudbe z navedbo plače r-oslati na na?lov: GerSak. LaSče.	30589
Pošteno dekle
ki rc3 samostojno kuhati ■3 opravljati v^a drosra iišaa dela se sprejme k majhni rodbini. Naslov v ' -r-rri «J-ctra>.	C057S
Mlada uradnica
» r.oStnlm izpitom — a »•<T7. ia nemškega jezika, •troiepisja tn deloma 6te-=r Srafjjs službe. — Vjtop mogoč takoj. — Po-^Ibe na upravo <Jurra» Pod rn2Čko «Pošta 14870».
Gorenjsko dekle
•'"e službe ket začetnica pri blacrajni ali pisarni kot : rojepii«ka. — Dopise pod «'1 '."Pnjka ?t. 4444> na upr. «'ctra>.	SO320
Gospodična
^ ii spremenili slnfbo in ?r'?r v pisarno, event. gre -•'•i k&t prodajalka, bla-?»'ničarka aTi kot vzrro.fi-,f,Tjiea k otrokom. Zmožna
/ tudi fc-ospodinjstv;: —
; '^ra spričevala vw»h tnb 'lov. — Onjene ponudbe upr. «JtrtTa» pod šifro <Ma*?jiva 15023*. 3fW23
M*sto shjse
hlap*« {Sčem. Kaslov v -7*avi «Jotra». S0598
Šivilja
fte siv»t !c krpat ni .iom. Pocodhe aa npravo .Jntra. Ped	eena>.
Dijak
iz višjih razredov grednje lole se radi pouka dijaka nižjih razredov sprejme pri majhni družini po nižji ceni na hrano. — Katlov pri podružnici <Jutra> v Mariboru

PREMOG — ČEBIN
WoUova rn. Telefon: 33.
mn
Tapetni papir
za sobe iD izk>it* priporoma M Tičal. LjoMjana S86
Anto «Fiat»
503. odprt- 6sedežan. eleatr. razsvetljava, nove	m
v najboljšem stanja se radi preselitve proda. — Naslov pod .Fiat 502. pri po-TniS-nicl .Jntra* v Haribom.
S0535
Božične in novoletne razglednice
na debelo priporoča A. BabkA. Aleksandrova c. 7.
30519
Dlselraotor 70 HP
kompleten z 10.000 kg re-zervfenem m olje in prevoznim vozom za 1000 kg ?e radi povečanja obrata proda. Moto? je v obratu Ponudbo na upravo «Jutra» pod «5t. 30527>. 30527
Zdrob in prah
od koksa in premoga poceni proda Čebin, Wo!fova 1.
80465
Srebrne krone
večjo mnoHco. pTodara. — Ponudbe na upravo «Jutra-» pod *Ercn«».	C0439
Medvedja strojena koža in mlečni vrči
K, itfodnl ceni naprodaj ZdrarJE, trgovina kož divja«*in, LjuMjana, Flori-janska ulica 9.	3045C
Mesarji
najboljšo nože dobite pri tvrdki «Jeklo>. Stari trs St. lla.	28496
Nov kožuh
kratek in lep <Philoden-dron> poceni naprodaj. — Naslov pove uprava <Jutra»
30468
Otroški voziček ponikljan ?n zelo do? bro ohranjen, se po* cen! proda. Naslov v upr. aJutra*. 30.404
30 različnih zabojev
prodam. Ponudb** po=lati na upravo «Jutra* pod Jfifro c Zaboji*.	30622
Železno peč
skoro novo rroria E i h a. Zg. ?ir«£a 17.	30594
fotoaparat
9 V 12 z !e£o, etoSjeo in nuedenhn »tativom ter cele dobre gofd! z etnilem zelo oarodno naprodaj. Naslov v upravi «Jvt9>.	80587
Orehova spalnica
fino izdelana, mapivna. polit irana. ee po zelo ugodni ceni proda. Naslov v upr. «Jutra>.	80603
Dva pisalna stroja
bi gramofon poceni proda Dermota, Ljubljana. Trnovo, Razpatna ulica tt. G.
30606
Zimska sukr»;a
moška, dobro ohranjena, 1 jopica za l41etno deklico in dvo oljnati sliki za jedilno sobo ugodno naprodaj. Naslov v npr. cJutra*.
