Ameriška Domovi ima tadslva za narodno hrambo so odobrena , 7 - Brookf^o^ '-‘"te ''"-N IN sum lyr>, /v V JnmikM omz ‘ • II20-7 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. OCTOBER 6. 1969 irar,: National and International Circulation MORMINO NCWSPAMi Novi grobovi Frances A. Zulich Včeraj je nenadno umrla na --- svojem domu na 18115 Neli Rd. in Predstavniški dom 60 let stara Frances Zulich, zava- sfci odobrila izdatke za na-|0(lno obrambo vključno ABM obrambni sistem Proti medcelinskim rake-am. Dogovoriti se morata .° se za skupno vsoto in Cedilo. Washington, d.c. — Pred-^^avniški dom je v petek po kar ostri razpravi, ki pa 2g 1Ja Zelo omejena, izglasoval obrambo 21.35 bili-dolarjev. Vsota je name-^ a za nabavo vojaške opre-in ' ^rac^^ev in vzdrževanje te dei^^kih naprav. Senat je te-sv Preje odobril v iste namene tedn^0 ^ bilijonov po šestih Vsot^.trdih razprav. Za skupno seda° ^ kese pa uspeli sorazmer-°Cal0. Niso mogli preprečiti bra r^ve sredstev za gradnjo o-heta e Pred medcelinskimi ra-stav,1 ®afeguard, niso mogli u-ja^1 1 §radnje velikih novih vo-Vrej! Prevoznih letal in ne za-dij 1 ^radnje novih vojnih la- Vq e^s^avniški dom je razpra-^atk^ nasProtniki velikih PosoK °V Za nar°dno obrambo, gr0c] r'° nasprotniki ABM, in la }1^e novega bombnega leta-Večin°0 prav do besede. glaSov j'6 naartno in naglo pre-iF^dl a a vse n a s p r o t ujoče lijou °dobrila celo en bi- Za °iarjev vojni mornarici b predf1-112301^0’ ki ga ta ni ni" izglas °zila. Prav tako je Dom ■ Val sredstva za nabavo 23 novih velikih voja-sel i2P„rieVoznih letal C-5A. Smi- &redstev S°Vanja dodatnih Pri r ie v tem, da bo Dom “P0PUsn<>Orih S Senatom lahko ^ePata ^ zahteval isto od vecjj C0jSkupni Predlog bo tako tW, '^enatovega in manjši kjer avega’ bo nek.ie tam, Dom hoče imeti. docl ^ih ^ jeklenih hišah oo da ELAND ^ud ^veti ^epObli O- — Tako trdi Paj z c Steel Corp., ki je sku- Pobjetii nekal:erimi stavbenimi S^aVljari-IlaiP5avila načrte za po-(i°IPesti]e ^i3’ kier bo jeklo na-tU(j.0 beton, opeko in delo- vrste ^ hnb0 montaž- Prebložil ružba bo svoj načrt ciii, kj j9 federalni administra-®taVitj 1713 ^ndi svoj načrt: po-po f> P ^ letih 25 milijonov Je rij,-° milijona na leto. Za PoskPr?Ijena Postaviti hiše ^cija ' ’ toda Predlaga, da fe-Stroško^, P^Peva k začetnim P°ča ‘v. S PO'dobno idejo se ^ktov r. deželi še par sto pro-V tedera1 So se do sedaj nabrali S'k ^ zboli*HUD Minn.; Franc Sleme, Jože Dovjak, Luka Kuhar, Anica Gov-ze, vsi iz Clevelanda. Po $10: Stanley Gerdin, John Horžen, Joseph Hočevar, John Hočevar, Valentine Mavko, R°' se Culkar, Frank Košmerl, Henrik Kremžar in Mary Zivoder, vsi iz Clevelanda; Matt Persai Norwalk, N. Y.; G. Anderlic> Kanada; Frances Sardock, La Grange Park, 111.; Mary Kralb Santa Anna, Calif.; po $6: Anna Lim, Pacific Grove, Calif. (^' krat), Gertrud Tušar, Gilbert, Minn.; po $5: Frances Petrič, France Sever, John Hočevar, Ana Jaksic, Anna Nemec, Neimenovana, Vera Kos, Ljudmila Bobne, Rudi Lekšan, John Ce-lesnik, Julia Marolt, Dominik Stupica, Frances Svete, Ana Debevec, Johana Stefančič, Lojze Petelin, vsi iz Clevelanda; P° $5: Rose Baškovič, Joseph Mo' die, Roza Jaklič, Marija Ovsenik, Družina Žnidaršič, Družina Zniolassa, Mary Wolf, Pavl3 Rihtar, Frank Močnik, Franc Rupnik, Valentin Benedik-Franc Rožič, Anton Strojin, dr-Vinko Vovk, Kristina Verbič, Martin Košnik, Nada Vidergar-Ivan Petrič, Mary Kovačič, Frank Majer, John Hudoklin Ljudmila Lekan, Pavla Ziherl, Ana Zadnik, Angela Železnik-John Štempihar, Družina Lik°' ^ar, John Švigelj, Pavla Kovačič, Franc Hočevar, Družin3 Jančar, Jernej Slak, Henrik Kremžar, Jože Okorn, Anton Vogel, Jožefa Selič, Leopoldin3 Žitnik, Družina Sršen, Ivank3 Hiršeger, Mary Otoničar, Mary Rob, Jože Grdina, Mary Nem3' nič, Eliza Pisarič, Franc Kami11’ Katarina Vindišar, Marija ZU' pančič, sestre Turk, Matild3 Kodrič, vsi iz Clevelanda. Po $10: Branko Pogačnik’ Ivanka Stanovnik, Milka Jeram-J. Suhadolnik, Frank Zevnik-Miro Odar, Anton Žakelj, Mary Ošaben, Leopold Pretnar, Mil3n Dolinar, E. V. Zupan, Frank Šušteršič, Anton Skrabec, France5 Klančar, Mary Dobnikar, Franc Štrukelj, Eleonore Gross, Ma% ja Stefančič, Jože Ovsenik, Starič, Vinko Lipovec, Frank Cerar, Anuška Lekan, Joseph1' ne Perušek, Angela Perusek-Ignacij Zupančič, Mary D0^1’ Viktor Blatnik, Anton Smuk’ Francis Cerar, John Oražem-’r'rank Rihtar, Ana Jančar, hT 1hael Kolar, Matilda StaN3’ Družina Zanutič, Janez MrzJ1 kar, Mary Farčnik, Mary O53 ben, Julijana Florea, Pavli11,1 Stamfl, Lojze Zorenč, Jože StL’ pec, vsi iz Clevelanda. Po $3: John Kosec, Frank Breskvar, oba iz Clevelanda. Po $2: Janez Cendol, Nfatf •Jalovec, Ana Kozel, FrancC Levstek, James Kenny, M- ^ ratovac, Ana Klopčič, L0-)2^ Bajt, Mary Umek, Anton man, Louise Velicig, Mary Zi.3' M3' rinko, Florijan Močilnikar, D1-3 žina Spišič, Louis Cenčič, RoZ^ Mertič, Mary Cizelj, Neža Dc^ belak, Terezija Tomič, Može, vsi iz Clevelanda; do1 Hočevar, Jožefa Tominc, iva11 Rus, Jožef Gorkoš, Franc S*1 _ goj, Mary Naglič, vsi iz CleVC landa. 