Leto LXV*, št 154
LfvMJaiia, ponedeljek tL \nli\a I932
Cena Din sL-
Izhaja vsak dan popodne, lzvzemSi nedelje m praznike. — Inseratl do 80 netit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din , vačji maerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 28._» Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knailjeva nHea it. 5
Telefon «_ 3122, 3123, S124, 3126 m 3126
FODBUtNIOB:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. it. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101, — «_
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351.
AMERIKA SE NI ZADOVOLJNA
Evropa bo morala še
dogovori
Waehin*t©n. 11. Julija. Lausannski dogovor ?*» tuka i povzročil pr«»cpjšnjn pozornost, vendar pa se zanika praktični po-m**n dokumentov, v kolikor H tic*»jo Zedi-nienih držav. Američka država ni v«eana po t#»b dne**w>rib. V>? w»natorjpv jp označilo dogovor kot navidezen ukr*p. Za predsednika ruTianje-r^litien** komisije senata Boraha evropske države v Lausanni Se niso šle dovoli dal«*6, da bi zaslužile zmanjšanje svojih doleov napram Zp*iinje-nim državam. Ne vprujem. ie dejal Borah, da bo mogel lausannski izid izprpmpniti pr»-ložaj Evropa ho morala čakati ;<> doleo, da H« dobila koncesije od Amerike, izvzemši. ako omeji svoja ohorožeranja.
Newyork, 11. julija. AA. Kakor ee doznava, bo ameriški koneres tudi v bodoče prota črtanju aH znižanju vojnih dolgov. Na drugi strani se opaža, da postaja new-yorsko časopisje z.nrbernej£e. Listi se vprašujejo, ali niso Ze<tinjene državp nanosled tudi dolžne, da podprejo lan san sk i dogovor. >GaJrvPston Newsc prati, da je bitko debija Nemčija, izgubila pa jo je Amerika. Evropa je samo na dtrue načn razvila idejo  Hoovrovpga moratorija
London. 11- julija. Londonsko časopisje ugotavlja s posebnim zadovoljstvom, da je lausannski dogovor dobil odobritpv Hinden-burga in dr. Srhachta. Obenpm opozarja tudi na ostre odklonilne izjave Hitlerja in dr. Gobbelsa. >Daily Herald« trdi, da more objaviti vsebino Mirih tajnih pogodb, ki so bile sklenjene po ofirijelnem dogovoru. Prva teh tajnih pogodb vsebuje medsebojno obveznost Anglije. Francije in Italije, da ne bodo prej ratificirale lansannskpga dogovora, prpdpn ne bodo do<egle sporazuma s svojimi upniki. Ako ne bi prišlo do tega sp»r-razuma. hi te tri države razpravljale o zo-
dolgo čakati na ameriške koncesije — Tajni med Anglijo, Francijo in Italijo
petnem ■ vel javi jen ju Yft*ngoveza nacrta. V drugem tajnem dogovoru je baje obvezno-sr. da nobena teh treh driav ne bo sklenila dogovora z Zedinjentmi državami, kj bi bil v nasprotja z interesi ostalih. Tretji tajni dogovor ukinja do ratifikacije lansannskega dogovora vse plačilne obveznosti med Francijo in Anglijo. Četrti dogovor vsebuje slif-no pogodbo med Anglijo in Italijo.
Pariz, 11. julija. AA. V diplomatskih krogih sodijo, da je lausannska konferenca dala dobre rezultate za Francijo. Enega izmed glavnih argumentov za to sodbo vidijo v tom. da besedila dogovorov, ki so parafirani, niti z eno besedo nikjer ne omenjajo političnih zabtov Nemčije. Herriot je vodil ta pogajanja strogo v okviru spoštovanja obstoječih pocodb in na to tezo je pristal tudi Macdonaki, naposled pa celo Papon. To je za Francijo, kakor zagotavljajo v političnih krogih, eden izmed najvažnejših uspehov, doseženih v Lausanni. Isti krogi opozarjajo posebno na tn, da bo lausannski dogovor veljal sele po ratifikaciji, vendar mislijo, da Herriot ne bo takoj zahteval v parlamentu te ratifikacije.
Berlin, 11. julija. AA. Nemška lausannska delegacija se jp včeraj popoldne vrnila v Berlin. Na kolodvoru so delegacijo sprejeli državni notranji minister Gavl in drugi zastopniki državnih ministrstev. Ko je državni kancelar Papen stopil iz vlaka in se prikazal pred kolodvorom, ga je občinstvo sprejelo z ovacijami.
V torek ali sredo bo nemški državni kanrolar odpotoval v Neudeck, kjer bo poročal predsedniku Hindenburgu o lausann-skih dogovorih.
Monakovo, 11. jurija. AdoW Hitler je izjavil na zborovanju narodnih socialistov v  Bercbtpsgabnu.  da  lausannski dogovor.
ki obremenjuje Nemčijo s tremi milijardami, v šestih mesecJh ne bo zahteval več kot 6 mark.
London, 11. julija. AA. Takoj po povratku v London so zdravniki pregledali Macdonaldove oči in ugotoviti, da sicer ni nič nevarnega, vendar so ministrskemu predsedniku priporočili popoln mir. Na njihov nasvet torej Macdonaki ne bo prisostvoval sejam spodnje zbornce pred jutrišnjim dnem, ko bo podal izjavo o rezultatih v Lausarmi. Parlament bo v sredo odigodil svoje seje i<n je verjetno, da bo Macdonaki že ob koncu tedna odpotoval v Losjemouth.
Ministrski predsed/mk ie dobil mnogoštevilne brzojavke s čestitkami za uspeh, ki ga je dosegel v Lausanni. Pri povratku v London so ga na postaji pozdraviti mnogi odifrčniki. med ndimi več tujih poslanikov in ministrov, zlasti Ven.izelos in general Herzog.
BaseL 11. julija. AA. Šefi evropskih Narodnih bank so se sestali v sedežu banke za mednarodna plačila. Seji je predsedoval Mac Garragh, prisostvovali pa so ji guverner Francoske banke Moret, guverner nemške dTžavne banke Lutner, guverner Angleške banke Montagn Norman in guverner italijanske Narodne banke Duce. Na seji so zastooniki evropskih narodnih bank izraziH veliko zadovoljstvo nad lausannskimi rezultati, od katerih si obetajo zborjsanja na gospodarskem in finančnem potju ter obnove zunanjega kredita Nemčije, Avstrije in srednje lWope.
Komunistična stavka v Belgiji
Krvavi spopadi med stavku joči mi m poficijo — Mnogoštevilne aretacije komunističnih agitatorjev
Bruselj, 11. julija. Položaj na stavkovnem ozemlju je še vedno zelo resen. Vlada nastopa z vso strogostjo, da vzpostavi red. Zdi se. da so imeli komunistični agitatorji velik 'ispeh. Pri rrm gib aretiranih komunistih so bili zaplenjeni razni doki imen tL Domava ee. da so tudi iz Nizozemske prišli komunistični agitatorji. V Louvieni so odkrili tajno komunistično tiskarno. V Charleroiu so komunisti napadli socialistični dom ter preprečili govor socialisti6-s«ga voditelja. V Charleroiu je bila proglašena splošna s+avka. železničarji v srednji Belgiji so se v načelu izjavili za sčmpatij^ko stavko. Na stavkovnem oaem-Ijn po-i Charleroiu je zbranega mnogo orož-
nistva in vojaštva. V raznih predmestjih Charleroia je prišlo do krvavih spopadov, pri katerih je bilo več oseb hudo ranjenih. Stavku joči so zavzeli predmestni kolodvor ter so skušali uničiti tire. Ko so posredovali orožniki, so jih sprejeli s kamen ji. V Bruslju je policija raagnala komunistično zborovanje na prostem.
Belgijsfoa brzojavna agentura javlja, da je državno pravdništvo uvedlo proti 13 komunističnim agitatorjem kazensko postopanje zaradi hujskanja k državljanski vojni. Iz zaplenjenega materijala je razvidno, da gre pri stavki za dobro pripravljeno akcijo, pri kateri bi sodelovale tudi komunistične stranke iz drugih držav.
Zahteve beograjskih stanovanjskih
rcjemnikov
Vefiko zborovanje zastapritov stanovanjskih najemnikov iz vse države — Nujna potreba zaščite stanovanjskih najemnikov
spodarsko slabejsemu najemniku naj se prizna odpoved v vsakem času z odpovednim rokom 15 dni.
7. Za asanacijo beograjskih stanovanj naj ee takoj ustanove občinske komisije, ki naj izdelajo kataster stanovanj, popišejo vsa vlažna in nehigijenska stanovanja ter predlagajo, da se prepove vsaka njihova nadaljnja uporaba.
8. Takoj naj se osnuje fond za zgraditev malih cenenih higijenskih stanovanj, ki jih je treba v Beogradu najmanj 10.000, da se zadosti najnujnejšim potrebam. Prav tako naj beograjska občina in za njo ostale prično izvajati pravimo stanovanjsko politiko, ki s« po vsem svetu kaze v graditvi občinskih malih higijenskih stanovanj.
Ta resolucija je bila sprejeta s splošnim odobravanj em. nakar je bilo zborovanje po govorih se nekaterih udeležencev zaključeno.
Beograd, 11. julija. Včeraj se je v prostorih restavracije »Takovo« vršilo veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki so se ga. udeležili tudi njihovi zastopniki iz vseh večjih krajev države. I>vorana, krter se je vršilo zborovanje, je bila prenapolnjena. Predsedoval je predsednik beograjskega društva stanovanjskih najemnikov Drag o mi ^ Ivković. prvi pa je govoril o zahtevah stanovanjskih nsjenvnkov zastop-njfe njihove organizacije v Zagreto« Branko Korelac. V imenu upokojencev je govoril Borislav Gaforilovič. Vsi govorniki so santeva£ v svojih izvajanjih zaščito stanovanjskih najemnikov.
Ob koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da ukinjenje zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov ni dovodio do zboljšanja stanovanjskih razmer v naših večjm mestih, zlasti pa ne v Beogradu, Hišni lastniki, organizirani v svojih društvih, so v splošnem monopolizirali stanovanjske cene ln poslovnih prostorov popolnoma samovoljno. Najemnine stanovanj in poalovTrfh lokalov so dosegle nenormalno višino, ki presega vsako mejo dopuščenega trgovskega dobička. Prekoračile so zlato pariteto z najemninami 1. 1914 za več kot 130 odstotkov. Najemnina je za mnoga stanovanja tolika, da presega dve tretjini mesečnega zaslužka javnih in l naebnfh nameščencev, pri drugih pa tudi tri četrtine, kar velja zlasti za delavce. Isto vetja vsaj za 70% tudi za mnoge svobodne poklice, kakor zdravnike, odvetnike inze-njerje itd. Roda kriza je objela vse sloje ur po pokritju
preostaja skoro ničesar za druge življenjske potrebščine. Konzum je padel zaradi tega katastrofalno in mnoge družine so prisiljene, da se preseljujejo v nehigijenska kletna in podstrešna stanovanja, s čimer izpostavljajo sebe to svoje otroke najrazličnejšim bcJemim. Hišni lastniki so kljub mnogim zahtevam najemnikov, naj se uredi najemnina sporazumno, ostali trdovratni in niso hoteli o tem ničesar čuti. Zato zahtevajo najemniki:
1. Uvel javi jen je posebnega stanovanjskega zakona.
2. Nujno znižanje obstoječih najemnin za stanovanja in poslovne prostore za najmanj 30%.
S. Stanovanja in poslovni prostori naj se proglase kot nujna življenjska potrebščina ter naj se prekoračenje določene najemnine od katerekoli strani podredi najstrožji kazni po zakonu proti draginji in brezvestni spekulaciji.
4. Za čas, dokler trajata gospodarska kriza m brezposelnost naj se dovoli, da se more najemnina plačati do konca poteka najemninskega roka, vsi nasprotni krajevni običaji pa naj se ukinejo, v kolikor se stranke drugače ne dogovore.
5. Stanovanja ln poslovni prostori, ki so prazni nad mesec dni m ki jih lastnik as uporablja zase ali bližnjo rodbino, naj se po zakonu oddajo prisflno v zakup.