30574
Božična drevesca
1—i m vifoka (1 vagon) prodam. Naslov pove upr. <Jutra».	80576
Božične in novoletne razglednice
priporoča v veliki	izberi
po najnižjih cenah	speci-
ralna trgovina 1£.	Tičar,
lubljaaa,	30584
d
Bakrena peč
kopalna, dobro ohranjena, cinkat-ta banja in lonfene P^Ci naprodaj. Naslov pove uprava <Jutra».	30563
Železen štedilnik
ee ceno preda v Streliški ulici 7.	30571
Valvasor
s Koroško (5 zvezkov) zelo dobro ohranjen, v originalno rdeče usnje vezan in rfova modra moSka obleka naprodaj. - Pojasnila daje Horvat, Ilirska ul. 21. pritličje.	80583
Lepih iabolk
nad 1 vatren proda PrinSi?. treovec v LaSkom. Oglp^a se istotam.	80620
seno ?n slamo
preS.ino v balah na vairone •'obavlja po najnižiih rppah Nikola Riranif1. Biplorar. trjr. žita. sena in po'tcHh pridelkov	30615
Hišo v Kranju
staro ali	novo	kupim. — Ponudbo	ua	Ivan Gradifcar,	Kranj,	poštno ležeče.	30312
Posestvo v Reč*ci
pri Laškem pri Sv. Mohorju 44 oralov, po zelo ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daje Videčnik, Recica, p. Laško	80613
Hotel na Bledu
se radi družinskih razmer s vso opremo no njrodni reni proda. — Kupnina se plača eamo polovico. — Naslov pove uprava «Jutra* 30591
Trgovino
z mešanim blagom oddam radi preselitve na prometnem kraju v Gornji savski dolini. Naslov pove uprava cJutra*	80436
Pnška dvocevka
Za brezdimni smodnik se proda. 0^1 »»da se pri Fr. Kai«er. puškar, Ljubljana. Selenburgova.	30567
2 otroška vorlčka
naprodaj. Naslov cJutra*.
Prostor za delavnico
na prometni točki išfnm za kleparstvo. Preuredim tudi sam. Ponu'fbe na upravo «Jutra> pod cKleparstvo*.
30604
80573
Vsakovrstno
zlato kupnie
po najviSfib c*»nan
Černe, iuvel?r
Ljubljana. Uolfova ulica 3 493
Registrirna blaga:na
6e kupi. Ponudhe pod šifro <Blagajna> na npr. <Jutr*a
30494
Srebrne krone
kupujem po Din 4*25 in srol-dinarjo po Din 11*25, v?ako množino. Ponudbe je poslati na upravo «Jutra* po ^ <Dobro plačano*. 30362
Celf*lo7ni les
1 m dolžine in 10—24 cm prem. kupim vsako množino. Po;!n'1b* franko Jesenice na upravo cJutra* po-* ♦Celulozni Ies>.	S0471
Kupim dobro ohranjeno
pisarniško garnituro
če mogoče amprikanskega sistema in
železno bl^samo
8i 2 ali 8. — Ponudbe na poštni predal 130, Ljubljana 80382
Konjska oprema
elegantna in dobro ohranjena se kupi. Ponudbe na upravo cJutra* pod znamko <Angle5ka oprema*. 80580
Kompletno spalnico
!b kredenco za jedilnico kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod SffTO «Pohro ohranjetro 14980». 80519
Trgovski lokal
krasen, na zpIo prorr.ptni cesti v Ljubljani s mauu-fakturo se pro''a. oziroma se sprejme drnžnbnik. — I'onu-'bp na npravo cjntra* pod cSigurnost*. 80610
Slaščičarna
s kavnrno v sredini Gorice, dobro idoSa. se odda v na'etn. — Ponu^lbp na cNaro 'no knjirrarno* v Gorici, Via Carducci 7.