31 darovalcev po $1. Vsem iskreno zahvaljujeta škof in msgr. Baznik, ki sprejema ^ nadalje prispevke za Slovcn na naslov: Msgr. Louis B. Baznik 16550 Rock Creek Rd-'Thompson, Ohio 44086 ALOJZIJ REMEC: VELIKI PUNT Dopolnilo in pojasnilo k “Romanju ameriških Slovencev po Evropi” “P s h°r^e istemu, ki še kaj ukre-1edino premoženje!” “Kaj lažeš?” je zavpil kmet, ki je stopil tisti hip iz hiše. “V skri- IM p6Z mo-ie vec*nosti ali pove-. ^egam, da bo visel kakor mT ^ePec- Meni ste obljubili -ščino in ste jo tudi dolžni VjtaZovati- Starega Klepca spra-šte6 V V3S mu Poskrbite po-^en> krščanski pogreb. Vas jaz g P°t še ne bom sodil, naj vas ort°® Sarn'” Obrnil je konja in Jahal nazaj na cesto. rek polj je bežal proti Tol- nji imaš kup suhih, zlatih cekinov, ki si/ jih uropal nam! Hiša je tudi sezidana z našimi žulji. Zato ti cekine vzamemo in hišo podremo!” “Ne, ne, na kolenih vas prosim, nikar ne storite tega! Ves denar, kar ga imam v skrinji, podarim cerkvi svetega Flori- mladi Klepec, kolikor so ! jana; le hišo mi pustite in življe-de Ogledal ga ttesle n0ge Le nekajkrat je j nje!” je zdihoval dacar kleče škrK3* nazaL stisnil pesti in | pred kmeti. Vart^e 2 zobmi hropel: “Vsem | Star kmet, ključar cerkve sve-T Poplačam, peklenski hudiči. , tega Florijana, se je obrnil k 1 lobi, nreklpti hinnvpp Vi ci drugim in dejal: “Ne bilo bi na- s -> prekleti hinavec, ki si v,v rial nedolžnega, kakor da veš!” je SVellimi, sovražnimi očmi se na Gradnika in spet bežal cJ.Van 3e jahal proti Sveti Lu- izb' razburien ln razsrjen nad v ruh°m ljudske strasti, in ni hv , ba S1 je nakopal namesto oznosti smrtno sovraštvo riladega Klepca ^ 116 samo v Polubinju, tudi ^ 8°d se je ljudstvo maščevalo nis^ Usrnrijenja nad tistimi, ki do ° 2 njlnn za staro prav- dan popoldne se je Grad-Ijal 2 ^unH1om, ki ga je sprem-’ Prepeljal z brodom čez Sočo Brda. rj- aiPrej sta jahala v St. Flo-Ve]. ’ Mer so se zbrali kmetje v Prg1 ern rievilu, kakor so jim ralg1,1 ^Udie> katere sla sreče- Ko vpraševala o uporu. d0L. ria dospela v vas, sta res a veliko množico kmetov, f s° bili naskočili hišo barona *acCa • Pod . n l10 na P01 Posnli. Gos-žif ar^u se je bilo posrečilo ube-? v Gorico. Qr d kod ste?” je vprašal p eik bližnje kmete, gledali so ga sumljivo in sj .^° je dejal: “Povej prej, kdo reci skrivno besedo kmeč-“^°jske, pa izveš vse!” r>aš atl Gradnik, glavni vodja pra^ v°jske je pred vami. ‘Stara lVjai. a je naš pozdrav in ‘kralj lljji',a2 odgovor!” je dejal Mu-Knamesto Gradnika. se ^^tje so se osupli odkrili.in mJ^li opravičevati, češ da ju “N^02nali' dGjai°’ no • • • To nič ne de!” je o + Gradnik in vprašal kmete onern- Tolmincev, ki so bili bika U^0ririki, je spoznalo Grad-dr^i*11 Muniha in ju prišlo poz- žup^aluso stali pred njima tudi in r 1 .iz Grgarja, Kronberga Vedo*20'^ briških vasi ter pripo-šča„_Vak’ da so zbrali vse va- °vali, ratie aotei kotnr Za uP°r. Kdor bi se ne Z Vrv.Pridružiti, bi ga zadrgnili šku trikrat potegnili kvi- domu ostane živ, naj bo le srpe] ’ šema!” je končal to nJ3 Se vesel možak, ki je vse Vpr -0lbu ste pa hišo posuli?” je • sal Gradnik. “Bar, daši^*^6 2tvelo, in se paj- kar j“u0nu’ ki je naj večji Judež, denat! andlom, s katerim delita rnoi2e’- ®a dacarji in biriči iz- aVeti{^0 nas‘ ^ ae enemu P0-tovern ° danes v tej vasi, Band-Se acarju iz Brda, Talpanut daj pr ali.nekam tako... Ta je PreteD°,.