6. Dokler plačuje najemnik najemnino po dogovorjeni višini, naj bo zagotovljena njegova neprsmičnost ter naj bo dovoljena
v nasprotnem primeru, v
Krvava nedelja v Nemčiji
Berlin, 11. julija Včeraj je prišlo v rasnih mestih Nemčije zopet do spopadov političnih nasprotnikov, ki so zahtevali pet smrtnih žrtev. Deset oseb je hudo, večje Število pa lahko ranjenih. Najtežji spopadi »o se dogodiK v Ohlan-n v šlezi-ji, kjer je celo moralo nastopiti vojaštvo, da vzpostavtj mh*. Dva narodna socialista sta bila ubita. Tretjo smrtno žrtev so zahtevali politični spopadi v Rremnu, kjer je bil nstreljen neki policijski uradnik. V Bckemforde v 6chleswig^HolRteinu je bil pri spopadu ubit pristaš >Reichsbannerja.< V Duisburpu so iz hiš etreljaH na policijo, ki je odgovorila z ognjem. Pri tem je bil en delavec ubrt.
Protifašistične de a je v Sonji
11 UJI Kil
ra-
Sofija, 11. julija. AA. Delavska stranka je organizirala v soboto protestno manifestacijo proti fašizmu in italijanskim gostom z italijanske križarke >Qnarto<. Manifestacije so prirediM pred dvorom In italijanskim poslaništvom. Policiji se je posrečilo demonstracijo udušfiti in raz-gnati demonstrante, ki so kHcali: >Dol fašizem! Kruha hočemo.« Pred samim italijanskim poslaništvom, kjer se je vršil ples na čast admčrara Moreta Jn njegovih oficirjev in odkoder so se razlegali zvoki godbe, je skušal delavski poslanec Boj%-djijev govoriti, toda policija je takoj Intervenirala ln ga aretirala obenem z drugimi demonstranti. Skupno so stražniki aretirati 63 oseb, med njimi mnogo tenac, dijakov ki delavcev.
Hoda železniška nesreča v Turčiji
Asgera, 11. julija. AA. Mešani vlak, ki vozi med Angoro in Carigradom, je v soboto skočil s tira blizu kraja Aski-dehira. Deset ljudi je bilo nhitih. 19 pa hujše ranjenih. Pri nesreči je bila popolnoma uničena kisjutuotffa m IS
Prekmjenje razoroalrenili pogajanj
Razorožit vena konferenca bo zaključena brez takojšnjih razorožitvenih ukrepov
Ženeva, 11. julija. Angleškega zunanjega ministra Johna Simona je poveril urad lazorožitvene konference, o-aj b&de-!h n*crt resolucije, s katero b! ovlo za-kljjceno sedanje zasedanje* ra/rorežuvene konfere» ce. Simon je ta načrt predložil že več delegacijam. Resolucija n*» vsebuje tazen prepovedi bakteriološke in kemične vojne nobenih sklepov o takoj učinkovitih razorož'tvenih ukrepih, temveč Jgcij ugotovitve :b izjave, da so se na Konferenci dosegla soglasja o naslednjih predlogih:
Pribor rja razorožitvena konferenca naj vsebuje doiočbe o varstvu civilnega prebivalstva pred napadi iz zraka. Bombardiranje vz zrakoplovov naj se ne prepove samo splošno in neomejeno, tem ve; naj se omeji tudi s pogodbenimi dogovori glede na obseg ozemlja. Tudi število ^ celotna tonaža vojaških letal se imata omejiti Civilna letala, ki presegajo gotovo težo. naj bi bila podrejena posebnemu mednarodnemu režami. Prepovedo se in uničiti se morajo v gotovem roku po uveljavil en ju razorožitvene konvencije tanki preko gotove teže. Število in kaliber težkega topništva na kopnem se imata omejiti. Kemična m bakteriološka vojna sredstva ter slična orožja kakor metalci ognja itd. naj se popolnoma prepovedo.
Ženeva, 11. julija. AA. Na sobotni seji glavne komisije razorožitvene konference je podal minister dr. sumenković v imenu
jugoslovenske delegacije naslednjo izjavo: Jugoslovenska delegacija si želi pridružiti delegracijam drugih držav, ki so izrazile priznanje načrtu predsednika Zedinjenih držav, načrtu, ki utegne, kakor so že drugi naglasali, dati konferenci veliko pobudo pri delu in volje do uspeha in je vreden, da se natanko prouči. Jugoslovenska delegacija se zelo rada posveča temu proučevanju, ker je prav tako kakor njena vlada in njena država čvrsto udana ideji miru.
Načrt temelji na izvajanju enotnega ter preprostega pravila in iz tega bi se moglo sklepati, da mora biti tudi njegovo proučevanje kratko in enostavno. Toda med velikimi državami na eni strani ter srednjimi in malimi državami na drugi strani so velike razlike. Taka enostavnost bi zato mogla izzvati nekatere velike in resne posledice, zlasti za srednje in male države. Navzlic temu bo jugoslovenska delegacija, ki predstavlja državo iz druge skupine držav, z velikim interesom doprinesla svoj delež k proučevanju tega načrta ter nadaljnjih pripomb in predlogov. Pri tem je mnenja, da se mora to proučevanje vršiti sporedno a proučevanjem ostalih načrtov, ki so bili predloženi konferenci, kakršen je n. pr. tudi jugoelovenski.
Delegacija se bo pri tem posluževala tistega merila, ki ji je vedno služil za temelj pri njenem delu in ki temelji na čl. 8. pakta Društva narodov.
Korupcijska afera v bolgarski vladi
Hude obtožbe proti vojnemu ministru Kfsovu — Amnestija njegovega sorodnika, obsojenega zaradi poneverbe
Sofija, 11. julija. V tukajšnjih polU tirnih krogih aedijo, da bo sedanji vojni minister general Kisov v kratkem prisiljen, da poda ostavko na svoje mesto. Zapletel se je v več afer, ki so sedaj postale znane v javnosti. General Kisov se je silno zavzemal, da bi bil po zakonu o amnestiji pomiloščen hudi njegov tast, bivši general Tantilov. ki je bil zaradi poneverb obsojen na 6 let strogega vojnega zapora in so mu vrzeli vse vojaške in državljanske časti ter zaplenili njegovo imetje, vredno poldrag milijon levov. Tantilov je bil zares pomHoščen. Vrnili so mu časti in pravice ter izplačali toda njegovo imetje. Generala Kisova obtožujejo, da s« je zavzel tudi za načelnika intendanturo pri vojnem ministrstvu gene-
rala Filipova, ki je bil obtožen, da je bil podkupi j en  in da je prejel  10.000 mark-General Filipov ni bil postavljen pred *o-clišče, marveč so ga celo upokojili, čeprav še ni doslužil roka. s katerim bi si pridobil  pravico  do pokojnine.  Ker je pnšla ziast* druga afera tako daleč, da ve zanjo že vsa bolgarska javnost,    je bil general prisiljen,   da je odredil   preiskavo pro*i' generalu Filipovu. KJjub temu menijo, da^ b<» v kratkem podal ostavko. Kot nje^o-;] vegs   naslednika   imenujejo  generala Do-Vj lesa    in    deloma  tudi  generala Z3ate«a«g Imenovanje  vojnega   ministra  pa   m od-v*sno  od ministrskega predsednika  m je-zarad:   tega mogoče,    da bo morda tudi kdo c*rugi imenovan za naslednika Kisova.
Veliko gasilske zborovanje
Skupščina lepo napredujoče J6Z ob udeležbi delegatov
UriMiMia. 11. jnttja. Vfcoraa dopoidne so se znraJi iz vse naše rjanovine delegati gasilskih društev in žup, ki so volani ene v Jugosio venski gasitefla zvezi. Popularni starosta g. Josip Turk ie otvoril občni zbor s pozdravom ML Vel kralfta, ki so mu zborovaJci pri-rexfifc navdušene ovacije, nato ie pa prestal udano«<no brzojavko krahu ter brzojavni pozdrav min is trn za telesno vzgojo dr. Kraliertriću in pozdravi* zastopnika banske uprave g. Vrtovška. Po burnem odobravanj predsednikovega govora je tz-rasfl zastonn* banovine g. Vrtovšek na-ktorvjenost banske uprave do gasilstva in obljuba, da bo banska uprava navzHc težkim časom todl še nadalje podpirala gasilska društva.
TatnJk g. Franc Pristovšek je poročal, da šteje naša K«Z 750 društev, kater* članstvo znaša nekaj nad 22.000 rednih članov. Z k*a«ovi*vSo novih žup se ie ni* števflo <*v*gnik> na 44, ki so razdeljene po vseh večjih krajih banovine. Izčrpno tajniško poročilo podrobno slika uspešno dedovanje zveze ter njene uspehe, ki so jih društva dosegala zlasti po naukih vadrteli-skega tečaja. Lam ie biio razdeljenih 504.730 Din rednih podpor iz 2% gasilskega sldada, a banska uprava je na posebne prošnje razdelila iz 1*'« gasilskega sklada 433.365 Dm ter ia 2% gasilskega Sldada 244.400 Dm.
Po tainiškem poročilu, ki je brto sprejeto z največjim aplavzom, se je razvfc. o najraztičnejSm vprašanjih prav živahna debata, ki dokazuje veliko zanimanje vseh deteta tov za koristno skupno delo. Posebno i. v a je bila rasprava o ukinitvi ga-sdskesa naraščala, ki se je }e udeležit tudi od vseh delegatov borno pozdravtje-rri gasilski prvak in narodni poslanec g. Anton Cerer. Oglasil se je s svojo prepričevalno besedo tudi pri debati o uvedbi vojaSkega poveljevanja, ki je bilo pa po tehtnih pojasnilih staroste g. Turka odklonjeno, češ, da je sedanje slovensko poveže itak limfno podobno vm ažke-
banovine
mu, a gasilstvo ob vsaki priliki izkazuje svojo požrtvovalno državno zavest.
Po po roči ki blagajnika g. Stanka Pri-stovška se je razvila razprava o nekaterih važnih organi'zacrjsikih problemih, nato je pa poročal podistarosta g. Musek o posameznih točkah izpremembe pravil, ki predvsem določajo, da odbor zveze lahko izldijučuje društva in posameznike, da častni člani nimajo več aktivne in pasivne volilne pravice, da glavna skupščina voli starešinstvo, starosto in odbor za tri leta ter tri preglednice in več drugih važnih iznrememto. Iz poročila literarnega odseka, ki ga je podal g. Klemenčnč, posnemamo, da se tiska »Oasilec< le v 1900 izvodih, a od vseh 22.000 gasilcev je nani naročenih le 950. Pri razpravi o društvenem koie-dariti ie govoril tudi posL g. Cerer ter povabil gasilce na župni izlet v Kamnik, kamor pridejo rudi ministri dr. Kramer, dr. Kraljevič in Pucelj. Prav podrobno poročno o velikom delu tehničnega odseka je podal g. R)us z Bleda, nato je pa g. Faidiga te Kamnika poročal o samopomoči. Ko je bil sprejet proračun, ki izkazuje 236.800 Din rzdatkov in 80.800 Din primanjkhaja, so se zborovalci zamudili z drugimi predlogi tako dolgo, da so l!jub-lianski gasilci že odkorakali na gasilsko sJavoost na Vič, ki so se je udeležb po zakijučenem občnem zbora tudi starosta g. Turk, posl. g. Cerer in ostali odborniki.
Z banske uprave
Ban dravske banovine g. dr. Drago Ma-ruŠiS zaradi odsotnosti do nadaljnjega ne bo sprejemal strank.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Denise: Amsterdam 2269.87^2384.23, Berttn 1382.32—1343.12, Bruselj 782.12 do 786.0«, Curih 1097.36—1102.86, London 200.73—202.63, Newyork ček 5611.60 do 5«3©.7«, Pariš 222.28, Praga llv.45
do *mJ*U Trst Se&86_a».06.
Stran 2.
