Za boljši konec leta
Razgovor z Miranom Verdeljem, podpredsednikom  izvršnega sveta občinske skupščine,
o bežigrajskem gospodarstvu
Analiza gospodarjenja v prvih devetlh mesecih letos Je pokazala, da gre bežlgraj-skemu gospodarstvu na bo lje. Predvsem se to kaže v manjši izgubl, kl je znašala ob polletju še okrog 500 mi-lijonov, po devetlb mesecih pa skoraj sedemkrat manj. Zato smo za razgovor zapro-sili podpredsednlka lzvršnega sveta občlitskc skupščlne Mi-rana Verdelja, kl J« zadol-ien za gospodarstvo.
»Iaguiba se je v treh me-(jecih verjetao zmam>jšala 1>u-di zaradi široko zastavljene diružbene akcije, dejsbvo pa ]e, da so si v vseh organi-eacijah adruženega dela ze-lo prizadevaJi, da bi- izbolj-Sali rezultate svojega poslo-V»nj»' Tako verijeit.no polo-žaj, v»aj glede izgub, fcomec leta ne bo kritičen. Ce od-štejemo zunanjo trgavino, ki zaradl prepovedi uvoza bla-ga široke potrošnje ne mo-re takoj nadomestitl svojega postovnega predmeta, bodo izgube po zaključnem raču-nu bistveno manjSe. Vendar bado te organlzacije pofcrite s solidamostniin preHvanjem denarja v delovnih organiza-citjah, in tako ne boclo po-merrile problema za dnižbe-nopolitične skupoosti.
ObCinsiki izvršnl svet je spet imenoval tričlanske aku-pine, da bodo obiskale vse delovne organizaolje, ki ima-jo po devetih meseclh še iz-i gubo. Skupno se bodo po govorili o boljšem gospodar-jenju, kl bo omogočHo uspe-šen konec poslovnega leta im o načinih za kritje izguibe. Njihovi pogovori bodo toliko plodnejši, ker so ,trajke' že bile v teh organizacijah in Jih torej že pt»>naio.«
PREVEČ NAPAK V MATERIALIH
0 Oddelek za gospodarstvo pripravlja pogosto materiale, kl jih nato obravnavajo čla-ni občinskega izvrSnega sve-ta ln občinske skupščine: od analiz gospodarjenja, do pre-gledov zaposlovanja in oseb-nih dohodkov, investlcij in podobno. Povzetke teli mate-rialov objavljamo tudi v »Zboru občanov«, vendar se je že vcčkrat zgodilo, da Je bilo v njlh precej napak. Delovne organizacije, kl jih omenjate, se pritožujejo, da so podatki netočni ali po-manjkljivi. Kje so vzrokl za to?
»Doslej žal še nismo uapel.i napisati niti ene aoalize, fei bi bila brez napalce. Manjši del napak nastaja pri prepd-sovanju ozirama zaradl po vršnosti pri sestavi anadiz. Večji del pa jifo nastane za-radi netočnih podafikov, ki nam jih pcnsrediuuejo računo-vodstva delavnih organizacij, tako da ni vedno krivda na naši strani. Najbolj občutlji-vi so seveda podatki o oseb-nih dohodkih in zapoisleno-sti, saj m pobrebno posebno zmanje za oceno družbene opravlčenosti na primer po-višanja osebnlh dobodkov. Ker pa sestavljalci analiz ne dvomimo in ne amemo dvo
miti v tofinost periodidnih oziroma zafcljučnih abraču-nov, nam fcudl napake kot so zamenjava Stevila zapo-slenlh ob kancu meseca ali po vikalkuliranih urah in za-menjava bruto ter neto oseb-nih dohodkov enostaivno ^ie padejo v oči'. Ljoidi, ki bi preverili vseh 150 periodidnih oziroma zafkljudnih radunov, pa v našem oddeHcu ni-mamo.
Druga resnica je, da neka-teri ne znajo prav prebiraiti naših materiatov. Prav čud-no je, da se Se vedno naj-dejo direiktorjl ali delegati občinske skujpščine, ki raz-pravljajo nekako takole: ,Bes, osebnl dohodki ob pol-letju so tatešni, kot ste za-pisall. Vendar se niso prav nič povečali od lanske jese-ni naprej. Zakaj torej trdite, da smo jih povišali za toli-ko in tolšfco odstokov?'
Ta&e razprave so povsem odveč, saj enostavno ne pri-znajo osnov: v našem prime-ru je to prvo polletje prejš-njega leta. Vsi obračunski doteumenti vedno primerjajo enaki abdobji dveh zapared-nih let.«
ŠTEVILKE NE POVEDO DOVOLJ
0 Mnogi nienijo, da števil-ke same ne povedo dovolj, saj na zaposlovanje in oseb-ne   dohodke  močno   vplivajo
PRIHODNJA ŠTEVILKA 14. DECEMBRA
ObveSSamo sodelavce In doplsnike, da bo prihodnja številka našcga časopisa Izšla v torek, 14. decembra. Prosimo, da nam prispevke pošljete najkasneje do srede, 8. decembra.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
organizacijskl premlki, spre memba izobrazbene strukture In drugo. Želijo, da bi števil-ke v vaših anallzah tudi ko-mentirali.
»Obrazec RAD — 1, tei ga izpolmjuijejo delovne onga-nlzacije, ima todi rubriko za oipombe, ta pa ostaja sko raj vedno neizpotojena» Prav v tej ruibriki bi lahko raz-ložili take pojave, kl jih je brez divoma precej in ta-ko bl postale nekatere Ste-vilke tudi opraivičene ali bolj raauiml-jive. Se vedno je veli-ko orgamizacij zdrnženega dela namred preprteanih, da poslavno poročilo ne sodl k pericxii6nirn ali zakljuonim obraouinom.«
0 Med ugotovitvamt anali-ze o gospodarjenju v prvlb devetih meseclh letos je zelo očiten padec uvoza in porast izvoza, torej izboljšanje zu-nanjetrgovlnske bilance naše občine. Kje so vzroki za takšna gibanja?
»Ce bi pripisali ugotine re-zultate v zunanji trgavini zgoij naporom delavcev v njej, bi močno pretiravali. Vr,sta objetotivn^i razlogov za tako sfanje je namTeč na strani restriktnnne zafeonoda-je. Uvoz znižnjejo prepoved uvoza široko pofcrošnje, ome-jitev uvoza repromateriala in suravim in še nekateri drugi ukrepi, zaradi padca povpra-ševamja dama pa so delovne organteacij« klJUb nižjjim c«-nain v svetoi ta morebitaim izgubam prisiljeoe izvažati. Tako je bil za mnoge izvoz le izliod v sili. Z iztooljša-njem pavpraševanja na do-mačem trgu se bodo Stevil-ne delovne organizacije rage odlofiale za prodajo doma, s tem se bo izvoz spet zananj-šal, vendar do takih razkora-kov med izvozom in uvozom, kot so bili v letih 1974 in 1975, najfarž ne bo prišlo.«
9 Za konec še vprašanje, kaj zdaj pripravljate v od-delku za gospodarstvo?
»Poleg rutinskih nalog se posvečamo izdelavi analiz statjja v tfetih delcvvnih orga-nizacijah, ki alabo poslujejo — tu ne gre nujno za de-lovne organizacije z izgubo. Pripravili bomo tudi analizo strokovnifi možnosti za inte-gracije v vseh dejavnostih, tretja pomembnejša naloga pa je pregled izjvajanja srednje-ro&iega plaoa ter tzdelava smernic za gaspodarjenje v prihodnjem letu.«
STANE   DBOU©