^erajšnjim s korobači hi jgjj S 1 nekega kmeta, ki mu kcn- • Prinesel vsega davka, ka-*ePa hi' 2abteval. Glejte, tista stopili ^ S0 Pravkar ob- Grad^r^’ ^ nje§ova!” bala k ]■•' Klunih sta odja-s° bili lLnk §osPoski hiši, kjer Vrata UP°rniki pravkar vlomili d°ga ip^ S° Privlekli iz nje bleje s p0v Iesočega se dacorja, ki sil jpjj Z ‘§njenimi rokami pro-“Vse & '' kar ‘hočli ^ dam’ ^udje božji, PUstite ■ sanao življenje mi 11 hišico, ki je moje pačno, če bi denar vzeli za cerkev, kajti uboga je in malokdo ji kaj da. Streho bi popravili s tem denarjem in kupili nekaj cerkvene obleke, ki jo je že dolgo potreba!” Puntarji so se nekaj časa posvetovali in na Gradnikovo prigovarjanje uslišali njegovo prošnjo. Prešteli so denar; bilo je okrog sto cekinov. Izročili so jih ključarju; dacar in nekaj puntarjev je šlo v hišo, kjer so sestavili pismo, s katerim se je dacar zavezal, da ne bo nikdar več terjal nazaj, kar je podaril cerkvi. "Zahvali se svetemu Florijanu, da te je rešil! Ce bi njega in njegove cerkve ne bilo, bi te že vrag imel v svojih krempljih!” so dejali puntarji in odšli iz hiše. Kmalu se je puntarska četa razkropila. Sonce se je nagibalo nizko na večerno stran in šentflorijanski župan je povabil Gradnika in Muniha, naj prenočita pri njem. Ker tisti dan ni več kazalo jahati drugam in sta bila oba trudna, sta z veseljem sprejela povabilo prijaznega moža. Bilo je v nedeljo, 2. aprila tistega leta. Pravkar se je končala v Tolminu deseta maša in pred cerkvijo je šumela gosta množica ljudi, ki so prišli v cerkev od blizu in daleč. Po čistem, modrem nebu je plulo sonce in sijalo jasno in svetlo na zemljo. V zraku je trepetalo nekaj kakor pomladansko pričakovanje in zrlo z ljubimi, prijaznimi očmi na gore, ki so bile še v snegu, na tiha, ravna polja, ki so še počivala v zimskem snu, na vasi, ki so sanjale o lepih, sončnih dneh v prihodnosti, in na pisano množico, govorečo in smejočo se pred tolminsko cerkvijo. Vse se je menilo o dogodkih sreteklega tedna, o poti kmečke vojske v Gorico in o zmagi, ki jo je dobila stara pravda. “Tako ti pravim, Peter, da pridejo zdaj zlati časi za kmeta. .Ve bo več ne dacarjev ne gro-tov ne davka ne desetine ne rabote. Sam boš sejal in sam žel, gospodar boš na lastni zemlji in sam cesar te ne bo več mogel pregnati z nje.” “Eh, ne bo, ne, tako, kakor praviš. Pavle!” je odgovoril Peter. “Boš videl, da se gosposka, dacarji in grofi tako izvijejo, da ukanijo kmeta, kajti zviti so kakor kozji rog. Se slabše bo po puntu, kakor je bilo do sedaj!” “Kaj, hudirja bo slabše!” se je razjezil Pavel. “Ce bi bili vsi take mevže, kakor ste v vaši vasi, bi že nič ne bilo. Od vas ni bilo nikogar v Gorico, iz naše vasi je pa šlo vse, staro in mlado. Na lastne oči sem videl pismo, kjer je glavarjev pečat, ki pravi, da so vsi davki odpravljeni...” “Nič ne verujem tistemu pismu!” je odvrnil Peter in debelo pljunil. “Glavar je figo držal v žepu, ko se je podkrižal in pod-pečatil, in na njegove besede dam ravno toliko kakor na lanski sneg!” (Dalje prihodnjič) STOCKTON, Calif. — Kurdsko romanje je inž. Tone Arko tako zanimivo in na široko popisal v Ameriški Domovini, kakor tudi romanje po “Večnem mestu” in ogledovanje Rima, da sem željno pričakoval nadaljevanje o poti iz Rima proti Sv. Višarjem, pa je — žal opešal ter je vse omenil le z enim stavkom. Pa je tudi ta zadnji del romanja bil zanimiv — po svoje zanimiv! Po itinerariju — potnem programu, katerega je vsakdo dobil spisanega v angleščini, bi skupina zapustila rimsko letališče 13. junija — na praznik Presv. Reš-njega Telesa ob 9.30 dopoldne ter bi dospeli v dobri uri že v Benetke ter po kratkem ogledu mesta od tam z busom vozili proti Sv. Višarjem, pa smo imeli — smolo, veliko smolo! Par minut pred našim prihodom na letališče je Altalia avijon odpeljal brez naše skupine, čeprav smo imeli sedeže rezervirane že več tednov, — in veselo razpoloženje, da bomo v popoldanskih urah že pri Višarski Mariji, je bilo pokvarjeno, vsi smo bili poparjeni ter z bledimi obrazi strmeli v voditelja, kar pa ni bila njegova krivda. Vzrok naši zamudi je bila usodna pomota. Naša potniška pisarna je imela na itinerariju odhod ob pol desetih; po voznem redu letalske družbe pa je bilo ob 9.10 A.M. Ko sem se ob zaključku potovanja pripeljal z vlakom v Benetke, kjer sem se zopet pridružil skupini, katera se je po obisku Slovenije — kamor jaz nisem šel — z busom pripeljala iz Ljubljane preko Gorice v Benetke, odkoder smo potem skupno odleteli proti Milanu ter dalje proti Ameriki, — sem imel dovolj časa na razpolago. Stopil sem v letališčni urad ter povprašal za vozni red Rim—Benetke. Uradnik* fnhf^zfelo uslužno pokazal vozni red ter razložil. Ko sem mu omenil našo zamudo ter povprašal, od kdaj je tisti vozni red v veljavi, mi je rekel, da že dolgo časa ni bilo kake spremembe; in knjiga je res izgledala stara, zelo obrabljena. Ko sem mu pokazal itine-rarij