30579
Primeren prostor
za adaptacijo ppkarije v Ljubljani iččem. Naslov v upravi «Jutra*.	30581
Stanovanje
3 sob. knhinje in pritiklin po motnosti s kopalnico, v bližini <rlavne po*fp <=p ilče proti dobremu plačiln. —
Ponudbp na upravo c,In»rr>* pod c5000*.	80475
Stanovanje
v Zagreb«
°lecrantno in z vspm kon-fortom se zampnja r enakim v Ljubljani. Naslov v upravi «Jutra».	30617
Dve sobi
se odda«ta 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pot^ uprava cJutra*.	8038^
Lopa soba
se z vso oskrbo takoj odda na Gosposvetski cesti !2fl 802&S
Gospodična
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v opravi cJutra*.	30618
Soba s 3 postef?am?
se odda gospodom. N«clo* ▼ opravi cJutra*. 80999
600—1000 D:n
nagrade
tistemu, ki mi preskrbi stanovanje obstoječe iz 1 sobe, knhinje ln pritiklin. — Ponudbe na upravo cJutra* pod »Prilika 1000 Din*.
80446
Bančni uradnik
i?5e s 1. decembrom v sredini mpsta eoho. Ponudbe pod »Stalno 15023* na upr. cJutra*.	80612
Dobro nagrado
dam onemu, ki mi odstopi Čisto, zračno stanovanje v novi ali stari hiši sa mirno tričlansko družino. Plačam event. tudi naprej. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod <Clm preje*. 80529
Lepo sobo
nebnim vhodom in elek-;no razsvetljavo i&če gospod v sredini mesta s 1. deecmbrom. — Ponudbe na upravo cJutra* pod Iifro c December 15020*. 80608
s pose tricno
Soba
se odda gospodu. Istotam se odda tudi postplia akademiku s 1. decembrom. — Naslov povo uprava cJutra-30611
Opremljena soba
2 2 posteljama in posebnim vhodom se odda s 1. decembrom. Ogleda se pop. od 14. ure naprej. Naslov v upravi cJutra*. 80607
Gospodična
ae takoj sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v upravi cJutra*.	30602
Mesečna soba
lepo opremljena, e posebnim vhodom, elektriko in parketirana se odda takoj samo solidnemu gospodo. Naslov pove uprava cJutra* 30564
Samostojna gdč,
f5 i v i 1 J a") išče preprosto majhno prazno aTi opremljeno sobiro Plač« 2<n» do 360 Din. Cenjene ponudbe na upr. c.Tntra* pod šifro cMirna 14984*.	80559
Mesečno sobo
oddam gospodu Naslov v upravi cJutra*.	80505
Prazno sobo
s štedilnikom ali • souporabo kuhinje i I Č e m. — Ponu''bp na npravo c.Tntra* pod c Stanovanje 14992*.
80566
Dva srednješolca
se sprejmeta v lepo sobo v sredini mesta, event. s hrano Naslov pove uprava cJutra*.	30568
\9J t
Maribor 32
Odpotoval Vrnitev konec tedna. Morda četrtek, petek tamkaj, pazi. Poljube.
30619
Gospodična
katera Je vstopila v Tržiču ln izstopila na postaji Naklo pri večernem vlaku v soboto 21. nov., sedela v vozu pri oknu, zraven nje na klopi bil jerba* od ženice. katera je nasproti nje sedela, opazovana od gospoda, ki je sedel pri vratih in jo pri odhodu pozdravil, se prosi za cenj. naslov na Ufiravo «.Jutra» pod značko cSrečni časi* 30199
Mica Reza
iz Julijske Benečije ne marata PepHov in fcitttov. — Oglasijo naj se kranjski Janezi pod cMica» ali cRe-za» sa opravo cJutra*.
F?n Warner!
Brezpomembno, ker ni podpira. Bi sicer rada odgovorila.	30609
Oto Brelih
javi se tvom Franoetn G., 49. pok, Stromica. 80584
Orehi
ii Rafke. ireH. čakajo Ijs-beanjivega odjemalca.