/SLOVENSKI NAROD«, dne 11. juHja 1932
>tev 15 4
Ukrepi za saniranje delavskega zavarovanja
Važni sklepi aa seji ravnateljstva SUZORa v Zagrebu
LJubljana, 11. Julaja. V četrtek 7. t m. se je v Zagrebu po-■ovco sestal ' psenum ravnateljstva SUZOR-a, da stori važne sldepe v zvezi s poročilom generalnega direktorja g. Milana (laserja o položaj« in potrebah delavskega zavarovanja v naši državi. Uprava SOOR-a je priora vila za sejo več predlogov giede sanacije težkega finančnega položaja delavskega zavarovanca, tako predlog glede povišanja prispevka za primer bolezni do maksimalnega zneska za vse okrožne urade, ki so zaključili lansko leto z deficitom, Predložila je tudi povišanje prispevne tarife zavarovanja za primer nesreče na 7*;« zavarovane mezde za 100% nevarnosti dela, ker je tudi ta panoga deficitna. Predložila je tudi ukrepe v pogiedn Sledenja pri upravnih izdatkih, zlasti
znižanje števila  nameščencev v skladu z znižanjem Števila zavarovanih članov.
Posebni predlogi se nanašajo na nove-Uzacrjo sedarHega zakona in minister so-cišafeie politike in narodnega zdravja se naproša, naj Čim prej predloži narodni skupščini novelo k zakonu iz leta 1922. ki bi se z njo spravili v ravnotežje dohodki m izdatki zavarovanja za primer bolezni in nesreče, uvedlo zavarovanje za primer onemoglosti, starosti ki smrti ter izvršila potrebna reforma v organizaciji zavarovanja. Ker ie za saniranje socijalnega zavarovanja vel?kega pomena ureditev zdravniškega vprašanja odnosno zdravniške službe, je uprava predložila ravnateljstvu tudi irkrepe glede preureditve zdravniške skržbe m večje kontrole nad izplačevanjem podpor, da se preprečijo zlorabe zavarovanca za primer bolezni. Delegat mmistrstva za socijalno pol'tiko in narodno zdravje g. Dušan Jeremtć je pozdravil zborovaice, želeč jim pri ndihovem važnem delu čimveč uspehov.
Ravnatenstvo je soglasno sklenilo izvoliti 4-člaTfski CKfbor, ki bo s predsednj-štvorn SUZOR-a takoj sestavil osnutek statutov v snrisru
uvedbe   najširše    samostojnosti okrožnih
i:racK;v
rn ga predložil ravnateljstvu na prihodnji seji. Obenem je bilo skleni eno izvoliti 4-članski pantetni odbor, ki bo tudi sporazumno s pred^edn štvom sestavil skržbeno pragmati'ko za uslužbence SUZOR-a in njegovih krajevnih organov. Vprašanje povišanja zavarovalnega prispevka za slučaj bolezni na 42% zavarovane mezde tedensko za vse okrožne urade, ki so lansko leto zaključili z deficitom, je ravna-
teljstvo odgodilo, dokler se ne resi vprašanje znižanja dajatev potom novelizacije sedanjega zakona, kakor tudi znižanje ad-mmfstracvTMfl izdatkov.
Sklenjeno je bilo dalje zaprositi vlado, naj z novelo zakona nujno
izpremen! sedanji sistem kapitalnega kritja v sistem odmere
in da se obrestna mera od investiranega kapitala od zavarovanja za primer nesreče zniža na 3fr>, s čimer se bodo znižali tudi izdatki za najemnino uradnih prostorov v posiopnih SUZOR-a, kakor tudi izdatki v zdravstvenih ustanovah, ki pri njih znatni izdatek odpade na obresti za investirani kapital.
Ravnateljstvo je sprejelo rudi važen sklep glede zvisarrja podpor zavarovanim članom. V bodoče bo dovoljeno podaljšanje
plačevanja podpore za primer bolezni od 26 na 52 tednov
pri i'seh okrožnih uradih, ki so v svojem poslovanju aktivni. Plačevanje večjih podpor je pa dovoljeno samo, dokler je poslovanje uradov aktivno. Razprava o nove] i zaci j i sedanjega zakona o zavarovanju delavcev je 4>ila predložena na poznejši čas. Sprejet je bil predlog uprave glede varčevanja pri osebnih in drugih materi-jehnh izdatkih. V prvi vrsti nai se odpuste iz službe nameščenci, ki slabo izpolnjujejo svoje dolžnosti, dalje oni, čijih odpustitev bo združena z najmanjšimi izdatki, torej taki. ki ne bodo imeti pravice do pokojnine odnosno odpravnine ali ki dobe manjšo odpravnino odnosno imajo krajši odpovedni rok, in končno naj se odpuste iz službe starejši nesposobni prej, nego mlajši in sposobnejši. Redukcija naj gre postopno, tako da bo končana v tekočem koledarskem letu.
Ravnateljstvo je sprejelo tudi predlog glede preureditve zdravniške službe in postopanja pri dajanju podpor. S tem se bo tudi mnogo prihranilo. Prispevek članov za plombiranje zob in za zobne proteze je b:l povišan na 50% in sicer za člane, uvrščene v VI. do XII. mezdni razred, d oči m ostane za člane v I. do V. mezdnem razredu dosedanji prispevek 25%. Na dnevnem redu ie bilo tudi poročilo nadzornega odbora o poslovanju SUZOR-a pod komisarijatom in ravnateljstvo je sklenilo poslati poročilo ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja s prošnjo, naj ga prouči in ukrene vse potrebno v smislu zakona o zaščiti materi-jelmih interesov SUZOR-a po gmotni in kiazenski odgovornosti onih, ki so oškodovali SUZOR.
Sreča se jim je nasmejala
Kako je bilo na včerajšnji tomboli Društva
doma v Šiški
za  zgradbo Sokolskega
•   Ljubljana, 11. julija.
Ljudje se dandanes še bolj nanašajo na srečo kot so se nekdaj, ker se pač ne morejo več na nič drugega. Lz tega razloga so pri nas tombole še posebno priljubljene in bi morala biti vsaj vsak teden ena. Za včeraj jo je napovedalo agilno »Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v Šiški«, toda ljudje niso nič več upali na njo, ker je lilo že od jutna in najbolj, ko bi se morala* začeti. w •
Ljudje se pa ne puste kar tako odpraviti ter jih ni mogla zadržati doma niti najbujša ploha. ZVali so se ob 15. v Zvezdi in »a Kongresnem trgu ter vztrajno čakali tombole pod dežniki in kostanji. Stolpič za izobešanje številk je bil postavljen, pa tudi z dobitki je bil založen, kdo bi obupaval! te zadenem pohištvo, zakaj bi ne mogel potrpeti, čeprav me popolnoma okopi je! Vsi srečolovci so bili teh misli. Le največji pesimisti 60 ostali doma, ki so mislili, da mora v takšnem nalivu splavati po vodi vsa Ljubljana, ne le tombola.
Toda s tombolo ni bilo nič ob 15. in ljudje so bili čedalje bolj nestrpni. Nekateri bi bili najraje kar naskočili stolpfč ter začeli sami izvešati številke. Končno se jim je pa vendar odvalil kamen od srca. Ob 16. je zapel rog. Vse je utihnilo in izklicatelj je med grobno tišino izklical prvo štev: - o. Nekateri so za&eli godrnjati, da te Številke sploh ni na nobeni tabl:ci, drugi so pa bili tako navdušeni, da eo zaceli kričati: Tombola!
Sreča je vražje muhasta kot ienščma; nasmehne se ti, da te prevzame nepopisno navdušenje, potem te pa pusti ▼ navdušenju tako dolgo, dokler ne obupaš. In tako so vsi srečolovci obupava!i, se navduševali, kar poskakovali v veselju, Je so lahko zaznamovali dve številki zaporedoma, preklinjali so smolo, a obenem delali račune, kaj store s pohištvom,
Mnogi so pa praktični ter se drže pravila, da je bolje drži ga kot lovi ga in so posegali po iimbah in temah, s petotfca-mi so pa bili že popolnoma zadovoljni.
Srečolovci so še vedno prihajali, končno jih je okrog 1000 strmelo skoraj z izbuljenimi očmi v stolpič. Kar verjeti niso mogli, da imajo nekateri ie tombolo, ker so sami precrtah* šele nekaj Številk ali p* sploh nobene. En možak jc pa vztrajno kričal, da ima teroo, ko ao prvi rrvoijeo-ci Fortune začeli oznanjati z nepopisnim navdušenjem, da imajo tombolo.
Nič" ni pomagalo, tombola je bila končana. V čudnem ogorčenja so začeli ljudje odmetavati tablice, da bi skoraj zasuli one redke srečne, ki so se gnetli ob stolpiču, da bi žrebali za dobitke. K dobitkom so pa tudi dasci, slasti so se vsi
za pohištvo ter ga otipavali kot predmet svojih najlepših sanj, ki se jim je izmuznil — kdo bi si mislil!
Fortuni so pa šteli v zlo posebno, keT se^ je nasmehnila revnejšim, ki so itak z vsem zadovoljni. Spalnica je osrečila L. Kurentovo, postr&žnioo iz Šiške, kuhinjsko opravo je pa zadel š. Poredos, Prekrnurec. zidar, da si bo lahko opremil stavbno barako, saj zidarji stanujejo navadno v barakah. Sreča je pač hudomušna, zato je naklonila kolo J. Brezniku, da ga bo moral voziti na strmi Reber, kjer stanuje. Izredno srečo "je imela dijakinja A. Zaj-čeva, ki je zadela otomano, saj dekleta izredno cenijo otomane, študentke še posebno. Peto tombolo sta si delila dva, vrečo moke; morda si jo je hotelo deliti še več. ker je bilo težko ugotoviti imeni.
Razumljivo je, da je odhajalo s tombole mnogo več nesrečnih kot srečnih, tolažili so se pa, da ta tombola ni bila zadnja.
Nesreča nikoli ne podiva
Litija, 10. julija.
Cilenškova Frančiška. 52Hema posestnica s Kam en vrh a v tukajšnji okolici, je zlezla na črešnjo, da bi nabrala črešenj za sosedovo deco. Pa je splezala previsoko ki se ji je odlomila veja. Padla je in si zlomila desno roko. Pripeljali so jo k tukajšnjemu zdravniku dr. P. Uttamarju, Id ji je nudil prvo pomoč, potem so jo pa odpeljali v ljubljansko bolnico.
V ljubljansko bolnico so odpeljali tudi delavca Ponebska. Spravljal je v kozolec seno. Stal je na »hlapcu«, p« se mu je »vrtelo v glavi. Domači so ga pobrali in ga prenesli k zdravniku, ki je ugotovil, da ima zlomljeno levo ključnico.
V štangarakih gozdovih pridno poje sekira. Zaslužka so našli tudi fantje s šentviške strani. Kolesijevemu, ki je prav te dni dovršil 19. leto, se je psi delu zmuznila sekira, zamahnil je ki si *»d**J™J dva prsta os levi roki.
etnostna razstava
v^Novem mestu
otvoritev — Veliko ratilmanje za dela naših statikov med Novotneščanl
mi posebno sliki >Vrtnice< in >Mak«, ki sta naturalistični in izdelani z občutkom. Umetnik ie obenem eden naših najboljših por-tretistov. o čemer priča portret Nj. Ve!, kralja, ki je plastičen in lep kolorit Nestor naših slikarjev Rihard Jakopič ima razstavljena dela, ki so komponirana v barvah, ki se z mehkoto prelivajo dniea v drugo, n. pr. >Družina< in škofjeloški >Kamnit nikc. Franc Tratnik je zelo dober grafik % elegantno linijo. Razstavil je štiri dela. Maks Gaspari podaia zelo lepe tipične slovenske motive, kakor >Kranica in Kranii-co«, >Kres< in >Kmf-čko svatboc, ki podaja nad vse tipične gorenjske tipe. Smreka*-", naš znani karikaturist ima na razstavi štiri dela, izmed katerih sta najboljši >Boj petelinov« in >Kuščar z otroki<, ki je zero dober in čist akvarel. France Pavlove** .te razstavil pet del: >Motiv iz Tržiča«. >Mo-tiv na Savi*:. >Poljske rože« in druga.* >Motiv ob Savi« je zelo romantičen, mireiv in duhovit. Božidar Jakac je razstavil Štiri dolenjske motive, s katerimi nam je predstavil pravi dolenjski raj. Slike so v pastelu. Franjo Ve«»el je razstavil zelo lepo klasično figuralično sliko >Kvartopirce< in krasno dolenjsko pokrajino >Radohovo vas«, ki je zelo nežna in delana z občutkom- Tine Kos ie razstavil dve plastiki, ki predstavljata >Pekliški akt« in >Materinstvo<r, obe z zelo elegantno ekspresionistično linijo. Lojze Dolinar se je predstavil Novemu mestu žal samo s svojo znano >Marto tn Magdaleno«. Franjo Gorše pa je razstavil glavo mladega komponista, ki ima zelo duhovit izraz.
Razstava ostane odprta rio 17. t. m. Želimo, da bi dosegla med Novomescani, ki so znani po svojem zanimanju za kulturo, čim večji uspeh.
Novo mesto, 11. julija.
V zgradbi nove ljudske Sole na Seidlovi cesti je bila včeraj ob 11. uri otvoriena razstava slik slovenskih umetnikov. Razstavo, ki je bila nameščena v sokolski telovadni dvorani, so otvorili v prisotnosti pokrovitelja razstave mestnega župana dr. Josipa Rezka in drugih uglednih Ncvome-ščanov. V razstavnem prostoru so razme-stili 80 umetniških del naših slikarjev in kiparjev. Dela so razvrščena v zelo posrečeni liniji. S svoiimi deli so se novomeški javnosti predstavili naši najboljši slikarski in kiparski umetniki: nestor slovenskih slikarjev Rihard Jakopič. F?rdo Vesel. Ivan Vavpotič. Božidar Jakac, France Tratnik. Vinko Smrekar. Maks Gaspari. Stanko Cu> derman. Fran Pavlovee, Rajko Slapernik. Fran Zupan, Ivo f'argo, Anica Sodnik-Zu-panc. Rudolf Marrir. Fran Klemenčič, Elda Piščanec Fran Košir. Albin Sirk, Daimati-co Inchiostri ter kiparii Lojze Dolinar, Tine Kos in Fran Gorše. Razstava naših umetnikov je imela rekorden poset med 11. in 12. uro. V tem času si jo je ogledalo okrog 150 ljudi. Znano je, da se tudi Novo-meŠČani zelo zanimalo za umetnost. Da ie temu tako, priča že dejstvo, da so takoi po otvoritvi razstave kupili tri slike. Razstavo je popoldne obiskalo prav tako mnogo ljudi- Bilo iih je okrog 200.
Z razstavnim prostorom so umetniki zelo zadovoljni. Aranžer razstave g. Anton Kos je izjavil, da je tako dvorano prav težko dobiti. G. Kos se ie županu dr. J. Rež-ku kot pokrovitelju te velike razstave zahvalil v imenu slovenskih umetnikov za njeuovo požrtvovalnost in trud, ki iu je posvetil  tej kulturni prireditvi.
Novomeški publiki so ugajala zlasti dela slikarja prof. Ivana Vavpotiča in med te-
Slovenci v Ameriki
Važen shod naših rojakov — Slovenska pevka v ameriški operi —
Novi grobovi
Sredi junija ie bil v Clevelandu velik shod Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je na njem nastopil novinar iz Ljubljane g. Marjan Pfeifer. Namen shoda je bil oostaviti temelj kulturnemu zbližanju in sodelovanju med ameriškimi Jugosloveni, zlasti Slovenci, in domovino. Shoda se je udeležilo okrog 700 naših rojakov. Govoril je tudi pesnik Ivan Zorman. Udeleženci so se zelo zanimali za filmske slike s pevskega festivata v Ljubliani. ki jih je posnel slikar Božidar Jakac. Shod je v polni meri dosegpl svoi namen.
Znano slovensko pevko altistko v Clevelandu Pepeo Milavec je ravnateljsko cleve-landske Stariium onere odlikovalo s tem. da ji je poverilo večjo vlogo v operi >Die Walkijre«. V Clevelandu so Slovenci doslej vprizorili tri opere, in sicer >Urh, grof celjski«. >Gorenjski slavček« in »Turjaška Rozamunda« in vse tri so dosegle lep u^peh.
V Milwankee ie zadela kap Johna Delič-ka. lastnika znane dvorane National Club House. središča društvenega živlienja naših rojakov. Deliček je bil doma s Hrvatskega in star je bil Šele 48 let. Kot mladenič t** prišel v Slovenijo, kjer se je v Goreniem pri Rečici ob Paki poročil s Katfnko Jan-žetovo. Leta 1913 se je pa preselil v Ameriko, kjer je zavzemal med našimi rojaki ugledno mesto.
20. junija je umrl v Milwaukee 411etni Franc Medle, doma iz Št. Petra pri Novem mestu. V Ameriki zapušča soprogo, sina in brata Valentina, ter bratranca Franca Med-leta in sestrično Gregorič. v starem kraju pa očeta, dve sestri in ve? sorodnikov. V
Clevelandu sta umrla Josip Skoaj, star 76 let. doma iz Kotične v Istri ter Frank Ce-bron, star 44 let, doma iz Ustja pri Ajdovščini. V Chicagu je umrl Martin Lavrič, oče odvetnika Williama Lavriča. Star je bil 64 let, doma iz Ajdovca pri Žužemberku. V North Chicagu je umrl Frank Setmkar, star 75 let, doma iz Borovnice. V Ameriki )© bival 34 let. Zapustil je soprogo, sina in dva brata. V Ročk Springsu je umrla Jedrt Notarjeva. Vest, da se je njen sin edinec ubil pri letalski nesreči je ženo tako potrla, da je umrla. Zapušča moža. dve hčeri, brata in dve sestri- V Oklesbv je umrl 461etnt Anton Zahrastnik iz Radeč pri Zidanem mostu. V Waukeganu je umrla Margareta Ferjan. doma iz Javoruika pri Jesenicah. Zapustila ie moža in brata. V Aurori je je umrla Francka Mišmaš, doma iz Ambru-sa na Dolenjskem. V jezeru v Leadville je utonil Ivan Jamnik.
V Buenos Airesu sta se poročila Aleksander Vandot in Helena Kolar, v Wauke-ganu Frank Turk in Mary Hojnik, v West Allisu pa Frank Stamzar in Katarina To-mač. V Milwaukee je imel SOletni Tomaž Teske že dve leti ljubavno razmerje z 29-letno Ano Pfeifer. Hotel se je od svoje žene ločiti in vzeti novo izvoljenko, pa se je njena mati odločno uprla. Nekega večera je pa stopil na verando hiše, kjer sta se hladili mati in hči. Po kratkem razgovoru je mati pozvala hčerko naj odide v hišo. toda Teske je stopil za njo in ji pognal tri krogle v hrbet, potem je pa ustrelil £e sebe. Oba sta bila takoj mrtva-
Ogromno bogastvo v naših gozdovih
Tudi letos so borovnice dobro obrodile, a kemične čistilnice so tega
vesele
Ljubila na, 11. julija. Povsod leže bogati zakladi, samo dvigniti jih je treba in morali bi neprestano opozarjati na nje, vzpodbujati in drami ti k delu; vsi bi se morali zavedati, da smo dolžni tudi ceniti, ne le ljubiti bogastvo in lepote najožje domovine. Spomniti bi se morali na ganljiv nemški patriiotizem v svetovni vojni, ko so Nemci opozarjali narod, naj posveti vse sile domovini m naj ne pusti, da bi se uničevalo narodno premoženje po gozdovih. Izračunali so, kako ogromni zakladi leže nedvignjeni v gozdovih; presladke jagode gnijejo, ne da bi jih kdo pobral. Vsi otroci, žene in vsi, ki ne morejo drugače koristiti domovini, naj nabirajo jagode, nobena jagoda ne sme segniti, greh bi bil zoper domovino!
Zdaj sicer ni vojna, toda jagode sc jagode, časi so dovolj resni itd. — zakai bi so ne začeli sklicevati na borovnice?! Ne moremo s: sicer opirati na statistiko, koliko jagod segnije v rožniških gozdovih in ne na številke, kakšno ogromno bogastvo se skriva v teh jagodah. Lahko bi se sklicevali le na Škodo, ki so jo povroČile; v vseh kemičnih čistilnicah Serijo Že nekaj časa ženske obleke, ki so jih omadeževale borovnice. To se ponavlja leto za letom. Vendar nam pa tudi pomazane obleke dokazujejo, kako ogromno bogastvo leži v naših gozdovih in da se norčujemo iz belega kruha, ko tožimo nad slabimi časi, kajti presiti smo, dokler se samo valjamo po borovnicah.
Na to struno pa naj udarijo poklicani, le mimogrede omenjamo, da so borovnice tudi letos bogato obrodile in da se ljudje ne zanimajo mnogo ta nje. Vendar pa romajo ob nedeljah cele procesije ljudi z lonci v rožni-ške in golovške gozdove in se vračajo zvečer domov Črni kot zamorci in seveda & praznimi lonci. Tudi ▼ tem primeru velja pregovor, da ne moreš služiti dvema gospodarjema, loncu in trebuhu Ne smemo pa tudi pozabiti na revne nabiralce borovnic, ki M ne mogli prodati nabranega sadeža, če bi se meščani sami zalagali % njim. Izvozne družbe pa ni v Ljubljeni, da bi razpošiljala borovnice in organizirala nabiranje. S tem seveda ne namigujemo tujemu kapitam, naj vzame eksploatacijo v soke. Poklicani se bo-
do nedvomno zganili ob pravem Času ter bo do zime vsa stvar že organizirana. Škoda le, da tedaj ne bo več borovnic.
Borovnice so v resnici prava mana in morali bi peti slavo višjim silam, da so tako poskrbele za brezposelne ter se nam ni treba več toliko pečati s problemom brezposelnosti. >Elementi« se več ne zbirajo pred borzo dela in beračev je vsaj toliko manj, da ne pojo zvonci v stanovanjih neprestano, temveč v krajših presledkih.
Kljub temu borovnic ne bo še tako kmalu zmanjkalo, saj jih je Še v gozdovih povsod, kamor stopiš ali ležeš, toliko, da jih marsikdo grdo preklinja, ker ee ne sme9 nikjer spustiti na tla. Zaradi borovnic pa nima rožniški gozd nič manj prijateljev idealistov, ki ga ne ljubijo zaradi jagod, idealist ne gleda nikjer na ovire. Križ je pa, ker ni več v gozdu miru, nikjer ne moreš več uživati mirno lepe narave, noben grm ni dovolj gost in nikjer ni trava dovolj visoka.
Proza je pač močnejša kot poezija in borovnice so letos še slajše kot prepovedani sad.
Skrivnostni požigalec spet na delu
JLeskovec, 10. julija.
Ni dolgo tega, ko je leskovsike prebivalce sredi noči preplašil nenaden požar v vasi. Zagorel je najpreje kozolec, komaj pa so gasilci pogasili im odvrnili nevarnost, že je zagorelo drugo gospodarsko poslopje, ki je z velikim inventarjem vred pogorelo do tal. Se med gašenjem tega poslopje pa je že zagorelo še na dveh mestih v vasi. K sreči se je posrečilo pri slednjih dveh požar že v kali zadušiti. Razburjenost prebivalcev se je stopnjevala, ker je bilo gotovo, da je ogenj podtaknila zsobna roka.
V noči od petka na soboto pa je znova nastal požar pod gospodarskim poslopjem posesrn.ice Arhove, vulgo Coltkove. Okrog pol 3. zjutraj je domačine prebudila nenavadna svetloba, ka je prihajala iz gospodarskega poslopja. K sreči so domačini prihiteli 5e pravi čas. da so fzj>od poslopja potegnili goreč voz ječmena, še preden so plameni dosegli tramov je m se-
no. Gotovo se ima samo tej prisotnosti duha zahvaliti precejšen del vasi, da ga ni zajela katastrofa, kajti hiše so po večini krite s slamo in stoje prav blizu skupaj, vode za gašenje pa tudi ne bi bilo na razpolago. To znova dokazuje veliko potrebo požarnega vodnjaka. Jako koristno in hvaležno delo bi napravilo domače gasilno društvo, ko bi prav letos, ko obhaja 40 letnico obstoja, s pomočjo prebivalstva zgradilo požarni vodnjak, kar bi na bližnjo okolico vplivalo zelo pomirjevalno. Ker spričo današnjih razmer ni še misliti na zgraditev predvidenega gasilnega doma, svetujemo, da skuša društvo realizirati predlagano misel.
Koledar.
Danes: Ponedeljek, n. julija katoličani: Olga, Medo, Pij L, pravoslavni 2$. ju-nija.
Današnje prireditve. Kino Matica:  Ljubavni regiment. Kino Ideal: Tarzan.
Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ra-mor,  Miklošičeva cesta 20.
Danes ob 4., 7% in 9*4 zvečer: Opereta z najslajšimi šlagerji in očarljivo muziko naj popularne jše-ga. komponista:
Roberta Stolza
LJUBAVNI
REGIMENT
Sestra  namesto  brata  3 leta v kadetnici   v   Dunajskem Novem mestu!
Najnovejši »Paramount« zvočni tednik.
DoUy Haas Gustav Frohlich Tiber v. Halmay
Predprodaja vstopnic od 15, ure dalje!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Solnce je šlo na počitnice
JLjujbljaiLa, 11. j-ulija.
Davi so ljudje vstali mnogo bolj krmež-Ijavi kot navadmo ter nekaj časa sploh niso opazili, da se še ni zdanilo, čeprav je bilo že 8. No, zdaj smo pa sati, sokice je popolnoma reducirano ter odstavljeno z dnevnega reda, nikomur se ne bo treba več prepirati, ali spada vanj ali kam drugam. Končno pa tudi ni čuda, če je odrinilo še solnce na počitnice, ko jih vendar mora uživati vsak, saj se tudi odBćnost metri dandanes po dolžini počitnic.
Končno se je pa vendar nebo vsaj tob> ko preluknjalo, da je začelo pošteno liti. Ker je dež tako velikega pomena te dni tudi za meščanstvo, ga pač moramo šteti med važne dogodke. Saj ljudje komaj čakajo, da se ohlade v vodi in vsako nedeljo hočejo preživeti po ves dan v zunanji in notranji mokroti ter delajo račune ves teden, kako imenitno bo in kara pojdejo. No, včeraj jim pa ni bilo treba daleč hoditi, kar v teh slabih časih tudi nekaj pomeni, prihraniš vstaj na obutvi, in ob takšnem vremenu ti ni treba mazati ter gojiti kože, Ohladili so se lahko tudi dovolj in danes so nadaljevali to hladilno kopel.
Deževalo je tako, da je trnovska salata kar vidno rasla in salatarji so se bali, da bi se nc zadušili v nji. E>ež je zaradi tega naš največji blagor in zato tudi tožimo nad sušo, če viak dan ne dežuje. Strašen greh bi bil torej godrnjati nad dežjem in hudo pokoro bi morali trpeti sicer. Da, pokora je zdaj zopet moderna in potuho daje tisti onim, ki je ne zagovarja. Naj bi se vendar pokoril grešen svet, saj ljudje trpe samo zaradi tega, ker se nočejo pokoriti. Mnogi celo stradajo, toda to je Še vse premalo, premila kazen je, če bi umirali od lakote, dokler se ne spokore. Nikar se ne čudite, danes je pač takšno vreme, da obidejo človeka tako spokorne misli in ne smemo se tudi čuditi onim, ki so se trkali že včeraj po prsih: Mea cuipa!
am
Sreda, 13. julija,
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nasveti za domaM vrt (g. Humek); 19.30: Literarna ura: Recitacije v spomin Antona Aškerca (Fr. Lipah, član nar. gled, v Ljubljani); 20: Glasbeno predavanje (L. M. Skerjanc); 20.30: Koncert Ljubljanskega šramel kvarteta; pesmi poje g. Joža Li-kovič; 21.30: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Nadaljevanje koncerta salonskega' kvinteta; 23: Napoved programa za
naslednji dan.
Četrtek, 14. Julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Slike iz narave; 19.30: Miioš Stare: Nasveti za potovanje; 20: Al. Turk: Pod Ta-trami; 20.30: Proslava francoskega praznika; 21.30: Prenos Erich Hersejeve jazz kapele s Park botela na Bledu; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Razlika.
— Kaj vam je?
— To morate ugotovili vi, gospod doktor, saj ste za to plačani.
— Pa pokličite žavino^dravnika, njemu žival tudi ne more nič reči.
Naivnost
— AH veste, dragi Rosenfeld, da hočejo hrtlerjevci zapleniti Židom vse -premožen ie, ko pridejo na krmilo?
— Kje pa?
— Kje neki, v Nemčiji!
— Kaj so tako naivni da mislijo, da imajo nemški židje denar v Nemčiji?
IS4
drski naru d«, one xi. janja
Dnevne vesli
Jubilej človekoljubnega
dela
Jubileja Gasilnega društva na Viča
Ljubljana, 11. julija. Viiko gasilno   društvo   je   že 60 let v službi človekoljubja in je v soboto m včeraj dostojno proslavilo ta lepi pomembni jubilej.
Z-e v ooboto je b-rla praznična vea viška občina, ne le Vič. temveč ao vihrale zastave tudi na Glincah m v Rožni dolini m skoraj na vseh cestah so stali visoki mlaji, čez glavne ceste na križiščih so se pa vzpenjali lepe slavoloki.
V soboto »večer so za grmel i topiči pri viški cerkvi, ko so gasilci priredili lepo baklado izpred Gasilskega doma. Z godbo na čelu so korakali skozi Glince in Rožno dolžno ter se vrnili pred Gasilski dom, kjer je bil razhod. Obenem so pa tudi priredili podoknice svojim zaskužnim in častnim članom. Na Tržaški cesti na Glincah so počastili častnega člana g. Josipa Tribuča. v Rožna dolini Gesta II viškoga župana, častnega člana g. J. Petrov-čiča, na Viču pa g. A. Kneza, načelnik^ Močvirnega odbora.
Včeraj zjutraj ob 5. so vrli gasilci zbudili občane z budnico ter jim oznanili, da je napočil slavnosten dan. Nebo pa ni bilo naklonjeno Florijanovim vitezom, čemerno se je pripravljalo na dež, ki ga ni mogla pregnati še tolikšna vnema m pokanje topičev. Ko so se gasilci zbrali po maši ob 11. pred Sokolskim domom, da odkorakajo v sprevodu pred Gasilski dom ter da se pokažejo v obhodu občanom, je najhuje lilo. Toda gasilci se ne boje vode, čeprav so v paradnih uniformah. Praznik je bil prepomemben.    da bi ga moglo pokvariti
rMiv so ga jezdeci, za njimi je korakala godba, na čelu narodnih noš pa zastopniki gasilstva s praporom, gasilcev je pa bilo v sprevodu okrog 150. Tega lepega gasilskega slavja bi se nedvomno udeležili gasilci v kroju v mnogo večjem številu. Če bi vreme no bilo tako slabo.
Na tesno zasedenem prostoru pred Gasilskim domom, ki stoji na križišču sredi vasi, so se postavili gasilci v kordon, pred glavnimi vrati doma so se pa zbrali odlični zastopniki javnosti in gasilstva, da prisostvujejo slavnosti otvoritve in blagoslovitve doma.
Na govorniško tribuno je stopil najprej načelnik g. Gašper ki. ki je izražajoč veselje, da lahko orvarja Gasilski dom, zgrajen s požrtvovalnostjo ter ljubeznijo gasilcev in javnosti, pozdravil goste, zlasti gg.: zastopnika banske uprave, višjega inšpektorja Gustina, zastopnika dravske divizije, kapitana Stanojeviča, predstavnika ljubljanske občine, podžupana prof. Jarca, zastopnika Okrožne streljačke " družine polkovnika Novakovića, viškega župana Petro včiča, zastopnika s reškega načelstva dr. Brezigarja, ravnatelja meščanske šole Fakina, šolskega upravitelja Štruklja in predstavnike gasilstva s starosto JGZ Turkom, z župnim načelnikom ljubljanske gasilske župe Zupanom, poveljnikom Mež-kom, zaslužnim gasilcem, bivšim županom A. Knezom ter ostale goste. Ob koncu slovesnosti je prispel tudi podnačelnik JGZ poslanec g. Cerer, ki se je prej udeležil občnega zbora JGZ.
Kdaj pride Gorgulov pred
poroto
Francoski tisk protestira proti odlašanju obravnave —
Drzna atentatorjeva prošnja
— Franc Galle umri. Znani gospodar nekdanje slavne kartuzije v Bistri pri Vrhniki Franc Galle je že dolgo bolehal m bil skoraj vse leto priklenjen na posteljo, a v soboto popoldne je vrhniSko okolico pretresla vest da je ta splošno spoštovani grasčak po 70 letih delavnega življenja izdi-hntf svojo plemenito dušo. Po-kojii je bil rojen v Ljubljani, kjer je tudi študiral, nato se je pa posvetil gospodarstvu. Koncil iaocnri mož je bil spoštovan v vseh krofih in se je kot odJMčen ekonom zlasti udejstvoval pri perečih gospodarskih vprašanjih v nekdanjem dežeknem zboru. Pri okoličanih in rudi v Ljubljani je bil pnftjnbljen kot pravi kavalir starega kova. še posebno pa kot dober svetovalec in prijatelj kmetov. Pokojni zapušča vdovo gospo Eteo, ki je tfcč-i znane Samas-sine družine rz Ljubljane, in pet že odraslih sinov in hčera. Najstarejši sin Bruno je že pred smrtjo svojega očeta prevzel ve-'eposestvo Bistra, a drugi sin dr. Gerhardt je zadnje čase Izpopolnjeval svoje medicinske študije v Hamburgu ter se naseli kot zdravnik v Ljntrtjani. Hčerka ga. Helena je poročena z g. pl. Baichem, gospodični Kristina in Frančiška sta pa na domu v Bistri, a njegov brat Anton je ugleden notar v Lpubtjani, drugi brat dr. Karel pa dvomi svetnik v Celovcu. Pogreb pokojnika bo danes ob 15. iz Bistre na pokopališče na Verdu. Zlasti v naših lovskih krogih čislanemu pokojniku časten spomin, njegovi ugledni družini pa naše iskreno sožalje!
— Diplomiral je na filozofski fakulteti rjubiftanske univerze g. FKršan H i n i č, Vojvodinec iz Novega Sada. Ves čas svojega študija se j« aktivno udeistvoval v vrstah naprednih akademikov m je bil med voditelji nekdanjega akademskega radialnega kluba »Slovenski Jug«. Kot tak je ob pri laki političnih zapletli a je v v letu 1928 napisal brošuro »Klerikalizam in Narodna radikalna stranka v Sloveniji«, ki je zbudila pozornost politične javnosti-Posebno pa jo g. Hinić deloval kot prevajalec razprav slovenskih znanstvenikov za srbske časopise in revije ter slovenskih leposlovnih del. Poleg drugega je prevel Levstikovo »Pravico kladiva« in obširno informativno delo na-sih znanstvenikov > Slovenija«, ki je izšlo v izdaji znane Srbske k_n.i/evne zadruge. 2e!:mo. da bi g. Hinič tudi v bodoče v naši sredini uspešno deloval na našem kulturnem zbližanju!
_ Naši kolodvori so zadnja leta skoraj
v?: tako bogato okrašeni s cvetlicami m .majo tako lepe vrtove, da vzbujajo splošno pohvalo domačih in tujih pota.kcv. N»-zaleljeno izjemo je dosedaj tvoril koloivor v škofji Loki. a letos so izletniki prav pr ljetno presenečeni, ker so opaž M, da je tudi vrt na tej postaji ve* zasajen z vrtnicami in drugimi rastlrinami. Mnogi železničarji so bih že sedaj veliki ljubitelji ln snretnri gojiteljl cvetlic, kakor smo pa izvedeli, so letos celo v gospodinjskem tečaju za želetzničarske žene in hčere vpeljali redna predavanja o vrtnarstvu, ki jih ima znani strokovnjak, nadzornik g. štre-kolj.
— Pr>i javni nastop sokolske čete na Laverci bi bi J moral biti včeraj popoldne, a so ga morali odpovedati, ker je bi^o te-lovadišče zaradi naliva pod vodo. Prišlo je sicer mnogo občinstva in tudi Sokol IV.. ki bi M nastopil z vsemi člani, članicami, naraščajem in deco, vendar pa nastop m bil mogoč m so se morali zopet vrniti. Nastop je preložen na nedeljo ob 15.
— Novi šef kriminalnega odseka zagrebške polici je. V petek dopoldne je prevzel vodstvo kriminalnega odseka zagrebške policije policijski svetnik g. Tučan. ki je bil premeščen iz Ljubljane v Zagreb, kjer je bil rojen in kjer ima rudi družino.
— Sprejem učencev v obrtno šolo pri železniški delavnici v Nišu. V obrtno šolo železniške delavnice v Nišu bo sprejetih 1. septembra do 50 učencev. Sola traja 4 leta, pouk je praktičen in teoretičen. Prioave sprejema šola od 25. do 27. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Nov in« št.  155 z dne 9. t m.
— Prepoved za h a i ait j a v krčme. Deželno sodišče v LrubLjani je prepovedalo Antonu Sojerju iz Most zaha<j arije v krčme za dve leti.
— Razpisane zdravniške službe. Banska uprava vardarske banovine razpisuje natečaj za popolnitev zdravniških mest v štrbaški. manastirski, krivoferskn. ratarski, sredaški, pečenjevški, gradski in janjevski zdravstveni občini. Prošmie je treba vložiti do 31. t m.
Tujsko prometno društvo v Kamniku zadnje čase prav živahno in uspešno deluje, sedaj je pa izdalo in razposlalo po vsej državi tudi prav lop prospekt >Kamnlkc v Srbobrvatskem jeziku, kjer so na kratko opisane zanimivosti lepega mesteca, zlasti je pa poudarjena njegova loga in opisana njegova za letovišče prime-na okolica, kar predvsem dakazujejo krasne si-se mesta in planin.
— Iz Rogaške Slatine. Po statističnih podatkih je imelo zdravilišče Rog. Slatina meseca junija 933 novih gostov. Od teh jih je bilo največ iz savske banovine (350), potem iz Slovenije (230), iz Srbije (103). doc i m je bila od ostalih krajev najmočneje zastopana Vojvodina (71). Od rnozemcev je dala največji kontingent (68) Madžarska, potem Avstrija (30), dočim se ostanek porazdeli na Cehoslovaško, Italijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo ln Turčijo. Po poklicih so bili zelo številno zastopani državni uradniki s svojimi rodbinami, ki so se okoristili s popusti, veljavnimi letos spričo podaljšane sezone do konca junija. Od zasebnih poklicev so bili najštevilnejši trgovci, dočim je zlasti Število pripadnikov agrarnega stanu zelo padlo. Prenočnin je bik> v zdravilišču skupno 12.504, frekvenca pa beleži izza začetka sezone 1448. V apJožnem je obisk zadovoljiv. Stalne mno-
1 goletne obiskovale« zdravil leča tudi aoda-nja kriza   ne zadržuje   od vsaj krajeega
zdravljenja oziroma oddiha. Za udobna In cenena stanovanja je preskrbljeno. Kraano vreme pospešuje priliv gostov, ki se od 1. julija sem stopnjuje.
— Plesalnl rekord ▼ Zagrebu. V soboto zvečer je začel plesati v Zagrebu 21-letni strugarskfl poroočirik Peter Jakob Božič, ki namerava plesati nepretrgoma 14 dni. Mož je doma iz Hercegovine in ima že jugoslovanski plesni rekord, ker je plesal nepretrgoma 204 ure. Svetovni rekord v plesu ima zdaj neki Itatojan, ki je odesa! nepretrgoma 13 dni. Božič hoče postati svetovni prvak v vztr ainostnem pJesu.
—Prvi vedi izlet Zagrebčanov v Slovenijo je bu včeraj, ko so vozift iz Zagreba k nam kar trije posebni vlaki, eden v Rogaško Slatino, drugi na Bled ra v Bohinjsko Bistrico, tretji pa v Laško in Celje. 2al je bilo vreme včeraj za izdete zelo neugodno in to bo pač edini vzrok, da so bili posebni vlaki iz Zagreba tako slabo zasedeni. Mnogo je So včeraj zajutraj Zagrebčanov s posebnim vlakom v Marijo Bistrico na božjo pot Romarjev je bik) okrog 3<>00. V Rogaško Slatino se i* ie odpeljalo okrog 230. na Bled in v Boh. Bistrico okrog 150, proti Celju pa okrog 110. Želeti bi bilo. da bi imefi Zagrebčani prihodnjič ugodnejše vreme in da bi jih
prispelo k nam več.
— Smrtna kosa.   Včeraj je podlegel v
Ljubljanki dolgi, mučni brlezni črkoslikar g". Stanko Prosenc. Pckojni je bil v mestu splošno znan kot simpatičen, značajen mož. Pogreb bo jutri ob 14. iz Gledališke ulice 8. — Blag mu spomin! Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme. 2e v soboto, zlasti pa včeraj, se je vreme naenkrat skisalo. temperatura je močno padla začelo je deževati m da ni vmes včeraj in tudi danes pošteno grmelo in treskalo, bi človek misliJ. da imamo pozno jesen. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 26. v Mariboru 24.8. te drugih krajev ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1. temperatura ie znašala  17 stopinj.
— Ove nesreči. Akademiku Marjanu Tepini iz Ljubljane je včeraj na izletu v Strazišču eksplodirala v roki patrona. Te-pina je dobil precejšnje poškodbe po obrazu in rokah. — Kcnj je brcnil v glavo delavca Ložarja Antona z Brezovice. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
— Še 10 iih je. Tudi v Zagrebu je av-tomobiJ izpodrinil izvošSke. ki jih je vedno manj. Ostak) jih je samo še 10., pa tudi ti nimajo dosti upanja, da bi se še dolgo držali.
— Dete z dvema glavama, 4 rokami in 4 nogami. V vasi Vodenice blizu Bosanske Krupe je porodila neka kmetica dete z dvema glavama. 4 rokami in 4 nogami. Ena glava je bila rojena mrtva, druga je pa kazala znake življenja še tri ure po rojstvu. Dete je seveda kmalu umrlo. Pač čudna  ijrra narave.
— Zaradi koščka vrta ubil brata. Brata Miloš in Jevrem Tarirov v vasi Ma tinci blkiu Mitrovice sta se že dolgo sw* vračila zaradi razdelitve posestva. Mislr la sta, da košček vrta starši niso pra^* -no razdelili. Zaradi tega sta se večkrat prepirala. V petek ie začel Miloš zopet izzivati brata, Jevrem je pa potegnil nož in mu razparal trebuh, tako da so mu razpadla čreva. Miloš se je zgrudil in kmalu v strašnih bolečinah izdihnil.
— Tragedija starega slepca. V vasi Bačinci blizu Mitrovice si ie končal življenje S4 letni slepec Slavuj Rašković. Prerezal si je z nožem vrat in sicer zato. ker je pred leti oslepel in mu je postalo
živiienie neznosno.
_ Grenčica »Franz-Joeef « za bolne na
ledvicah in protinu. za pevmatike in bolne
na kamenu ter sladkornimi.
Dr. Drago švajger
ne ordinira do 1. avgusta.
It LMiltane
_I j   Vodovodni   rezervoar   v Tivolskem
gozdu so te dni kakor vsako leto očistili na ta način, da so najprej vodo izpustili iz emeara oddelka ki drži 1500 kubičnih metrov, sedaj »o pa izpraznili drugJi enako velik oddelek m ga osnažili. Čeprav rezervoar, ki ga polnijo črpalke iz Kleč, drži ogromno množino treh milijonov litrov vode, vendar vodstvo vodovoda zaradi naraščanja Ljubljane že nlisli zgraditi nov, še večji rezervoar. Kdaj se to zgodi, je predvsem vprašanje kritja stroškov, grad-ba potrebnega novega rezervoarja )e pa odvisna tudi od Imenovanja novega tehniškega ravnatelja vodovoda im elektrarne, ki se te dolgo zavlačuje.
_I j   Brezobzirnost   avtotaksija. Včeraj
ob 7. uri popoldan je podil z brezobzirno naglico po blatni Tržaški cesti proti Ro-bežniku avto 2/146. V isto »mer je sla množica ljudi na gasilsko veselico viškega društva Avto je drvel s takšno naglico, da je odletavalo blato na obe strani po več metrov daleč, kar je- najbolj* dokaz prenagle vožnje. Nič hudega sluteči mirni pasantje se niso imeli kam umakniti in so bili brezobzirno poškropljeni s blatom Stavimo, da je bilo takšnih nad 50, kt so dajali glasno duška ogorčenju, ki je bilo gotovo upravičeno. Zadeva je javljena policiji, da najde lastnika, kateremu bo gotovo eden aH drugi predložil račun za snaženje obleke. Lastniku taksija Je mej naslov na razpolago ▼ uredništvu m ga prosim, da pusti očistiti moje »eno in mojo obleko, k« jo je poškropU a blatom. — Eden za vse.
vreme.
Vičani že od njega Jni slove po narodnih nošah, tudi ob tej priliki so se izkazali v njih. Okrog 40 brhkih deklet, korenja-škiih fantov m dobrodušnih mamic je korakalo v narodnih nošah na čelu sprevoda, sprevod narodnih nos so pa otvorili najmanjši Vičani, dečki in deklice, najmanjši ne hodi še niti v šolo.
Lilo je. da so bile ceste kar poplavljene, a vztrajala so v sprevodu celo dekleta. Sprevod je krenil po Tržaški cesti proti Ljubljani, po Cesti I Glmce čez železnico v Rožno dolino, po Cesti II, V, IV. XVII zopet na Cesto II, ko se je pokazalo soln-ce, od tam po (^esti na Brdo zopet čez železnico na Glince in od tam po viški cesti na Vič.
Zborovalci so imeli slavnostni občni zbor v dvoranici Gasilskega doma v I. nadstropju. Zborovanje je otvoril načelnik J. Gašper itn, ki načeluje društvu že od leta 1904. Ko je rxwxlravil goste, župana g. PetrrKvčič* z občinekimi svetniki, ravnatelja mščanske šole g. Fakina, upravitelja osnovne šole g. Štruklja in zastopnike sosednih društev, je podal lepo poročilo o zgodovini ter oOletrtem delovanju društva.
Viško Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno kot tretje na btrvšem kranjskem. Že ta častitljiva starost sama na sebi je tako pomembna, da bi nihče ne smel prezreti viškega jubileja, poleg tega se pa društvo lahko ponaša z neprecenljivim človekoljubnim delom. Poročila ne krase fraze, temveč našteva zgolj uspehe, omenja delo ter stvarne besede očrtujejo, kako požrtvovalni so bili viški gasilci, vedno pripravljeni pomagati bližnjemu, ne da bi iskali priznanja
Zgodovina društva je že kratko orisana v sobotni številki našega lista, zato ni treba ponavljati. Društvo zdaj šteje 3 častne člane. 47 rednih in 350 podpornih. Sedanji odbor, ki je vodil gradnjo novega doma sestavljajo gg.: načelnik Gašperin. poveljnik Keber, tajnik Peterca, blag. Svetlič in odborniki: Skerl. Korošec in Jevc.
Načelnik se je spominjal tudi umrlih sodelavcev ter pozval prisotne, da so počastili njihov spomin. H koncu je med živahnim odobravanjem predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno ministru telesne vzgoje g. dr. L>rag. Kraljeviću.
Ko je poarval tovariše, da naj ostanejo zvesti gasilskemu pokretu, je zaključil zborovanje z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Tudi popoldne je Florijan praznil goli-de. Zlasti je začelo liti, ko je četa (36) Ij-ubljanekih gasilcev s praporom odkorakala proti Vidu. Ljubljanski gasilci so se zbrali ob 14.30 pred Mestnim domom in krenili z godbo viškega godb enega društva mimo glavne pošte po Gradišču, Rimski in Tržaški cesti proti Glincam. Na Tržaški cesti so jim prišli naproti viški gasilci in štirje jezdeci v narodnih nošah, ki so potem jezdili na čelu sprevoda. Pred občinskim domom so pričakovali goste domačini in mnogi so čakali v narodnih nošah, da se uvrste v sprevod: med njimi so čakale zlaeti težko dekleta, da pripno vrlim gasilcem šopke na prsi. Pred občinski dom so prikorakali tudi gasilci iz sosednih južnih krajev, Brezovice. Dobrove in Brda. Dekleta so okitila s cvetjem vse gasilce; šopki so bili nedvomno zasluženi — ne le zato. ker so gasilci fantje od fare, temveč tudi zaradi tega, ker so vztrajali v sprevodu, čeprav se je blato cedilo po cesti kar v potokih.
Po 15. je prispel popularni starosta JGZ g. Josip Turk, ki g* je prisrčno pozdravila učenka IV. razreda meščanske šole gdč. Smrkelj eva in mu poklonila krasen šopek cvetja, G. starosta se je vidno vzradoščen zahvalil s« lep sprejem, nag lasa joč. da ga izredno veseli ker lahko prisostvuje tako lepemu gssila* umu pa^ssrifca na Viču, ki mu je ie od nekdaj selo drag. saj je v njem prežive] mladost. Starosto je še pozdravil društveni načelnik g. Gašperin. nakar so je formiral sprevod. Otvo-
Pororna obravnava proti morilcu francoskega preži der*ta Doume rja Gor-srulovu bi se bila morala vršiti po prvotnih dispozicijah že 14. junija, pa se je kmalu izkazalo, da to ne jrre, ker je bilo treba zaslišati mno^o novih prič, ki naj bi pojasnile zagonetko atenta-torjeve osebnosti in njegove preteklosti. Seveda se je takoj raznesla vest, da je Gorgulov boljševiški agent in da so ga poslali naravnost iz Moskve. Koliko je na teh vesteh resnice, bo pokazala obravnava. Obravnavo so morali odgoditi tudi zaradi zdravniških izvedencev, ki niso mogli priti do enotne sodbe, ali je Gorgulov normalen in odgovoren za svoje deianje, ali ne. Na nesoglasje zdravniških izvedencev opira zagovornik svojo prošnjo glede nove zdravnisTce komisije. Ze iz teh razlogov je bilo določeno, da se bo vršila obravnava v začetku julija. Zdaj pa poročajo iz Pariza, da se bo obravnava vršila okrog 20. jnlija in trajala bo najmanj dva dni.
Veliko ogorčenje je vzbudila v sodniških krogih in tudi v široki javnosti drzna a«t en t a tor jeva prošnja, naj bi odgodili obravnavo vsaj za 4—5 mesecev. Gorgulov, ki je bil takoj po atentatu strt in obupan, je začel kmalu nastopati zelo ošabno in prosil je, naj mu podaljšajo življenje vsaj za nekaj mesecev, češ, da o izidu obravnave itak ne dvomi. Svojo prošnjo uteme-liuie s tem, da je njegova žena, po številu že tretia, baje v petem mesecu nosečnosti in Gorgulov bi ored svooo smrt.M) še rad videl svoje dete. Presenetljiva nežnost in zmisei za rodbinsko življenju pri človeku, ki so prišle o njegovem razmerju do žensk med preiskavo na dan zelo grde stvari. Seveda je bila atentatorjeva prošnja odločno odlklonjena; pristojna oblast sploh razpravljala ni o aji.
Francoski tisk po pravici orotesti-ra proti neprestanemu odlašanja defi-nitivnega termina obravnave in opozarja na take primere v drugih državah, zlasti v Italiji, kjer z atentatorji kaj hitro in temeljito obračunajo. Porotnemu sodišču bo predsedoval najbrž predsednik pariškega sodnegi dvora Drevfuss. Značilno je. da skuša sovjetski tisk in po njegovem receptu tudi francoski komunistični tisk na podlagi dozdevno točnih vesti iz Rusije (citiranje raznih dokumentov, pn-obcevanje fotografij in pogovorov z aterrtatOTJevo materjo, 80 letno starko itd.), dokazati, da je bil Gorgulov vse svoje življenje belogardist, torej odločen na-sprotntk komunistov, in da pade vsa moralna odgovornost za umor francoskega prezidenta na rusko pro-tikorministično emigracijo.
Toda baš to sumljivo prizadevanje vzbuja med francoskimi pravniki po pravici dvome. V poročilih iz Moskve je tudi več kričečih protislovij. Največje protislovje je v tem, da so prvotno proglašali tudi atentatorjevo mater za zagrizeno nasprotnico so-vjetov, ki ie bila za svoje protirevolu-ciijonarnc delovanje celo obsojena, naenkrat se pa oglasi Hi pomaga ugotoviti identičnost zagonetnega atentatorja. Ce bi bila res tako zagrizena nasprotnica sovietov. kakor pripovedujejo poročrk rz Moskve, bi je že davno ne bilo več med živimi.
Zagovorniki atentatorja Gorgulova
*tmi> S
Govornik je utemeljeval, kako potreben je bil novi dom. Zahvalil se je domačinom, ki so z največjo požrtvovalnostjo pripomogli, da je društvo dobilo tako lep dom, zlasti so pa gasilci hvaležni viški občina, ki je podprla gradnjo s 100.000 Din in banski upravi, ki je pokazala tudi razumevanje za nesebične gasilske težnje. Zahvalil se je še vsem ostalim dobrotnikom, nakar je prosil župnika g. Tavčarja, da opravi blagoslovitev. G. župnik js pred obredom še zelo obširno govoril o ljubezni do bližnjega, o krščanski caritaa in o ognju, elementu, ki ga je ukradel po grški mitologiji grški junak bogovom.
Po blagoslovitvi je društveni načelnik izročil zaslužnima gasilcema, sedanjemu viškemu županu g. Perrovčiču m bivšemu županu g. Knezu častni diplomi ter jima čestital.
Starosta g. Turk je spregovoril v prijetnem domačem tonu, na glasa j oč, da je ponosen na viške gasilce ter je čestital društvenemu načelniku k tako lepemu prazniku, otvoritvi krasnega doma in oOlemici društva.
Polkovnik Novakovič je v lepem govoru poveličeval požrtvovalnost ter plemenitost gasilcev, ker ni nič plemenitejšega od službe za bližnjega. Dejal je, da bo gasilska armada prav tako pripravljena braniti naš skupni dom eesreče, ko bo v nevarnosti.
Godba je zagirala državno himno, nakar sta se govorila g. ravnatelj Fakin in župni načelnik g. Fr. Zupan. Prvi je govoril v imenu meščanske sole tn viškega Sokola.
Društveni načelnik se je zahvalil vsem govornikom za Čestitke in vsem, ki so pripomogli, da je imela slovesnost res slavnostni sijaj, nakar je povabil goste, da si ogledajo dom — ostale pa na veselico, ki je bila na Zavašnikovem vrtu m je rudi lepo uspela, ker se je vreme poboljšalo.
Viškim gasilcem tudi naše čestitke!
so izročili v petek poookkie predsedniku pariškega porotnega sodišča spomenico treh zdravnikov, ki prihajajo do zaključka, da je Gorgulov duševno neodgovoren. Dva zdravnika sta Francoza, ki često nastopata kot izvedenca na sodišču, tretji je pa Rus. Zagovorniki zahtevajo, naj da predsednik porotnega sodišča Gorgulova ponovno preiskati. Predsednik pa hoče najprej proučiti prvo in drugo zdravniško izjavo. Francosko sodišč© je prejelo v petek 120 strani obsega-ioče poročilo češkoslovaške policije o Gorgulovu.
Zobozdravnik Med. univ.
Dr« Srečko Puher
LJUBLJANA, Gregorčičeva urica Št. S2 (nasproti Trgovskega doma)
ne ordinira do 15. avgusta
Kolesarska dirka
„Triglava44 v Snebrjali
Pod prav neugodnim popoldanskim vremenom se je včeraj vršila v Snebrjah ti-valina kolesarska dirka, ki je s svojim izidom pokazala, da 9e naši koleaarjl t povprečni brzini rapidno dvfigajo. Udeležba vozačev je Mla sicer maloštevikva, a kar jih je startalo, so bili sami vrM kolesarji, kateri se mi so ustrašili ne vremana, še manj pa proge. Glavna skupina je startala skupno 2 juniorji ob 14.06 in vozila progo na razdaljo 76 km, juniorji pa 50 km. Takoj po odhodu so fantje vo*llI menjaje se t vodstvu prav oster tepmo, Pre-
vozivši nekaj kilometrov, pade DGskovee Močnik, ki se pa kmalu pobere in vrie ▼ lov za bežečimi, nakar jih tudi ujame. Privozivši tako sklenjeno do juniorskega obrata, se ti obrnejo nazaj proti criJju, medtem ko vozijo glavni dirkači naprej proti Trojanskemu klancu. Vodi aglhK Kačič. Privozivši na vrh klanca. Jule parvl obrne, energicnjl Zaje pa nekoliko zakasni z napihovanjem gume. V klančnem napo-i ru prime dpacapana močan krč v nogo ln ga na vsej obratni progi zelo ovira ln m.Ti-CL Kačič vozi dalje proti cilju prav hitro in dosega ponekod do 10 km brzino. Pa tudi Zaje ne odneha in sled-i v par kilometrih. Juiiiorji so med tem časom že prifrčaH na cilj in vozili rekorden čas okrog 34 km na uro. NI pa še minilo tri četrt uro tn že smukne v močnem sprintu skozi cilj tuli Kačič, ki ni kazal najmanjšega znaka utrujenosti, temveč bil še prav veselo razpoložen, čeprav do kože kot miš premočen. Seveda so bili vsi premočeni In blatni.
Pri vozili so na cilj v sledečem redu: juniorji: 1. Močnik (Disk) 1:28.00. 2. Tram-puš (Zarja) 1:28.3. 3. Sernik (Disk) 1:28.08, 4. Launfč (Zarja). — Glavna »kupina: 1. J. Kačič (Hermes) 2:09.03. 2. Zaje  (Triglav) 2:12.3n. 3   M špacapan.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjali, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da lzpijeta nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franc Jožefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franc Jožef ovac voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. > Franc Jožef ovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»SroVENSKI NAROD«, đne H. joflja 19»
Pantelejmon Romanov:
Ljubezen
— Bože moj. kako je to ne všečno. In tebe mi je žal, siromaka, vsak dan
hodiš in se mučiš. In___tako do&o
čakaš name.
— Ne bo kazalo drugega, nego da odpotujeva, — je dejal zaročenec.
Ona je nekaj časa molčala m potem nekam plaho iz.pregovorila:
— Ne, zakaj bi odpotovala, počakati morava še nekaj časa. Morda se bo našel kupec.
Nekaj časa je hodila po sobi in grizla nohte svojih prozornih prstkov, potem se je pa ustavila pred zaročencem, kakor bi mu hotela nekaj povedati, pa si m upala.
— Nekaj bi te rada vprašala, — je dejala končno.
— Kaj pa?
— Zanima in muči me neko vprašanje... Včeraj je bil tam pri njej nekakšen pir. Bilo je tam več ljudi, nekaj njenih prijateljic s svojimi možmi. Mnogo so pili. Jaz sem se plaho stisnila v kot in jih od tam gledala. Zelo me je sram... Ali te lahko nekaj vprašam?
— Seveda, zakaj ne? — je dejal ženin. — Hvala bogu, čas je že, da opustiš te ceremonije.
— Glej, ne, ne morem ... To se pravi, preveč sem neumna. Toda vendar, naj bo. Prej je namreč vsako delete sitno čuvalo...
Ženin jo je pogledal in dejal:
— Ali lahko odkrito govorim? Popolnoma odkrito?
— Seveda, mila. Zato sem te tudi vprašala, — je odgovorila in zardela.
— Nu, torej poslušaj: zdaj moški tega ne ceni več. In zanj ni več tragedija, če spozna, da je prišel prepozno.
— Kako strašna beseda je to, — je dejala ona. — Toda zakaj tako, zakaj?
— Drugačen razvoj___Nu, sicer pa
sam ne vem, čemu.
— Tako strašno čudno je to. Tako sram me je govoriti o tem s teboj, toda zelo me zanima. In kar me posebno preseneča — meni sami se zdaj vse
to zdi manj strašno. Kakor da bi se bila navadila. MisliJa sem, da jh bo sram, da jrm bo nerodno po tem piru. Ko pa sem pred odhodom k tebi vprašala Marjeto, kako se počuti ob takih prilikah, je odvrnila, da prekrasno. Tako svobodno so prej živele samo znane ženske...
— ... In vsi moški, — je pristavil ženin. — Ali je kaj čudnega na tem. Če so te ženske zavoljo ekonomskega položaja postale svobodne prej ko druge in če so zdaj vse svobodne in lahko žive kakor hočejo.
— Svobodne? — je mehanično ponovilo dekle in pogledalo zaročenca s pogledom, v katerem je odsevalo vse njeno malo bitje in nova misel, ki se je porodila v njem. — In veš. kaj sem te hotela vprašati? Ali so mošk«? zmerom ftiibo^urrrmi afi morda zdaj niso več, ko je drugačen razvoj?
— Kako praviš?
— Včeraj je bfl na tem piru mlad par, prijateljica z možem, m oba nista bila nič bogvekaj ljubosumna drug na drugega. 2 en a je sedela na koncu preproge zraven drugega moškega, njen mož pa — nič ...
— No, on tudd najbrž ni sedel sam?
— Saj to je ravno čudno!... Če je namreč med njima ljubezen, kako neki se moreta kar takole družiti z drugimi, pa še celo vpričo drug drugega?___
— Spet ti ponovim, da nobene ta-jinstvene in velike ljubezni ni, temveč da je enostaven fiziološki proces. Zaradi tega tudi pijejo.
— Fiziološki proces? AK je potem vse drugače, če pijejo. Si ti tudi že to občutil?
— Kai je tu nenavadnega?
— Kako je to odvratno! Ali te ni sram. — je dejala ona in zaplakala kakor užaljen otrok, — tako veliko čuvstvo, ljubezen, ti pa ...
— Ljubezen, bubezen. — je dejal zaročenec razdraženo, — glej, tvoje prijateljice vedo, kaj je ljubezen, ti pa ne boš mkoli vedela. Kaj se umikaš •pred menoj, kakor da bi ti bil odvraten !
— Mili moj. ne vem, zakaj... Ne
morem razumeti... ne rmsJi... — Naglo sri je ©tria solze, sedla na divan, s katerega je bila pravkar prestrašeno skočila, vzdJhnila m dejala:
— In glej, tisti znanec je sedel na divan in objel Marjeto in njeno prijateljico, in sedel je z njima kakor bi ne bilo noč. Jaz pa ne morem. Morda se je treba temu privaditi?
— Treba je enostavno drugače gledati na vse to, ne pa tako, kakor je gledala tvoja babica. GJavno pa je. da vsaj nekoliko vse to občutiš.
— Občutiti? — je mehanično ponovila. — Toda, ah" one ravno tako občutijo, kakor moški aK je to pni njih drugače?
Zaročenec je skomtgpil z ramo, rekoč:
— Menim, da se občutki moškega in ženske prav nič ne raziskujejo.
Ona ga je nekaj časa gledala.
— V globini svoje duše vem mnogo, mnogo sem premišljevala, celo razumem mnogo... Nu. seveda mana ko ti, toda vendar mnogo, čeprav sem nedolžna. Tudi jaz sem imela vsakojake zebe, toda vedela nisem, če jih imajo vse in če je to mogoče...
IV.
Petri dan je bil mlad! mož že ves obupan: svečniki še vedno niso bili prodani. In samo zavoljo pečata. * — Nu, kako gre? — ga je vprašal znanec, ki ga je slučajno srečal. — Ste prodala?
— Ne. Usti prokleti pečat. Toliko sva pričakovala od njega, pa sva se zmotila.
Bil je tako potrt, ko se' je vrnil, da so mlado dekle oblne solze, ko je gledala nani žn čutila svojo nemoč pomagati mu.
— Vse, prav vse bi rada storila zate. Mili, kako te ljubim. Slabo ti gre zdajle in baš zategadelj te toliko bolj ljubim.
— Pusti to. prosim te.
(Dalje prihodnjič.)
Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige!
Kralj egiptskih
tihotapcev v ječi
Kralj sleparjev bližnjega vzhoda Mohamed Mustafa Nafej je nastopil te dni pot, Id je gotovo ni pričakoval. Odvedli so ga namreč v ječo, kjer bo moral presedeti pet let, ker se mu pred sodiščem ni posrečilo ovreči dokazov, ki jih je zbral proti njemu angleški komisar za trgovino z mamili generalmajor T. W. Russefl pasa. Padec sleparja Nafeja je uničil izborno organizirano trgovino z mamili v vsem orijentu. Med tihotapci mamil je nastala splošna panika, ki ni brez povoda, kajti aretacija sledi zdaj aretaciji in vse kaže, da bo tihotapstvo mamil kmalu zatrto. Nafejev sleparski koncem je bil velikopotezen m zelo moderen. Imel je svoje ladje, vetblod-je karavane, oklopne avtomobile in celo letala. Nafej sam je imel v Kairu kemično tovarno, kraj nje pa igralski kfub, a poleg tega v mestu več krasnih viL
Nafej je začel svojo karijero kot srromašen egjptski železničar. Ko so ga hoteli kot člana zločinske tolpe aretirati, je pobegnil v Skijo, med vojno je bil v izgnanstvu na otoku Malti, potem se ie pa pojavil v Egiptu, kjer je kmalu zaslovel kot kolovodjja tihotapcev mamil. Policija proti ni emu ni nastopala, ker je bila podkupljena.
Hitro mine filmska slava
Ob tragični smrti filmskega igralca Bruna Kastne rja (v sobotni številki je prišel pod Kastnerjevo sliko pomotoma napis, ki bi moral bka pod sifco kandidata za ameriškega viceprezi-danta Gamerja). je izpregovoril filmska režiser Joe May o pri^ubifienostl filmskih zvezd vobče. On prarvt, da se vsak filmski igralec po 7—10 Ehnih preživi, da se ga občmsrrvo naveliča in da je njegove slave konec Kriva je
večinoma naglica, ki hoče z njo igralec izrabiti konjunkturo. Igralec dobiva vloge, ki so si vedno podobne in s tem se ponavlja tako, da postane dolgočasen. Ljubljenci občinstva se vržejo navadno v prvi vrsti na mastne plače, filmske družbe jim plačujejo, kolikor zahtevajo, samo da jih ne izgube in da jim ne uide masten dobiček, s tem pa igralci nehajo biti umetniki in postanejo neke vrste filmski obrtniki.
Ljubljenec občinstva lahko nastopi največ v 20 filmih, potem je pa konec njegove slave. Pozneje preidejo nekateri filmski igralci h gledališču, drugi nastopajo po kabarejih, vendar pa nikjer ne dosežejo posebnega uspeha, njihova zvezda navadno hitro zatone. Tudd Bruno Kastner je bil ob koncu svetovne vojne zelo priljubljen, pa ga je zadela usoda vseh filmskih igralcev. Hitro je zaslovel in hitro je njegova slava zatonila. Slava filmskih igralcev se ravna pač po življenju filmov, ki je zelo kratko. Zdaj so zvočni filmi še splošno priljubljeni, vprašanje je pa, če se ne bodo izčrpali hitreje, kakor so se nemi, ki so bUi priljubljeni nad 20 let.
Le brez strahu.
Ženin: Rad bi se že oženil, gospa, pa še ne zaslužim toliko, da bi mogla z ženo najeti služkinjo, na drugi strani pa nočem, da bi ELza sama gospodinjila.
Bodoča tašča: Le nikar ne skrbita, gospod, gospodinjstva vas že jaz naučim.
Pred sodiščem.
— Res je sicer, da je moj klijent odprl z vitr&om blagajno svojega očeta, vendar pa prosim slavni sodni dvor, naj mu štete v dobro, da se hranilne knji-žioe svoje sestre niti dotaknil ni.
Sodnik: Je vam b9o žal? Obtoženec: Da, gospod sodank, toda kaj početi, ko je pa vmkir&rana.
Tudi njega ni bilo,
— Oprosti, dušica, da me snoči m bHo na sestanek.
— A tako, torej tudi tebe ni bSo?
Kako se veselim noči
ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem g-a kupil pri tvrdld
Franc «f ager
tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29.
00
Telefon 20-42
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove nprava Slovenskega Naroda
P^ZMO
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKEK, Ljubljana, Sv. Petra c **
~~ ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«,  Gledan " a  ulica 4 (nasproti operi).
OTROŠKI VOZIČKI športni 22a—, globoki, moderna oblika Eto 650.—. — Izubijana* Sv. Petra a—ta 52. 2739
MAUNOVEC
oristen. naraven. % Čistim sladkorjem vkuhan se dobi na
malo in veliko v lekarni dr. G. PlcooO.   Liubliana. Dunajska
cesta 6. 57/T
„ARB0R", lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je preminul njen zaslužni podpredsednik, gosp
grascak v Bistri.
Blagopokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu«
Ljubljana, 11. folija 1«33»
ni
Miiy
DINARJEV 125.— 1 m* *»ff*nfh bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta St. 25. — Telefon 2708. 2SVT
TUDI POHIŠTVO
NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 >
postelje od 250 >
kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 >
Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri
MIZARSTVU »SAVA« IS
38. 77/T
SLUŽBE
URADNIK
z večletno prakso v odvetniški pisarni, zmožen slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika — isce sinZbo. Gre tudi na deželo. Nastopi lahko takoj aH kasneje. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod > Dobra moč/2697«.
TRGOVSKO UČENKO ki se je že učila eno leto kje
drugje, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe s spričevalom prednjega trgovca na naslov: Ernest Bezensek, trgovec, Podsreda. 2767
GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DIN
prodaja »Slager«, *a cesta 4 (prehod >Vlktoria« palače). 69/T
PRODAM
JEZICE (SISKE) cca. 800 kg, lepe,   zdrave in suhe, po ugodni   ceni proda Martin Plut, Črnomelj. 2763
PEKOVSKE POMOČNIK
mlad, vojaščine prost in zmožen  vsega  dela, pripravljen
raznašati tudi kruh, dobi stalno službo proti plači po dogo-
voni. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. Gr. Tomšič, Višnja gora, Slovenija. 2766
ZIVAU
PSA JAZBEČARJA temnorjave barve, lepega, lovskega, 14 tednov starega, prodam. Tini VcMfišek. Zagorje ob SavL 2768
brez repa. se je zatekla. Odda naj se proti nagradi Miklošičeva cesta št. 34-L 2770
VEVERICA se je zatekla Posten najditelj naj Jo odda proti nagradi. Rožna dolina c. X št. 2fi, parter.
2769
NtPBtNlOM
KMEČKI MLIN
na vodo, s štirimi pari kamnov,
stanovanjem mlinarja, hlevom za par glav živine in nekaj
polja, odda v najem Marinka Andrejčič-Hočevar, Zg, Brnik, posta Cerklje pri Kranju. 2762
MOTORNO ROLO s prikolico >Arielc, 600 cm*, novo 1932, model, kompletno s svetiljko, zelo poceni proda I. Pregrad, Zagreb, Vrhove« št. 23. 2765
STANOVAL
STANOVANJE s 3 sobami se odda. Stari trg 24-n. 2001
STANOVANJE tri- ah štirisobno v centru mesta isce družina odraslih — za avgust ali poaneje. Ponudbe na upravo >Skw. Naroda« pod šifro: »Točen plačnik 2754«.
SOBO, eno aH dve popolnoma separirani v blizini univerze isce gospod. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod fro > Souporaba kopalnice 2758«.
ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa soln-čna lega. — Rosna dolina, Cest. X, št. 25 (pod Rožnikom).
2736
L
Razpis!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
razpisuje mesto vX)LONTERJA - PRAVNIKA
(moško moč). Zahteva se: Jugoslovensko državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi kaderski rok, dokazilo o zdravstvenem stanju m dokazilo o uspešno dovršenih pravnih izr*. tih.
Prednost imajo pravniki, ki se morejo izkazati s prakso zlasti v zemJjeknjržnih poslih.
Nekolkovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na ravnateljstvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE do 24. jnfija 1932.
Ravnateljstvo.
o
Naznanjamo žalostno vest, da je nas £ srčno ljubljeni sin in brat, gospod «.
Stanko Prosenc f
v nedeljo, dne 10. julija po dolgi in mučni B_ boiezni, previden s tolažili sv. vere, mir- 2 no v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, jj[ dne 12. t, m. ob 2. ari popoldne iz hiše _ žalosti. Gledališka ulica 8, na pokopali- 5 šče k Sv. Križu. S. V Ljubljani, dne 10. julija 1932.
Globoko žalujoči ostali
Urejuje: Josip
Chrlstof. — Vsi v tuUtrijanL