naše potniške pisarne, se je začudil. Posedli smo po bližnjih klopeh in vsakdo je globoko zadihal — kaj bi ne! Kratko in u-dobno potovanje z letalom, kjer bi dobili gotovo vsaj potrebno malo okrepčilo, je bilo pošteno plačano, — in sedaj se bomo mi pokorili z mučno, dolgo vožnjo z busom najmanj 12 ur! Ni nam kazalo drugega, kot vdati se v skrajno neprijetni položaj. Smo bili res “romarji” in romar mora biti pripravljen tudi na žrtve. Te so bile za vse, zlasti za starejše, polovica nas je bila namreč stara nad 60 let. Pa naj bo za pokoro, brez katere ni božje kratkem času že privozil pred letališče velik bus ter nas okrog enajste ure sredi naj hujše vročine odpeljal iz Rima proti Benetkam ter dalje proti Sv. Višarjem. Ker smo dobili v hotelu Fleming, daleč vstran v predmestju Rima — in v sredini Rima je slovenski hotel “Bled” s slovenski kuhinjo in uslužbenci poleg lastnika govorijo odlično slovensko! — zelo zgodnji zajtrk, si je vsakdo že zaželel o-krepčila ter potreben oddih. U-stavili smo se okrog tretje ure pop. v obcestni restavraciji, kjer je vodstvo oskrbelo res že skrajno potrebno kosilo. Zopet smo zasedli avtobus ter vozili ure in ure preko rimske ravnine po lepi velecesti “avtostradi”, vozili preko hribov in dolin, skozi mesta in naselja med vrtovi, vinogradi in polji. Sicer zelo zanimiva pokrajina nas ni zanimala, utrujenost, zaspanost se je pola-ščala vseh; bilo je vožnje nad 12 ur, za vse romarje res naporna, utrudljiva, brez prestanka se je vleklo v neskončnost. Tako smo tisto romanje, krajšali z molitvijo rožnega venca, s petjem in pa s pripovedovanjem doživetij in štorij; pa dolge ure so se vlekle, še vreme se je skazilo in začelo je rositi, da ni bilo pravega razgleda p0 sicer lepi in zanimivi pokrajini. Ponovno smo peli k angelčku varhu, pesmico, katera je postala že kar himna našega romanja. Že med vožnjo iz Lizbone proti Fatimi smo jo začeli ter je vsem tako ugajala po vsebini in melodiji, da smo se jo mimogrede naučili. Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj; varuj me še nocoj, angelček moj. Bog pa je Stvarnik moj, ustvaril me je na svet; naj še On da mi to noč preživet. Bog pa je Stvarnik moj, ustvaril me je na svet; naj še On da mi to noč preživet. Kadar pa umrl bom, šel bom v večni dom; takrat pospremi me, angelček moj! Po načrtu bi morali biti že na Sv. Višarjah, pa smo privozili šele na letališče v Benetke, kjer nas je čakal že drug avtobus; prvi in drugi voznik sta bila odlična. V veliki naglici si je vsakdo po svoje sam oskrbel v re- čili Višarski Mariji še za nadalj-no srečno pot, katera se je vlekla v nedogled. Res sem bil le kot član skupine, pa sem skušal po svoje pomagati k dobremu razpoloženju že res utrujenih soro-marjev. Z voditeljem sva jim pripovedovala o važnosti krajev in naselij, skozi katere smo vozili; saj so bila pred 50-60 leti povsod še slovenska. Gorica (italijanska) — Ločnik — Moša — Karmin ... Le škoda, da je bila že temna noč, da zanimivih krajev ni bilo mogoče videti. Pa smo zmolili še rožni venec v čast Svetogorski Mariji, zapeli par pesmi Slovenski Kraljici v čast. Že pozno v noč smo vozili skozi Videm (Udine) ter gledam na karto — še nad 95 km in bomo v Žabnici (Camporosso), kjer bomo zagledali nočno lepoto Sv. Višarij. Dovolj je še bilo časa za razlago o postanku božje poti pri Višarski Mariji. Ne bom jo popisoval, bilo je podrobno popisano v Ameriški Domovini v junijskih številkah 1966. Med prvo svetovno vojno so Sv. Vičarje veliko trpele! Čudodelna podoba je bia rešena, ko “Mati Marija na tuje je šla, z Jezusom Odrešenikom sveta” — najprvo v Celovec ter potem skozi Ljubljano v Maribor. Po italijanskih granatah je od cerkve ostal le zvonik ter nekaj zidovja ter ka-menita oltarna miza z marmorno obhajilno mizo. Po vojni so cerkev in zvonik ter gostišče obnovili. Med drugo svetovno vojno so Sv. Višarje v celoti čudežno ostale nepoškodovane. Za 600-1etnico obstoja te lepe in zanimive božje poti 1. 