30586
a l i
Radi ženitve
s boteliTko, go«tilni?arko itd. želi dopisovanja strokovnjak-samec, 50 let star. * lastno gostilno Ponudbe ra upr. cJatra* pod šifro cKGcbenchef*.	80621
Iščem družabnika
za lesno trgovino, ki je rentabilna, blizu kolodvora v vefijeir mestu na Kranjskem. Stanovanje na razpolago. — PotTeben kopita! 200.000 Din. Naelov v upr. cJutra*	80440
10.000 Din posojila
iščem proti mesečnemu odplačilo io dobrin obrestim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod cOd plačilo*. 80577
Družabnika
namestnika za Ljubljano za posredovalnico zemljišč in hipotek, s stanovanjem in 7fW) Din denarja išče Zagorski, Maribor, Barvarska 3.	80588

Illriia. KraHa Patra frq 8, tel 220.
STANKO 1VANC SILVA M/KLAVEC
zaročena 22. novembra 1925 Sodražica	Ljubljana
L. Hškuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovateli dežnikov
Na drobno I	Na debelo i
Zaloga sprehajalnih pallo
Start oežnik! sa nanovo oreobiete.o.

Pianino
skoro nov, ceno naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra»
30624
Snna'te samo ?»r*ovrst?io
domačo w!n!sHo mast
zdA J. P.
Lastni izdelek tvrdke
lanko Popovič v Ljubljani
Na!tiižie cene! Solidna rostrež^a! Razpošil a se v sodih po 50, 100 in 200 kg. 438a
Orehe, sPe so&e, KoMni fižol,
7044a
kakor tudi druge deželne pridelke kuouie do najvišjih cenah
„ŽITAHI£A"? Maribor,
Aleksandrova cesta 3S.
! OsnsturiranS šoirii 907»
nudi v vsaki količini po tovarniških cenah tv. Z O R A Ljubljana
Kralja Petra trg 2 - Tel 534. Za detailno prodao je špirit pa kovan v steklenicah po novem finančnem predpisu, nakar ros**!im opozarjamo iTeresente.
"^lOjfcSO
m
8—10 atm. s kurilno ploskvijo 12 do 15 m8 se kup!. Cenj. ponudbe na Prvo Zemunsko tvor-Hico kož v Zemunu.	7107-a
Umska veletrsovua
v Sloveniji i&če
ravnatelja.
Sprejmemo samo strokovno in trgovsko popoj. noma izvežbano moč. Stanovanje na razpolago, pre emki po dogovoru. Ponudbe na Aloma Compa«y, Lrubljana sod .^fno"
Roman
Dobermanl
z rodovnikom, lepi. 5i»to-krvri naprodaj v Celju. Oaberje 81.	50531
Kanarčki
dobri pevei !>e kupijo. — Pi.roene ponndbe z navedbo rrne na naslov- Kem.
Ljubljana 7, CelovSka C St. 60.	805711
Izgubila se .ie
zlata hiserra i fj I a z bri-Ijsntom v nedeljo 28. nov. t. t. PoSten najditelj a« prosi, da jo odda proti visoki nagradi v npravi .Jutra.,	30592
Srebrne krone
se plafnj.jo naivigje Natančne nre badilke f> kletnim Jamstvom in najboljM Šivalni stroji a lSletnhn iametvnm. Pouk v vezenju brezp^R-n Zahtevajte cenik tvrdke Jo*. Selovin-Cuden. Ljubljana, Mestni trg 13.	28557-
Novo mogVo obleko
zamenjam za dobro ohranjeno iim >V o suknjo. — Naahrv pove uprava .Jetra.
»506
£ A B V A L A.
Povodom hridke. nen.-die smrt-nepozabne matere, sestre, tete, stare matere, sv k n e, vdove, gospe
toie [mm immm
smo rre eli nebroi so>ali in se tem "ot m kar najprisrfneje zahval ujemo vsem zlasti rasti" duhovščini, ^g pev-rem ter cenj obf-nstv u. ki ie v tolikem številu spiem lo • redrago pokoi-niC" k večnemu nočitku
Št. Rupert, 21. nov. 1925. Wodb>ne' Cimerman, Bjrs^zovar. Kostelec, Scvšek, Železnih.