1960 so okolico okrog cerkve olepšali. Zgradili so široke, dolge stopnice vse do župnišča. Cerkev je dobila e-lektrično razsvetljavo. Na zunaj pa sO uredili razsvetljavo z močnimi lučmi, katere čudovito o-svetljujejo lepo gorsko svetišče, da je v jasni noči vidno daleč naokrog, kot bi Mati Božja vabila: Pridite , k>...meni, ko ste trudni — zaskrbljeni in obteženi. Pri meni in pri mojem božjem Sinu boste našli mir — tolažbo ter pomoč!” Sv. Višarje niso najstarejša slovenska Marijina božja pot; pač pa je med najlepšimi in do par let nazaj najtežavnejša ter najbolj naporna. Bila je navada, da so romarji res romali tja gor peš — iz Trbiža z železniške postaje je tri ure hoda, iz Žabnice pa eno uro in pol — ter nosili na rami v dolini pripravljena metrska dolga polena na goro za gretje in kuho v župnišču in v romarskih hišah, vse za pokoro v namen božje poti. Danes je le še spomin na “višarska polena”, ker je iz doline po turističnem društvu speljana električna žičnica, kar je zla- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) . asasSi*-- -»»•a.*«**'. in enkrat praoče, brat Antona, Marije Festini (Rim) in Jerka (Jug.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.45, v cerkev Sv. Križa ob 9.30, nato na Kalvarijo. Mary Eleanor Brodnik V Riverside, Calif., je umrla 40 let stara Mary, Eleanor Brodnik, žena Richarda, hčerka Mr. in Mrs. Anthony Jereb z Morris Avenue. Truplo pokojne bo prepeljano v Cleveland, kjer bo pogreb iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Žalostno praznovanje stoletnice Gandhijevega rojstva NEW DELHI, Ind. — Pretekli mesec, torej nekaj dni pred stoletnico Gandijevega rojstva, so v njegovi državi Gujerat nastali znova krvavi spopadi med muslimani in hindi. Rodila jih je verska nestrpnost povezana s starim sovraštvom med o-bema verama. Nekaj sto žrtev je obležalo mrtvih. Izgredi so bili tako hudi, da se ne dajo pozabiti v par dnevih. To se je čutilo tudi pri proslavi stoletnice Gandijevega rojstva. Noben med slavnostnimi govorniki ni mogel mimo dejstva, da je za Indijo prava sramota. da mora v istem trenutku slaviti Gandijeve ideje o ljubezni in spravljivosti, kot razmišljati o pobojih v državi Gujerat. Vse proslave je grenila misel, da indijska zgodovina pozna že veliko podobnih izgredov, da pa še ni utemeljenega upanja, da bi zavladal v Indiji verski mir, ki je deželi bolj potreben kot politična tišina. spelo, bodo dobili delavci končno pravico do štrajka. Telefon na kovance Prvi javni telefon na kovance ie bil postavljen leta 1927 v New Yorku. Moški dobijo delo Help Wanted Male STEEL WAREHOUSE MEN Large established steel service center has openings for warehouse men. 2.84 hourly rate to start. Benefits. JOSEPH T. RYERSON & SON INC. E. 53 St. & Lakeside Ave. (An Equal Opportunity Employer) (195) Wanted Dishwasher; hours 9 to 3 Mon. thru Fri. Call at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (192) Oskrbniki za poslopje Iščemo oskrbnike za polni čas od 12. do 8. zjutraj. Naj višje plače, zavarovalnina in bolniška ( zavarovalnina na razpolago. Kličite 692-1200 od 9. do 5. pop. Služba je v East Cleveland blizu busov. (191) Iščejo Pomivalca posode od 9. do. do 3. pop. od ponedeljka do petka. Vprašajte v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Avenue. (192) stavraciji, da se okrepi še za na-daljno vožnjo, ker Žabnica pod Sv. Vilarji je bila še daleč, in po načrtu bi morali biti že gori.! vz,Penia^a - j- — Zasedli so bus, šofer je pognal za amerikauske romarje veli-ter naredil križ — mi smo zapeli jka doklota, ker nismo več vaje- “Angelček, varuh moj”. Bali ......... smo se, da bi na vozilu ne na- stala kaka okvara, načeli smo poti! Vodstvu je uspelo, da je v rožni venec ter se tako priporo- ni plezati po gorah. Rev. Leon Kristanc (Dalje prihodnjič) Nixon preprečil štrajk na železnicah WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v petek zvečer imenoval posebno komisijo, da preišče pritožbe delavskih unij v železniških delavnicah, ki so grozile, da bodo naslednji dan začele s štrajkom in s tem povzročile ustavitev železniškega prometa po vsej deželi. S tem je odložil možnost splošnega železniškega štrajka za 60 dni. Delavske unije so hotele izvesti štrajk le proti nekaterim železniškim družbam, te pa so se odločile, da bodo ustavile promet na vseh progah. Predsednikova komisija bo v naslednjih 30 dneh preiskala vzroke in u-pravičenost pritožb delavstva, nato pa bo na osnovi svojih u-gotovitev skušala doseči sporazum. Če to v 30 dneh ne bo u- MALI OGLASI Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. KiNKOPF REALTORS Cleveland Real Estate Board 30825 Euclid Ave. 944-7900 (196) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje v najem na 1197 E. 61 St., odraslim. Kličite po 5. uri 881-9947. —(192) V najem Oddamo 4-sobni bungalow, delno opremljen, na novo deko-riran, za 1 ali 2 osebi, v Grove-wood okolici. Kličite 481-3924. (191) Hiša v najem 3-sobni zidani bungalov s kletjo in toploto, štedilnikom in hladilnikom, na 2 in pol akra zemlje se odda v najem. Samo urha. Kličite 943-2787. ~ (x) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj. Kličite po 6. uri pop. 432-3193. (192) -..- • I®. * ■ ■ -felsii ■ ... - v ; „ „ — - ' . v (JL.. _ *5. . „ . - V ZVEZI Z VOJNO — Ameriški marin vozi v posebnem vojaškem vozilu vietnamske vojne sirote iz siro-tišča v bližini Da Nanga po obrežni peščini. . . .... Lastnik prodaja čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami v Euclidu. Kličite 531-8327. (195) V najem Pet sob se odda zgoraj, kopal-nica, gorkota na soparo, garaža. Vpraša se na 1215 Addison Rd. Kličite 391-2769. —(6,8 okt) V najem Na E. 79 St., in St. Clair Ave., zraven White Motors, 4 sobe se odda odraslim. $70.00. Kličite '431-8613. (195) PrljaSsl’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.v RAČUN POMOČI DRŽAVE OH,IO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4?-* = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM I SONCEM “Ze tiči, gospod, in zanka se zadrguje. Pomisli: custodia libera! Jaz pa pri tebi o polnoči! Govori, prosim te, sicer zbežim.” ‘‘Dobro. Poslušaj. Storil si mi nekajkrat majhno uslugo in se nisi kesal.” “Nisem se, gospod!” “Storil mi boš še eno in vgse-lil se boš življenja do smrti. Hočeš?” “Hočem, če ne bo že jutri konec mojega življenja.” “Ne bo ga!” Grk se je nagnil k evnuhu in uprl bodeče oči v njegovo potuhnjeno lice. “Spiridion, pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil življenje, ker si mi naznanil, da je Iztok v ječi.” Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sršečega pogleda se je ustrašil in poslušal z razprtimi ustnicami. “Iztok je meni življenje. On me je nekoč otel roparske roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj otmem jaz. Zato mi pokažeš jutri ob pričetku prve polnočne straže pot do Iztokove ječe.” Evnuh je odskočil, kakor bi ga z bodalom sunil; spačil je obraz, se zgrabil za glavo in zaječal: “Ne morem, ne morem! Milost, gospod! Ne ubijaj me!” CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON — Vic. 63rd Kedzie. Est. bus. 8 hair dryers, 5 stations, 5 hydraulics. Call Mon. between 9-12 noon — 582-1925. (29, 6 okt.) RESTAURANT By Owner. Equip, and Good bus. 111. health. Aurora. TW 6-3564 (191) FOR SALE—FREEDOM Freedom to be your own boss • Freedom to have your own business • Freedom to work creatively • Freedom to earn more money • Freedom Vo meet interesting people • Freedom to be part of the marketing plan Of a multimillion dollar company. Modest inventory investment brings you generous commissions. The rest is up to you! For details. CALL 337-7099 GROCERY — Meats. West. Sub. $5,000 per wk. Price. $10,000 plus inventory. 543-6472. Ask for Owner. CUSTOM CABINET BUSINESS And new building for sale. 1750 sq. ft. Maywood loc. Private. By Owner. Call Mr. Deddo 366-3767 (192) REAL ESTATE FOR SALE LOVELY 7-RM AiriLk. mod. octagon Bung. Exceptionally Ige. rms. Crptg. thruout, 2-car brk. gar. w/water & sewerage. Some furn. inch Mid $20’s. By Owner. NA 2-1323 ___________________________ (191) LISLE-OAK VIEW-area 3 bdrm. rnch. 2 bas. Ige. rec. rm. Glassed patio. 3 blks. to Burlington station. Walk to schls. plus shpg. % acre landscaped. Sacrifice by owner $27,500. Moving — WO 8-2403 for appt. (192) SKOKIE Low $30’s. 3 bdrm. Brk. Ranch. S/drive, garage, full bsmt. 8316 Kimball — 674-0640. Skijučil se je prav do tal, zrl izpod čela na Grka in otresal z rokami. “Ne moreš?” je izpregovorii Epafrodit resno. “Ne morem! Izdahnem, tisti trenutek izgubim dušo. O, milost, milost, ne pogubljaj me!” Grk ga je gledal resno, rnolče. Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil suhi kazalec desnice kvišku in izgovoril z odločnostjo, ki ji ni odpora: “Spiridion, Epafrodit ti veleva, moraš, če ne, je po tebi!” Skopljenec je vztrepetal in se sesedel na tlak. “Odgovori! Zvezde hite — jutri opolnoči me počakaš ob morju na carskem vrtu in me povedeš do Iztoka.” Krog in krog je obrnil lakotnik glavo na dolgem vratu in premotril ves peristil. “Kaj mi plačaš, gospod?” Tiho, komaj razumljivo je vprašal Spiridion. “Tisoč zlatih bizantincev.” Evnuhu so se posvetile oči. “Tisoč — tilsoč,” je jecljal. Njegova duša je občutila vso slast tolikega bogastva. Prste je skrčil in jih pritisnil k srcu, kakor bi držal zlato v roki. “Odgovori!” “Počakam te, pokažem pot — in nato umrem, gospod, vem, da umrem.” “Prisezi na Krista!” “Prisegam na Krista: jutri opolnoči na carskem vrtu.” Epafrodit je hitro odšel v spalnico. Evnuh je gledal za njim in štel s prsti: “Tisoč zlatih bizantincev, tisoč, tisoč...” Trgovec se je vrnil in mu izročil težko mošnjo; evnuhovi prsti so se je krčevito oprijeli. “Na, to je za nocoj, mala nagrada! Plačilo dobiš jutri!” “Toda straža je na vrtu, straža pri vratih. Mene izpusti, tebe ne, gospod!” “Ni tvoja skrb! Čakaj me — dobodi ključe do hodnika, drugo izvedem sam. Pojdi in pomni prisege. Sicer—” CHICAGO, ILL. Male & FEMALE HELP OPERATORS — INSPECTORS 2nd And 3rd Shifts No Experience Necessary We Will Train YouFor: Compacting Presses Drill Presses; Milling Machine Part Inspection We are easy to reach. Just off Hwy. 41 and Pilgram Road in Menomonee Falls. Apply: Mr. E. Pomazal. Interviews daily 9 a.m. to 11 a.m. and 2 p.m. to 4 p.m. ZENITH SINTERED PRODUCTS INC. W. 156 N. 9305 Tipp Street Menomonee Falls, Wisconsin or call for an appointment 251-3050 (193) HOUSEHOLD HELP MY MOMMY is looking for a retired lady who would take care of me approx. 4 hrs./day. Will give free rm. & board in exchange. No race discrim. N. Suburb. (312) 362-0361. (192) MALE HELP • Auto Body Foreman • Auto Mechanics • Auto Body Man and Combination Painter DAYS, STEADY WORK SVITAK BUICK, INC. 6800 W. Ogden, Berwyn, Illinois ST 8-6234 — BI 2-1264 (Chicago) / . Contact Del Davidson, Mgr. (192) Epafrodit je prehodil nekajkrat peristil. V obrazu se mu je žarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato mu je okovalo dušo. Privede ga bo Iztoka — padle bodo kocke opolnoči in despojna zaigra! Vesel je hitel v spalnico. Napisal je Židu Abiataru pismo, naj mu jutri opoldne izroči kupno vsoto in opolnoči lahko nastopi vse pravice, ker Epafro-dita ne bo več v Bizancu. 2e je mislil leči, poslednjič v svoji vili, ko se nenadoma domisli še nečesa. Iz skrbno skrite skrinjice je vzel pergament z Justinijanovim podpisom. Razgrnil ga je predse in s spretno roko napisal v slogu in načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Orionu. Pergament je zopet zvil in ga vtaknil v strebrno pušico ter mu pridejal Teodorin prstan. “Za vsak primer,” je pomislil, ko je legel. Se enkrat je premotril ves načrt. Zunaj je šumela Propontida v rahlih valovih, zadnjič pod njegovim oknom. Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam, brez sužnjev, brez bleska, peš, v žalni obleki, z razmršenimi lasmi po Bizancu. Po forih ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimi vzkliki sočutja. Imenitni meščani so mu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa je glasno kričala in pritiskala roke v žalosti na prsi, ko je videla dobrotnika iz hipodroma toženega. Epafrodit je vdano in ponižno povešal glavo, toda žive oči so motrile množice in se čudile. Zakaj, da je toliko sočutja, čeprav samopridnega* v Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo zbudila prešerna skušnjava, da bi stopil pod arkade na Teodozijevem trgu in izpregovorii tolpi o Iztoku, o sebi. Vrgel bi mednje nekaj perišč srebra in nastala bi buka, da bi Justi-nijan pomnil, kdaj je naperil pravdo zoper njega. Toda previdno je premagal skušnjavo in obiskal najslovitejše sodne svetnike in prisednike ter prosil pravice in milosti v pravdi. Daši se je zgrinjala kričeča tolpa za njim, koder je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta ga kakor po naključju sledili iz ozke ulice po Osrednji cesti. Pohvalil je v duhu Spiridionovo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po morju. Zato se Epafro-ditu ni mudilo z obiski. Ponižno je čakal pri vratih svetnikov kakor reven klient, da je potratil več časa in speljal tajna vohuna čim dalje od vile. Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev kupljene arabce in j kapadočane, oklepe in šleme, ki so bili pripravljeni za beg. Minilo je poldne, ko se je vrnil. Pri vratih ga je čakal Numida, se mu globoko priklonil in ga gledal z očmi, polnimi veselja. Grk ga ni vprašal, ni črhnil besedice. Ugodno poročilo, da so konji v hlevu in orožje skrito, je govorilo sužnjevo lice. Rahlo mu je prikimal in odšel v atrij, kjer ga je čakal žid Abiatar. Vrtel je oči, se stiskal za prsi in ogorčen govoril besede sožalja Epafroditu. Previdno se je ozrl po kotih in z gnevom pričel: “O Babilon, ki si oropal sveti tempelj, gnal naše očete v suž-nost, o Babilon, ti si bil jagnje, jagnje, Upravda pa je volk. O, do kosti me je ogulila krivična postava, do kosti, in mi ugrabila, kar sem v trudnih nočeh krvavo prihranil. In ti, vzvišenost, tožen, ti, ljubezen Bizanca, ti. dobri bedak, ki si sipal despotu z obema rokama, to je plačilo!” “Zato odhajam.” “Odhajaš? Nikar! Ves Bižanc je s teboj. V triumfu se vrneš od pravde.” “Epafrodit je star, triumfov ne mara. Zmago naj slave suhe listine. Sedaj razumeš kupno pogodbo!” “Ti gledaš deset let v bodočnost!” “Imaš pergamente se seboj?” “S seboj in denar tudi. Pre- O VICE- z vsega svela NOVICE- ki jih poirebujete NOVICE- ki jih dobite le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so lanimive vam vsak dan prinala v hilo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo “Zaupam ti. Želim sreče na poti življenja. Opolnoči je vse tvoje. Dotlej še molči, da izginem. Naj ti tekne poceni bogastvo. Listine so pravnomočne, da jih ne izpodbije noben zakonik.” “Naj te spremlja angel Tobi-jev!” Abiatar se je poslovil. Njegovi pogledi so objemali stebrišča in použivali krasoto vile in vrta. Popoldne je Epafrodita razburjalo. Sonce ni hotelo utoniti v Propontidi. V sebi je čutil železno odločnost. Vsa notranjost, vsak živec, vse misli — vse je bilo napeto kakor močna tetiva, na kateri počiva strelica, da zleti in zadene v srce. Hodil je nemirno po atriju, se poslavljal od krasnega peri-stila; postaval je pred kipom Atene, z utripajočim srcem j® dal slovo Merkurju. Izprehaja se je na videz otožen po vrtu. Vsa služinčad je tavala kakor preplašena, zbegana, brez de"ia’ brez misli. Leglo je nekaj težkega nad vso vilo, na vrt, na pr' stanišče. Vse je čakalo neka) velikega, vse je nekaj slutil0-Radovan je pomaljal dolgo brado skozi priprta vrata, gledal na sonce, šepetal molitve, bogovo111 obetal vnovič in vnovič heka-tombe pod lipo Svarun°vega gradišča in se stresal v hrepe nenju in čakanju. Počasi je zakrvavelo rnorje-Mogočna sončna obla se je taknila valov, potapljala se in sunkoma utonila. Tedaj je pozvaj Epafrodit vse sužnje v prostrani peristil. OKTOBER SM&I 11,111 131M - e KOLEDAR I društvenih prireditev OKTOBER 9. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. 25. — Pevski zbor Korotan nastopi na prireditvi Sloven-sko-ameriškega radijskega kluba v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu. Začetek ob sedmih. 26. — Praznovanje slovenske zastave m narodnega praznika na St. Clair ju. 26. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne. NOVEMBER 2. — Športni klub Slov. doma v Collinwoodu priredi večerjo in ples. Začetek ob petih. Igra Bobby Timko orkester. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Re-cher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 15. — Klub upokojencev Newburghu priredi letni ba ket v Slovenskem narodu0111 domu na E. 80 St. ob 5. uri p0?' Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub martinovanje v SND na • Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran P° *. v SDD na Waterloo Rd. sV01 jesenski koncert. 16. — Slovenska šola Pr*rC^ komemoracijo ob 10. obl°tnlC smrti blagopojnega škofa dr' Gregorija .Rožmana ob Vida. 22. -23. Letni puranski festh'3 fare sv. Vida v farni dvoran1- 23. — Fara Marije Vnebovzet® priredi Zahvalni festival v s° ski dvorani. Od 3 pop. d° zvečer. 29. — Pevski zbor Jadran Pr‘ redi v Slov. del. domu na wa terloo Rd., večerjo s spored0111 in plesom. Igra Pecon-Trebar orkester. Začetek ob šestih- 30. — Pevsko društvo Planin® priredi koncert v Slovenske narodnem domu na Map1 Heights. Pričetek ob 4. p°P- DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Sl°va^ poda svoj jesenski koncert SDD na Recher Ave. Začet0* ob štirih popoldne. 14. — Društvo sv. Jožefa št. KSKJ priredi ob treh p0?01' dne božičnico v Slov. domu ha Holmes Avenue. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav P® i svoj 23. letni koncert v na St. Clair Ave. Začetek ° 4. popoldne. Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. JUNU 13.-14. — Slovesna proslava 2 ^ letnice vetrinjske tragedij0 h Slovenski pristavi. Prir° 1 ZDSPB TABOR. RAZPORED PO ČINIfl? — Lastavke so se zbrale in posedle po žicah napeljave. Zgornja je zasedena boljše, saj se lastovke skoraj tišče druga druge, na spodnji so med njimi večji prostori. Zgleda kot pri vojakih: zgoraj moštvo, spodaj podčastniki in častniki. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628