Biljardi
in vse potrebščine
s' dnbi'0 pn ivrdk'
r in sinovi
orvi hrv. prad:,ehi biljardov. Zagreb Gun-
dnl-čeva uilca 35. Edina prodaialna b Ha -riov tv rdke H SefertA S5hne, Wien, za Jugoslavijo.	7113-a
Naš preljubi oče, stari oče In tast, gospod
Josip Lin st.
bivši tvorničar stekla
je v soboto popoldne v starosti 84 let, prev;den s svetoiaistvi za umi*a|OČe, mirno v Gospodu zaspal Pogreb se bo vršil v torek ob 3. popoldne iz Vevč k Devici Mariji v Pol iu.
Vevče, 22. novembra 1925
žaliToče rodbine: Luhn, Avanzin', Parisi.
lo Sis de lira
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi* fltatelji čitali z Izredno napetim zanimanjem
je Izšel
Naroča se ga v usravi .,Jutra" v Ljubi anl, Prešernova ul. 4
Broš ran slane ............ Din 45.—
Vezan v polp'atno......... Din 55*—
Vezan v platno ........... Din 65'—
Kaj piše kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, k' e ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, ln (udi debe!oko?.ne ši bralec ne more kniige odnž ti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnu t1ob!, ko ie tako malo zare dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obš^no, pa zelo okusno iza delano in bogato Ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in ispooolnite svoje domače knjižnice!
Krasno izbiro
oznevrstnogs pohištva
nudi Vam po^izredno zmernih cenah ve ezaioga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
PETER K O BAL fKRANJ)
P0dia!ial]!J3J3i-K9IEi
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
t
.,:rr - -t. m
®
Torek 24. XI. 1925
• r-f Vv-'-:.* ^ii
fc a
S *
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je »aš preljub-Ijenl soprog, oče, stric, brat, svak itd., gospod
Pogačnik
Zahvala.
Najprisrčneje se tem potom zahvaljujemo vsetn, ki so nam z mnogo-brojnimi dokazi iskrenega sočutja ter izrazi odkritega sožalja povodom smrti naše nepozabne soproge in mame, gospe
Frančiške Jeršin
skušali olajšati neznosno bol.
Posebno zahvalo smo dolžni za pokionjene vence in cvttjc ter končno vsem onim, ki so v tako mno-gobrojnem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Srčna hvala vsem!
Primskovo pri Kranja, 23. XI. 1925.
Anton Jeršin,
|Več krojačev
za brezhibno izdelavo usnjatih suknjičev spreinu Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Co., Ljubljana,
Emonska cesta štev. 8.	nSOOa-il
uiiHiinuimimiimnui«;
s a
s ■
K
a a a
H
a
a
5
S S
25. NOVEMBRA
OTVORITEV
MODNE iN MANUFAKTURNE TRGOVINE
7042-»
JOSe SCARNBCNIIC
MARIBOR
SLOVENSKA UUCA ŠTEV. >0
a a l 9 9 S 5 J B
posestnik, bivši župan itd.
K
danes ob 1.3|4 popoldne v starosti 53. let, previden s svetimi zakramenti nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega se bo vršil v sredo, dne 25» t. m. ob 3* uri pop. Iz hiše žalosti Celovška c. 34. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana VII., dne 22. novembra 1925.
Žilujočt ostali.
i pogrebni s t Ljubljani.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, pa je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod

Hcilm
isner
in zasebnik
v nedeljo, dne 22. t. m., previden s tolažili sv. vere, v 67. letu svojega le delu in skrbi za rodbino posvečenega življenja zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek dne 24. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, unc 22. novembra 1925.
Dr. Viktor Reisner, ing. Oskar Reisner, sinova. — Olga pl. Wolff, Hermine Anderka, Frida Firon, Lota Reisner, hčere. — Vsi ostali sorodniki.
Uprave posestev!
Lesni industrijalci! Posestniki!
Stalno potrebujemo hrasto ve, bukove, gabrove, jesenove, orehove, javorove in jelšove hlode in deske. Cenjene ponudbe pod »Prompten plačnik" na upravo Jutra.	rili
Domski I klobubi
pc najnižjih cenah pri
Sv. Petra c. 27,
poleg hotela Tratnik.
Popravila, prekrojenje-spatri oblike.
Nujna popravila v šestih urah.
»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljub-• ljani" javlja tužno vest, da je preminul nje dolgoletni odbornik, gospod
veleposestnik i. t. d. v Spodnji Šiški
Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin!