Terme Ptjj
SAVA HOTELS A RESORTS
■ ''sii
_ _	_	_	_ _ _; L.ud.e ¡n dogodki
wm Torek:Tednikov kopalni dan v „ „ „ ,.. *	Ormož • Ganljiva
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
r ;
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
življenjska zgodba Zana Petka
O Stran 16
Ptuj, petek, 24. februarja 2017 letnik LXX • št. 16 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski SE
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Politika
Žagar: »Lekarne ne potrebujejo denarja za zlate kljuke«
O Stran 7
Kmetijstvo
Podravje • Kljub zadostni oskrbi premalo lokalne hrane
O Strani 8 in 9
Ljudje in dogodki
Podravje • EP duhovnikov v nogometu
O Stran 17
Šport
Nogomet • Za tekmo s Kalcerjem enakovredno konkurira 24 igralcev O Stran 11
Boks • Zavec želi slovenski boks popeljati na višjo raven
O Stran 12
Ptuj » Vrsta kritik na račun letošnjega Kurentovanja
Foto: Črtomir Goznik
V središču *
Se kurento-vanje seli iz Ptuja?
O Strani 4 in 5
Politika •
■ ■ V
»Navijaške skupine za kandidatke za
vrtcevsko ravnateljico
jštsfiSii
Podravje *
Bodo poplavno varnost reševale občine?!
S Stran 8
Haloze».
Hise zgrajene, obcina
postavJjaivjre^H
2 Štajerski
Kultura
petek • 17. februarja 2017
Ptuj • Zakaj lokalna skupnost investitorju ne dovoli parcelacije
Hiše zgrajene, občina postavlja ovire
Podjetje Voh iz Muretincev je na Ptuju v minulih letih zgradilo in obnovilo več objektov. Nedavno so končali gradnjo štirih nadstandardnih stanovanjskih hiš na Potrčevi cesti (nasproti gostilne Krona). Čeprav je gradnja objektov pri koncu in so pripravljeni za prodajo, se je pri projektu zataknilo.
Skupna občinska uprava (SOU) Spodnje Podravje namreč investitorju ne izda potrebnega soglasja, da bi izvedel postopek parcelacije. Vse štiri hiše so zgrajene na eni parceli. Pred prodajo je treba parcelo
razdeliti na več manjših, da bo vsak objekt na svoji parceli in da bo urejena dovozna pot. Kot je razbrati iz gradiva, ki so ga v ponedeljek na seji mestnega sveta obravnavali ptujski svetniki, se je mestna občina (MO)
Presežnih zgodb pa ni in ni
Tudi ptujskemu Kurentovanju se vse bolj natika poimenovanje festival, da bi tako vsaj besedno pustna prestolnica Slovenije in srednje Evrope bila tudi festivalska pustna prestolnica. Če pustimo ob strani vsebinsko dogajanje, ki se tudi prenapenja, bojda z 200 in ne več z več kot 100 dogodki kot v prejšnjih letih, pa nobenega presežka ni videti in začutiti v sami mestni pustni podobi. Ta je vse prej kot presežna. Pa ne bomo gledali v „zrak" Mestnega trga, Mur-kove in Slovenskega trga, kar bi moralo zbosti vsaj dediščinske strokovnjake oz. varuhe podobe starega ptujskega mestnega jedra: naš pogled je usmerjen v izložbe našega mesta, v tiste kotičke, ki bi pa morali najbolj pustno zadihati v pravem pomenu besede. Nekaj mestnih stavb so sicer ozaljšali pustni izdelki, okraski, ki so jih izdelali mladi, vse drugo je ostalo zapuščeno, takšno, kot da se v tem mestu ničesar velikega ne dogaja. Ptujskost, na katero smo nedavno zveličavno prisegali, prav tako izgublja svoj pomen. S tem pa tudi postaja vprašljiv pristop prenašanja pustne tradicije na mlade.
Duhi, ki so nekoč viseli vsaj na glavnih ptujskih trgih, so izginili neznano kam. Če bo šlo tako naprej, prihodnje generacije ne bodo poznale izdelovanja pustnega okrasja iz krep papirja, razen tistih na podeželju, kjer s fašenkom v resnici živijo in se ne norčujejo iz preteklosti. Tudi zato gre vsa pohvala tistim redkim lokalom v starem mestnem jedru z že tako zdesetkano ponudbo, da se te dediščine še kako zavedajo. Dopoldne je mesto mrtvo, tu in tam se sprehodi kakšen Ptujčan. Gostje od drugod se v tem času zaman ozirajo po kurentih in drugih pustnih likih. Niti toliko nismo inovativni, da bi maske ali vsaj enega velikega kurenta postavili v prazna izložbena okna Lackove ulice, morda v enem od lokalov tudi predstavljali našo edinstveno zgodbo devetih izvirnih pustnih likov in še česa, da bi jih lahko videli tisti, ki jih sicer nimajo sreče videti v živo na mestnih ulicah in trgih oz. v muzeju, če ne obiščejo gradu.
Kje so pustni filmi? Kje je sposojevalnica kurentove oprave - morda pa bi si jo kakšen turist želel nadeti? Čisto lahko bi se ta del ptujske in tudi okoliške pustne zgodbe odvijal v praznih lokalih ptujske tržnice, ki bi lahko v pustnih dnevih postali prava mala učilnica pustne tradicije s Ptujskega za celo Slovenijo in širše.
V tem tednu so praznovali turistični vodniki. Tudi na to zgodbo smo v mestu pozabili. Raje se vedno znova ukvarjamo z nekimi novimi začetki, namesto da bi iz uspešnih zgodb preteklosti z nadgradnjo (inovativnimi pristopi) sestavili presežne zgodbe. Še danes ne vemo, kaj je osrednja ptujska turistična zgodba in kaj jo sestavlja. Koliko resničnih turistov pripelje pustna zgodba? Vprašanj je veliko, konkretnih odgovorov pa kljub 50 in večletni tradiciji ptujskega Kurentovanja, žal, še vedno ni.
Že leta 1951 se je na ptujski grad z edinstvenimi zbirkami povzpelo skoraj 40.000 obiskovalcev, zdaj jih je letno v povprečju med 50 in 60.000. Tudi to so podatki, ki bi nas morali upravičeno skrbeti v primerjavi z obiskom pivske fontane v Žalcu, ki ni noben prestižni projekt (in iz katere so se v začetku vsi norčevali), ali lendavskega stolpa, ki tudi ni bil prijazno sprejet, pa je že v nekaj mesecih naštel sto tisoč obiskovalcev! Le kje se torej skriva turistična atrakcija Ptuja, ki bo izdatno povečala turistični obisk Ptuja? Morda pa velikansko ptujsko jajce iz preteklosti le ni bilo tako „zanič" projekt. Namesto vinarskega muzeja, ki ga še vedno obujamo, bi lahko imeli vinski hram v obliki ogromne steklenice ...
A pri nas še vedno raje pišemo nove in nove strategije, kot bi služili s pravo ponudbo.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Hiše na Potrčevi cesti na Ptuju čakajo nove lastnike. Lokalna skupnost, namesto da bi šla investitorjem naproti, jim postopke otežuje. Ker so objekti zgrajeni na eni parceli, bo pred prodajo potrebna parcelacija, s katero SOU ne soglaša, saj da so hiše zgrajene preblizu. Dopustnost parcelacije bodo sedaj ugotavljali na podlagi razlage enega izmed členov OPN.
Ptuj oz. v njenem imenu SOU s pripombami na projekt vključila že v času pridobivanja gradbenega dovoljenja. V pripombah so med drugim opozarjali na prekoračeno gostoto poselitve (glede na veljavni PUP), kot problematično so izpostavljali tudi dovozno pot do objektov ter zagotovitev treh parkirnih prostorov pri vsakem objektu.
Po dopolnitvah projekta je investitor aprila lani uspel pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Hiše so sedaj zgrajene, pripravljene za prodajo, gradbinec pa je ponovno trčil v birokratski zaplet - tokrat zaradi parcelacije. »Zemljišče
je pripravljeno na parcelacijo, znova se zatika z neutemeljenimi pripombami SOU. Ta kljub razgovorom ne izda soglasja za predvideno parcelacijo, ki je bila predlagana že v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Razlog naj bi bil ta, da so objekti postavljeni preveč blizu, kar pa ni res, saj je vse zgrajeno v skladu s projektno dokumentacijo,« v dopisu mestni občini navaja direktor in lastnik podjetja Voh Branko Černesl, ki je na lokalno skupnost apeliral, naj nemudoma obravnava njegov primer, se opredeli glede določb v odloku o obveznem občinskem prostorskem načrtu
(OPN) in Skupni občinski upravi predlaga, da poda pozitivno soglasje za parcelacijo. »Za hiše imamo kupce. Če ne bo prišlo do parcelacije in realizacije prodaje, lahko podjetju sledi hujša gospodarska škoda. Posredno so lahko ogroženi naši nadaljnji projekti v MO Ptuj. Za en projekt je že bila izdana odločba za izmero komunalnega prispevka v višini 35.015 evrov, ki pa ga žal ne bomo zmogli poravnati. Zaradi zavlačevanja postopka in neupoštevanja predpisov za vse občane enako bomo zadevo zoper odgovorno osebo prisiljeni predati organom kazenskega pregona in upravni inšpekciji.
Dvomimo, da so druge parcelacije na območju MO Ptuj, ki so se izvedle v zadnjem času po obstoječem OPN, znotraj vseh predpisov,« je v dopisu še opozoril Branko Černezl, direktor podjetja Voh.
Odločali bodo z obvezno razlago OPN
SOU oz. MO Ptuj s parcelacijo torej ne soglaša zaradi premajhnega odmika objektov od meje parcel. Ali bodo investitorju dopustili predvideno parcelacijo ali ne, bo odločeno na podlagi postopka obvezne razlage odloka o občinskem prostorskem načrtu. Odlok namreč predvideva tudi izjeme - v katerih primerih ni potrebno, da so objekti od meje oddaljeni najmanj štiri metre. Točko odloka pa si razlagajo vsak po svoje - SOU meni, da parcelacija z odmikom manj od štirih metrov od meje v tem primeru ni možna, medtem ko je investitor mnenja, da je to ob ustreznem upoštevanju požarnih in sanitarnih pogojev izvedljivo. Slednjemu pritrjuje tudi ministrstvo za okolje in prostor: »Predpisani odmiki objektov od parcelnih mej so pod določenimi pogoji dopustni tudi v manjši razdalji kot štiri metre, z izrecno omejitvijo s sanitarnimi in požarnimi zahtevami, čemur pa je v danem primeru zadoščeno in tako tudi s tega vidika predvidena gradnja sledi pogojem PUP.«
Mojca Zemljarič
Sveti Andraž • Diplomska naloga županje ni plagiat
»Vsi poskusi moje diskreditacije me spominjajo na čas volilne kampanje
«
Ovrženi so vsi dvomi glede diplomskega dela aktualne županje občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darje Vudler: diplomska naloga ni plagiat, so sporočili s Pravne fakultete Maribor.
Katja Markač Hrovatin iz Pravne fakultete Maribor je pojasnila, da je bilo po analizi diplomske naloge z naslovom Postopek zaposlitve uradnika avtorice Darje Vudler ugotovljeno, da razlogi za uvedbo postopka za odvzem strokovnega naslova, kot jih predpisujejo predpisi Univerze v Mariboru, niso podani. Diplomska naloga Vudlerjeve tako ni plagiat.
Fakulteta je s postopkom preveritve diplomske naloge začela konec novembra lani na podlagi prejete anonimne prijave, v kateri je anonimnež žu-
panjo obtoževal plagiatorstva pri pisanju diplomske naloge.
»Nekomu očitno
■ v v ,
ni vsec, da smo uspešni«
Županja je takrat odločno zavrnila vse očitke in dejala, da bodo preverjanje opravile pristojne institucije. Zdaj, ko so vse obtožbe tudi uradno ovržene, je županja še povedala: »Ponovno se je pokazalo, da tisti, ki širijo laži, nimajo prav. Vsi poskusi moje diskreditacije
me spominjajo na leto 2014, na čas volilne kampanje, ko je bila zgodba enaka. Zato želim sporočiti tistim, ki se vztrajno trudijo, da bi mi delali slabo, da nisem oseba, ki bi me takšne stvari prizadele, in da mi je resnično žal zanje. Prepričana sem, da je razlog za vse zdrahe ta, da smo v času mojega mandata veliko stvari spremenili na bolje in nekomu to, da smo uspešni, očitno ni všeč! Zaradi takšnih podtikanj imamo politiki v naši družbi slab predznak. Prav zaradi strahu pred osebnim obračunavanjem se sposobni ljudje velikokrat ne želijo izpostavljati v politiki, to pa za sabo potegne slabo stanje v celotni družbi. Če potegnem pod črto, diploma, magisterij ali doktorat gor ali dol, nič od tega ti ne pomaga, če nisi človek. In visoko izobražene osebe, ki pišejo anonimke ter se izživljajo s tem, ko blatijo druge, to zagotovo niso.«
Monika Levanič
FOTO: ML
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 17. februarja 2017
Kmetijstvo
Štajerski	3
Haloze, Zagorje • Meddržavni projekt Halo, si za bike padel na razpisu
Čezmejni kolesarski park zavrnjen zaradi enega neprevedenega stavka
Konzorcij šestih haloških s te in petih zagorskih občin z one strani slovensko-hrvaške meje se je lani s projektom čezmejnega kolesarskega parka Halo, si za bike prijavil na javni razpis programa sodelovanja Interreg. Ker v vlogi eden od stavkov ni bil preveden v hrvaški jezik, so se stvari zapletle ...
Vlogo za razpis so pripravili v ptujskem podjetju Fima projekti, podjetniško in poslovno svetovanje. Direktor podjetja Matej Rogač je priznal, da eden od stavkov iz slovenščine v hrvaščino v resnici ni bil preveden: »Eno od vnosnih polj dokumenta je ostalo prazno. Vlogo se je izpolnjevalo elektronsko, torej s kodo in geslom prek spleta, zato je nemogoče ugotoviti, ali je šlo za računalniško napako ali napako tistega, ki je podatke vnašal.« Opozoril je, da je takšno izpolnjevanje vloge precej zahtevnejše kot denimo prek računalniških programov za urejanje besedil.
Kljub vsemu je prepričan, da je šlo za povsem banalno napako: »Manjka prevod enega stavka, celoten dokument pa ima več kot sto strani. Najprej so pregledali, ali je bila vloga administrativno ustrezna. Naša ni bila, zato so jo že na prvi stopnji zavrnili in njene vsebine sploh niso gledali ...« V podjetju še proučujejo, ali bi bila pritožba na takšno odločitev smiselna, saj bo predvidoma julija letos objavljen nov Interreg razpis. Rogač je povedal, da se bodo nanj vsekakor prijavili: »Tudi v primeru pritožbe, saj vemo, da pritožbeni postopki tečejo predolgo.«
Izgubljenega ni (še) nič
Tadej Baškovič, vodja skupnega sekretariata Sektorja za upravljanje čezmejnih programov, ki deluje znotraj Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je pojasnil, da je pritožba sicer možna, vendar ne bo ničesar spremenila:
ni meje.« Nenavadno se ji zdi, da vloge ni mogoče dopolniti - kot pri ostalih javnih razpisih. Župan Žetal Anton Butolen je pripomnil, da so se težave s prevodom pojavile že pri prijavi na prejšnji razpis .
Vlogo za razpis Interreg so sicer morali pripraviti tako, da je prevladoval slovenski jezik. Za cel stavek, kaže, vendarle ne. Vseeno so Haložani in Zagorci, ki se kljub umanjkanju prevoda razumejo brez težav, odločeni vztrajati, da čezmejni kolesarski park (nekoč) vendarle bo.
Eva Milošič
Kolesa, navadna in električna, si morda le mogoče izposoditi.
»Kriteriji so zelo jasni (celotna vloga mora biti dvojezična) in komisija se jih pač mora držati. Lahko pa se vlagatelji prijavijo na naslednji razpisni rok.« Zagotovil je, da bodo vlagatelji takrat imeli povsem enake možnosti, kot so jih zamudili tokrat. Očitke o zahtevnem elektronskem vnosu vlog je zavrnil: »Uredba nalaga, da je vloge treba oddati prek sistema EMS; nobena druga oblika ne pride v poštev, tudi papirnata ne.«
Vodilni partner projekta Halo, si za bike je Občina Cir-kulane. Direktorica tamkajšnje občinske uprave Milena Debe-ljak je pojasnila, da večje škode
za zdaj sicer še ni: »Investicije bi se v vsakem primeru izvajale šele v letih 2018 in 2019.« Priznala pa je, da so vlagatelji nad razpletom dogodkov precej razočarani: »V prijavo smo vložili ogromno truda. Menim, da gre za dober projekt; prvič se je povezalo toliko občin z obeh stra-
"Traktor zaupam le Pravemu prijatelju!99
Tehnični pregled traktorjev in traktorskih priklopnikov
organizira AMZS Ptuj po naslednjem razporedu:
V MARCU TEČAJ
VARNO DELO S TRAKTORJEM
Prijava: 080 2011
8.000 kolesarjev letno
Vrednost projekta Halo, si za bike je ocenjena na dobra 2,5 milijona evrov. Za ta denar bi uredili (kolesarsko) prometno infrastrukturo, postavili počivališča in kolesarnice, kupili navadna in električna kolesa za izposojo ter z informativnimi tablami označili enote kulturne in naravne dediščine. Organizirali naj bi tudi čezmejne kolesarske maratone, postavili informacijske spletne strani, pripravili promocijske dogodke in materiale ter povezali ponudnike lokalnih produktov in storitev.
Projekt so skupaj pripravile slovenske občine Cirku-lane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale ter hrvaške občine Bednja, Donja Voca, Grad Lepoglava, Petrijanec in Vinica. Na območju projektnih partneric, ki obsega več kot 545 kvadratnih kilometrov, je več kot 200 enot kulturne in naravne dediščine; pogoji za trajnostno naravnan zelen turizem so torej odlični. V konzorciju haloških in zagorskih občin so si za cilj zadali, da bi čezmejni kolesarki park letno obiskalo vsaj 8.000 ljudi.
Četrtek, 2.3.	Četrtek, 2.3.	Četrtek, 2.3.	Četrtek, 2.3.	Petek, 3.3.	Petek, 3.3.	Petek, 3.3.
MOŠKANJCI	MALA VAS	STOJNCI	MEZGOVCI OB	GEREČJAVAS	ZG. JABLANE	PLETERJE
Gasilski dom	Bar Žgqjar	Gasilski dom	PESNICI, Gasilski dom	Gasilski dom	Žaga Cesar	Prevozništvo Medol
7.30-9.30	10.00-11.30	11.45-12.30	13.00-13.45	7.30-9.30	10.00-11.00	11.30-12.30
Petek, 3.3.	Sobota, 4.3.	Sobota, 4.3.	Sobota, 4.3.	Ponedeljek, 6.3.	Ponedeljek, 6.3.	Ponedeljek, 6.3.
ŠIKOLE	MARKOVCI,	BUKOVCI	FORMIN	SESTRŽE	NJIVERCE	LOVRENC
Gostilna Kureš	Počivališče v občini	Vulkanizerstvo	Gasilski dom	Dom krajanov	Kmetjja Valentan	NA DR. POLJU
13.00-13.30	Markovci	Kolarič	12.30-13.30	7.30-9.00	9.30-12.00	Društvo upokojencev
	7.30-9.00	9.30-12.00				12.30-15.30
Torek, 7.3.	Torek, 7.3.	Torek, 7.3.	Torek, 7.3.	Sreda, 8.3.	Sreda, 8.3.	Četrtek, 9.3.
DOBRINA	MAJŠPERK	STOPERCE	APAČE	TRŽEČ	SELA	TRNOVSKA VAS
Kmetija Kolar	Gasilski dom	Litož	Gasilski dom	Gasilski dom	Gasilski dom	Kmetijska zadruga
7.40-8.30	9.30-11.00	11.30-13.00	13.30-14.00	7.30-9.30	10.00-10.30	7.30-8.00
Četrtek, 9.3.	Četrtek, 9.3.	Četrtek, 9.3.	Petek, 10.3.	Petek, 10.3.	Petek, 10.3.	Petek, 10.3.
DESTRNIK	SP. VELOVLEK	JANEŽOVCI	GRAJENA	VITOMARCI	POLENŠAK	ZG. HAJDINA
Gasilski dom	Gasilski dom	Gostilna Pri Mid	Gasilski dom	Kmetijska zadruga	Kmetijska zadruga	Prevozništvo
8.30-9.00	9.30-10.00	10.30-11.00	7.30-8.30	9.00-9.30	10.00-11.00	Vogrlnec
						12.00-13.30
Sobota, 11.3.	Sobota, 11.3.	Sobota, 11.3.	Ponedeljek, 13.3.	Ponedeljek, 13.3.	Ponedeljek, 13.3.	Torek, 14.3.
ŽETALE	PODLEHNIK	VIDEM PRI PTUJU	JURŠINCI	BBRKAVA	ZG. LESKOVEC	ZAVRČ
Gasilski dom	Lovski dom	Kmetijska zadruga	Lovski dom	Kmetijska zadruga	Gasilski dom	Trgovina Haložanka
7.40-8.30	9.00-10.00	10.30-11.30	7.30-9.00	9.30-11.30	12.30-13.30	7.40-10.00
Torek, 14.3. CIRKULANE
Kmetijska zadruga
10.30-12.30
Torek, 14.3.
NOVA VAS PRI MARKOVCIH
Servis Kekec
13.00-14.00

ZA O ¿i/oiB
AM2S na tehnični prei
Poleg tehničnega pregleda vozila vam omogočamo tudi podaljšanje registracije.
T: 02 749 3B 35
amzs.si n amzs.si
4 Štajerski
V središču
petek • 24. februarja 2017
Ptuj • Se bo Otroška maškarada preselila drugam?
Zapleti (tudi) v karnevalski dvora
Društvo prijateljev mladine Ptuj je vse od leta 1995 v karnevalskem šotoru na Ptuju organiziralo Otroško maškarado. A letos tega društva bili pripravljeni (kot vedno) pripraviti in izvesti povsem brezplačno. Ogorčeni so nad neodzivnostjo in odnosom tako Zavoda šnjam, kot pravijo, niso želeli prisluhniti. Ti pa imajo seveda povsem drugačno verzijo dogodkov.
Otroška maškarada se je na Ptuju začela izvajati že v 60. letih, v takšni obliki, kot jo poznamo danes, pa jo je od leta 1995
naprej organiziralo Društvo prijateljev mladine (DPM) Ptuj. V 22 letih je bila odpovedana le enkrat, pa še to zaradi višje sile.
Katja Gonc zavrača kritike
Za komentar o vseh zapletih smo prosili tudi direktorico Zavoda za turizem Ptuj Katjo Gonc, ki je dejala, da so DPM Ptuj že decembra napotili na agencijo No-velus, ki naj bi jim ponudila več možnosti za izvedbo dogodka.
Na očitek, da so soorganizatorje dogodkov v programski knjižici premalo izpostavili, pa odgovarja: »V knjižico smo vključili vse dogodke, ki so nam bili sporočeni, aktivno smo iskali kontakte in organizatorje dogodkov, si pa pridržujemo pravico do uredniških posegov, saj programska knjižica obsega kar 40 strani.«
Neutemeljene se ji zdijo tudi pripombe, ki jih je bilo možno slišati na seji mestnega sveta, da je bila etnografska povorka dolga. Pravi, da je to zato, ker je nastopilo kar 32 etnografskih skupin in 20 skupin kurentov.
»Tudi zato so skupine čakale malce dlje, so pa zanje odlično poskrbeli na trasi povorke z okrepčilom ob mi-noritskem samostanu. Vodja povorke je zagotovil, da je bila praksa zbiranja in formiranja povorke identična kot pretekla leta, nam pa je letos uspelo privabiti več skupin,« še pravi Gončeva.
Kot se spominja dolgoletna članica in nekdanja predsednica društva Vesna Zagoranski, so razlog takrat bile izjemno neugodne vremenske razmere in močno sneženje. No, letos razlog, da ne bo izpeljana, tiči povsem drugje. Kot kaže, v nezmožnosti iskanja kompromisov.
„Decembra lani sem se obrnila na Katjo Gonc, direktorico Zavoda za turizem Ptuj z željo, da se dobimo in dorečemo podrobnosti v zvezi z organizacijo Otroške maškarade. Takrat mi je pojasnila, da organizacijo komercialnega dela v šotoru prevzema podjetje Novelus in me napotila nanje.
30. decembra sem direktorici te agencije Katji Grabro-vec poslala elektronsko pošto, se predstavila, povedala, kaj počnemo, kaj bi želeli ... Ker smo prostovoljci, potrebujemo vsaj mesec dni za pripravo. A kljub temu, da sem direktorici Novelusa poslala več sporočil, mi je odgovorila šele januarja. Zapisala je, da so imeli na Ptuju sestanek, na katerem so se
Anja Krasnič, predsednica DPM Ptuj
dogovorili, da tega dogodka letos ne bo," pravi Anja Krasnič, predsednica DPM Ptuj.
Na njeno vztrajanje se je nato termin na pustni ponedeljek (kot vsako leto doslej) našel tudi letos, a se je pojavila nova težava. Organizatorji naj bi jim predlagali, da se priključijo njihovemu programu, kar pa zanje ni bilo sprejemljivo, saj imajo lastnega programa za tri ure, pa tudi koncept prireditve naj se s tem ne bi skladal. Po nekaj
Lansko leto je bilo na otroški maškaradi DPM Ptuj kar 2500 obiskovalcev.
Foto: ČG
Slovenija • Sindikat upokojencev ZSSS
Z revščino bodo soočili župane
V Sloveniji se številni upokojenci soočajo s socialno stisko. V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) bodo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in s centri za socialno delo iskali možne ukrepe za izboljšanje socialnega položaja starejših, za odpravljanje revščine in socialne izključenosti.
V|.| v
»V SUS smo že večkrat predlagali kontinuirane analize materialnega in socialnega položaja starejših, zahtevali smo določitev košarice življenjskih potrebščin starejših, ki bi bila razpoložljivo orodje za ugotavljanje realnega življenjskega standarda starejših. Razni dokumenti, strategije in resolucije v največji meri ne odražajo stanja in rešitev na lokalnem nivoju.
Zato smo predlagali večji poudarek reševanju revščine na regijskem in lokalnem (občinskem) nivoju,« pravi predsednica SUS Frančiška Cetkovic.
Sindikat upokojencev bo v pogovorih s predstavniki lokalnih skupnosti in centrov za socialno delo poskušal ugotoviti situacije, s katerimi se sooča starejša populacija: v kakšnih razmerah živijo upokojenci, kakšni so načrti
občin z zagotavljanjem varstva starejših in podobno. Zanima jih, ali imajo starejši na razpolago dovolj informacij o postopkih za uveljavljanje svojih pravic. Poskušali bodo izvedeti, ali lokalne skupnosti razpolagajo s podatki o socialnem položaju starejših na svojem območju in kakšni so načrti občin za programe s področja socialnega varstva.
Mojca Zemljane
y
Id
i
Ptuj • Seja mestnega sveta v znamenju političnega pustnega
Se Kurentovanje seli iz
Na seji mestnega sveta je bilo v ponedeljek slišati precej kritik na račun poteka Kurentovanja. Želje svetnikov so, da bi v nedeljo povorka tekla bolj tekoče in da ljudi, ki so že dolga leta sodelovali pri tem, pa tudi, da se naj ta mednarodni napredek lokalnega gospodarstva.
„Nikoli se še ni zgodilo, da bi kurenti v povorki s kapami na glavi čakali na miru eno uro in 26 minut. Če kdo misli, da je to lahko, naj poskusi. Če je otvoritvena povorka trajala dve uri in pol, bo nedeljska osem ur. Prosim, da te stvari uredite, da bodo tekle bolj tekoče," je bila ena izmed pobud, ki jo je v imenu Zveze društev kurentov na ponedeljkovi seji mestnega sveta podal Štefan Čelan. Kot je dejal, je tretjina kurentov, še preden so prišli na vrsto, obupala in pri Minoritskem samostanu zaradi predolgega čakanja zapustila po-vorko. Župan Miran Senčar mu je na to odgovoril, da se zavedajo težav in da se te ponavljajo vsako leto. Zatrdil je tudi, da se organizatorji trudijo povorko speljati tekoče, a da si nekatere nastopajoče skupine enostavno vzamejo preveč časa za prikaze.
Kar nekaj pripomb glede izvedbe letošnjega Kurentovanja je imel tudi svetnik Rajko Fajt. Poudarjal je predvsem pomen spodbujanja lokalnega gospo-
darstva. „Govorimo, kako bomo spodbujali lokalno, v resnici pa tega ne počnemo," je bil jasen Fajt. Njegov svetniški kolega Ja-
nez Rožmarin je delil podobno mnenje, spraševal pa se je, zakaj organizacija prireditev, med drugim tudi Kurentovanja, „gre
Celan: „Bo nedeljska povorka trajala osem ur?!"
FOTO: Arhiv
petek • 24. februarja 2017
V središču
Štajerski	5
dogodka ne bo, kljub temu, da so ga člani za turizem Ptuj kot Novelusa, ki jim kljub pro-
dneh dogovarjanja naj bi vendar našli skupni jezik in dorekli večino podrobnosti. Pravzaprav vse, razen ure. Dogovorili naj bi se, da v kratkem dorečejo še to. A v začetku januarja naj bi pri pregledu dogodkov člani DPM Ptuj ugotovili, da jih ni med soorganizatorji dogodkov, na kar so takoj opozorili tudi predstavnike ptujske občine.
Krasničeva pravi, da jih je takoj za tem poklicala Gonče-va, ki je bila mnenja, da bi bilo fino, da se dogodek izpelje, a več od leporečenja naj ne bi storila. „Dogovarjali smo se vse od decembra naprej, vedno neuspešno. Vsa leta do zdaj je otroška maškarada bila dogovorjena novembra, letos pa so se stvari vedno bolj izmikale in že januarja nam je bilo jasno, da ne bomo uspeli najti skupnega jezika. Kljub temu, da to počnemo prostovoljno in izključno zaradi otrok. Ni realno pričakovati od nas, da dogodek pripravimo v treh tednih, to smo jim ves čas dopovedovali. Že pri organizaciji Veselega decembra smo imeli lani velike težave. Prav tako nas niso uvrstili med soorga-nizatorje dogodkov, težave smo imeli pri komunikaciji, tudi naša vodja projekta je zelo težko našla skupni dogovor z Zavodom za turizem Ptuj," pravi Krasničeva, ki še dodaja, da ima enostavno občutek, da so na Ptuju nezaželeni, pa čeprav vsako mesto prostovoljce še kako potrebuje. Prav zato ne izključujejo možnosti, da se v prihodnjih letih z omenjenim projektom predstavijo v kakšni drugi karnevalski dvorani.
Samo za pripravo in izvedbo lanske Otroške maškarade so lani prostovoljci namenili 260 ur svojega časa. To pa je le en izmed osmih projektov DPM Ptuj, ki ga v celoti financira ptujska občina. Ta letno društvu nameni 9.700 evrov za vse projekte, dva (Veseli december in Otroško maškarado) naj bi izvedli v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj, a se je pri obeh zapletalo.
V Novelusu trdijo drugače ...
O tem, zakaj so se pojavili vsi omenjeni zapleti, smo govori-litudi z Gončevo in Grabrov-čevo. Slednja je pojasnila: »S predsednico Društva prijateljev sva večkrat govorili o opcijah vključitve v naš Karnevalski program. Žal sem z njo sama prišla v stik, ko je program Karnevalske dvorane bil že izredno pester, zato sva skušali poiskati najbolj optimalno rešitev za izvedbo omenjenega dogodka. Ob koncu sva jo tudi našli, da bi morda pustovanje izvedli v ponedeljek, 27. februarja. Žal pa nato nismo mogli uskladiti ustreznega termina, saj Društvo ni moglo zagotoviti svojih prostovoljcev ob uri, ki je bila možna. Na ta dan so od jutra naprej namreč v dvorani že vrtci iz povorke vseh vrtcev. Kljub vsemu pa bi radi poudarili, da nam je bilo izredno žal, ker se dogodek ne bo izvedel. Zato smo društvu ponudili opcijo, da k enemu izmed naših otroških dogodkov pridruži-
Nočni termini mestnega avtobusa: prijazno do občanov ali organizatorjev?!
Letos prvič do karnevalske dvorane v nočnih urah vozi tudi mestni avtobus. Zanimalo nas je, kdo financira te dodatne termine; v prvi vrsti je to namreč v interesu organizatorja dogajanja v karnevalski dvorani, torej zasebnika. Na vprašanja, kdo financira izredne linije mestnega avtobusa v času Kurentovanja, koliko bo to stalo in ali agencija Novelus kot organizator komercialnega dela kaj sofinancira, so odgovorili le: »Mestna občina Ptuj se zaveda, da je v času Kurentovanja povečan promet z osebnimi vozili v nočnih urah, zato smo občanom, tudi na pobudo turističnih ponudnikov v času Kurentovanja, podaljšali vožnje mestnega avtobusa, saj želimo prispevati k večji varnosti občanov in varnosti v cestnem prometu. Kot občina smo se zavezali k razvoju turizma in zasedenost hotelov ter zasebnih sob priča o povečanem številu turistov v mestu. Zadali smo si, da bomo prijazno mesto, k čemur spada tudi zagotavljanje mobilnosti.«
mo njihovo zgodbo in jim ob koncu podarimo tudi določen delež od prodanih vstopnic kot donacijo. Otroških dogodkov v dvorani je namreč kar pet in prav k vsakemu bi ustrezala zgodba Društva prijateljev z njihovo vsebino. Žal se za to niso odločili, sami pa menimo, da bi, glede na to, da vse zadeve in celotno izvedbo omenjenega dogodka člani Društva prijateljev urejajo prostovoljno, to bila zelo poštena rešitev.«
Ob tem dodaja, da nikakor ne drži, da so šele v začetku tega meseca reševali nastale zaplete in dodaja: »Takoj, ko nas je predsednica društva poklicala, smo bili zanjo dosegljivi.
O rešitvah in opcijah smo tudi večkrat govorili. V dokaz temu imamo mail Anje Krasnic z dne 30. decembra, iz katerega je razvidno, da rešitev za ustrezno izvedbo njihovega dogodka.«
Krasničeva pa zaključuje z mislijo, da so si res želeli organizirati ta dogodek, da so s svojimi prireditvami prepoznavni in da si niti slučajno niso predstavljali, da se bodo pojavile takšne težave v komunikaciji z organizatorji dogajanja.
Kakorkoli, najbolj so prikrajšani otroci, ki so bili vajeni te zabave, pa tudi klovnov, nagrajevanja najlepših skupinskih mask in množice krofov.
Dženana Kmetec
Foto: CG
diskurza
Ptuja?
otvoritvene povorke 57. se v organizacijo vključi festival še bolj izkoristi za
iz Ptuja". Podobno vprašanje je zastavil tudi na januarski seji, a s pojasnilom in odgovorom občinske uprave ni zadovoljen,
zato je prosil za dodatno argumentacijo.
Drugačnega mnenja pa je bila svetnica Darja Koter, ki je prepričana, da je nepravično govoriti o tem, da je Kurentovanje „šlo iz Ptuja", saj bi se na razpis za izvedbo komercialnega dela lahko prijavil kdorkoli. Ob tem je Senčar še dejal, da je nesmiselno trditi kaj takega, saj da je lastnik tega podjetja iz Podlehnika in da organizacija nikakor ni šla iz Ptuja.
Na nekaj očitkov in predlogov je v razpravi odgovarjala tudi Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je organizator letošnjega javnega dela Kuren-tovanja. Direktorica je dejala, da bodo pripombe upoštevali. Kritike, da pri organizaciji letos ne sodelujejo tisti, ki Kurento-vanje soustvarjajo vrsto let, pa se ji nikakor ne zdijo primerne. Zatrdila je, da številni dolgoletni soorganizatorji tega projekta sodelujejo in pomagajo tudi letos.
Zemljišče se prodaja na dražbi
Ptujski mestni svetniki so tokrat potrdili tudi prodajo nekaterih nepremičnin. Med njimi je tudi stavba prejšnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo prodajajo za 468.230 evrov. Potrjena je bila tudi prodaja zemljišča na Potrčevi cesti na Ptuju, ki se bo prodajalo na javni dražbi, in sicer za 70 evrov za m2 (površina 14.754 m2). Vnovič, kot neštetokrat doslej, je ta točka spodbudila zanimivo razpravo. Svetnica Silvestra Gorjup je dejala, da ni
zadovoljna s pristopom in pogajanji med Domom upokojencev Ptuj in MO Ptuj. Senčar ji je odgovoril, da se bo po njegovih informacijah Dom prijavil na dražbo, občina pa naj bi podala prijavo na njihov javni poziv. Čelanu se je sicer zdelo to nesmiselno, saj težko verjame, da se bo Dom, ki ni bil pripravljen plačati 750.000 evrov za to zemljišče, prijavil na dražbo, na kateri se ponuja za kar četrt milijona več.
So pa svetniki z dodatnim sklepom zaščitili zemljišče na Potrčevi: na tem mestu ne sme prevladovati trgovska dejavnost, lahko je zastopana le kot spremljevalna. Podrobneje bo o tem svet še razpravljal pri sprejemanju OPPN.
Miran Meško je pri točkah, ki so se nanašale na prodajo občinskega premoženja dejal, da bi pred potrditvijo prodaje pred seboj raje videl jasno strategijo, kakšno dejavnost na teh mestih želijo razvijati. Precej pripomb in pobud je imela tudi svetnica Nuška Gajšek, ki jo je zanimalo, kaj se dogaja s praznimi poslovnimi prostori na tržnici. Kar nekaj pomislekov pa je imela tudi v zvezi s transparentnostjo dela Zavoda za turizem Ptuj. Zanimale so jo predvsem podrobnosti razpisa za izdelavo celostne grafične podobe Ptuja. Še enkrat pa je vodstvo Zavoda tudi pozvala, naj deluje transparentno in se izogiba možnim špekulacijam, ki med ljudmi sejejo nezaupanje v delovanje zavoda.
Dženana Kmetec
Kako v Novelusu odgovarjajo na kritike obiskovalcev
S ~ *
Kar nekaj očitkov je letelo na letošnjo organizacijo dogodkov v karnevalski dvorani. Nekaj dnevnih dogodkov je bilo celo odpovedanih (dva stand up nastopa in seniorsko pustovanje), a največ nejevolje je med obiskovalci dogodkov v karnevalski dvorani povzročil brezgotovinski način plačevanja, ki so ga uvedli. Na očitke Grabrovčeva odgovarja: »Da bomo mogoče ob začetku deležni nekaj nejevolje in kritik smo pričakovali, saj gre za popolno novost v karnevalski dvorani in lokalnem okolju. Kljub temu pa je določene zadeve potrebno sprejeti in jih vzeti kot dobronamerne, da si lahko še boljši. Brezgotovinsko plačevanje namreč ni neka novost. Gre za koncept, ki uspešno deluje tudi na drugih koncertih, festivalih, večjih sejmih ipd., tako doma kot v tujini. Namen tovrstnega plačila je bil prav večja transparentnost, hitrost in lažje plačevanje za naše obiskovalce. Radi pa bi poudarili tudi to, da smo prav vsako kritiko sprejeli kot dobronamerno in z namenom, da smo lahko le še boljši, in zato smo brezgotovinski sistem, tudi na željo obiskovalcev, v teh dneh le še nadgradili. Kartico bo tako sedaj mogoče polniti tudi na dodatnih lokacijah v šotoru in v garderobi.«
Foto: CG
Foto: arhiv
6 Štajerski
Politika
petek • 24. februarja 2017
Ptuj • Ko ustanoviteljica nima mnenja o tem, kdo bi moral voditi „njen" zavod
„Navijaške skupine" za kandidatke za ravnateljico Vrtca Ptuj
Da je delovno mesto ravnateljice Vrtca Ptuj izjemno zaželeno in da se zanj na veliko lobira, čivkajo že ptiči na vejah. O tem, katera izmed štirih kandidatk je najbolj primerna, bi se moral opredeliti tudi mestni svet. A kot kaže, občina kot ustanoviteljica oz. njeni voljeni predstavniki o tej temi niso sposobni doseči kompromisa.
Na razpis za ravnatelja Vrtca Ptuj se je prijavilo pet kandidatov, štiri med njimi pa so izpolnjevale vse zahtevane pogoje: Ksenija Zorec, Alenka Čuš, Gordana Jovič in Marija Vučak. Prav vse štiri so dolga leta zaposlene v ptujskem Vrtcu. O tem, katera je najbolj primerna, bo sicer marca odločal svet zavoda, a kot mnogokrat doslej bo še pred tem izjemno veliko vlogo odigrala politika. Da so apetiti nekaterih ogromni, kaže tudi dogajanje na zadnji seji ptujskega mestnega sveta. Nekaj dni pred sejo so o predlogu mnenja o tem, katero kandidatko naj podpre občina, govorili člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj, ki ji predseduje Martin Mlakar. Po naših informacijah so že takrat imeli precej različna stališča o primernosti posamezne kandidatke. So pa kot uradno izoblikovan predlog (3 glasovi za, 2 proti), ki ga je obravnaval tudi mestni svet, predlagali Marijo Vučak. Ta je na predstavitvah dobila veliko večino glasov zaposlenih, pa tudi predstavnikov staršev.
A da se z izbiro Vučakove kot najboljše kandidatke (po mnenju KVIAZ-a) ne strinjajo, je na seji dejala Nataša Vuk (Lista ZA Ptuj). Dodala je, da sta vsaj dve predlagani kandidatki bolj primerni za izbrano delovno mesto, saj da ima Vučakova le tri mesece vod-
Del svetnikov je očitno bil mnenja, da se lahko še pred glasovanjem preračuna najboljša matematična opcija »kako odigrati igro« in se izogniti podaji pozitivnega mnenja kandidatki za ravnateljico Vrtca Ptuj Mariji Vučak, ki jo je predlagal KVIAZ ...
stvenih izkušenj. „O predlagani kandidatki zato ne bomo glasovali," je pojasnila Vukova.
Milan Krajnik (DeSUS) je povedal, da je v dilemi, saj prejema množico različnih in nasprotujočih si informacij, zato se je odločil za enako potezo kot svetniška skupina Lista ZA Ptuj, a iz drugačnih razlogov: ne more namreč oceniti primernost kandidatk.
Miran Meško (SD) je obžaloval, da se razprava iz KVIAZ-a
nadaljuje tudi na seji mestnega sveta in dejal, da mu je v zadnjih dveh letih presedla ta zgodba, ki se le še nadgrajuje z ustanavljanjem „navijaških skupin".
Kljub temu, da mnenje, ki ga poda občina, sploh ni zavezujoče za člane sveta zavoda, pa si je del svetnikov očitno dobro matematično preračunal zadevo. Za predlog sklepa, da občina podaja pozitivno mnenje kandidatki Mariji Vučak za ravnateljico vrtca, je glasovalo
13 svetnikov, kar 11 pa jih je bilo vzdržanih. Kot je zatrdil Senčar, to po Pravilniku pomeni, da tak sklep ni bil potrjen. S to ugotovitvijo se del svetnikov ni strinjal, med njimi tudi svetnica Helena Neuader, ki je še isti dan županu poslala dopis. Vse to dogajanje je še en pokazatelj več, da se igra bliža h koncu in da bo zaključek še kako zanimiv. Katera „navija-ška skupina" bo bolj uspešna, bomo izvedeli naslednji mesec.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Je sklep izglasovan ali ni?
Svetnica Helena Neudauer (SDS) meni, da je bil sklep na mestnem svetu sprejet. Že na seji se ni strinjala z ugotovitvijo župana Mirana Senčarja, ki je po nasvetu delavcev občinske uprave ugotovil, da sklep v zvezi z mnenjem za direktorico Vrtca Ptuj ni bil sprejet (13 glasov za, 11 vzdržanih). „Žal moj predlog, da bi se morala o tem izreči pristojna komisija mestnega sveta, ni bil upoštevan oz. preslišan, seja pa je bila končana po hitrem postopku," pojasnjuje Neudauerjeva, ki je takoj naslednji dan na občinsko upravo in župana naslovila dopis, v katerem navaja določbe Zakona o lokalni samoupravi in Statuta MOP, ki naj bi bile kršene. Med drugim izpostavlja Zakon o lokalni samoupravi, ki v 35. členu pravi: „Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta."
Neudauerjeva je prepričana, da so zadeve jasno opredeljene tudi v Statutu, ki v 10. členu določa, da če ni v zakonu ali statutu drugače določeno, lahko organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine, odločitve pa sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Temu naj bi sledil tudi poslovnik, v katerem 45. člen določa: „Predlagana odločitev je na seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »za« njen sprejem oziroma, če je »za« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon."
Zaradi vsega naštetega je Neudauerjeva prepričana, da je nedvoumno mogoče ugotoviti, da je 2. odstavek 103. člena Poslovnika v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom MOP, še zlasti, če se ga razlaga tako, kot je bilo to storjeno na seji mestnega sveta. „Predlagam, da župan v skladu s svojimi pristojnostmi čim prej odpravi napako, ki se je zgodila na seji mestnega sveta. Glede na zgoraj navedeno je bil torej predlog mnenja k imenovanju ravnateljice javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Vrtec Ptuj sprejet s 13 glasovi za," še pravi mestna svetnica.
Da je poteza župana brez dvoma v nasprotju z zakonodajo, je prepričan tudi svetnik Štefan Čelan: „Tisti, ki so bili vzdržani, so se prijavili k glasovanju, zato je sklep legalno in legitimno izglasovan."
Sveti Tomaž • Potrdili investicijski program za medgeneracijski center
Svetniki opozarjajo na slabo stanje cest po zimi
Letošnja ostra zima je pokazala veliko slabosti cest tudi v tomaževski občini. Na nujno ureditev bankin, navoz gramoza ter čiščenje jarkov, so na ponedeljkovi seji med drugim opozarjali tamkajšnji občinski svetniki.
Foto: ČG
Tomaževski svetniki so na minuli seji potrdili investicijski program za projekt medgenera-cijskega centra v občini. Ta predvideva, da bo celotna investicija, ki obsega gradnjo objekta z 32 posteljami, stala 1.469.630 evrov. Investitor projekta je občina, ki bo naložbo v celoti pokrila iz občinskega proračuna. Večino sredstev bo sicer zagotovila z najetjem kredita v višini milijon evrov.
Center bo deloval na 1.147 m2. V njem bodo prvenstveno starostniki z območja UE Ormož, ki zaradi starosti in zdravstvenih težav ne morejo več shajati brez tuje pomoči. V centru se bodo srečevali tudi ostali krajani, saj bodo v njem še zdravstvena ambulanta, prostori društev ter prostori za športne aktivnosti in medgenera-cijska druženja.
»Smo tik pred objavo razpisa za izvajalca del. Upajmo, da bo šlo brez pritožb. Vsekakor si želimo,
da bi dela začeli maja. Bolj kot to, da bi bil center zgrajen hitro, nam je pomembno, da bo zgrajen dobro. Zato bomo v pogodbo z investitorjem zapisali, da bo dom v letošnjem letu zgrajen do tretje faze, v naslednjem letu, tam do novembra, pa zaključen,« je pojasnil župan Mirko Cvetko. Kot je še dodal, je predvideno, da bo upravljanje medgeneracijskega centra v času obratovanja prevzel Center starejših občanov Ormož, a bodo pred tem morali razširit obseg dejavnosti koncesije. »Pogajanja s pristojnim ministrstvom v tej smeri že tečejo,« je bil kratek Cvetko.
Število otrok v vrtcu narašča
Svetniki so v nadaljevanju po hitrem postopku potrdili tudi vse ostale sklepe, med njimi povišan normativ števila otrok v tomaže-
vskem vrtcu ter tako omogočili sprejem vseh vpisanih otrok. Trenutno jih je 77, vendar bi se naj to število povečalo. »V tem tednu
smo prejeli še dve vlogi za vpis dveh otrok v teh dneh, en otrok pa bo pričel obiskovati vrtec aprila,« je v vlogi za povečanje nor-
mativa otrok v skupini pojasnila ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad. Cena vrtca za zdaj ostaja enaka.
Pod stalno točko Pobude, predlogi in vprašanja pa so svetniki opozarjali predvsem na slabo stanje javnih poti, pa tudi nekaterih občinskih cest. Župan je povedal, da bodo tudi letos pripravili program vzdrževanja javnih poti in izbrali izvajalca ter še pozval svetnike, da se podajo na teren in popišejo nujne sanacije in problematične odseke cest, na katere bi bilo potrebno navoziti gramoz oz. očistiti jarke. Za vzdrževanje le-teh bodo namenili 50.000 evrov. »Velikokrat smo s temi 50.000 evri prekratki, zato bo potrebno izbrati prioritetne problematične ceste,« je bil jasen Cvetko.
Občina Sv. Tomaž je sicer v desetih letih asfaltirala 40 km javnih poti. Danes imajo od 72 km javnih poti še 19 km makadamskih, samo letos bodo poleg drugih investicij asfaltirali skupaj 3,5 km.
Monika Levanič
petek • 24. februarja 2Q17
Politika
Štajerski	7
Slovenska Bistrica • Razgibana seja občinskega sveta
Žagar: »Lekarne ne potrebujejo denarja za zlate kljuke«
O drugorazrednih državljanih, gospodarski rasti, ki bojda odseva le v projektih v prestolnici, pa tudi o finančni podhranjenosti občin so slovenjebistriški svetniki na zadnji seji najbolj zavzeto in goreče razpravljali v okviru debate o proračunu za letošnje leto.
Župan Ivan Žagar je uvodoma poudaril, da višina financiranja občin ne sledi potrebam, ki se kažejo v dotrajani cestni infrastrukturi, povečanih stroških za socialne transferje, neurejeni komunalni infrastrukturi ... »Realno občine izgubljamo 130 evrov na občana,« je s številko postregel župan.
Četrtino proračunskih odhodkov, ki sicer obsegajo 25,6 milijona evrov, zahtevajo ceste in ostala infrastruktura. Največji izdatek v okviru te postavke je širitev poslovne cone Impol (2,5 milijona evrov), 300.000 evrov je občina rezervirala za zimsko službo, za izgradnjo kanalizacijskega sistema pa je letos namenila 806.000 evrov A kot je opozoril župan, bi zgolj za ureditev kanalizacijskega sistema na Zgornji Polskavi potrebovali sedem milijonov evrov. Ker ni evropskega denarja za ta namen, bo občina skušala projekt v petih etapah izpeljati sama. V Slovenski Bistrici letos načrtujejo tudi izgradnjo navezave na Rate-jevo ulico, projekt naj bi občino stal 250.000 evrov. Gre za izgradnjo krožišča in povezovalne ceste v dolžini okrog 150 metrov, ki bo povezala obstoječi most (ta že več let ne vodi nikamor, op. a.) preko potoka Slovenska Bistrica do industrijske cone, kjer sta med drugim podjetje Emmi in Alumero (nekdanji Almont).
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Opozicija do
proračuna
zadržana
Drago Mahorko je v imenu svetniške skupine SD poudaril, da je slovenjebistriška občina med najbolj zadolženimi v Sloveniji, da jim sodelovanje pri pripravi proračuna ni bilo omogočeno in da bodo zato njihovi svetniki glasovali po svoji vesti. »Projekte bomo še naprej podpirali in, kolikor je v naši moči, sodelovali pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna.«
Tudi člani svetniške skupine SMC so se odločili, da glasujejo po svoji vesti. Vodja skupine Miro Juhart je ob tem opozoril na večje stroške za službena potovanja, pisarniški material... Stanislav Zajšek pa je izpostavil lanska izplačila zaradi izgubljenih tožb, ki so znašali 2,3 odstotka odhodkov proračuna! »Je kdo odgovarjal, gre za ogromen denar?« je vprašal.
»Žal mi je vsakega evra!«
Župan je odgovoril, da so izdatki za službena potovanja višji tudi zaradi pridobivanja projektov (letos znašajo 24.662 evrov). »Materialnih stroškov pa ne moremo znižati, saj smo jih že pred štirimi leti za tretjino. Nižje več ne gre. Sicer pa, če primerjamo, naša občina ima 42 zaposlenih, Mestna občina Velenje (ki ima 7.400 prebivalcev več op. a.) pa ima 110 zaposlenih. Ob tem mi
obvladujemo površino 260 km2 (površina velenjske občine je 83,5 km2 op.a.) in 600 kilometrov cest.«
Glede tožbenih odškodnin pa je župan dejal, da občina rešuje zadeve za nazaj. »Med drugim gre za odškodnine za Attemse, in sicer za nezmožnost uporabe zemljišč, postopki so namreč tekli kar 20 let. O stavbnih pravicah smo se že pogovarjali, vemo, kdaj so bile podpisane, kdo je sedel na teh pozicijah. Problem stanovanj (ki jih je občina plačala, sedaj pa ji grozi odvzem stanovanj op.a.) pa prav tako izhaja iz leta 2009. Verjamem, da ljudje težko razumejo, da se šele zdaj o tem pogovarjamo. Če bi delovala pravna država, bi bile te zadeve
že rešene. Vsakega evra mi je žal, ki ga tako izgubimo, ker imam vsak dan stranke, od krajevnih skupnosti, posameznikov in društev, ki imajo želje in načrte.« Zajšek je odvrnil, da odgovornosti za te izdatke ne pripisuje županu in dodal: »Najdimo krivce in odgovorne osebe. Ve se, kdo je takrat dokumente podpisal, enkrat pokličimo ljudi na odgovornost.«
»Gospodarska rast se pozna samo Jankovicu«
In če so opozicijski svetniki iskali rezerve znotraj proračuna,
Markovci • Gradnja še zadnjih kilometrov kanalizacije
Najprej fašenk, nato gradnja kanalizacije in obnova cevovoda
Zadnji sklop kanalizacijskega sistema v Markovcih bo zgrajen še letos, natančneje v 180 dneh od uvedbe izvajalca del, to je Komunala Slovenske gorice, v posel. »Počakali bomo toliko, da se konča fašenk, da ne bomo motili naših vil, oračev, picekov in korantov pri obhodih,« je ob podpisu pogodbe povedal župan Milan Gabrovec.
»Vrednost projekta je 875.000 evrov, skupaj z DDV nekaj čez milijon evrov. S projektom izgradnje kanalizacije v Novi vasi se zaključuje tudi gradnja kanalizacije v občini,« je dejal župan. Projekt v celoti financira občina, saj razpisa s strani države niso dočakali. »Po zanesljivih informacijah naj bi bil razpis šele v letu 2018 oziroma leta 2019- Odločili smo se, da na razpis ne bomo čakali, morda nam niti razpisni pogoji ne bi ustrezali, in da sami financiramo projekt.«
Projekt naj bi se zaključil v pol leta, torej oktobra. A če bo vre-
				
	>	1	il	J
www.tednik.si				
Stajerskitednik	Stajerskitednik			
FOTO: Mojca Vtič
Andrej Poglajen (levo) iz podjetja Trgograd, župan Milan Gabrovec in direktor Komunale Slovenske gorice Marjan Bračko
me izvajalcem naklonjeno, bo investicija končana še kakšen dan prej, je prepričan župan. »Bolj kot čas izvedbe nam je pomembno, da se investicija kakovostno izvede. Ne gre namreč samo za izgradnjo kanalizacije, temveč tudi za zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi.«
Na razpisu občine je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Komunala Slovenske gorice. Direktor Marjan Bračko je zagotovil, da ima slovenskogo-riško podjetje dovolj izkušenj z gradnjo kanalizacijskih vodov, saj da so jih zgradili že desetine kilometrov. »Težav pri sami gradnji ne pričakujemo, upamo pa na strpnost občanov in tvorno sodelovanje. Zavedamo se, da bomo z gradnjo posegali v mir in navade občanov, prekopali bomo marsikatero dvorišče in otežkočili prehod ali prevoz. Trudili se bomo, da bo tega čim manj in da bo javnost pravočasno obveščena.«
Partner glavnega izvajalca je podjetje Trgograd Litija. V okviru projekta bo zgrajenih 4,2 kilometra kanalizacijskih vodov in dve prečrpališči, vodovod pa bo obnovljen v skupni dolžini 4,7 kilometra.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
je Žarko Furman iz koalicijske SDS s prstom pokazal na vlado. »Gospodarska rast se danes ne pozna nikjer, razen v Ljubljani pri gospodu Jankoviču. Če pogledamo odhodke glede na prihodke, je proračun dober. Pohvalno je tudi, da slišimo, da so bili predlogi opozicije upoštevani. Torej znamo sodelovati.« Ponovno je poudaril, da si Slovenjebistričani ne želijo biti drugorazredni državljani, s tem
pa je zanetil politični spor med opozicijo in koalicijo.
Ludvik Repolusk je v razpravi še vprašal, kako je z izgradnjo satelitskega urgentnega centra in dobičkom lekarne, saj da se je zakon na tem področju spremenil tako, da s presežkom občina ne bo mogla več prosto razpolagati. »Vem, da je bila sprememba zakona sprejeta. Gre za sredstva (260.000 evrov op. a.) za nazaj. Je pa ta sprememba katastrofalna. Nisem prepričan, da lekarne potrebujejo denar za zlate kljuke. Mi ga potrebujemo in sicer za izgradnjo satelitskega centra, ki je tudi slovenska zgodba o uspehu. Urgentne centre je zgradila država, satelitske pa moramo občine. Vendar, če se je naša država odločila za nek standard, bi bilo korektno, da denar zagotovi tudi za satelitske centre. Imamo predvidenih 50.000 evrov, vendar dvomim, da bomo letos prišli dalj kot do gradbene dokumentacije, saj se bomo morali uskladiti tudi z zavodom za kulturno dediščino,« je še pojasnil župan.
Svetniki so opozorili še na potrebe po kategorizaciji cest, izgradnji skate parka. Občinski svet je potrdil še programa ljubiteljske kulture in športa ter odlok o oddaji nepremičnin, ki so v lasti ali v upravljanju občine.
Mojca Vtič
Za obeležje bratoma Pučnik 30.000 evrov
Med manjšimi, a bolj odmevnimi projekti, je postavitev obeležja bratoma Pučnik. Projekt naj bi stal 30.000 evrov. »Kupili smo še defibrilatorje za krajevne skupnosti, kjer ni gasilskih društev, tako da je sedaj mreža pokrita. Nam se namreč zgodi vse, kar je mogoče.«
Bistričani so bili pred leti ujeti v katastrofalni oklep žledu, soočali so se s postavitvijo migrantskega centra, nazadnje pa še s ptičjo gripo. »Če je ptičja gripa v Sloveniji, bo prvi primer pri nas,« je dodal župan. Denar bo občina namenila še za ureditev vrtcev v Laporju, na Črešnjevcu in v mestu v Ozki ulici. Skupaj je za obnovo in novogradnje na področju predšolske vzgoje rezervirano 756.000 evrov. Seveda pa so v proračunu predvideni še številni drugi projekti.
Foto: Črtomir Goznik
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 24. februarja 2017
Videm • Projekt Življenje traviščem
Očistili pašnik v Skorišnjaku
Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in Podeželsko razvojno jedro Halo so v okviru projekta LIFE Življenje traviščem pripravili prvo prostovoljno akcijo čiščenja zaraščajočih suhih travišč v Halozah.
Monika Podgorelec iz mariborske območne enote ZRSVN je pojasnila: »Štirinajst parov pridnih rok je v štirih urah odstranilo zarast v začetni fazi na okoli 1,7 hektarja velikem ekstenzivnem pašniku v Skorišnjaku, južno od Zgornjega Leskovca v občini Videm. Delo so si razdelili - moški so večinoma vihteli motorne žage in kosili, ženske pa so s škarjami odstranjevale manjše grme ter pospravljale požagano grmovje in drevje na kup.« Delovno akcijo v sproščenem vzdušju so zaključili s kosilom.
Šlo je za prvo od načrtovanih šestih prostovoljnih akcij čiščenja zarasti, naslednja bo to jesen. Podgorelčeva je povedala: »Na prvi akciji so sodelovali predstavniki organizatorjev in par domačinov, v nadaljnjih predvidenih akcijah čiščenja zarasti na suhih traviščih na območju Haloz pa si želimo še več obiska s strani domačinov.«
Aktivnost so izvedli v okviru projekta Življenje traviščem (Life to grasslands), katerega namen, so pojasnili organizatorji, je »povečati obseg in izboljšati kvaliteto travnih površin, ohraniti značilno podobo haloške krajine in izboljšati življenjske pogoje za ogrožene živali in rastline.«
EM
Foto: arhiv Life to grasslands
Prostovoljci so s čiščenjem pričeli v meglenem jutru, za uspešno delo pa jih je nagradilo sonce.
Podravje • Kolikšen je delež lokalno pridelane hrane v podravskih šolah
Kljub zadostni ponudbi lok
Lokalna samooskrba se ne uresničuje tako, kot bi se lahko. Kljub temu da je ponudba lokalnih katerih živilih celo presežna, je po oceni ZRS Bistra Ptuj lokalna oskrba s hrano v podravskih
Ključna težava ostaja prodaja. Da bi jo izboljšali, so pred dvema letoma v Mariborski razvojni agenciji začeli projekt, s katerim nameravajo povezati kmete, trgovce in potrošnike. Projektu se je pridružilo več partnerjev, med drugim Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki je začelo izvajati aktivnost za območje 16 občin Spodnjega Podravja. »Cilj projekta je povečati stopnjo prehranske samooskrbe v Podravju, povečati porabo lokalno pridelane hrane v podravskih javnih ustanovah, ohraniti in ustvariti delovna mesta na kmetijah in povezanih dejavnostih in pomagati deležnikom pri odpravi zakonodajnih ovir,« je ob predstavitvi projekta juršinskemu občinskemu svetu v uvodu pojasnila Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj.
V okviru projekta so proučili okvirno letno porabo v javnih ustanovah s poudarkom na šolah in vrtcih ter zbrali podatke o ponudbi oskrbe z lokalno prehrano. Raziskava je med drugim pokazala, da se lokalna samooskrba ne uresničuje, kot bi se lahko. »Po naši oceni je od možnih 20 % hrane, ki jo lahko nakupijo brez izvedbe postopka javnega naročanja, izkoriščenih le približno 3 do 9 odstotkov te izjeme, ki jo omogoča Za-
kon o javnih naročilih, tako da bi lahko še povečali udeležbo lokalnih ponudnikov in delež lokalne hrane v javnih zavodih Spodnjega Podravja,« je opozorila Sandra Jankovič iz ZRS Bistra.
Porabili 1.278 ton hrane, največ mleka in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave
Hrana iz naše bližine je kakovostnejša, ima višjo hranilno vrednost ter vsebuje več vitaminov, poleg tega pa predstavlja tudi manjšo obremenitev za okolje. Povečanje uporabe lokalno pridelane hrane pripomore tudi k rasti lokalnega gospodarstva. Pomembni porabniki hrane so v državnem merilu javni zavodi. Kot je pokazala analiza ZRS Bistra Ptuj, je bil ocenjen strošek prehrane v letu 2015 za 20 šol in vrtcev v Sp. Podravju v višini 4.591.669 evrov. To pomeni, da predstavlja potencial (v okviru 20 % izjeme pri javnem naročilu) okoli 918.000 evrov. Po razpoložljivih podatkih so v projektu sodelujoči vrtci in šole (teh je bilo 18) v 2015 okvirno porabili kar 1.278 ton hrane, največ Vr-
tec Ptuj (309 ton), OŠ Gorišnica (141 ton), OŠ Kidričevo (130 ton) in OŠ Ljudski vrt (103 ton). Po sklopih so porabili dobro tretjino, okoli 388 ton mleka in mlečnih izdelkov, nekaj manj
sadja in zelenjave (370 ton), 269 ton raznih prehranskih izdelkov, 107,8 tone kruha in pekovskih izdelkov, 76 ton mesa in mesnih izdelkov ter najmanj dietnih in eko živil (52 ton) in
Podravje • Za ureditev zadrževalnika Medvedce še ni denarja
Bodo poplavno varnost v Podravju reševale občine?
Okoljsko ministrstvo že več let predvideva ureditev zadrževalnika Medvedce oziroma jezera Sestrže. A do danes v okviru tega projekta ni bila v zemljo zasajena niti ena lopata. Še več, še leta 2015 je ministrstvo zagotavljalo, da naj bi pridobilo kohezijska sredstva, sedaj rešitve išče v sodelovanju z občinami.
Nazadnje sta okoljsko ministrico Ireno Majcen na temo poplavne ogroženosti obiskala kidričevski župan Anton Lesko-var in direktor občinske uprave Damjan Napast. »Od poplav v Ljubljani leta 2010 so državne inštitucije razširile območja srednje poplavne ogroženosti, kar med drugim pomeni, da so omejile gradnjo. To smo ugotovili pri sprejemu občinskega prostorskega načrta. Tako od leta 2013 velja prepoved gradnje v Lovrencu na Dravskem polju in v Šikolah. Imamo gradbene parcele, vendar se bo na njih lahko gradilo, ko bodo izvedeni protipo-plavni ukrepi,« je srž problema predstavil Damjan Napast. Za rešitev poplavne ogroženosti sedaj ministrstvo pričakuje pomoč občin pri pripravi dokumentacije. »Na ministrstvu menijo, da občine lažje dosežemo dogovore z občani glede parcel. Tako se bo naša občina lotila priprave dokumentacije za rešitev Šikol. Namreč treba je zgraditi 600 metrov kanala in novi most pod železnico. Mi bomo uredili doku-
mentacijo, nato pa bo ministrstvo skušalo zagotoviti sredstva, približno 150.000 evrov,« je pojasnil Napast. In ko bodo ta projekt rešili, naj bi ponovno sedli za skupno mizo, saj jih čaka še ureditev akumulacijskega jezera Medvedce in ureditev struge Polskave, ki pa je mnogo večji finančni zalogaj.
Milijoni evrov za poplavno varnost, nič v Podravje
Spomnimo: leta 2014 je okoljsko ministrstvo objavilo razpis za izbiro izvajalca za storitve projektiranja, dobavo opreme in gradnje za izvedbo projekta Akumulacija
Medvedce in širitev Polskave. Na
omenjenem območju naj bi se izboljšalo zadrževanje poplavnega vala z nadgradnjo obstoječih zadrževalnikov (AK Medvedce), ureditve strug oz. vodne infrastrukture na poplavno in erozijsko ogroženih območjih, ureditev druge infrastrukture na območju vodnih zemljišč ter odkup zemljišč.
Na teh območjih je predvideno zmanjšanje števila ogroženih prebivalcev in zmanjšanje poplavnih površin na porečju Polskave (v občinah Slovenska Bistrica, Kidričevo, Videm, Majšperk, Rače Fram, Hoče Slivnica). Ocenjena vrednost ukrepov na porečju Dra-vinje s Polskavo je bila približno devet milijonov evrov.
A okoljsko ministrstvo je le dan pred nastopom pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila spremilo odločitev. Kot so pojasnili na ministrstvu, ponudnik VGP Drava Ptuj ni bil izbran, ker glede na višino njegove ponudbe ministrstvo ni imelo dovolj denarja - torej je bila ponudbena cena previsoka. Kdaj se bodo ti projekti izvedli in kdaj bo izboljšana poplavna varnost občanov podravskih občin, še ni znano. V pripravi sta sicer vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev za protipoplavne ukrepe na Gradaščici za zaščito JZ dela Ljubljane in na Selški Sori za zaščito Železnikov (predvidena proračunska sredstva za Gradaščico v višini 13.375.000 evrov in za Selško Soro v višini 2.360.294 evrov).
Kako pa je z zadrževalnikom Medvedce? »Za zadrževalnik Medvedce potekajo razgovori s pristojnimi občinami o možnih rešitvah in terminskem planu izvedbe. Več znanega bo po opravljenih razgovorih, v mesecu ali dveh,« so pojasnili na ministrstvu.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
petek • 24. februarja 2017
Kmetijstvo
Štajerski	9
in vrtcih
alna preskrba nizka
pridelovalcev in predelovalcev v Spodnjem Podravju zadostna, pri ne-šolah in vrtcih Ptuj le 3- do 9-odstotna
zamrznjenih izdelkov (14 ton). Med najpogostejšimi živili je daleč na prvem mestu mleko (347 ton), sledi krompir (92 ton), kruh (66 ton), jabolka (52 ton) in sladkor (50 ton). Veliko pove
podatek, da sta izmed 14 najpogostejših živil le dve živili, ki sta nelokalnega porekla; to sta sladkor in banane. »Največ lokalne hrane šole in vrtci pridobivajo iz sklopa sadje in zelenjava,
Kje so zavore oskrbe z lokalno hrano
Kje je torej glavni problem, da se lokalna preskrba s hrano v vrtcih in šolah ter ostalih zavodih ne uresničuje toliko, kot bi se lahko in kakšna je trenutna praksa? Vzrokov je po besedah Jankovičeve več: »V prvi vrsti je sistem javnega naročanja za-
stavljen tako, da so izbrani ponudniki hrane z najnižjo ceno živil, saj je prevladujoči kriterij cena in ne kakovost. Lokalna in ekološka živila pa so praviloma dražja, saj je tudi njihova kakovost višja že iz razlogov kratkih dobavnih verig, posledično nizkim cenam lokalni ponudniki hrane ne morejo konkurirati. Zagotovo je pomemben vzrok tudi prezapletena in preobsežna razpisna dokumentacija pri jav-
nih naročilih, ki odvrača lokalne ponudnike k prijavi. Po drugi strani pa je ponudba pridelkov odvisna od letine, zaradi česar so običajno živila dobavljiva le določen del leta (v sezoni) in ne skozi vse leto. Kot večji vzrok lahko izpostavimo še preveliko razpršenost dobaviteljev hrane, čeprav je teh še mnogo več tako na strani javnih zavodov kot tudi lokalnih ponudnikov hrane.«
Monika Levanič
prav tako mleko in mlečni izdelki, potencial pa imajo tudi meso in mesni izdelki in morda kruh in pekovski izdelki,« je dejala Jankovičeva in v nadaljevanju še navedla podatke o porabi lokalnega sadja in zelenjave v vrtcih in šolah, sodelujočih v projektu: »V 2015 so porabili približno 92 ton krompirja, 52 ton jabolk, 18 ton solate, 16 ton čebule, 14 ton hrušk, 12 ton paradižnika in 11 ton zelja. Pri mesu in mesnih izdelkih je izstopalo piščančje meso (20 ton), sledijo govedina (20 ton), svinjina 9 ton, mešano meso (7 ton), puranje meso (6 ton) in teletina (2 toni). Pri mleku in mlečnih izdelkih pa je izstopala poraba mleka (347 ton), porabili so še 24 ton jogurta, 7 ton skute in 5 ton masla.«
Analiza letne porabe pri ostalih zavodih pa je pokazala, da so v ptujski bolnišnici in domu upokojencev v letu 2015 porabil okvirno 336 ton hrane, od tega 40 % (134,9 ton) sadja in zelenjave, 55,7 tone mleka in mlečnih izdelkov, približno toliko (55,3 tone) raznih pre-hrambnih izdelkov, 44,8 tone mesa in mesnih izdelkov, 36,8 tone kruha in pekovskih izdelkov, 6,3 tone zamrznjenih izdelkov ter 2,4 tone dietnih in eko živil.
15 % ponudnikov že presega povpraševanje
V začetni fazi projekta je bilo zajetih 122 lokalnih ponudnikov (na podlagi seznama KGZS Ptuj), največ iz MO Ptuj (14), Gorišnice in Juršincev (14), Markovcev (11), Svetega Andraža (10) in Vidma (9). Na repu seznama je Zavrč z zgolj enim ponudnikom. Od teh prevladujejo pridelovalci sadja in zelenjave (52) ter ponudniki mleka in mlečnih izdelkov (39). Sledijo meso in mesni izdelki z 12 ponudniki. Najmanj se jih ukvarja s pridelavo ekološke prehrane in izdelavo jajčnih testenin (2). Raziskava je pokazala, da le 15 % ponudnikov, torej 19 ponudnikov iz devetih občin, ki so sodelovali v raziskavi, lahko ponudi 980 ton jabolk, 800 ton krompirja, 600 ton govedine, 248 ton svinjine, 160 ton mleka, 76 ton kokošjih jajc, 56 ton pšenice, 35 ton piškotov in testenin, 30 ton čebule, pa 12 ton ajde ter puranjega in piščančjega mesa, 10 ton češenj, pire in teletine, kozličkov, jagnjetine, 5 ton jagod in kruha, 3 tone bučnega olja, 2 toni jabolčnega in drugega kisa ter pirine moke in eno tono grozdja. To pomeni, da je ponudba zgolj 15 % sodelujočih ponudnikov v primerjavi s povpraševanjem šol in vrtcev zadostna, pogosto celo presežena, predvsem pri jabolkih, krompirju in svinjini.
Foto: ML
Foto: CG
Haloze, Gorišnica • Nov javni poziv LAS Haloze
Za Haloze novega četrt milijona evrov
V Podeželskem razvojnem jedru (PRJ) Halo, vodilnem partnerju Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, so objavili drugi javni poziv za izbor operacij, tokrat sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na voljo bo 250.000 evrov.
S prvim javnim pozivom LAS Haloze v finančni perspektivi 2014-2020, ki so ga objavili prejšnji mesec, so razpisali četrt milijona evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Okvirni znesek sredstev je pri drugem javnem pozivu enak, vendar bo denar zagotovil ESRR. Skupaj bo za LAS Haloze v tej finančni perspektivi na razpolago 1,6 milijona evrov. Več informacij o novem javnem pozivu in prijavni obrazec najdete na spletni strani www.haloze. org , prijava pa bo mogoča do 31. marca osebno ali po pošti.
Enako kot pri prvem javnem pozivu bodo tudi tokrat v poštev prišle operacije za uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju občin Cirkulane, Gorišnica, Podlehnik, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale. Strategija našteva tematska področja ukrepanja: razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave, večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin ter ustvarjanje delovnih mest. Tokrat bosta v poštev prišli le zadnji dve.
Med objavljenima pozivoma je nekaj razlik. Na prvem so lahko kandidirali posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v kateri od občin območja LAS Haloze, nov poziv pa je namenjen samostojnim podjetnikom posameznikom in pravnim osebam. Večino aktivnosti v okviru operacij bo tokrat treba izvesti v
urbanih središčih oz. v naseljih Cirkulane, Goričak, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč, Zgornji Leskovec in Žeta-le.
Pri drugem javnem pozivu bo delež sofinanciranja znašal do 80 % upravičenih stroškov (pri prvem 85 %), najnižji znesek
sofinanciranja na operacijo bo 5 in najvišji 200 tisočakov (pri prvem najmanj 2.000 in največ 60.000 evrov). Drugi poziv je tako namenjen večjim skupnim naložbam oz. širšim partnerstvom. Kot partnerstvo bosta tokrat štela že dva partnerja (pri prejšnjem javnem pozivu so za to morali biti trije).
Foto: arhiv PRJ Halo
Zanimanje za javne pozive LAS Haloze je v vseh treh sektorjih (ekonomskem, javnem in zasebnem) veliko.
Delavnici tokrat tematski
Za potencialne vlagatelje bodo pripravili delavnici in na njih javni poziv podrobneje predstavili. Dodatne informacije lahko dobite tudi pri PRJ Halo na telefonski številki 02 795 32 00 ali po elektronski pošti las.halo-ze@halo.si.
V	četrtek, 2. marca, bo ob 9. uri v klubski sobi Občine Videm delavnica s poudarkom na tematskem področju ustvarjanja novih delovnih mest, torej na razvoju podjetništva, povezovanju izobraževalnih oz. raziskovalnih institucij s podjetji ali kmetijami ter vzpostavitvi enotne blagovne znamke in povezovanju v samoo-skrbne verige.
V	petek, 3. marca, bo ob 9. uri v kulturni dvorani Občine Gorišnica delavnica s poudarkom na tematskem področju večje vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin, torej na medgeneracijskem sodelovanju in programih za mlade.
Kakšni bodo rezultati haloške lokalne akcijske skupine do leta 2020, je še preuranjeno govoriti, na prvi javni poziv pa je prispelo 20 vlog. Direktor PRJ Halo Jernej Golc poudaril, da je zanimanje veliko: »Januarskih infor-mativno-animacijskih delavnic
v Goričaku, Majšperku in Pod-lehniku se je udeležilo več kot 110 potencialnih prijaviteljev. Zastavili so precej vprašanj, zato smo opravili veliko razgovorov. Na splošno smo z odzivom zelo zadovoljni.«
Eva Milošič
10 Štajerski
Kultura
petek • 24. februarja 2017
Tednikova knjigarnica ^
Podravje • 37. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije
Mili zvok tamburic in mandolin
Območna izpostava Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v veliki dvorani Kulturno-poslovnega centra Majšperk pripravila enega od treh regijskih koncertov 37. Srečanja tamburašev in mandolinistov Slovenije. Publiki in strokovni javnosti se je predstavilo deset izbranih tamburaških in mandolinskih skupin.
Drugi regijski koncert bo 5. marca v Brežicah, tretji 18. marca v Ajdovščini, na vseh skupaj pa se bo predstavilo 21 glasbenih zasedb. Letos so na vrsti tematski koncerti, vsako drugo leto pa lahko tamburaši nastopijo s prostim programom. Repertoar majšper-škega koncerta je bil pester; prisluhniti je bilo mogoče ljudskim pesmim (slovenskim in tujim), pa priredbam popularnih skladb in zimzelenih uspešnic, rocku in operi ... Tudi glasbeni sestavi so bili zelo raznoliki, uporabili so še druga glasbila (kontrabas, harmoniko, flavto, cajon (štirioglati boben) in set bobnov) ter k sodelovanju povabili vokaliste, celo operne pevce.
Foto: Foto Langerholc
Majšperški tamburaški orkester vodi Drago Klein, ki bo na letošnjem državnem srečanju tamburašev in mandolinistov prejel Gallusovo plaketo
Ohranjanje tradicije
V Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so pojasnili, da ima tamburaštvo pri Slovencih dolgo zgodovino, saj se je v obliki folklornih ansamblov razvijalo skozi celotno 19. stoletje. Tamburaški orkestri, kot jih poznamo danes, so se začeli uveljavljati v zadnjem desetletju 19. stoletja. »V vmesnem času je tamburica za nekaj časa potonila v pozabo in ponovno postala priljubljen instrument pred nekaj leti, ko je zraslo zanimanje za etno-folk glasbo. JSKD je bil prvi, ki je zaznal omenjeni trend in pričel organizirati državne revije tamburaških in mandolinskih orkestrov. Danes v Sloveniji deluje več kot 50 tamburaških in mandolinskih skupin, prizadevamo si za enakomeren razvoj vseh,« so povedali na JSKD.
Gallusovi plaketi tamburašem
Na majšperškem koncertu so štirim najboljšim zasedbam podelili nagrade; prislužili so si jih mandolinska skupina Amos, Tamburaši iz Cirkulan, Tamburaški orkester KUD Ivan Lončarič Trniče in Tamburaški orkester KUD Majšperk. Na državno srečanje tamburašev in mandolinistov, ki bo 22. aprila v Žalcu, se bosta predvidoma uvrstili slednji dve zasedbi, odvisno od ostalih koncertov.
Na JSKD vsako leto podeljujejo različna priznanja, na področju glasbene dejavnosti je najvišje odlikovanje Gallusova plaketa. Strokovni spremljevalec Daniel Leskovic je napovedal, da bodo letos podelili kar dve: »Obe bosta šli v roke tamburašem; dobila ju bosta Damir Zajec in Drago Klein.«
Strokovni spremljevalec Tomaž Habe je povedal, da je bilo tega morda celo preveč: »Ena vokalna skladba od treh je dovolj. Orkester se mora predstaviti tudi samostojno, ne le kot spremljevalec. Nežni instrumenti, kot sta violina in flavta, niso problematični, pri tolkalih pa je treba biti previden.« Nastope sta ocenila tudi strokovni spremljevalec Damir Zajec in samostojni strokovni sodelavec za instrumentalno glasbeno dejavnost Daniel Leskovic, prireditev je vodila Mateja Kuharič.
Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica z dirigentom Damir-jem Mumlekom je tamburanje povezal z gasilstvom; z njim je gasilsko himno zapel ženski pevski zbor Gasilske zveze Gorišnica. Tamburaši iz Cirkulan z umetniškim vodjem Boštjanom Pola-jžerjem so izbrali mejensko muzi-ko s prvinami slovenske in hrvaške melodike. Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva (KUD) Zvonke Antoličič iz Miklavža na Dravskem polju je pod taktirko Metke Vrbančič Osterc zaigral poskočne plesne ritme, ki predstavljajo pomemben del slovenske ljudske zapuščine. Tamburaško društvo Apače z
dirigentom Janom Juršnikom je izbralo raznovrstnost in raznolikost, kar je bila obenem tema njegovega zadnjega letnega koncerta.
Tamburaška skupina KUD Šmartno na Pohorju pod vodstvom Martine Motaln je z dvema skladbama poslušalce popeljala s slovenskih gora na morje.
Mandolinska skupina Amos se je pod vodstvom Tanje Vnučec Popov predstavila s klasično glasbo. Kulturno društvo Tambura-ši Rogatec, skupino že dobri dve desetletji vodi Boris Kidrič, je zaigralo venček slovenske ljudske, zabavne in narodnozabavne glasbe.
Tamburaški orkester Cirkovce z dirigentom Dragom Kleinom je izbral ljudske pesmi; slovensko po-narodelo ter izraelsko in perujsko ljudsko. Tamburaški orkester KUD Ivan Lončarič Trniče z dirigentom Igorjem Robarjem je izbral temo Mešano na žaru, prosim!
Zadnji so se predstavili domačini, Tamburaški orkester KUD Majšperk pod taktirko Draga Kleina, za temo svojega nastopa so izbrali glasbo Evrope na pragu 20. stoletja. Vsem sodelujočim skupinam je vodja ptujske območne izpostave JSKD Iva Ferlinc podelila zlata priznanja za sodelovanje.
Eva Milošič
Ptuj • Razstava Cvetke Hojnik
Preobrazba v črni in rdeči
V Miheličevi galeriji na Ptuju, ki deluje pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), so odprli razstavo priznane akademske slikarke in oblikovalke tekstilij Cvetke Hojnik z naslovom Preobrazba.
Premierno je na ogled avtoričin najnovejši likovni opus iz obdobja zadnjih dveh let, razgibana postavitev slik in objektov v okroglem razstaviščnem prostoru pa za gledalca pomeni posebno doživetje. Nenaslovljena dela iz lesa in drugih materialov so v odtenkih sive ter črni in rdeči barvi, glavni motiv pa je razmerje med osnovnima geometričnima likoma, krogom in kvadratom. Gre seveda le za del dolgoletne in izjemno raznolike likovne produkcije umetnice, ki živi in ustvarja v Lendavi.
Kustodinja PMPO Stanka Gač-nik je pojasnila, da umetnico že od nekdaj zanimajo materija, različni materiali in strukture ter njihovo povezovanje. Direktor
Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
Razstavo v starem stolpu ob Dravi so odprli direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, umetnica Cvetka Hoj-nik in kustodinja Miheličeve galerije Stanka Gačnik.
PMPO Aleksander Lorenčič je poudaril, da je Hojnikova ena od prenoviteljic tekstilne umetnosti: »Tekstilna industrija, ki je bila v Jugoslaviji ena gonilnih gospodarskih panog, je propadla. Zato sem še posebej vesel, da vsaj področje tekstilne umetnosti živi naprej.« Napovedal je, da se bo letos zvrstilo kar nekaj pomembnih umetniških jubilejev: »Kot za vsako leto smo tudi za 2017 za Mi-heličevo galerijo pripravili pester in zanimiv program.« Razstavo, kot zmeraj, spremlja katalog, tokrat v osveženi podobi in drugem formatu; oblikoval ga je Dušan Po-gačar. Razstava bo na ogled do 26. marca letos.
Eva Milošič
Kurja zgodba, pa še nogata zgodba in pustni petek
V Kurji vasi je živel človek, ki ne samo, da je imel kurja očesa na nogah in kurje prsi, ampak tudi kurjo slepoto, odlikovala pa ga je tudi kurja pamet. Če je slišal besedo »šola«, je dobil še kurjo polt in se je držal kot mokra kura.
»Zakaj bi hodil v šolo, da bi razpravljal, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Tudi slepa kura zrno najde, pa ne bi še jaz kaj naredil iz sebe brez te preklicane šole!« seje petelinilpredpetelinom v domačem kurniku, saj za drugam tako ni bil...
Tako glasi Kurja zgodba na štirideseti strani zbirke kratkih zgodb z naslovom Zgodbe in nezgodbe (1993) izpod peresa Lilijane Praprotnik Zupančič, ene najbolj prepoznavnih slovenskih mojstric peresa in čopiča, ki jo oboževalci bolj poznajo po umetniškem imenu Lila Prap.
Tu je še, bolj za pustno veselje, del Nogate zgodbe s strani 32 iz knjige Jezične zgodbe (2009). Obe je ilustriral Bori Zupančič:
Živel je deček, kije že od malih nog imel več pameti v nogah kot v glavi. Kadar
ni vstal z levo nogo, seje po navadi brez težav odpravil v šolo. A glej ga, zlomka, že med potjo v šolo je dobil tako težke noge, da jih je komaj vlekel za seboj, in je raje obsedel pod kakšnim mostom ali na klopci v parku.
Če mu je kdaj uspelo privleči noge k pouku, je bila zanj največji problem hoja do table. Takrat so ga noge popolnoma izdale in ga niti najmanj niso ubogale. Niso ga hotele nositi in pika!
Med odmori so postale njegove noge čisto lahke in tekal je naokoli kot da mu gori pod nogami. Seveda je bil zaradi tega na bojni nogi z vsemi učitelji.
Ker mu nihče ni verjel, da je njegovo znanje na trhlih nogah samo zaradi tega, ker ima težave z nogami, je še pred koncem šolanja vzel pot pod noge in jo mahnil v širni svet.
Udinjal se je zdaj pri tem, zdaj pri onem in se je kmalu postavil na lastne noge...
Naj vam noge te pustne dni dobro služijo! Naj se vam od pustnih norčij preveč ne zvrti, naj se vam usta ravno prav svetijo od mastnih jedi!
Pustni petek
Pustni petek šoli figo kaže, tudi službam slabo kaže,
vse gre na potep, maškara se obrne na peti, ali stopi s peto komu na rep. Pustni petek je lahko, pravijo, turški svetek,
a mnogim je vse španska vas. Ko jih maškara odnaša, komaj dajo od sebe kak glas! Pustni petek je dan, ko mama nič ne kuha, ko mali in veliki prepevajo,
čeprav so brez posluha. Pustni petek je zadetek, ki na pustni torek dohiti in celo mesto zavrti. Ringa - ringa raja, fašenk pa nagaja!
Pustni petek je nastal po pesmi Petek s strani 58 knjige Zvonimirja Baloga z naslovom Jaz osel (1980). Ilustracija današnje Knjigarnice je iz knjige Sto ugank (2013) avtoric Anje Štefan in Jelke Reichman ter sodi k uganki številka 13, ki glasi (Morda ste uganili?):
Kruhki, ki niso v peči pečeni, malo rjavi in malo rumeni, rahli in sladki od marmelade -maškare vzele jih bodo prav rade.
Veselo pustno rajanje želi Liljana Klemenčič
Boks
Zavec pomaga mladim boksarjem
Stran 12
Tenis
Na Japonskem so se kresale slovenske iskre Stran 13
Namizni tenis
Mlade Cirkovčanke na stopničkah
Stran 13
Judo
Dve medalji judoistov na Koroškem
Stran 15
Strelstvo
Ptujčani še naprej zbirajo od ličja
Stran 15
Plavanje
Šest mladih plavalcev v Kranju na DP
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK AiuminiJ
Za tekmo s Kalcerjem enakovredno konkurira 24 igralcev
Do začetka spomladanskega dela sezone ljubitelji nogometa odštevajo ure. Zavesa se bo dvignila v Domžalah, kjer se bosta v derbiju zače-lja merila Kalcer Radomlje in Aluminij. Oba omenjena kluba sta v zimskem premoru opravila zamenjavo na mestu trenerja, v Radomljah so to storili celo dvakrat. Najprej je na klop sedel Robert Pevnik, ki pa je v zadnjem tednu pred uvodnim krogom spakiral kovčke in izbral izziv v tujini. Njegovo mesto je zasedel Adnan Zildžovic, ki ga poznamo iz prvoligaških časov ptujske Drave, ko je bil trener v sezonah 2007/08 in 2008/09.
Moštvo Aluminija bo vodil Slobodan Grubor, ki je nadomestil Bojana Špehonja. Ob tem je ekipa doživela nekaj sprememb tudi v igralskem kadru, edini cilj pa ostaja obstanek v ligi. Svoje poglede na priprave in spomladanski del sezone so pred uvodno tekmo podali trener Slobodan Grubor, Anton Rogina in Mateo Panadic.
Slobodan Grubor: »Atmosfera je odlična«
Kakšna bi bila vaša ocena priprav?
S. Grubor: »Z opravljenim sem zelo zadovoljen, pri tem je bilo pomembno tudi to, da nismo imeli velikih težav s poškodbami. Zadnji teden se je celo zgodilo, da sem imel na treningih prav vse igralce, brez izjeme. Na razpolago imam 24 igralcev, prav vsi enakopravno konkurirajo za mesto v udarni enajsterici. V tem trenutku me celo nekoliko 'boli glava zaradi sladkih skrbi' - namreč koga uvrstiti v začetno enajsterico in koga uvrstiti med 18 prijavljenih za tekmo. Jasno mi je, da bi si vsi želeli zaigrati, tudi zaslužijo si z odnosom na treningih, a jaz sem na koncu tisti, ki mora izbrati 11 igralcev za začetek tekme. To bom naredil, a že na naslednji tekmi se lahko to spremeni.«
Konkurenca v ekipi je torej velika.
S. Grubor: »Klub je vložil veliko napora v prihod novih igralcev. Ti niso prinesli samo individualne kvalitete, ampak imajo zaradi njih tudi
mladi igralci iz kluba možnosti, da trenirajo na višjem kvalitetnem nivoju. S tem napredujejo iz dneva v dan, kar je seveda za njihov razvoj neprecenljivo.«
Tekma z Radomljami je pred vami. Kako pomembna je za vas?
S. Grubor: »Zelo je pomembna, a tudi vsaka naslednja bo takšna. Ob tem je start v sezono zelo pomemben iz psihološkega vidika, s tremi točkami bi bilo nadaljevanje lažje. Naš cilj je zmaga, vse bomo podredili temu cilju. Trenutno smo res povsem skoncentrirani na to tekmo.«
Radomljam so v zimskem premoru opravili dve zamenjavi trenerjev: najprej je prišel Robert Pevnik, v tem tednu pa ga je zamenjal Adnan Zildžovic.
S. Grubor: »V tem trenutku ne morem reči, ali je to
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »V tem trenutku me celo nekoliko 'boli glava zaradi sladkih skrbi' - namreč koga uvrstiti v začetno enajsterico in koga uvrstiti med 18 prijavljenih za tekmo. Za tekmo enakovredno konkurira 24 igralcev.«
Nekdanji trener Drave Adnan Zildžovic je Kalcer Radomlje prevzel v zadnjem tednu pred uvodno tekmo spomladanskega dela prvenstva.
dobro ali slabo za nas. Vsak trener s seboj prinese določene novosti, določeno novo energijo, a na to mi nimamo vpliva. Mi se pripravljamo po svojih načrtih, tako bo tudi do same tekme, ko želimo prikazati največ, kar smo v tem trenutku sposobni. Če bomo to storili, potem bo rezultat za nas zagotovo ugoden.«
V Kidričevem ste dva meseca: kako po tem času ocenjujete klub?
S. Grubor: »Že ko sem prišel, sem opazil, da je klub zelo dobro organiziran, ob tem pa se iz dneva v dan trudimo, da bi še napredovali v
vseh segmentih. Tako trenutno potekajo dela s postavitvijo tribun, v načrtu je postavitev reflektorjev ... Igralci imajo na razpolago vse, kar profesionalni nogometaš potrebuje in iz tega vidika ni nobenih težav. Tudi zaradi tega je atmosfera v ekipi zelo dobra, novinci so se dobro integrirali v ekipo, vsak opravlja svoj del naloge.«
Anton Rogina: »Smo maksimalno motivirani«
»Od prvega zbora v začetku januarja je za nami mesec in pol napornih priprav. Najprej smo nabirali kondicijo in fizično moč, na koncu pa se vse bolj osredotočamo
na taktične zamisli novega trenerja. V ekipi je kar nekaj novih obrazov, zato smo se poskušali čim bolje uigrati; po mojem mnenju nam je to kar dobro uspelo. V ekipi vlada zdrava konkurenca, kar je zelo dobrodošlo, saj se igralci na vsakem treningu in tekmi trudimo, da bi iz sebe iztisnili maksimum. Nazadnje smo igrali proti Veliki Gorici, kjer pa smo kljub nekoliko slabšemu igrišču odigrali dobro srečanje. V prvem polčasu so še manjkali zadetki, v drugem pa smo dosegli tri, kar je dobra popotnica za sobotno tekmo,« je povedal 21-letni Anton Rogina in se natančneje ozrl proti tekmi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so odigrali serijo pripravljalnih tekem, na prav vsaki so dosegli vsaj en zadetek.
z Radomljami: »To bo za nas ena najpomembnejših tekem v sezoni, saj gre za našega neposrednega tekmeca v boju za obstanek. Zavedamo se svojih kvalitet in tega, kar nam prinaša pozitiven rezultat, zato bomo v tekmo vstopili maksimalno motivirani.«
Mateo Panadic: »Všeč mi je mirno okolje«
Eden izmed novincev, ki so v zimskem prestopnem roku okrepili zasedbo Aluminija, je tudi 22-letni napadalec Mateo Panadic. »Tukaj sem se odlično znašel, zelo mi je všeč mirno okolje, v katerem se lahko povsem osredotočim na nogomet. Sam to vidim kot odlično priložnost za napredek in dobre predstave, s katerimi bi želel pomagati ekipi do čim boljših rezultatov. Zelo mi je všeč delo tukaj, soigralci in trener so fenomenalni. Tudi ob samem prihodu nisem imel nobenih težav, takoj sem začutil pozitivno energijo - res je bilo vse super,« je z navdušenjem razlagal mladi hrvaški igralec, ki je doslej igral na Hrvaškem, v Nemčiji in na Švedskem. »Če primerjam nogomet v teh državah, po mojem mnenju ni velike razlike. Sedaj sem z ekipo Aluminija odigral nekaj prijateljskih srečanj, s katerimi smo lahko bili zadovoljni. Popolnoma pripravljeni pričakujemo sobotno srečanje v Domžalah, v bistvu vsi skupaj že komaj čakamo začetek spomladanskega dela sezone.«
Jože Mohorič 1. SNL, 22. krog:
Kalcer Radomlje - Aluminij, sobota, 25. februarja, ob 15.00 v Domžalah
12 Štajerski
Šport
torek • 21. februarja 2017
Boks
Boks • Slovenska liga
Zavec z gala večeri pomaga mladim boksarjem
Nekdanji svetovni boksarski prvak v velter in v super-velterski kategoriji Dejan Zavec je danes predstavil načrte za gala boksarske večere, ki jih pripravlja s svojo ekipo. Prvi od štirih bo 11. marca v Grand hotelu Union v Ljubljani, nasprotniki pa bodo Italijani.
Zavec, ki se je konec novembra 2015 poslovil od aktivnega boksa in je zdaj trener v svojem klubu, želi slovenski boks popeljati na višjo raven. Zato se je odločil, da bo s svojo ekipo do konca leta na štirih boksarskih večerih plemenito veščino predstavil slovenski javnosti. Hkrati bo to priložnost za slovenske boksarje, da pridobijo dragocene mednarodne izkušnje v boju s tujimi tekmovalci.
»Ker si želim, da boksarji v Sloveniji zrastejo v osebnostno in tekmovalno kakovostne tekmovalce, so nujno potrebni tovrstni dogodki. Prvi se bo zgodil 11. marca v Ljubljani. Do konca leta bodo nato še trije gala večeri, naslednji bo 22. aprila v Ther-mani Laško, nato bo daljša prekinitev do 30. septembra, ko bodo boksarji nastopili v Casinu Mond Šentilj, zadnji pa bo 18. novembra v hotelu Bernardin v Portorožu. Prvi nasprotniki bodo Italijani. Želim si nasprotnike, ki ne bodo v podrejenem položaju, tako da bo šlo za najvišji kakovostni razred boksarjev v Sloveniji in Italiji. Dogovarjamo se, da bi bili naslednji nasprotniki Hrvati, morda nato iz Avstrije, Madžarske, kajti na ta način se bodo naši borci imeli priložnost spoznati z najboljšimi iz drugih držav,«
je ob predstavitvi boksarskih večerov dejal Zavec.
V njegovi ekipi je šest boksarjev: Aljaž Venko, Tomi Lo-renčič, Jan Sokol (vsi Dejan Zavec Boxing), Denis Lazar (Ring Ptuj), Andrej Bakovič (Portorož) in Igor Pertot (Tivoli).
»V ekipi so tisti, ki so si to zaslužili z odnosom do treninga. Če ti fantje ne bi bili garači, jih danes ne bi bilo tu. To je moja rdeča nit, saj zelo dobro vem, kako zadeve potekajo. Brez pravega odnosa do treninga ni rezultata. Ali je izbor pravilen, bo pokazalo posamično državno prvenstvo v aprilu, prepričan pa sem, da bodo ti fantje dali vse od sebe, da bodo pokazali pravi odnos do boksa in da bodo s temi borbami pridobili na kakovosti. Končni cilj je, da bi vsaj en slovenski boksar nastopil na olimpijskih igrah v Tokiu. Če nam to ne bo uspelo, to ne bo neuspeh, bomo pa dobili informacijo, kako lahko zadeve popravimo. Pot do Tokia bo dolga, vendar sem prepričan, da realno lahko pričakujemo vsaj
Mali nogomet
Veterani NK Ormož tretji v Ljutomeru
V Ljutomeru je potekal finalni del Zimske lige malega nogometa za veterane in člane Športne zveze Ljutomer. Na zaključnem turnirju so se pomerile najboljše ekipe rednega dela.
Med temi je bila tudi veteranska ekipa NK Ormož Mladost Miklavž, ki je po tekmi in porazu s KMN Meteorplast (1:3) med veteranskimi ekipami osvojila 3- mesto. Veterani NK Ormož Mladost Mi-
klavž so v zimski ligi malega nogometa Športne zveze Ljutomer tekmovali že 10 leto. Člani ekipe so nogometaši, stari nad 35 let, so fantje v najlepših letih življenja, zato jim tekmovalnosti ne manjka. V svoje vrste vabijo tudi nove člane. »S tretjim mestom smo zelo zadovoljni. Odigrali smo dobro skozi celotno prvenstvo in si zaslužili visoko uvrstitev. Za nas je bil nastop v zimski ligi priprava za ve-
Zmagali Lovrec, Petek in Jabločnikova
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec želi slovenski boks z gala večeri popeljati na višjo raven.
enega slovenskega boksarja na prihodnjih olimpijskih igrah. Tudi to je eden od namenov boksarskih večerov po slovenskih hotelih,« je Za-vec predstavil namen prireditev, ki jih pripravlja do konca leta.
Najstarejši in najbolj izkušen v Zavčevi ekipi je Venko, z 28. mestom na lestvici mednarodne boksarske zveze Aiba najvišje uvrščeni slovenski boksar, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v Dohi v kategoriji do 78 kg v drugem krogu izgubil proti poznejšemu svetovnemu prvaku Kubancu Arienu Lopezu. »V veliko čast mi je, da sem lahko del te ekipe. Prepričan sem, da nam bodo borbe na teh gala večerih koristile v nadaljnji karieri in že zdaj se veselim prvega obračuna z italijanskim boksarjem,« je dejal 23-letni Venko.
Vstopnice za premierni gala boksarski večer v ljubljanskem hotelu Union so po enotni ceni 20 evrov že v prodaji, njihovo število pa je omejeno na 400 mest.
sta
V 4. krogu slovenske boksarske lige je v soboto v Šmarju pri Jelšah potekalo štiriindvajset zanimivih dvobojev. V sedmih so imeli svoje borce člani Boks kluba Ring, ki tokrat niso bili preveč uspešni, saj so v ringu zabeležili tri zmage in štiri poraze.
Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) je v zadnjem obdobju nanizal nekaj zmag in je ostal tudi tokrat nepremagan, potem ko je premagal mladinskega državnega prvaka v kategoriji do 69 kilogramov Ar j ana Bisli-maja (BK Slovenska Bistrica). Šlo je za borbo višjega kvalitetnega nivoja, v kateri je Lo-vrec ves čas boksal na visoki ravni in je v eni izmed najboljših predstav kroga zasluženo slavil. Brez težav je slavila tudi Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj), ki je zmagala že v prvi rundi, saj je bila v vseh pogledih veliko boljša od Tine Jakopič (FCL Ljubljana), zato
je trener Jakopičeve po seriji prejetih udarcev prekinil obračun. Zmago za Ringovce je dosegel še Blaž Petek, ki je bil suvereno boljši od Nika Škor-nika (BK Intercom Celje), in je vse tri runde dobil s čistimi udarci. Mladi Filip Pirc Kolar (BK Ring Ptuj) je boksal s kar štiri leta starejšim in bolj izkušenim Juretom Kovačem. Slednji je bil za kanček boljši in naš „šolar" je kljub dobri borbi klonil. Pomerila sta se tudi Alen Kralj (BK Ring Ptuj) in Sadik Gashi (ŽBK Maribor), v katerem je Kralj doživel tesen poraz. Podobno tesno je izgubil tudi Timi Pučko (BK Ring Ptuj), ki mu je nasproti stal Kevin Dornik (BK Intercom Celje). Pučko je nadzoroval dogajanje v prvi in skorajda celotni drugi rundi, a je dvajset sekund pred koncem tega dela dobil dva, tri močne udarce in kasneje v tretji rundi ni več našel pravega ritma. V zadnjem dvoboju kroga sta
Vrstni red:
1.	BK Ring Ptuj 74 točk
2.	BK Intercom Celje 37 točk
3.	Boks klub Portorož 34 točk 6. Dejan Zavec Boxing 21 točk
se pomerila Denis Lazar (BK Ring Ptuj) in Luka Mejač (FCL Ljubljana). Šlo je za izenačeno borbo, v kateri je boljši vtis v tretji rundi pustil Mejač in je, ne glede na Lazarjevo premoč v prvi dveh rundah, prepričal sodnika v končno zmago z deljeno odločitvijo.
Boks klub Ring je v Šmarju pri Jelšah osvojil trinajst točk in na skupni lestvici slovenske boksarske lige močno vodi. To prednost bodo Ptujčani branili ali jo bodo poskušali še povečati v naslednjem krogu tekmovanja, ki bo na sporedu 5. marca v Celju.
David Breznik
Rokomet • NLB liga, 21. krog
Za pusta hrusta pohrustati Koper
Glede na to, da bodo Ormo-žani ostali brez Lige za prvaka, sta pred četo trenerja Saše Prapotnika dve zelo zanimivi tekmi. »O Mariboru še sploh ne razmišljamo, saj je pred nami tekma s prvouvrščeno ekipo Kopra. Primorci so nanizali pet zaporednih zmag, med drugim so v gosteh dobili derbi proti Ribnici. Imajo zelo uigrano moštvo, ki že vrsto let igra skupaj. Igra naših tekmecev je izjemno hitra, kar ostalim ekipam povzroča največ preglavic. Imajo odličen vratarski dvojec Jure Vran in Blaž Vončina. V ekipi kar roji igralcev, ki so v preteklosti nosili dres državne reprezentance v mlajših kategorijah, dandanes pa za mladinsko reprezentanco igrajo Tilen Sokolič,
Grega Krečič, Aleks Vlah in Nejc Planinc. Vse skupaj pa nadzira in vodi na igrišču Uroš Rapotec. Se že veselimo tekme v kateri bomo videli, ali se naša ekipa kljub nekaterim spodrsljajem (Loka, Dobo-va) lahko enakovredno kosa z ekipami iz samega vrha. Po tihem upamo na lepo polno dvorano, saj smo s pomočjo naših navijačev zagotovo precej močnejši,« je pred tekmo povedal trener Jeruzalema in mladinske reprezentance Sašo Prapotnik.
Koprčani v Ormož prihajajo po zmago. »Ormož velja za najbolj 'vroče' prizorišče v ligi. Če zmagaš na Hardeku potem veš, da nekaj veljaš. Imamo nekaj težav s poškodbami, vendar dovolj širok
igralski kader, da odigramo še eno dobro tekmo. Naša želja je, da po rednem delu osvojimo 1. mesto in da Ligo za prvaka začnemo z istim številom točk kot Celje in Gorenje. Gostovanje v Ormožu je za nas pravi izziv in vem, da bo to prava čvrsta moška tekma. Se že veselimo tekme, zmaga pa naj v tem trenutku boljši,« je pred tekmo iz tabora Kopra povedal kapetan Uroš Rapotec.
Tekma na Hardeku je na sporedu v soboto, 25. februarja, ob 19. uri. Za osnovnošolce, dijake in pustne maske je vstop prost. Ker gre za der-bi 21. kroga je pričakovati lep obisk gledalcev in glede na pustni čas noro vzdušje.
UK
teransko ligo velikega nogometa, kjer nastopamo v MNZ Ptuj v ligi nad 40 let,« nam je zadovoljen povedal kapetan ekipe Emil Trstenjak. Sicer je finalni del Zimske lige malega nogometa za veterane in člane prinesel absolutna zmagovalca: v veteranski konkurenci je na koncu slavila ekipa KMN Meteorplast Ljutomer, v članski pa ekipa ŠIC bar Ljutomer.
ku
Veterani NK Ormož Mladost Miklavž so v ligi malega nogometa ŠZ Ljutomer med veterani osvojili 3. mesto.
petek • 17. februarja 2017
Šport mladih
Štajerski TEDNIK 13
Tenis • Blaž Rola
Na Japonskem so se kresale slovenske (športne) iskre
Ko se Slovenca v športnem dvoboju srečata v več kot 10.000 km oddaljenem Kyoto na Japonskem otoku Honšu, potem se zagotovo krešejo iskre - nihče ne potuje tako daleč, da bi tekmecu - pa čeprav dobremu prijatelju -zlahka prepustil zmago. Prav to se je dogajalo v 2. krogu več kot 50.000 dolarjev vrednega challenger turnirja v Kyoto, ki se igra na trdi podlagi.
Ptujčan Blaž Rola (263. na ATP) in Ljubljančan Blaž Kavčič (166.) sta bila uvrščena v isti del žreba, kar je že takoj napovedovalo veliko možnost medsebojnega
dvoboja. V uvodnem krogu sta bila oba uspešna: Rola je gladko ugnal domačega povabljenca, 17-letnega Tora Horia, Kavčič (na turnirju je 6. nosilec) pa 32-letnega kva-lifikantajimmyja Wanga. Sredin jutranji slovenski dvoboj v deželi vzhajajočega sonca je postregel z izjemno izenačeno igro in na koncu tudi dramatičnim zaključkom.
Challenger turnir v Kyotu, 50.000 dolarjev + H:
1.	krog: B. Rola - Toru Ho-rie (Japonska) 6:4, 6:3;
2.	krog: B. Rola - B. Kavčič (6.) 6:7(4), 6:2, 6:7(5).
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je v 2. krogu turnirja na Japonskem tesno izgubil dvoboj drugega kroga proti Blažu Kavčiču.
Krajšo je potegnil 26-letni Ptujčan, čeprav je osvojil več posameznih točk kot tri leta starejši soigralec iz reprezentance (103:99), dosegel več breakov (3/6, 1/6), več asov (26:12), imel boljši izkoristek prvega servisa (83 %, 80 %)... Statistika razkriva, da je imel Kavčič le boljši izkoristek drugega servisa, dejansko pa je o zmagi odločala večja zbranost ali kanček sreče več v podaljšanih igrah prvega in tretjega seta. V tretjem setu je Rola prvi izvedel break (3:1), Kavčič pa se je hitro vrnil z rebreakom. Kdorkoli bi v tej igri slavil, to ne bi bilo neza-služeno.
Na turnirju nastopa še tretji Slovenec, 2. nosilec je Grega Žemlja (150.).
JM
Kyoto
Kjoto je eno največjih japonskih mest in pomembno kulturno središče. Leži na otoku Honšu, šteje pa več kot 1,5 milijona prebivalcev. Več kot 1.000 let je bil japonska prestolnica. V njem je veliko zgodovinskih dragocenosti, med drugim tudi svetišča, templji, vrtovi in stare zgradbe.
Tenis • Turnir U-16
Kikboks
Taja med štiri najboljše
Sodelovanje z Zagrebom
V Mariboru je na igriščih ŽTK Maribor potekal ZALA turnir za dekleta do 16. leta starosti. Na njem so dober vtis pustila tudi tri dekleta iz TK Terme Ptuj, vse letnice 2003.
Najboljšo uvrstitev je dosegla Taja Lončarič, ki se je s tremi zmagami prebila vse do polfinala. Na zadnji stopnički pred finalom jo je ustavila 1. nosilka, dve leti starejša Eva Kalan (TK Maja). Stopničko nižje je tekmovanje končala Nika Strašek, ki je v 2. krogu izločila 6. nosilko Lino Božičnik (TK Maja). Tudi njo je ugnala Kalanova. Brez po-
Rezultati:
četrtfinale: Lončarič (5.) -Bečirovic-Novak 6:2, 6:1, Strašek - Kalan (1.) 5:7, 0:6;
polfinale: Lončarič (5.) -Kalan (1.) 1:6, 3:6;
finale: Kalan (1.) - Lovrič (Domžale, 7.) 4:6, 6:4, 1:6.
samične zmage na turnirju je tokrat ostala Nina Pliber-šek, v izenačenem srečanju
Namizni tenis • Kadetsko ekipno DP
Cirkovčanke na stopničkah
Konec tedna je v Izoli potekal finalni turnir ekipnega državnega prvenstva za kade-tinje. Udeležbo na njem so si
Rezultati
Predtekmovanje: 1. krog: Cirkovce - Kajuh-Slovan 5:3; 2. krog: Cirkovce - Sobota 5:1; 3. krog: Cirkovce - Mengeš 1:5
Finalna skupina: 1. krog: Cirkovce - Arrigoni 5:2; 2. krog: Cirkovce - Letrika 5:2.
Končni vrstni red:
1.	Arrigoni
2.	Mengeš
3.	Cirkovce
4.	Letrika
5.	Kajuh-Slovan
6.	Kema
7.	Sobota
8.	Fužinar Inter Diskont
med osmimi najboljšimi ekipami v Sloveniji zagotovile tudi mlade igralke NTK Cirkovce. V ekipi so bile Ina Un-ger, Nika Belaj, Lara Belaj, Zoja Žolek in Maja Belaj, bile pa so zelo uspešne.
V soboto so v predtekmo-
Januarja je imel predsednik Kickboxing zveze Slovenije in Združenja zvez borilnih športov Slovenije Vladimir Sitar veliko aktivnosti in srečanj v sosednjem Zagrebu. Po srečanju Sitarja in župana
Zagreba Milana Bandiča decembra lani, je bila januarja na občini Zagreb predstavljena namera o sodelovanju Zagreba s slovenskim športom, predvsem kickboxingom. Obe strani sta ugotovili, da
Lana Stefanovič (ŠTK Velenje) in Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) sta prejeli priznanje za osvojeno 3. mesto.
jo je ugnala Anika Planinšek (ŽTK MB).
JM
Foto: Franc Slodnjak
Predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar in župan Zagreba Milan Bandič na srečanju v hrvaški prestolnici.
poteka že veliko aktivnosti v tej smeri in da je te aktivnosti potrebno še naprej podpirati ter težiti k več srečanjem, tako strokovnim kot športnim.
V Zagrebu je bila v nedeljo, 27. januarja, promocija mojstrov borilnih veščin z območja bivše skupne države. Promocija je, kot vsako leto, potekala v dvorani na Gornjem gradu in je izzvenela v znamenju praznovanja 80. rojstnega dneva glavnega inštruktorja budokaia, dr. Emi-na Topiča. Iz Ptuja so se promocije udeležili glavni trener Vladimir Sitar in glavni trener mlajših selekcij v KBV Ptuj Edvard Štegar. Naša predstavnika sta sodelovala na seminarju in dveurnem treningu, nato pa je Topič podelil diplome, s katerimi so dobitniki potrdili članstvo v »Galeriji slavnih«. Tako sta Vladimir Sitar in Edvard Štegar podaljšala licenco in prejela diplome.
Franc Slodnjak
vanju v skupini B ugnale ekipi Kajuh-Slovana in Sobote, oslabljene pa izgubile proti favorizirani ekipi Mengša. To je bilo dovolj za uvrstitev v finalno skupino najboljše četverice, ki je v nedeljo med sabo odločala o medaljah.
Kadetska ekipa NTK Cirkovce je osvojila končno 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu.
Mlade Cirkovčanke so pod vodstvom trenerja Urbana Ovčarja tudi v nedeljo pokazale, da so zasluženo med najboljšimi. Po uvodnem porazu proti domači ekipi Arrigoni so v 2. krogu ugnale ekipo Letrike in si tako zagotovile uvrstitev na zmagovalne stopničke. Ker so bile v predtek-movanju poražene (morda bi bilo drugače, če bi takrat nastopila Nika Belaj, op. a.), so osvojile končno 3- mesto. To je za majhno sredino izjemen dosežek, na katerega so v Cirkovcah upravičeno zelo ponosni.
Urban Ovčar, trener ekipe: »Vse naše igralke si zaslužijo pohvale za osvojeno medaljo in za trud na treningih. Posebej velja tokrat omeniti odlične igre kadetskih reprezen-tantk Slovenije Ine Unger in Nike Belaj. Ina je v dveh dneh tekmovanja nanizala kar 10 zmag in izgubila le 2 dvoboja, Nika pa je zabeležila 7 zmag in 3 poraze, pri čemer se je v soboto poleg tekmovanja v Izoli udeležila še finalne prire-
ditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kjer je zmagala! Ekipo so sestavljale še najmlajše kadetinje Lara Belaj, Zoja Žolek in Maja Belaj, ki so prav tako prikazale obetavno in zavzeto igro.«
Tomaž Ferenčič, predsednik NTK Cirkovce: »Za naš mali kraj je to neverjeten uspeh, ki zelo odmeva v nami-znoteniških krogih. V našem
klubu v pretežni meri delamo z mladimi, kljub temu pa se ubadamo s finančnimi težavami. Pred leti smo tako zaradi pomanjkanja financ s člansko ekipo izstopili iz 1. lige, zaskrbljeni pa smo tudi sedaj. Sprašujemo se, ali bomo dolgoročno uspeli obdržati aktivnosti v začrtanih okvirjih. Za nas vsakršna podpora pomeni res veliko in nam lajša delo.«
JM
Nika v soboto zmagala še na pevskem tekmovanju
Posebno uspešno zgodbo je v soboto spisala Nika Belaj, učenka OŠ Cirkovce. V soboto je na Obali odigrala dve tekmi v predtekmovalni skupini B in svoji ekipi pomagala do napredovanja v finalno skupino. Na tretji (proti Mengšu) ni nastopila, saj je odhitela na Ptuj, kjer jo je čakal nastop na Superfinalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tega je opravila z odliko in slavila v starejši konkurenci učenk od 6. do 9. razreda! V nedeljo pa nazaj v Izolo, novim zmagam naproti, tokrat za zelenimi mizami ... Bravo Nika!
Podobno zgodbo je pred časom na prireditvi Slovenija ima talent spisala Aleksandra Vovk, še ena izmed odličnih mladih slovenskih namiznoteniških igralk.
14 Štajerski
Šport
petek • 24. februarja 2017
Rokomet • 7. Kurentov turnir
Slavile Ajdovke in Velikonedeljčani
Organizatorke turnirja, domača ekipa ŽRK Ptuj
Zmagovalna ekipa v moškem delu turnirja - RK Velika Nedelja
Nogomet • NK Videm
Videm bo spomladi močan
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 22. KROGA: Kalcer Radomlje - Aluminij (SOBOTA ob 15.00); Rudar - Domžale (SOBOTA ob 16.00); Maribor - Olimpija (SOBOTA ob 20.15); Krško - Gorica (NEDELJA ob 15.00); Luka Koper - Celje (NEDELJA ob 16.55)
Rokomet
1. A DRL
21. KROG: Jeruzalem Ormož - Koper 2013 (SOBOTA ob 19.00); Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.30)
1. B DRL
17. KROG: Herz Šmartno - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 19.00)
1. A DRL (ž)
16.	KROG: ŽRK Velenje - ŽRK Aklimat Ptuj (NEDELJA ob 17.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
17.	KROG: Kostmann Slovenj Gradec - ŽOK G SV Zava Ptuj (SOBOTA ob 17.00)
Futsal
1.	SFL
17. KROG: KMN Tomaž Šic bar - KMN Benedikt (PETEK ob 20.00)
2.	SFL
16. KROG: KIX Ajdovščina - FC Hiša daril Ptuj (SOBOTA ob 18.00)
David Breznik
Strelstvo
V Mariboru 580 strelcev iz 46 držav
V soboto, 18. februarja, je v športni dvorani Center na Ptuju potekal že 7. Kurentov turnir okometnih veterank in veteranov, ki so ga tudi letos organizirale Veteranke Ptuj. Samega turnirja, kjer je poleg rokometa v ospredju tudi druženje, se je udeležilo 15 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Moški del turnirja so zastopale ekipe: Ptuj-Ormož, Velika Nedelja, Slovenj Gradec, Trebnje, Sevnica, Dol, Buje, Čakovec, Varteks Varaždin, pri ženskah pa so nastopila sledeča moštva: Ptuj, Zagorje, Ajdovščina, Novo mesto, Ne-delišce in Podravka.
Pri moških so slavili Veli-konedeljčani pred Bujami in Varaždinci. V razigravanju je vsaka ekipa dosegla eno zmago, na koncu pa je o končnem vrstnem redu odločala gol razlika. Pri ženskah je zmagala Ajdovščina, 2. mesto je pripadlo Zagorju, kot tretje pa so turnir končale domačinke in organizatorke turnirja.
Na koncu so izbrali tudi najboljše posameznike turnirja. Najboljša igralka je postala Ina Poglajen (Zagorje), najboljši igralec Dejan Ivančič (Velika Nedelja), najboljša vratarka Karmen Jaz-binšek (Novo mesto), najboljši vratar Sanimir Radek (Čakovec), najboljša strelka Marina Šimek (Podravka) in najboljši strelec Petar Ro-dik (Varteks).
Čast kratke otvoritve turnirja je pripadla kurentom društva Center Ptuj. Turnir je uspel in organizatorke se že veselijo 8. Kurentovega turnirja prihodnje leto. Članice društva Rokometne veteranke Ptuj se zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem,
Kegljanje
Šoštanj - Drava 6:2 (2984 : 2892)
DRAVA: Marija Kozoderc 464, Nada Fridl 510, Milena Štampfer Golob 508, Hrenko 448, Plajnšek 488, Kavčič 474 podrtih kegljev
Kegljačice Drave so na gostovanju proti Šoštanju nastopile oslabljene, saj v ekipi ni bilo članice Marine Kram-berger. Njena odsotnost se je prav gotovo poznala, saj bi z njenim deležem bile Ptuj-čanke prav gotovo konku-
ki so pripomogli k uspešno izpeljanemu turnirju. V mesecu marcu se Ptujčanke odpravljajo na tridnevni mednarodni turnir v Novi Sad.
tp
renčnejše v boju za zmago. Na koncu je bilo 6:2 za Šo-štanjčanke, ki so v skupnem seštevku podrle bistveno več kegljev. Najboljša domačinka je bila Hermina Dvoršak, ki je podrla 529 kegljev. Na ptujski strani sta mejo 500 podrtih kegljev presegli Nada Fridl in Milena Štampfer Golob, točki pa sta za svoji igri dobili Nada Fridl in Ivanka Plajnšek. Drava ostaja pri dnu prvenstvene lestvice in se bo do konca sezone borila za obstanek v 2. slovenski ligi vzhod.
David Breznik
Tretjeligaš iz Vidma še naprej zavzeto vadi in se pripravlja na spomladanski del sezone. Do sedaj so odigrali tudi tri prijateljske tekme; po uvodni visoki zmagi nad Bistrico je sledilo še slavje proti Bukovcem (2:1) in poraz proti Gerečji vasi (1:2). Naslednji tekmec bo na pustno soboto tretjeligaš Ljutomer, sledita pa še Križevci in Radgona. Poleg teh tekmecev si želijo v taboru Vidma še kakšne tekme, predvsem zaradi kar nekaj poškodovanih in bolnih igralcev, ki bi jim takšne tekme prišle še kako prav.
Začetek prestopnega roka se je za Videm začel kot v nočni mori. Zdelo se je namreč, da bo kader precej osiromašen glede na jesen, toda v tem trenutku, ko se je tržnica kadrovanja zaprla, se zdi Videm precej močnejši, kot je bil v prvem delu tekmovanja. Trener Primož Gorše bo tako imel na voljo tudi v nadaljevanju Kajtno in Pin-tariča, ki sta se spogledovala z odhodom v Avstrijo. Prav tako sta novinca - povratnika odlična Hrvata Muric in Božak, ki pa sta prišla poškodovana. Božak je medtem
že pričel vaditi z ostalim moštvom, Muric še ne. Novinec v moštvu Vidma je tudi Robert Travnikar iz Hajdine, prav tako pa se je v moštvo vrnil bočni igralec Marcel Koren. Poleg Kostanjevca, Hliša in novega vratarja Žu-lička ima strateg Gorše na voljo kar nekaj novincev, ki pa bodo seveda potrebovali nekaj časa da se uigrajo.
Poleg vseh prihodov se je zgodil tudi odhod: saga okrog Mihaela Leskovarja, ki si je želel oditi, je končno dobila epilog - branilec bo svojo športno srečo poslej iskal v Cirkulanah.
Glede na vse rošade se Videm zdi precej močnejši kot jeseni, toda po besedah stratega Goršeta lahko pravi obraz rumeno-zelenih pričakujemo šele okrog tretjega spomladanskega kroga, ko se bo moštvo po zdravstvenih težavah po pričakovanjih konsolidira-lo. V vsakem primeru je pred nami razburljiva tretjeligaška pomlad. Ena osrednjih vlog v ligi, kjer je edini kandidat za naslov prvaka Maribor B, pa bi morala pripasti nogometašem Vidma.
tp
Štajerska prestolnica bo med 6. in 12. marcem gostila najboljše strelke in strelce stare celine z zračnim orožjem. Na evropskem prvenstvu z zračno puško in pištolo ter v streljanju na premične tarče bo nastopilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Na mariborsko tekmovanje se je prijavilo 580 strelcev in strelk iz 46 evropskih držav.
Tekmovanje bo potekalo na dveh lokacijah, v centru Draš bodo na sporedu kvalifikacijske tekme, v hotelu Habakuk v Turnerjevi dvorani pa bodo finalne odločitve. Slovenija bo nastopila v polni postavi, v članski in mladinski konkuren-
ci bo nastopilo po 12 tekmovalcev in tekmovalk, po trije v vseh disciplinah z zračno puško in pištolo.
V članski konkurenci bodo slovenske barve zastopali Živa Dvoršak, Denis Bola Ujčič, Urška Kuharič, Sonja Benčina, Majda Raušl, Katja Vodeb, Benjamin Jodl, Robi Markoja, Željko Moičevic, Kevin Venta, Blaž Kunšek in Sašo Stojak, v mladinski pa Urška Hrašovec, Lia Lazar, Vesna Markelj, Anja Prezelj, Klara Smolič, Jagoda Tkalec, Jože Čepar, Domen Jarni, Erik Kandare, Jure Klan-čar, Jakob Petelinek in Luka Useničnik.
sta
Planinski kotiček
Planinski izlet Kal-Mrzlica
4. marca 2017
M rzlica je v zadnjih nekaj letih postala izredno priljubljena izletniška točka. S svojimi 1122 metri nadmorske višine je druga najvišja gora zasavskega hribovja in z nje je, tako kot s Kuma, izjemen razgled, saj so vsi bližnji vrhovi precej nižji.
Zbor na železniški postaji ob 7.00, vrnitev proti večeru. Na poti se bomo veliko ustavljali. Strošek izleta: 15 €.
Plačilo možno preko spletne banke, TRR 042020000493764, pri NKBM, sklic Mrzlica - upoštevajte rok prijave! Če bo več kot 20 prijavljenih, bo organiziran avtobusni prevoz.
Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do petka, 24. 2. 2017, oziroma pri vodji izleta do srede, 1. 3. 2017.
Vodja izleta: Jože Dajnko (Informacije: 040 754 499)
Meta Majnik-Krajnc, predsednica Rokometnih veterank Ptuj: »Najpomembneje je, da je sam turnir, na katerem je letos sodelovalo rekordno število ekip, minil brez poškodb. Glavni namen turnirja je poleg športa seveda druženje. Podobni veteranski turnirji po vsej Sloveniji potekajo praktično vsak mesec, me pa smo ga umestile v pustni čas in ga poimenovale Kurentov turnir, tako da je vse povezano s Kurentovanjem. K temu bi še dodala, da za vse ekipe po turnirju pripravimo zabavo, obvezna oprema na tej zabavi pa so seveda maske.«
Točki le za Fridlovo in Plajnškovo
petek • 24. februarja 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • 5. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana
Ptujčani še naprej pridno zbirajo odličja
|V!
Ligaška sezona z zračnim orožjem se počasi preveša v svojo zaključno fazo, ko so že znane prve končne odločitve, serijski zmagovalci pa so že postali ligaški prvaki. Minulo nedeljo so Trbovelj-čani na centralnem strelišču v Ljubljani organizirali 5. turnir mladinskega ligaškega tekmovanja, na katerem je nastopalo 300 mladih strelcev v starostnih kategorijah mladincev, kadetov in pionirjev. S tremi odličji so nastope zadovoljni sklenili Ptujčani, lep uspeh s strelskim podmladkom pa so dopolnili še Ormožani in Kidričani.
Ptujski mladinci srebrni
Med mladinci s pištolo je aktualni državni prvak, Ptuj-čan Tadej Širec, po dveh srebrnih odličjih tokrat ostal brez njega, s 367 krogi je osvojil 6. mesto. Presenetil je Jure Klančar iz Olimpije, ki je z osebnim rekordom (379) slavil prvo zmago, za krog je zaostal vodilni v skupnem seštevku, Jožet Čeper iz Vremščice. Dobro so se odrezali tudi preostali naši strelci in vsi osvojili ligaške točke: 8. Žan Bogša (363), 9. Rok Tomažič (362), 11. Rok Bez-jak (358), 14. Žan Tomažič (35l), 15. Oskar Tasovac Ivezic (347), 18. Valentin Luževič (345), 22. Matjaž Pleh (336).
Med dekleti je s 374 krogi peto zaporedno zmago slavila Jagoda Tkalec iz Rečice pri Laškem. V ekipni razvrstitvi so z letošnjim rekordnim dosežkom 1111 krogov zmagali odlični Škofjeločani, Ptujčani so s 1070 krogi osvojili srebrno odličje in znova premagali aktualne prvake iz Brežic (1053). Z zmago so Škofjeločani prevzeli vodstvu
Foto: Strelska zveza Slovenije
Mladi Ptujčani so bili v Ljubljani zelo uspešni in so osvojili dve ekipni in eno posamično odličje. Z leve so na fotografiji Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezič, Rok Bezjak, Vita Volgemut, Tadej Širec in Marsel Krajnc z glavnim ptujskim trenerjem Zlatkom Kostanjevcem.
tudi v skupnem seštevku. Z rekordnim dosežkom v sezoni se lahko pohvalijo Ormo-žani Kovinarja, ki so s 1049 krogi na 4. mestu le za štiri kroge zgrešili prvo odličje v sezoni.
Nik Volgemut tretjič pod vrhom
V kadetski konkurenci s pištolo so se Ptujčani petič v sezoni veselili ekipnega odli-čja; tokrat so z rekordnim dosežkom 1030 krogov osvojili ekipno srebro ter se utrdili na 2. mestu v skupnem seštevku. Zmagale so Brežičan-ke (1041), 14 krogov pa je do novega bronastega odličja zmanjkalo Juršinčankam, ki so z letošnjim rekordom (995) osvojile 4. mesto.
Med posamezniki se je tretjega posamičnega srebra z rekordnim dosežkom v sezoni (358) veselil Ptujčan Nik Volgemut in le za tri kroge zaostal za letošnjim serijskim zmagovalcem Dejanom Jagrom iz Rečice pri Laškem. Miklavški strelec Žan Ha-bjanič (334) je osvojil 9. mesto, Ptujčan Marsel Krajnc
(330) je tokrat osvojil 10., Jur-šinčan Nejc Horvat (295) pa 15. mesto. Med dekleti je še drugič zapored zmagala Brežičanka Pia Srpčič (360), osebni rekord v sezoni pa je dosegla Juršinčanka Julija Lajh (343) in osvojila 5. mesto. Ptujčanka Vita Volge-mut (342) je osvojila 7. mesto, juršinski strelki Sandra Kumer in Špela Perko pa sta s 327 in 325 krogi osvojili 10. in 12. mesto.
Vzpon Ormožanov
V kadetski konkurenci s puško so četrtič zapored zmago slavile ljutomerske strelke in z rekordnimi 1188.2 krogi že slavijo ekipni ligaški naslov prvakinj (97 točk). Z rekordnim dosežkom 1174.3 krogov so prvič v sezoni srebrno odličje osvojili Ormožani Kovinarja in se z 68 točkami iz 4. povzpeli na visoko 2. mesto v skupnem seštevku. Pred zaključkom imajo tri točke prednosti pred ekipo iz Železnikov in šest pred Olimpijo. Uspešni so bili z rekordnim dosežkom tudi Kidričani, ki so se s 1154.2 krogoma uvr-
Plavanje • Državno prvenstvo
Šest mladih plavalcev v Kranju
Plavalni klub Kranj je pripravil moštveno in posamično prvenstvo Slovenije za mlajše dečke in deklice 2017, na katerem se je predstavilo 360 mladih plavalk in plavalcev iz osemindvajsetih klubov (manjkalo je le šest klubov iz Slovenije, op. a.).
Šest predstavnikov je imela
tudi Plavalna akademija Kurent. Tekmovali so v šestih disciplinah in treh štafetah. Glede na mladost so dosegli nekaj dobrih uvrstitev, plavalci pa so popravili osebne rezultate, kar je bil tudi njihov glavni cilj. Po končanem nastopu in s tem tudi sezoni je predsednik akademije Bo-
stili na 5. mesto, v skupnem seštevku zasedajo 6. mesto z 49 točkami.
Ivo Cicmanovič Zimet še naprej v vodstvu
Med posamezniki se je s četrtim odličjem v sezoni in drugim bronastim, v vodstvu skupnega seštevka utrdil Ki-dričan Ivo Cicmanovič Zi-met, ki je s 400.3 krogi zmago zgrešil za vsega 1.3 kroga. Zmagal je Rušan Patrik Ja-kopiček (401.6). Najvišje v sezoni se je z uvrstil Vitomar-čan Jan Soto Vargas, z osebnim rekordom (387.0) na 10. mesto, 13. je bil Ormožan Matic Slavinec (384.0), pre-
ostala Kidričana Mihael Mi-količ Sobotič in Tilen Vuk
pa sta s 380.1 in 373.8 krogi osvojila 18. in 25. mesto.
Med kadetinjami je drugo zmago v sezoni slavila Mislinjčanka Špela Rutnik (409.0), drugič v sezoni pa se je srebrnega odličja veselila ljutomerska strelka Antonija Kosi (401.0). Slednja v skupnem seštevku s 118 točkami zaseda 3. mesto. Zelo natančni sta bili tudi ormoški strelki Anja Fras in Nuša Žnida-rič, ki sta z rekordnima dosežkoma 396.9 in 393.4 krogi osvojili 6. in 10. mesto.
Žan Tomažič znova najvišje
Med mladinci s puško so drugič v sezoni ekipno zmago slavili Trzinci s 1220.4 krogi, pred Kočevci (1205.7) in vodilnimi Cerkničani (1202.9). Ormožani Kovinarja so s 1168.7 krogi osvojili 6. mesto, skupno so peti. Med posamezniki je tretjič v sezoni slavil vodilni v skupnem seštevku, Cerkničan Jakob Petelinek (411.7). Ormo-žani Žan Tomažič (398.4), Matjaž Pleh (388.0) in Rok Tomažič (382.3) so si pri-streljali 11., 20. in 24. mesto. Kidričana Domen Širovnik in Žan Gojkošek sta se s 389.5 in 381.2 krogoma uvrstila na 18. in 26. mesto. Med mladinkami je četrtič v sezoni zmagala Trzinka Suzana Lukic (411.1), ljutomerski strelki Sandra Kaučič in Nuša Špindler sta s 390.7 in 388.0 krogi osvojili 12. in 14. mesto.
Ormoški novinec Nino Benjamin Kovačec do odličja
V	najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško si je na drugi tekmi v sezoni senzacionalno prvo posamično odličje priboril ormoški novinec Nino Benjamin Kovačec, ki je s 183 krogi osvojil bron in za zmagovalcem Jurijem Lepenom iz Olimpije zaostal za štiri kroge. Njegova moštvena kolega Jan Dogša in Domen Fafu-lic sta osvojila 64. in 68. mesto. Ekipno zmago so s 541 krogi slavili strelci Kolomana Flisarja iz Tišine, 17. SD Kovinar Ormož 461 krogov.
Ormožani čakajo nov veliki pokalni naslov, Ptujčani malega
V	skupnem seštevku pokalnega tekmovanja so na vrhu aktualni prvaki Kovinarja, ki imajo s 118 točkami 8 točk prednosti pred svojimi najresnejšimi tekmeci iz Grosuplja, tretji so strelci iz Železnikov. Odlično kaže tudi Ptujčanom, ki so z 78 točkami uvrščeni na 5. mesto in pred zaključkom vodijo v malem pokalu s pištolo (imajo 7 točk prednosti pred Bre-žičani). Zelo tesno pa je na vrhu malega pokala s puško, kjer imajo pred zadnjim turnirjem Grosupeljčani samo dve točki prednosti pred Or-možani.
Simeon Gonc
Judo • Pokal Guštanj
Dve medalji judoistov na Koroškem
štjan Maračic dejal: »Po uspešnem začetku plavalne sezone smo uspešno zaključili tudi prvi del celoletnega plana. Žal se nam je zaradi zdravstvenih težav izmuznilo prvenstvo starejših, a bomo to nadoknadili v poletnih mesecih. Glede na to, da smo najštevilčnejši klub z udeležbo na zimskem prvenstvu, sem zelo ponosen na svojo ekipo in stroko,« poudarja predsednik Maračic in zaključuje: »Akademija v letošnjem letu ruši vse normative, ki smo si jih postavili. Po zaključku državnih prvenstev smo že usmerjeni naprej, v prve večje mednarodne projekte, na lokalnih tleh pa na izvedbo projekta Igre v vodi 2017 za ptujske vrtce, ki ga bomo realizirali v začetku aprilu. S tem projektom želimo povečati zanimanje za naše programe, hkrati pa se Ptujčanom in Ptujčankam predstaviti v najboljši možni luči.«
David Breznik
Judo klub Ravne na Koroškem je v soboto organiziral 9. mednarodni judo turnir Pokal Guštanj. Na njem je v šestih starostnih kategorijah skupno nastopilo 291 tekmovalcev iz 38 klubov in iz šestih držav. Judo klub Drava sta zastopala Ana Vidovič in Alen Adrian Plošinjak, ki sta ptujskemu klubu prinesla novi medalji.
Med starejšimi deklicami je Vidoviče-va v kategoriji do 36 kilogramov z dvema zmagama osvojila prvo mesto, medtem ko je Plošinjak v kategoriji starejših dečkov do 60 kilogramov zabeležil zmago in poraz, kar je na koncu zadostovalo za tretje mesto. Oba mlada judoista sta na tatami blazinah pokazala dobre borbe.
David Breznik
Odlična forma pred DP
Ana Ekart in Ivan Jarnec sta se v nedeljo, 19. 2., udeležila mednarodnega tekmovanja v Budimpešti.
Odličen nastop jima je uspel predvsem v latinskoameriških plesih, kjer sta v kategoriji starejših mladincev med 39 tekmovalci iz 14 držav osvojila 4. mesto. Pari v finalu so bili zelo izenačeni, tako da jima je do 3-mesta zmanjkalo le nekaj boljših ocen.
Dober nastop jima je uspel tudi teden prej, ko sta bila povabljena v Deutches Teater Miinchen, na tekmovanje »Evropa pokala«. V odlični atmosferi gledališča in ob vzpodbujanju več kot tisoč gledalcev sta si priplesala finale in osvojila 6. mesto.
Tekmovanje v Budimpešti je bilo zadnje pred državnim prvenstvom v latinskoameriških plesih, ki bo 4. 3. v Murski Soboti.
UR
Ana Ekart in Ivan Jarnec med nastopom v Budimpešti.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. februarja 2017
Ormož • Ganljiva in osupljiva življenjska zgodba
Potrebujejo prilagojeno vozilo za Zana
Kličemo vas na pomoč 16-letnemu Žanu Petku s cerebralno paralizo in njegovi družini, ki za transport potrebujejo prilagojeno vozilo, kombi s klančino in pritrjevalnim sistemom. Za starše je namreč to zelo velik finančni zalogaj.
m
Pomagajmo Žanu
Da pomagamo Žanu in njegovi družini, so v Prlekiji stopili skupaj. Poleg humanitarnega koncerta pod okriljem Društva Komenda Hierusalem ob koncu preteklega leta, kjer so zbrali okoli 2.000 evrov, se je Likovno društvo Li-kudo v sodelovanju z ormoško območno izpostavo JSKD, Literarno kulturnim društvom Prasila, Likovnim društvom Sv. Jurij ob Ščavnici in Ljudsko univerzo Mladinski center Ormož odločilo pripraviti avkcijsko dražbo likovnih del, nastalih na likovno-literarni koloniji Malek 2016, likovnih del članov likovnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici ter domačih likovnikov. Odprtje razstave Pomagajmo Žanu je potekalo minulo soboto v galeriji trgovskega centra Holermuos Ormož. Avkcija bo končana 11. marca. Izklicna cena slik je 20 evrov. Kupec lahko licitira v Facebook skupini Likudo ali ponudbo vpiše v zvezek, ki je v prostoru galerije. Vsi, ki želite pomagati Žanu in njegovi družini, pa lahko pomagate tudi z nakazilom denarne pomoči na Žanov transakcij-ski račun št: SI56 0312 3100 0405 563.

Foto: Osebni arhiv
Da bi bilo življenje in delo vsaj nekoliko lažje, si domači želijo sinovim potrebam prilagojeno vozilo s klančino, po kateri bi lahko Žana v invalidskem počivalniku pripeljali v vozilo, ter s pritrjeval-nim sistemom, da bi invalidski počivalnik ostal trdno na svojem mestu med vožnjo, kar predstavlja velik finančni zalogaj.
Žan je velik borec že od zgodnjega otroštva. Na svet je prijo-kal 25. marca leta 2000, njegov prihod pa še zdaleč ni bil preprost. »Nosečnost je potekala gladko, čisto normalno. Še dva dneva pred začetkom poroda sem bila na ginekološkem pregledu, kjer je kazalo, da je vse v redu. 14 dni pred rokom sem začela krvaveti. Šele naslednji dan so se v Splošni bolnišnici Ptuj odločili za carski rez. Porod ni bil preprost. Pediatrinja je ugotovila, da ima dojenček dihalno stisko in aktivirala je helikoptersko ekipo za transport v Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Zdravniki niso bili preveč zaskrbljeni, saj so me bodrili, da bo vse v redu in da je vse v mejah normale. Od tam so po treh dneh sporočili, da mu bodo predrli membrano, saj dojenček ne odvaja blata. Med posegom - perforaciji oz. predrtjem membrane - je prišlo do predrtja črevesja, zato so otroku naredili vrečko za odvajanje blata. Po tem je dobil zastrupitev in je bil klinično mrtev. Prebujali so ga, oživljali, na koncu so rekli, da je imel rahlo možgansko krvavitev,« se s cmokom v grlu spominja mama Martina. A Žan je borec že od rojstva: »Po dveh mesecih je s stanjem po perforaciji črevesja, sigmostoma, hipertoničnim sin-
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Na svoj račun so prišli ljubitelji drsanja. Na ploščadi Trga osvoboditve v Lenartu namreč že dva tedna obratuje drsališče. 22 metrov dolgo in 10 metrov široko ledeno ploskev je tamkajšnja občina v sodelovanju z Razvojno agencijo Slov. gorice postavila prvič, obisk pa je zelo dober. Kot so odločitev
dromom, stanjem po možganski krvavitvi in cerebralno paralizo zapustil bolnišnico. A nikoli nam ni bilo natančno predstavljeno, kako in kaj bo z Žanom. Napovedovali so, da bo potrebna nega in fizioterapije.« Starša, Martina in Boštjan, sta upoštevala nasvete zdravnikov in Žan je lepo napredoval; postavil se je že deloma na noge. In potem se je začelo: »Januarja 2003 se je okužil s salmonelo, dobil vročinski krč, bil prepeljan v ZD Ormož, nato v SB Ptuj na urgentni oddelek in iz Ptuja v UKC Maribor na otroški oddelek. Ko se je prebudil, je bil kot dojenček. Ni mogel dvigniti
o postavitvi drsališča pojasnili na občini, je bilo na to temo v preteklosti veliko pobud in povpraševanja. »Namenjeno je zlasti otrokom za koristno preživljanje prostega časa in športne aktivnosti,« je ob tem še pristavila višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve Darja Ornik.
glave, ne rok ... Ves vložen trud je bil izgubljen ...«
Kljub temu pa se pogumna starša nista vdala. Leta 2005 je Žan dobil zdravo sestrico Evo. To je precej spremenilo življenje pri Petkovih, na bolje. »Ko smo dobili Evo, je naše življenje postalo bolj sproščeno. Česar nismo mogli doživljati pri Žanu, smo doživljali pri njej. Lahko sva videla, kako premika roke, slišala njene prve besede, videla prve korake ... To je za naju pomenilo odkrivanje novega sveta. Predvsem pa novo, pozitivno energijo, ki nam je dala tudi veliko upanja pri Žanu,« pove Martina.
Pred vsako vožnjo: dvigovanje z vozička in na voziček...
Starša sta življenje popolnoma posvetila svojima otrokoma, Žanu in Evi. Oče je pustil službo in prevzel službo kot njegov spremljevalec, da bi mu pomagal in skrbel zanj, kolikor se le da. Žanu so zdravniki do danes postavili zelo zapleteno diagnozo: cerebralno paralizo
Županu in občinskemu svetu so se košute priklonile in s koledniki zaplesale za večjo občinsko dvorano in več prostora, za visoki in debeli proračun, za debelo repo
pete stopnje in mišično distro-fijo, kar pomeni, da ima močno zakrčenost mišic. To pomeni, da ne hodi, ne sedi samostojno, je le s pomočjo odrasle osebe, se ne more obleči, treba ga je previjati, ne govori; skratka, popolnoma je odvisen od tuje pomoči. S svojimi domačini se sporazumeva na povsem svoj način - z raznimi gibi, očesnim kontaktom in posameznimi glasovi in besedicama, kot sta ja, ne ter z nasmehom.
in visoki lan, za debele in velike klobase.
Poljčanski koledniki, ki širijo pustno veselje že 27 let, so zbranim zaželeli še zdravja, da bi se
Kljub vsem oviram pa pri Petkovih živijo polno življenje, kolikor se le da. Njun sinko je danes 16-letni fant, ki obiskuje šolo s prilagojenim programom v zavodu v Dornavi, kjer je deležen ustreznih terapij. Ob spremstvu staršev je reden obiskovalec proslav, koncertov in najrazličnejših prireditev. Ne manjka na nobeni gasilski prireditvi. Njegova velika strast je namreč gasilstvo. Poleg narave obožuje tudi živali. Zelo rad potuje: »Pot nas je že popeljala v Sarajevo, bili smo že v Bohinju, na Voglu, v Vrbi, živalskem vrtu, na razstavi orhidej, v Lipici. Tudi na morje gremo vsako leto.«
Žan je postal z leti vse večji in težji, njegovi premiki pa vse bolj zahtevni. Zaradi neprimernega vozila ga morata starša pri transportu vsakič dvigovati z vozička/ počivalnika. Da bi bila življenje in delo vsaj nekoliko lažja, si tako želijo sinovim potrebam prilagojeno vozilo s klančino, po kateri bi lahko Žana v invalidskem počivalniku pripeljali v vozilo, ter s pritrjevalnim sistemom, da bi invalidski počivalnik ostal trdno na svojem mestu med vožnjo, kar predstavlja velik finančni zalogaj.
Ob koncu zanimivega pogovora, ko je ura in pol minila, kot bi mignil, Martino z občudovanjem povprašamo še, od kod vsa ta volja in energija ter kako prebrodi težke trenutke. Njen odgovor je precej skromen: »Kot kaže, so naju z možem vsa ta zgodba, stresi, tako pozitivni kot negativni, naredili tako močna, da enostavno niti ne veva več drugače živeti. Očitno nama je bila z možem ta naloga naložena in morava jo izpeljati do konca. Je res, da so dnevi, ko mi zmanjka energije, a - hvala bogu - se z možem dopolnjujeva. Živiva v neki harmoniji dopolnjevanja z vsemi dodatnimi pomočmi tako Žana, Eve in moje mame, vseh sorodnikov, znancev, prijateljev. Za kar sva zelo hvaležna.« Ob tem še doda, da so vsi težki trenutki pozabljeni, ko ju Žan lepo pogleda, se iskreno nasmeje ...
Monika Levanič
imeli radi kot bratje in sestre ter jim podelili koledniški blagoslov. »Amen,« je zaključil koledniški oficir.
MV
Lenart • Drsališče je zaživelo
Prvič drsajo tudi v Lenartu
Kljub temu, da vremenske razmere niso najbolj ugodne za zimske aktivnosti na prostem, je v Lenartu mogoče uživati v radostih drsanja na 242 m2 veliki ledeni ploskvi.
Sicer pa bo kljub vremenskim razmeram v drsalnih radosti mogoče uživati še približno 14 dni, do 10. marca. Drsališče obratuje vsak dan od 16. do 22. ure, zaželeni so prostovoljni prispevki. Ob drsališču je poskrbljeno tudi za izposojo drsalk.
Monika Levanič
Slovenska Bistrica • Pustne šeme na seji
Za visoki in debeli proračun
Slovenjebistriške svetnike so v pustnem februarju obiskali tudi Košutini koledniki iz Folklornega društva Košuta Poljčane.
FOTO: Milena Grabušnik
Na lenarškem drsališču je mogoče drsati vsak dan od 16. do 22. ure.
Foto: MV
petek • 17. februarja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Slovenija, Hrvaška • Evropsko prvenstvo duhovnikov v malem nogometu
Nogometna igra je predokus nebeške lepote
Člani slovenske nogometne reprezentance katoliških duhovnikov so se zbrali v minoritskem samostanu sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, od koder so se odpravili na 11. Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu za duhovnike v Vukovarju na Hrvaškem.
Foto: EM
Slovenski duhovniki-nogometaši so se na letošnje Evropsko prvenstvo duhovnikov v malem nogometu, ki se je zaključilo včeraj, 23. februarja, odpravili iz Vidma pri Ptuju.
Na letošnjem prvenstvu so nastopili duhovniki iz 15 evropskih držav: Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine. Tekmovanje je imelo tudi dobrodelno noto, saj bodo zaslužek od vstopnic namenili za ureditev križevega pota v Vukovarju. Prvenstva so sicer predvsem prijateljska srečanja duhovnikov ob športu, vendar pa gre na igrišču zares: sojenje in podelitev pokalov sta enaka kot pri »običajnih« tekmovanjih.
Slovensko nogometno reprezentanco sestavlja okoli 15 duhovnikov. Na letošnje prvenstvo se jih je odpravilo 11, spremljal jih je tudi njihov trener Stanko Plantak. Koordinator slovenske reprezentance in predsednik duhovniškega Športno-izobraževal-nega društva Pax Slovenija Jože Povh je pojasnil: »V ekipi smo večinoma duhovniki iz Štajerske, nekaj jih je iz Ljubljane, tudi Prek-murec je med nami.« Nogometaši so tudi s Spodnjega Podravja: »pojoči pater« Janez Ferlež iz Župnije sv. Vida pri Ptuju, Matei Sentes iz Župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju ter minorit Andrej Šegula, po rodu Ptujčan ...
»Slovenski duhovniki smo sodelovali že na prvem evropskem nogometnem prvenstvu leta 2006, ki še ni bilo uradno, temveč bolj neformalno. Vsako leto se izbere novega gostitelja prvenstva, tako da na vrsto pridejo vse države. Leta 2013 smo bili gostitelji mi; prvenstvo je potekalo v Celju in Žalcu. Igralci našim škofom povemo, da bomo zastopali Slovenijo oz. slovensko Cerkev in dobi-
V organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož so v četrtek pripravili prvo v nizu predavanj o geografsko zaščitenih živilih in izdelkih. Kakih 40 obiskovalcev je po besedah dobrodošlice direktorice ormoške knjižnice Milice Šavora z zanimanjem prisluhnilo razmišljanju in nasvetom Ormožana Sama Simoniča iz vinske kleti Dveri-Pax o modri frankinji in prekmurski šunki. Še preden je beseda nanesla na posebnosti obeh proizvodov, je poznavalec vin postregel z nekaterimi zanimivimi informacijami o zgodovini vina. Kot je povedal, so vino poznali in pridelovali že mnogo let pred našim štetjem. Najsta-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
mo njihov blagoslov,« je povedal župnik Povh. Poudaril je še, da stroške tekmovanja krijejo duhovniki sami, kombi jim brezplačno posodi sponzor, nogometne drese pa Nogometna zveza Slovenije.
Na evropskem prvenstvu v malem nogometu sta dva dneva tekmovalna, en pa je namenjen druženju. »Vedno si ogledamo kulturne znamenitosti kraja, v katerem gostujemo. Ekipa vsake države tudi pripravi kulturno točko oz. predstavi kakšno posebnost svoje države. Nogometaši lahko zapojejo ljudsko pesem, zaplešejo tradicionalni ples ali kaj podobnega,« je pojasnil koordinator
slovenske ekipe. Glede rezultatov je povedal, da so običajno nekje v zlati sredini: »Naša najboljša uvrstitev doslej je bilo sedmo mesto. Z velikimi državami je nemogoče tekmovati, vendar pa pretiranih razlik med ekipami ni.«
Zakramenti in žoga se lepo dopolnjujejo
Katoliški duhovniki imajo od oktobra do velike noči redne treninge; vsako nedeljo zvečer se srečajo v Žalcu. Radi se odzovejo tudi vabilom na različne dogod-
ke in dobrodelne prireditve, kjer so se v nogometu že pomerili s policisti, zdravniki, župani in novinarji... Pravijo, da sta njihov poklic in nogomet dobra kombinacija. »Skupinski športi imajo sami po sebi ogromno duhovnega naboja. Duhovniki se zaradi nogometa sploh srečamo (danes je veliko odtujenosti, tujci smo si tudi znotraj lastnega stanu), poleg tega pa tako skrbimo za telesno zdravje, saj se enako kot vsi ostali dandanes ne gibljemo dovolj,« je povedal Povh. Pošalil se je, da en drugemu tudi namignejo, kdaj bo treba shujšati, saj jim tega ne pove nihče drug ...
»Z nogometom krepimo ekipni duh. Treba je znati biti kdaj zadnji, daje lahko kdo drug prvi. Gre za preraščanje egoizma: skupaj smo zmagovalci in skupaj smo poraženci. Neprofesionalna nogometna igra človeka uči zastonjskosti. Zastonjska igra je sama po sebi predokus nebeške lepote. V igri se ne vrednotimo zgolj skozi to, kaj smo, kaj imamo in kaj smo postali, ampak se veselimo tega, da sploh smo,« je povedal Povh. Marsikje so duhovniki prav z nogometnim prvenstvom prebudili domačo javnost in spodbudili zanimanje za Cerkev.
Pater Janez Ferlež iz videmske župnije za to skrbi vse leto - z nogometnima ekipama veteranov (Joe Fernandes) in članov... »Nogomet in duhovniški poklic samo na videz ne gresta skupaj. V resnici pa velja: zdrav duh v zdravem telesu. Nekateri nogomet igramo že od malih nog in nas to druži. Tudi duhovniki se na tekmah jezimo in veselimo kot običajni ljudje!« je dejal.
Seveda je na evropsko nogometno prvenstvo s seboj vzel tudi kitaro, soigralci pa so ga opomnili, da še vedno čakajo svojo himno ...
Eva Milošič
divjačino; kot smo se lahko tudi sami prepričali, pa se še kako dobro prilega k prekmurski šunki. Čeprav gre za geografsko zaščiten proizvod, je ta preka-jena in sušena mesnina, pridobljena iz svežega stegna prašiča brez kosti in unikatne hruškaste oblike, premalo poznana. Narejena je izključno iz vsaj 220-kilo-gramskih prašičev, vzrejenih v Prekmurju. Njena posebnost je v tradicionalnem načinu predelave - to so soljenje, prekajeva-nje, sušenje in zorenje. Svinjska stegna najprej natrejo s soljo in drugimi začimbami, kar traja 20-45 dni, pred dimljenjem pa s stegen odstranijo odvečno sol. Po 2- do 4-dnevnem preka-jevanju z gabrovim in bukovim lesom sledi ključen postopek -zorenje. Med vsaj šestmesečnim zorenjem se oblikujejo značilna vonj in okus ter rubinasto rdeča barva. Na koncu odprti del šunke premažejo s posebno pasto, mešanico svinjske masti in ajdove kaše. Največji in najpre-poznavnejši pridelovalec te kakovostne mesnine je družinsko podjetje Kodila.
Večer se je zaključil z druženjem udeležencev ob pokušnji izbranih vin modre frankinje in prekmurske šunke.
Monika Levanič
Ormož • Večer modre frankinje in prekmurske šunke
Vrhunska, a premalo poznana proizvoda
Čeprav sta modra frankinja in prekmurska šunka slovenska proizvoda vrhunske kakovosti, zaščitena z geografsko označbo, sta premalo poznana.
rejši najdeni ostanki vinskega kamna na keramičnih posodah, odkritih na jugovzhodnem delu Črnega morja, segajo v čas 6.000 let pred našim štetjem. Okoli leta nič so vinsko trto začeli saditi tudi na našem ozemlju.
Vinska trta danes velja za najbolj razširjeno kulturno rastlino na svetu in je izjemnega pomena. To je Simonič nazorno podkrepil še s številkami: leta 2012 je bilo na zemlji 7,5 milijona hektarjev vinogradov. Na svetu se pridela okoli 25 milijard litrov vina, kar pomeni približno 4 litre na Zemljana. V Sloveniji vinsko trto gojimo na 17.000 ha, uradno pridelamo okoli 70 milijonov litrov vina. Čeprav Slovenci v primerjavi s svetovnim merilom pridelamo zanemarljivo Poznavalec vin Samo Simonič je občinstvo med drugim posvaril, da rde-Mano žlahtne kapljice, smo ča vina niso nič bolj koristna kot bela. Posebej je poudaril, da ni nobenih v samem vrhu glede porabe: po znanstvenih dokazov, da bi vina modre frankinje imela večjo vsebnost naših grlih ga povprečno steče antioksidantov, še posebej resveratrola, ki varuje srce in ožilje, kot dru-37 litrov na leto. Sicer pa je po ga vina.
besedah vinskega poznavalca vinarstvo kot panoga pri nas izredno neurejena. 40 % vina naj bi prodali na črnem trgu.
Modra frankinja je slovenska
V nadaljevanju je Simonič opisal in poudaril posebnosti in postopke predelave modre frankinje, ki naj bi po nekaterih napovedih imela velik potencial. Kot je izpostavil, gre za vinsko sorto, ki izvira iz Slovenije. To so pred kratkim potrdili nemški strokovnjaki. Kot domovina modre frankinje se je sicer pred tem ob Avstriji omenjala še Madžarska. V Sloveniji je s to vinsko trto z velikimi temno modrimi grozdi zasajenih okoli 600 ha površin, razširjena je v Posavju in Podravju. Za največjega pridelovalca sicer velja Madžarska, kjer imajo zasajenih okoli 8 tisoč ha vinogradov. Simonič je postregel še s kupom drugih zanimivih informacij, denimo, da se modri frankinji v nemščini reče Blaufränkisch ali Lemberger. Tako se imenuje po kraju Lemberg pri Šmarju pri Jelšah, saj je zapisano, da so leta 1877 to sorto od tam izvažali v Nemčijo.
Vino intenzivne rubinaste barve se najbolje ujema z jagenjčkom, rdečim mesom in
18 Štajerski
Nasveti
petek • 24. februarja 2017
Zdravstveni nasveti
Promocija zdravja pri delu (1. del)
Delo vpliva na zdravje ljudi - tako v pozitivnem kot tudi v negativnem pomenu.
Naloga medicine dela je, da pomaga delavcem in delodajalcem pri krepitvi pozitivnih in zmanjševanju negativnih učinkov delovnih razmer na zdravje. Cilj celotne družbe je, da so ljudje zdravi, da ohranjajo delazmožnost in da ostanejo aktivni in produktivni člani družbe.
Učinki dela na zdravje zaposlenih izvirajo tako iz fizikalnih obremenitev na delovnem mestu kot tudi psihosocialnih dejavnikov. Poleg dohodka zaposlenost in delo nudita cilj in zadovoljstvo v življenju, to pa izboljša telesno in duševno zdravje delavca. Zaposlene osebe so v primerjavi z brezposelnimi bolj
zdrave oz. imajo nižjo obolevnost in umrljivost.
Delovno mesto kljub zahtevam, obremenitvam in potencialnim škodljivostim hkrati omogoča tudi visoko stopnjo socialne varnosti, socialno mrežo ter občutek pripadnosti in podpore. Pomanjkanje socialne mreže in z delom povezanega cilja naj bi imelo največji vpliv na višjo obolevnost in umrljivost brezposelnih.
Potencialni doseg zdravja na delovnem mestu je izjemen, saj je po ocenah 45 % svetovne populacije delovno aktivne. Delovno aktivna populacija ohranja ekonomsko podlago družbe, zato zdravstveno stanje zapo-
slenih ne sme biti zanemarjeno tako na nivoju delodajalca kot tudi na nivoju celotne družbe. Zdravje delovne populacije je
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Andrea Margan
namreč predpogoj za doseganje optimalne produktivnosti in splošnega družbenoekonomskega razvoja.
Mednarodna organizacija dela se v svoji definiciji zdravja pri delu osredotoča na tri cilje:
•	ohranjanje ter promocijo
zdravja in delazmožnosti delavca;
•	izboljšanje delovnega okolja
in dela, kar prispeva k varnosti in zdravju pri delu;
•	razvijanje organizacije dela in delovne kulture v smeri, ki podpira varnost in zdravje pri delu in promovira pozitivno družbeno klimo.
Delovna kultura odseva vrednote, ki jih je določeno podjetje sprejelo. Vrednote so tiste, ki govorijo o družbeni odgovornosti podjetja do kupcev oziroma naročnikov storitev, okolja, v katerem delujejo, in zaposlenih. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti družbeno odgovornih podjetij in imata v takšnih podjetjih daljšo tradicijo in že utečeno dobro prakso. V zadnjih desetih letih se tem vrednotam enakovredno pridružuje še koncept promocije zdravja pri delu. Vsa tri področja ustvarjajo varno, zdravo in produktivno delovno okolje.
Promocija zdravja je »proces, ki omogoča ljudem, da poveča-
jo nadzor nad svojim zdravjem in ga izboljšajo« (SZO 1986). Pri tem je pomembno, da se upoštevajo vse specifičnosti nekega okolja in skupnosti vključno z različnimi potrebami. Delovno mesto je le eno izmed okolij, primernih za izvajanje promocije zdravja, in upošteva vse posebnosti organizacije, v kateri takšni programi potekajo.
V Sloveniji besedno zvezo promocija zdravja na delovnem mestu uvaja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je stopil v veljavo decembra 2011. Ta podjetjem narekuje obveznosti na področju promocije zdravja v dveh členih, v katerih je zapisano, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu oziroma da mora za njeno izvedbo zagotoviti potrebna sredstva in tudi način spremljanja izvajanja. Od uvedbe zakona najdemo veliko različnih in delnih razlag, kaj promocija zdravja na delovnem mestu sploh je.
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPS
Vir: Svetovna zdravstvena organizacija.
Tačke in repki
Pomagajmo si
Driska in težave s trebušno slinavko pri malih živalih
Trebušna slinavka je žleza z notranjim izločanjem in leži v trebušni votlini v vijugi debelega črevesa. Žlezo po navadi povezujemo in poznamo zaradi hormona inzulina, ki uravnava nivo sladkorja v krvi in je zelo pomemben pri sladkorni bolezni.
Trebušna slinavka pa ima tudi drugo zelo pomembno funkcijo, saj izloča prebavne encime, ki sodelujejo pri prebavi, pri razgradnji beljakovin, škroba in maščob. Ko žival zaužije hrano, hrana zapusti želodec in pride v črevo, takrat se sproži izločanje prebavnih encimov iz trebušne slinavke. Le-ti se izločajo skozi drobno izvodilo direktno v črevo, kjer se aktivirajo in začnejo razgrajevati hrano. Bolezensko stanje nastopi, ko je izločanje teh encimov zmanjšano, kar imenujemo eksokrina pankrea-sna insuficienca ali EPI. Bolezen je pogosta tako pri psih in tudi mucah. Pri teh bolnih živalih se beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe v prebavilih živali ne razgradijo do te mere, da jih črevesna stena lahko vsrka, oziroma se zaužita hrana ne re-sorbira v zadostni meri. Večina prehrambne vrednosti zaužite hrane se tako ne izkoristi za potrebe organizma, temveč se bolj
ali manj neprebavljena izloči skozi črevo iz organizma. Tako obolela žival lahko kljub obilno zaužitim količinam hrane strada, hujša in na koncu lahko zaradi nedohranjenosti tudi umre. Vzroki za nastanek bolezni so lahko zelo raznoliki. Eden od glavnih vzrokov je kronično vnetje trebušne slinavke. Bolezen poteka zelo pritajeno, občasno opazimo pri svoji živali prebavne motnje, predvsem drisko in počasno izgubljanje telesne teže. Izraziteje nastopijo klinični znaki, ko propade približno 90 % žleze. Pogosto je vzrok propadanja funkcionalnih celic trebušne slinavke tudi prirojen. Dovzetni so predvsem nemški ovčarji in psi večjih pasem ter mešanci. Klinični znaki bolezni so praktično enaki pri vseh obolelih živalih. Karakteristično je hujšanje živali zaradi izgube maščobe in izgube mišičnega tkiva. Driska je redni spremljevalec bolezni in je najpogosteje
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
grde svetlo rumene ali ilovnate barve, lahko je tudi zelo vodena. Pogosto obolele živali mučijo vetrovi in precej glasni zvoki iz prebavil. Živali so konstantno lačne, lahko celo prekomerno jedo, tudi lastne iztrebke, rastline in vse, kar jim pride pred gobček.
Diagnoza se postavi na podlagi kliničnih znakov in z laboratorijsko biokemijsko preiskavo količine encimov v krvi živali in v iztrebkih. Zdravljenje je razmeroma preprosto, vendar traja do konca življenja. Manjkajoče prebavne encime nadomestimo s prebavnimi encimi v obliki tabletk ali praška. Kužek ali mucek jih mora zaužiti pred ali med obrokom. Zdravljenje je zelo uspešno in zelo hitro se začne splošno stanje živali popravljati. Na tržišču so tudi že pripravljene dietne hrane, ki so odlično prebavljive.
S kombinacijo encimatskih tabletk in lahko prebavljive hrane je bolezen lahko popolnoma pod kontrolo. Zato je pomembno, da lastniki striktno upoštevajo predpisan dietni režim prehranjevanja svojih živali in redno dodajajo prebavne encime v obliki tablet. Že majhni prehrambni prekrški se lahko manifestirajo z zelo neprijetnimi in dolgotrajnimi driskami.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Rokovanje ali handling
Ko otročka gledaš, kako je zvit in mišično zategnjen, si lahko samo žalosten. Če imaš otročka, ki je zraven še slep in ne vidi tvojega obraza, tvojega upanja, je še bolj žalostno. Če imaš pa otročka, ki zraven vsega tega ne ve, da lahko vse to smiselno uporabi, je to kaplja čez rob.
V takšni situaciji je najbolj pomembno, da ostaneš zbran. Osredotočiti se moraš na sposobnosti, ki jih otrok ima. Iz tistih sposobnosti lahko črpamo napredovanje. Napisati je enostavno, realizirati je malo težje. Nastja je bila na terapijah do četrtega leta zelo trd oreh. Odločila se je namreč, da informacij ne bo sprejemala od nikogar drugega kot od mene; v vrtcu pa od spremljevalke, specialne pedagoginje in tiflopedagogi-nje. Torej, preostalo mi ni nič drugega, kot da so terapevti učili mene; na meni izvajali vaje, z mano delali vaje ... da sem lahko vse to prenesla na njo doma. V njej varnem, domačem okolju. Na začetku je to ena sama velika norišnica!
Še nekaj časa nazaj sem bila čisto vsakdanja povprečna ženska z dobro službo, dobro plačo in dobrim partnerjem. Rada sem zahajala po trgovinah, rada sem potovala, se zabavala in si zmeraj vzela čas za družino in prijatelje v dobrem in slabem.
Skratka, bolj ali manj normalno življenje, ki sem si ga ustvarila po dokaj nenavadnem otroštvu. Naenkrat pa držim v naročju svojo hči in moram preveriti, ali sem jo pravilno objela. Dan si moram porazdeliti, da bom imela z otrokom telovadbo, vaje za oči, vaje za mišice okrog ust in ličnic, da ji jeziček ne bo več uhajal iz ust, vaje za grobo in seveda fino motoriko, logopedske vaje in vaje za sluh ... Medtem me pokliče mož po telefonu, da si poročava dnevno situacijo. Zavrnem prijateljičino povabilo na kavico; pa ne zato, ker ne bi hotela iti ali ne bi imela časa. Zato, ker sem bila kot zombi. Ker od utrujenosti nisem ničesar več zmogla. Ker sem pustila energijo v svojem otroku in bi je še več, če bi bilo potrebno. Vedela sem, da še bo prišel moj čas za kavico, za sprostitev. Zdaj je bil čas pomemben za Nastjo in njen razvoj. To sem vedela, ko je po nekaj mesecih vsakodnevnega treninga znala prijeti skodelico in jo prinesti do
ust. Ko je ugotovila, da so roke uporabne in da se lahko na tleh celo obrne. In še, da po nekaj obiskih v alternativni medicini ugotovi, da ni samo teme in da se lahko nauči videti in gledati s tremi odstotki vida na levi očki. Ko Nastja ugotovi, kaj vse zmore in kaj vse lahko naredi z vztrajnostjo. Ta njena vztrajnost, želja po znanju, energija in upanje, so mi dajali vesoljsko moč. Vsak njen napredek smo proslavili. Najbolj vesela je bila, če smo plesali in skakali. Včasih se mi zdi, da se je potrudila pri določeni stvari že zato, da se mi je lahko do solz nasmejala, ko sem igrala klovna. Rada sem bila klovn. Že zaradi njenega neprecenljivega pogleda in smeha.
Tako je handling postal del našega vsakdana. Nikoli, ampak res nikoli pa nismo z njim obremenjevali svojcev in prijateljev. Vsak jo je lahko prijel, objel ali se z njo igral, kot je želel. Saj to je smisel, kajne? Ljubezen.
Romana Bošnik
Foto: arhiv
petek • 24. februarja 2Q17
Za kratek čas
Štajerski	19
VAS PRI ŠKOFJI LOKI
RADIALNE GUME
BELE OBLOGE
V USTIH DOJENČKOV
TELEVIZIJA
PSEVDONIM JOSIPA PAGLIA-RUZZIJA
OPERNA SOPRANISTKA HEYBAL
ENOVPREGA
NEDA UKRADEN
NEGORLJIV OSTANEK, IZGOREK
AMERIŠKA UMETNIŠKA DRSALKA (NANCY)
LUKA V
ANGLIJI
IRENA VRČKOVNIK
ZNIŽANA NOTA C
CERKOVNIK (ZASTARELO)
RIŽEVO ŽGANJE
NAŠE NAJVEČJE MESTNO NASELJE
LUKA NA SICILIJI
ŠPORTNA VETROVKA
AVSTRIJSKA
ALPSKA SMUČARKA (SYLVIA)
DVOM
SORODNIKI ZAMORSKIH MAČK
VAŠKI DVOREC
GRČIJA
PRITOK SAVE
SKLADATELJ (PAVLE)
NEMŠKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO
MAJDA ARH
ČAROVNIK
RUSKI PISATELJ (ANDREJ)
POLETNO OBUVALO
BRAZILSKA DRŽAVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VAS V SP. SOŠKI DOLINI
UMIRANJE,
POMOR (ZASTARELO)
PREBIVALEC KORP
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠAHOVSKI K. O.
REKA V FRANCIJI
JAPONSKA PLAVALKA KIMURA
REKA V GRUZIJI
OSLOV GLAS
GREGOR ILC
ANTON SOVRE
NAŠ HOKEJIST (MIHA)
ŽENSKI JOPIČ, JAKETA
TETICA, TETKA
NAŠA PEVKA HORVAT
IZ
BESEDE KANIA
MESTO V
EGIPTU
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALIEN = model Citroena, BAHIA = brazilska država, BRGANT = slovenski hokejist (Miha), KERRIGAN = ameriška umetnostna drsalka (Nancy), LAPIS = črtalnik za ustnice, OLMEKINJA = pripadnica Olmekov, REPIN = ruski slikar (Ilja), SRIENC = koroški pisatelj (Kristo). ,
■Nvnsv vviinv wiiiBi VNVivr iNvoaa sviwis Dia iNoia vrNivomo iaa avdao» ViHva viai aoiAi aivaNvs dviai Nia ao Viia va3A3N aaaa aznwais vo -iriAoava '»iNBAViaao 'Noisaad MiNsvood 'nbiiv 'Nidaa 'oaviAiv 'isiod :ouabjopoa 3MNVzm>i ai Aausaa
Središče ob Dravi • Po babičinih receptih
Zdravo kosilo za sošolce
Osnovna šola Središče ob Dravi je že nekaj let vključena v projekt Kuhnapato. Namen projekta je otrokom približati jedi, ki so jih nekoč kuhale njihove babice. Letos poteka pod naslovom ''Otroci otrokom pripravimo zdravo tradicionalno slovensko kosilo''.
Skupina učenk je tako pomagala kuharici pripraviti tradicionalno kosilo, povezano s kulturno-kulinarično tradicijo kraja, s pridihom zdravega obroka, obogatenega z zelenjavo in sadjem. Glede na predpustni čas so se mlade kuharice odločile pripraviti kosilo, kot so ga nekoč kuhale gospodinje v pustnem času, vse skupaj pa so še nekoliko posodobile in pri tem upoštevale pravila zdravega prehranjevanja.
Kot so pojasnile, so v Središču ob Dravi in okoliških krajih gospodinje v predpustnem času tradicionalno pripravljale svinjsko pečenko s pire krompirjem. Ker je bilo v zimskem času na voljo malo solate, so jo nadomestile z dušenimi jabolki, ki jih še vedno imenujejo 'tenstana jabolka'. Namesto na svinjski masti so pečenko spekle na podlagi korenčka, vode in čebule. Napolnile so jo s suhimi jabolki, slivami in bučnimi semeni. Prav tako so pri pripravi pire krompirja izbrale bolj zdrav recept: »Nekoč so gospodinje pire zabelile s svinjskimi ocvirki. Me smo raje izbrale zelenjavo in tako smo pripravile tri vrste pire-ja - navadnega, pire s korenčkom
ter pire z brokolijem in bučnim oljem,«je pojasnila Mateja Lašič, ki na šoli skrbi za projekt Popestrimo šolo.
Za dekoracijo krožnika so učenke izbrale čips rdeče pese, za poobedek pa tradicionalne 'treske' iz krhkega testa, ki so jim dale tudi sodobnejšo obliko in jih poimenovale fašenske vetrnice.
Nad delom mladih kuharic, ki so kosilo za svoje sošolce tokrat
pripravile že tretjič, je bdela učiteljica Olga Daljavec, zadovoljna pa je bila tudi ravnateljica Jasna Munda: ''Otroci imajo na tak način možnost razvijati svoje vseži-vljenjske spretnosti, med katere zagotovo spadajo tudi kuharske veščine. Hkrati spoznavajo tradicijo prehranjevanja v domačem kraju ter živila, ki so jih uporabljali nekoč. Projekt ima zagotovo tudi vzgojno funkcijo, saj se tako nauči-
jo ceniti preteklost. Ob tem lahko razvijejo tudi poklicne interese, nenazadnje pa se lahko izkažejo tudi učenci, ki morda niso najbolj uspešni na učnem področju."
Šolo je ob tej priložnosti obiskala tudi vodja vseslovenskega projekta Anka Peljhan. "Z letošnjo aktivnostjo, s katero nadgrajujemo Tradicionalni slovenski zajtrk, na pobudo Ministrstva za zdravje širimo zavedanje o zdravih jedeh in zdravem načinu življenja v povezavi s tradicijo. Osnovnošolci po Sloveniji tako pripravljajo zdrava, tradicionalna kosila za vse učence na šoli."
Akcija izjemno uspešna, saj so učenci, ki pripravljajo te jedi, sošolcem za vzgled, obenem pa je to tudi motivacija, da zdravo hrano, ki jo skuhajo, dejansko tudi zau-žijejo.
NŠ
Fasenske vetrnice
Sestavine:
•	25 dag ostre moke
•	25 dag gladke moke
•	7 rumenjakov
•	2 dl kisle smetane
•	2 žlici sladkorja v prahu
•	sol
•	2 žlici limoninega soka
•	žlička medu Priprava:
Moko in vse ostale sestavine zmešamo in dobro pregnetemo. Testo pustimo, da počiva pol ure, nato ga na tanko razvaljamo (brez moke na podlagi) in s koleščkom razrežemo na poljubne oblike oz. vetrnice. V vročem olju jih cvremo do zlate barve. Med cvrenjem ponev pretresemo, da flancati narastejo. Ko porumenijo, jih obrnemo na drugo stran in cvremo do zlato rumene barve. Ko so ocvrti, jih položimo na papirnato brisačo, da se olje odcedi in jih potresemo s sladkorjem v prahu.
Foto: NS
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 17. februarja 2017
Piše: Dani Zorko • Islandija (24.)
Tradicionalni obrok
Zahodni fjordi so mi bili všeč zaradi tega, ker nisem srečal skoraj nobenega turista. Ljudje po navadi najamejo avto in opravijo krožno pot po cesti številka 1, če imajo kaj dni viška, pa se poskušajo znova civilizirati v Reykjaviku. Mene pa to za enkrat še ni mikalo; na voljo sem imel še nekaj dni, ki sem jih izkoristil na polotoku Snaefellsnes.
Pristanišče Stykkisholmur vsak dan transferira na tone rib.
Ta polotok je znan kot Islandija v malem - torej kot povzetek skoraj vsega, kar lahko vidiš na krožni poti. In če si seveda kaj izpustil... Dolgi fjordi, dramatični vrhovi vulkanov, strmi morski klifi, peščene plaže, lavina polja in ledeniki. Iz zgodovine je znan predvsem vrh ledenika Snaefellsjokull, kjer je junak novele Julesa Verna 'Potovanje v središče zemlje' prehod v središče zemlje. Sicer se zaradi objektivnih razlogov nisem mogel sam prepričati, če je to dejansko res, ampak če bi temu bilo tako, me še zdaj verjetno ne bi bilo nazaj. Moj načrt je bil, da bi po dolgem času znova okusil slast postelje in se za kak dan malo sta-cioniral. Glede na vse informacije bi bil lahko primeren kraj Stykki-sholmur.
Stykkisholmur leži na skrajnem rtu fjorda in predstavlja izhodišče za opazovanje ptic ali ork na morju. Mestece je delovalo prav prijetno s svojimi barvami, najbolj pa sem se razveselil nizkocenovne trgovine Bonus, da znova obnovim zaloge hrane. Že vnaprej sem si pripravil nekaj naslovov, kjer bi
se dalo za ugodno ceno prenočiti in ker je bilo že sredi dneva, sem se jih spravil obiskat, da čim prej parkiram in si kaj skuham. Čakalo pa me je neprijetno presenečenje: dva hostla sta bila še v tem času čisto zaprta, eden je bil poln, četrti pa je kar čez noč zrasel v hotel in potrojil cene. Sicer sem se veselil tople nočitve, nič pa ne bo narobe, če še enkrat spim pod milim nebom. Vseeno sem si dodobra ogledal pristanišče, ki je delovalo kar nekako miniaturno, in ni mi uspelo ugotoviti, kako spravijo vse te ogromne količine rib v ribarnice. Vmes me je ustavila še policijska patrulja, ker sem menda bil nekje prehiter, ko pa sta videla prevejan štajerski obraz, pa sta me kar spustila naprej.
Nekaj kilometrov stran leži vasica Bjarnarhofn, kjer stoji muzej o morskih psih. Fermentirano meso morskega psa oziroma 'hakarl' je tradicionalna jed na Islandiji, v tej vasici pa se nahajajo eni največjih pridelovalcev tega mesa v državi. Muzej je bil sicer v času mojega obiska zaprt, je pa mi bližnji sosed razložil približno proceduro.
Morske pse lovijo večinoma na Grenlandiji, njihovo meso pa je v surovem stanju strupeno. S fer-mentacijo potem nevtralizirajo ta strup in meso nato posušijo na prostem. Tako kot pri nas klobase. Zanimivo je, da poleg 'hakarla' tradicionalno pijejo njihovo žganje, imenovano 'brennivin'. To žganje je narejeno iz fermentiranih zrn ali pretlačenega krompirja ter z aromo kumine, včasih pa ga imenujejo tudi 'črna smrt', ker so v starih časih na steklenici imeli etiketo v obliki lobanje. Možakar mi je seveda ponudil obrok v bližnji gostilni, ki je sicer stal čez 40 evrov in sem ga odklonil. Med vrsticami pa sem mu nakazal, da bi pa morda poskusil ta njihov 'brennivin' in ga vzel za kak praktični spominek. S širokim nasmeškom je od-brzel do bajte in bil takoj nazaj s steklenico, ki jo je moral imeti nekje pri roki. Nagnil sem kozarček in takoj nakremžil faco, saj je bila kombinacija okusa podobna kakšni Beherovki ali Absintu. Malce je bilo pekoče, drugače pa dokaj prebavljivo. Zadovoljno se je muzal, češ; švohotni Slovenec se že po
OVEN (21.3. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali prijetni ljudje. Na drugi strani vas bodo osrečili prijatelji in skupinsko delo. Močan pečat bo imela tudi služba in morali boste uvesti določene spremembe. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Varovati se boste morali ljubezenskih nesoglasij.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Romantična doživetja bodo tista, ki vam bodo vlivala smisel in zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni, in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo.

«a
enem kozarčku gunca ... Ta prikriti posmeh pa sem mu takoj izbil glave s protiponudbo, da pa naj še on poskusi moj slivov eliksir, ki ga imam vedno zraven v medicinske namene. Malce nejeverno je gledal prozorno tekočino in namignil, da naj kar natočim do vrha. Pri nas slivovke preveč ne redčimo z vodo in zato sem ga poučil, da naj v šusu vlije v rezervoar in da naj z jezikom ne okuša preveč. In ko je možak nagnil slivovko ... Jaz sem mislil, da mu bodo oči izskočile. Šele ko je spil kozarec vode, je dobil nazaj tudi barvo. In zdaj sem se jaz smejal njemu.
Po nekaj pohvalnih besedah me je peljal še v sušilnico mesa morskega psa. Skoraj pri vsaki bajti sem opazil, da poleg glavnega poslopja stoji tudi uta, nekakšen kozolec, kjer so imeli obešeno meso. Pogled je bil sicer krasen, vonj pa malo manj, ker je tako ali tako že ves zrak smrdel po soli in morju. Ze tako redko naseljena vasica je bila prazna, saj so bili večinoma vsi na morju. Mojemu prijatelju sem pustil dva decilitra zaloge in se odpravil naprej.

LEV
'W (23.7. - 22.8.)
DVOJČKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
V zadnjem tednu februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali vnaprej. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerje. Zvezde v ljubezni bodo naklonjene samskim.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Veseli se boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažjih
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
V ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki jI vam bo koristil na delovnem me- n stu. Več časa boste namenili sebi in "§ prostemu času. V primeru, da imate ;g otroke, vam bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Intuitivni signali se bodo ojačali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo O vaši občutki mešani in ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in to, kar ne morete povedati na glas, si zapisujte.
STRELEC R v (23.11. - 21.12.)
Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati izbirati besede in Q oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekem projektu, kar vam bo i vrata sreče na stežaj.
C
«V
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljenca poslušali med vr- K sticami. Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več ugodnih poslovnih potez.
VODNAR
po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih sprememb. Napredovali boste tudi v pogovoru in se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Pričelo se bo novo obdobje in rastfizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj, kar se boste morali naučiti imeti. Bolje bo, da se bolj sprostite v
Romantična doživetja vam bodo obarvala sivi vsakdan.
(21.1. -18.2.) o
Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi is-kricopozitivnosti in jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo p srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: povedali boste svoje mnenje.
ribi f
<@fl (19.2. - 20.3.) t
Občutili boste poveča- 'is no harmonijo in pospešili boste svoj -g korak. Ločevati boste morali zrno od ^ plevel. V tišini boste dobili odgovore -g na svoja vprašanja. Tako najdete v & sebi tudi neko novo in svežo energijo. | V ljubezni ne izsiljujte in poglejte na ~ ■ na izziv. |
Foto: Dani Zorko
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
1 Davčna številka: ■
1 Telefon: _
i Datum naročila: i Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj
Obešeno meso morskega psa čaka na konzumacijo.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: DZ
petek • 24. februarja 2017
Šport, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Šolski šport • Košarka, dekleta
OŠ Markovci še enkrat pred OŠ Majšperk
Dekliška ekipa OS Markovci si je zagotovila naslov medobčinske prvakinje v košarki za dekleta letnika 2004 in mlajše.
V četrtek, 9. februarja, je v športni dvorani OŠ Markovci potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za dekleta letnika 2004 in mlajše. Med štirimi ekipami sta krajšo potegnili ptujski ekipi iz OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič, na področno tekmovanje pa sta napredo-
vali ekipi OŠ Markovci in OŠ Majšperk. Prva si je s finalno zmago priborila naziv medobčinske prvakinje.
Rezultati:
Majšperk - Ljudski vrt 23:16, Olga Meglič - Markovci 2:41;
tekma za 3. mesto:
Ljudski vrt 32:6; tekma za 1. mesto: Markovci - Majšperk 18:6
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Olge Meglič
2 GLASBO DO SRCA
KO^CE^	JOŽEFOM
V;»«, TEDNIK ^
RADIOPTUJ
Nedelja, 19. marec 2017 ob 16.00
VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI
Cena vstopnice: 10€
Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo vvečnamenski dvorani Markovci.
Informacije na tel. 02 749 3410.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. februarja 2Q17
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik
HYUNDA11.6 GLC0UPE
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE GRAND
NISSAN QUASHQAI 1.616V ACENTA
FORD FIESTA 1.4 COMFORT
TOYOTACOROUA VERSO 2.0 D4D SOLL
RENAULT MODUS GRAND 1J1GV EXPRESSION
CITROEN CS 2.0HDI SX LIMUZINA
BMW320 D LIMUZINA
MAZDA31.61PLINSKA NAPRAVA
LAND ROVER DISCOVERYIII 2.7 0 V6 AVT.
VOLKSWAGEN SHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORT.
FIAT PANDA 4X41.2 8V
BMW 3181 COUPE
CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK
FIATST1L01.9 JTD DYNAMIC
RENAULT MEGANE 2.0 DCI GT line
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE GT
PEUGEOT PARTNER1.6 HDI 1EPEE ACTIVE
TOYOTA YARIS1.0 TERRA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI GT LINE
	Oprema	Barva
2.830,00«	84.983 prev.	kov. modra
2.650,00«	7 sedežev	kov. sv. modra
13.790,00«	37.495 prev.	bela
3.900,00 c	prvi last.	kov. Črna
3.890,00«	7 sedežev	kov. srebrna
4.490,00 £	klima	kov.viola
2.690,00«	servo volan	kov. srebrna
8.590,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
5.990,00«	prvi last.	kov. Črna
9.950,00«	serv. knjiga	kov. Črna
14.440,00«	serv. knjiga	kov.crna
4.150,00«	ciyserv0	kov. srebrna
2.990,00«	avt. klima	kov. modra
3.850,00«	avt. klima	kov. srebrna
1.990,00«	city servo	kov. sv. modra
5390,00«	70.152 prev.	kov.crna
4.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
10.690,00«	prvi last.	bela
6.490,00«	68.675 prev.	kov. srebrna
7.650,00«	prvi last.	bela
ZNAMKA	LETNIK CENA		OPR.	BARVA
CHEVROLET SPARK 0.8 STAR	2007	2.480	ODLIČEN, TTIAJNIK, VINJETA	K0V.SV. MODER
CTTROEN C4 FURIO VT11.416V	2012	9.490	1.LAST, VINJETA, 0DUÖEN	BORDO RDEČA
F.TRANSIT CUSTOM 6sed.+tovor	2015	19.990	JAMSTVO DO 2019,36.314KM BELA	
F.TRANSIT CUSTOM kombi 8+lsed.	2015	21.990	JAMSTVO DO 2019,40.309KM BELA	
FORD B-MAX 1.0 ECOBOOST	2013	10.890	1.IAST., SAMO 34.600KM	BELA
FORD FIESTA 1.416V TREND	2013	8.490	I.LAST, SERV.KNJIGA	BELA
FORD FOCUS 1.6 EBONY	2012	8.980	1.L.SER.KNJIGA, VINJETA	K0V.ČRNA
FORD FUSION FRESH 1.416V	2007	4.790	I.LAST.. SERV.KNJIGA	KOV. T. SIVA
FORD TOURNEO COURIER 1.0EC0	2015	12.990	SAMO 4.159KM, KOT NOV	BELA
HONDA CIVIC 1.4SP0RT	2012	11.790	I.LAST, ODLIČEN, vinjeta	RDEČA
MINI ONE 1.6	2010	8.490	1.1AST., ZELO LEP	RDEČA
OPEL CORSA 1.416V	2012	7.990	I.LAST.. SAMO 43.875KM	KOV. T. SIVA
RENAULT CU01.2 GRANDTOUR	2008	4.980	I.LAST., ZELO LEP	TEMNO MODER
SKODA OCTAVIA 1.9TDI elegance	2004	4.990	2.1AST, REDNI SERVISI	KOV. T. SIVA
TOYOTA YARIS 1.0 WD TERRA	2008	5.490	I.LAST, SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
	LETNIK CENAc		OPR.	EEE^B
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI4X4	2013	18.490	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDIA5S-UNE	2013	23.990	1.LAST., ODLIČEN	ČRNI
BMW 118 D M-PAKET	2013	15.500	1.LAST., ODLIČEN	MODRA
BMW 520D TOURING	2013	20.990	1.LAST., NAVI	BELA
BMW X5 X-DRIVE	2009	17.990	SLO, VSA OPREMA	ČRNA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012		7.990	1.LAST., ODLIČEN	SIVA
FORDS-MAX TITANIUM	2010	12.990	1.LAST., VSA OPREMA	BELA
HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA	2003	1.799	ZELO UGODEN	SV. KOV. MODRA
MERCEDES BENZ B 200	2013	15.990	LEPO OHRANJEN	ČRNA
OPEL ASTRA SW1,7 COSMO	2012	9.490	1.LAST.	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO	2011	7.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
OPEL INSIGNIA 2.0 CDU USNJE	2011	9.390	1.LAST., ODLIČEN	SIVA
VW GOLF TDI	2005	4.990	1 LAST., SLOVENSKI	ČRNA
VWGOLFTDIV. GOAL	2006	5.500	1.LAST.	SREBRNA
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013	11.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA	
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJAL. 2011		11.300	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
VW TOURAN 2,0 TDI NÄVI	2014	13.490	1.LAST.	ČRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525 □ KARAVAN	2005	6.990	ODUČEN	ČRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODUČEN	MODRA
SSANY0NG KYR0N	2006	4.290	ODUČEN	SREBRNA
VW TOURAN 1.9 TO	2009	8.990	ODUČEN	SREBRNA
IVEC0 DAILY 35S	2006	5.990	17M3	SV.RUMEN
PEUGEOT 407 COUPE	2007	5.990	ODUČEN	SREBRNA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODUČEN	SREBRNA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODUČEN	ČRNA
TOYATA AVENSIS 2.2 D	2007	5.990	ODUČEN	BORDO RDEČA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A4 2.5 TDI	2004	3.490	ODUČEN	SREBRNA

PISANA ■ ZABAV MA ■ AKTUflLN
PETEK 24. februar 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:05 SKL S03E20, pon. 8:30 Bisanka,pon. 8:40 Šola, da se ti zrola:
SS Slovenj Gradec in Muta 9:20 Okus Posavja, pon. 9:35 Kuhinj ¡ca, pon. 10:00 Živalski koncert, por. 11:05 Sport(no): Ivan Klari pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Meclnarodna
pustna povorka 2016, pon, 15:20 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 16:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:10 Glasba za vse, pon. 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Portal, pon.
20:35 Obisk kurentov v Avstriji, pon. 21:50 Risanka pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pogoror
z Marijo Hernja Masten, pon. 23:35 Videostrani SOBOTA 25. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 SKL S03E20,pon. 9:30 Sola, da se ti zrola:
S S Slovenj Gradec in Muta, pon. 10:10 Živalski koncert, pon, 11:15 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Pogovor
z [vflarijo Hemja Masten, pon. 13:30 Kurenta« svatba, pon. 14:30 Videostrani 17:45 Okus Posavja 16:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:55 Glasba za vse, pon. 19:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Mednarodna povorka 2016, pon. 23:20 Ptujska kronika, pon. 23:45 Videostrani
NEDELJA 26. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:05 Pregled tedna, pon. 8:30 SKL S03E21 8:55 Sola, da se ti zrola:
SS Slovenj Gradec in Muta, pon. 9:35 Živalski koncert, pon. 10:40 Šport(no): Ivan lOarič, pon. i 1:20 Povabilo na kavo:
Branko Brumen, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Portal,pn. 12:35 Pogled nazaj, pon 13:00 Gostilna »Pr Francet« 13:55 Videostrani 16:10 Red Gorišnica 17:10 Kuninjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasba za vse, pon. 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon, 20:00 Mednarodna pustna povorka 2017 23:00 Pregled tedna, pon. 23:25 Videostrani PONEDELJEK 27. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:05 Pregled tedna, pon. 8:30 SKL S03E21, pon. 8:55 Šola, da se ti zrola:
SS Slovenj Gradec in Muta, pon, 9:35 Živalski koncert, pon. 10:40 Guliverjevo potovanje, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Mednarodna pustna povorka 2017 15:35 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika, pon-18:25 Glasbena osmica (sloj, pon. 19:00 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 19:40 Risanke pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Povabilo na kavo:
Branko Brumen,pon, 21:05 Športnik leta 2016, pon. 21:20 Cista umetnost - februar, pon. 21:35 Na obisku pri Dominikanah, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pogovor
z Marijo Hernja Masten, pon. 23:25 Videostrani
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmaii.com
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
(/ družbi oddaje	.....>,,5,
Z glasbo do srca z ifep^' dO na radiu Ptuj z Marjanom
www.radlo-tadnlk.sl
www.radio-tednik.si
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota).
V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje In kosilo.
„ Prijavite se lahko
v Poslovalnici Turistagent
PfuJ na Miklošičevi 2 te'-02 23 50 206. '
^-, ■ntf-TT-.-
Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 8. 3., 18. 3., 29. 3., 8. 4., 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5. 2017 ob 835.
I 08:00 Kronika iz občine Gorišnica 09:15 Oddaja iz Slovenskih Goric PROGRAMSKI 11:00 Utnp iz Ormoža	NAPOVtOh.
12:00 Polka in Majolka	nl lpi0lnlh „rnr«h
13:00 Ujemi sanje	(i
14:30 Videostrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
20:00 Z glasbo do srca 1. del_
21:00 Utrip iz Ormoža
SIP
22:00 Glasbena oddaja
Prenos V ŽIVO: Fašenk v Markovcih, v soboto od 14.30 naprej
08:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Predstavitev knjige Rak na duši 11:00 Fašenk na Vidmu 2016 13:00 Fašenk po Dornovsko 2016 15:00 Z glasbo do srca 1. del 17:00 Predavanje o demenci 18:30 Kulturni praznik v Prepoljah 20:00 Pustna povorka Ptuj 2D17 23:00 Victeo strani
Uredništvo: www.siptv,si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.ai Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
www.siptv.si 08:00 Kulturni praznik na Oš Markovci 09:00 SKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Fašenk iz preteklosti 14:30 Fašenk v Markovcih ■ V ŽIVO 17: 30 Pustovanje v Majšperku 2016 20:00 Fašenk v Markovcih 2016 22:15 Ujemi sanje, polka in Majolka
Posnetek pustne povorke Ptuj 2017 v nedeljo od 20.00 naprej
| 08:00 Pustna povorka Ptuj 2017
11:00 SKL
11:30 Ptujska Kronika
12:00 Polka in majolka
13:00 Ujemi sanje
15:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Fašenk na Vidmu 2016
20:00 Fašenk v Markovcih 2016
22:15 Kulturni praznik - Markovci
Prireditvenik
Petek, 24. februar
09:00 Vitomarci, kuharski tečaj, peka krofov iz paljenega testa
16:00 Ptuj, pred Mestno hišo, podelitev nagrad Mednarodnega ex tempora
Ptuj, Karneval 2017 16:00 Ptuj, Galerija Magistrat in Dominikanski samostan, podelitev nagrad in odprtje razstave Mednarodnega slikarskega Ex tempora Ptuj Karneval 2017
17:00 Vitomarci, Knjižnica KUD Vitomarci v Večnamenski dvorani, Pravljična urica za otroke
17:00 Ptuj, Mestni trg, Nočna povorka po ulicah in trgih mesta 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture, okrogla miza Podjetniki v primežu številnih interesov
18:00 Hajdoše, hotel Roškar, občni zbor PD Hajdina
19:00 Sv. Ana, Kulturni dom, 4. Večer smeha
19:30 Ptuj, Miheličeva galerija, razstava Bejži kurent, čopič gre
Sobota, 25. februar
08:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Dnevno-nočno pustovanje z dvornimi
norčki, ves dan, do naslednjega dne 10:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Gledališka predstava 10:00 Cirkulane, 24. fašenk v Cirkulanah, povorka pustnih skupin iz vrtca,
OŠ in okoliških vasi 10:30 Ptuj, Vrazov trg, povorka Mestni pustni korzo po ulicah in trgih mesta 11:00 Ormož, Grajska klet Unterhund, 13. otroško pustno rajanje 11:00 Sveti Tomaž, Tradicionalna pustna povorka 11:00 Lenart, 26. pustna povorka v Lenartu 13:00 Majšperk, 18. pustna povorka Majšperk 13:00 Markovci, 26. Fašenk v Markovcih, pustna povorka 14:00 Središče ob Dravi, Tradicionalna pustna povorka 14:00 Duplek, Fašenk v Dupleku, V Sp. Dupleku pri dvorani imenovanje admirala dupleške mornarice, podelitev nagrad, pustno rajanje, ob 20.00 zabava v maskah, 3. Lizin pustni bal 17:00 Središče ob Dravi, Sokolana, Pustna veselica v Sokolani 18:00 Hajdina, gasilski dom, občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdi-na
19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Območno Linhartovo
srečanje odraslih gledaliških skupin, 20. gledališki dnevi 19:00 Ptuj, hotel Mitra, Veliki karnevalski ples - pustovanje po mehiško 21:00 Ptuj, Športna dvorana Center, Kurentanc, Študentsko pustovanje
Nedelja, 26. februar
09:30 Vitomarci, izpred trga pred cerkvijo sv. Andraža, Fašenk povorka,
pustno rajanje s pogostitvijo v Večnamenski dvorani 13:00 Ptuj, Mestni trg, Karnevalfest, 57. Mednarodna pustna in karnevalska
povorka po ulicah in trgih mesta Ptuj 15:00 Sv. Ana, Kulturni dom, 4. Večer smeha 19:00 Lenart, Dom kulture, komedija Slovenska literatura od A do Ž
Ponedeljek, 27. februar
10:00 Ptuj, Mestni trg, povorka vrtcev po ulicah in trgih mesta 14:00 Dornava, izpred gasilskega doma v Mezgovcih ob Pesnici, 21. Fašenk po Dornavsko, ob 19.00 podelitev nagrad, zabavno pustno rajanje z ansamblom Smile Band 15:00 Videm pri Ptuju, Fašenk v Vidmu
16:00 Ormož, Gimnazija, Računalniško opismenjevanje starejših, vsak dan
do četrtka, 2. 3., med 16.00 in 18.00 17:00 Ptuj, Mestni trg, prikazi avtohtonih pustnih likov, kurenti in koranti
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku; Podelitev priznanj, plaket in oljenk; Sprejem dolgoletnega direktorja ŠC Ptuj Branka Kumra v Mestni hiši Ptuj; V monografiji oglarski mojster Janez Frančišek Ja-neček; 14. Ptujske grajske igre na črno-belih fotografijah; Razstava likovnih del slikarke Cvetke Hojnik; Aktivnosti Društva za šport invalidov Most Ptuj; Pogovorni večer s publicistko Dušico Kunaver; Lions Obar-jada 2017 največja humanitarna prireditev na prostem; Otvoritvena etno povorka in predaja oblasti; V sprevodu 1500 pustnih likov. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
petek • 17. februarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ... in druge ugodnosti. Tel. 031 733 112, Srečko Turk, s. p.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PO AKCIJSKI ceni prodamo svinjske polovice iz domače lastne reje. Prodamo tudi žive prašiče od 25 do 120 kg. Informacije in naročila na tel. 041 212 408. Kmetija Požegar.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
KUPIM Zetor, IMT, Ursus, Tomo Vinko-vič, Deutz, Univerzal ali podobno. Vse ponudbe na tel. 041 680 684.
PRODAM več prašičev in bučnice. Tel. 031 222 887, do 16. ure.
PRODAM ječmen, koruzo in prašiča, 120 kg, domače reje. Tel. 040 571 404.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
DOM IN STANOVANJE
OPREMLJENO garsonjero za dobo do enega leta oddam v najem pri šolskem centru. Tel. 070 704 518.
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti, v vrstni hiši oddamo v najem opremljeno garsonjero. Ener. iz. 2016-234-23541105. Informacije 031 503 142.
NEPREMIČNINE
NA LEPI, sončni legi, blizu Term Ptuj, prodam gradbeno parcelo z vsemi priključki. Tel. 041 646 662.
RAZNO
SAMSKI moški, star 50 let, dobro situiran, s svojo hišo, ljubitelj narave in rekreacije, srednje postave in dobrega srca po tej poti iščem prijazno dekle ali mamico, staro med 35 in 45 let, srednje postave, srčno, za prijateljstvo ali trajno zvezo. Tel. 031 529 266.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PRODAM 3 okrogle bale kakovostnega sena, 20,00 € po bali, polovico bale še podarimo kupcu in prodamo nakladalko 22-Kemper. Tel. 070 377 376.
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
-20% GOTOVINSKI POPUST
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Življenje je biser, ki se začne z jokom in konča z jokom.
V 97. letu se je poslovila
Marija Horvat
IZ POLENŠAKA
nazadnje stanujoča v Povodnovi 16, Ptuj
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu, 16. 2.
2017, na ptujskem pokopališču.
Hvala za izrečena sožalja, cvetje in za svete maše.
Ptuj, 20. 2. 2017
Žalujoči vsi njeni
Mestni kino Ptuj
Petek, 24., in sobota, 25. februar: 16:00 Vrabček Richard; 18:00 Petdeset odtenkov teme; 20.15 Liffe po liffu: Manchester by the Sea.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
SPOMIN
Danes, 24. februarja, minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in hčerka
Nevenka Milec
IZ BUKOVCEV 26
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Mož Jože, sin Mišo, hčerka Gabrijela in mati Marija
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
% * I
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, deda in tast
Jožef Galun
IZ HAJDOŠ 73
Hvala vsem za vsak cvet, prižgano svečko in lepo misel, ko postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Arnuš
IZ VINTAROVCEV 31
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Almaja, d. o. o.
Žalujoči: sin Franc, hčerke Marica, Anica, Katarina z družinami ter vnuki in pravnuki
V 84. letu starosti je tiho odšla naša najdražja mamica, babica in prababica
Marija Muzek,
roj. Svenšek
KRAIGHERJEVA 27, PTUJ
Ohranili jo bomo v lepem in večnem spominu.
Od nje se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu.
Žalujoči: hčerki Dragica in Marija z družinama Ptuj, Ljubljana, Buhlerzell
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Draga mama, stara mama, babica, prababica in sestra
Marija Jeza
IZ APAČ 15
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in SKI - Talum za darovane sveče ter odigrano Tišino. Lepa hvala sodelavcem Taluma za sveče in denarno pomoč. Hvala gospe Nadi Kotar za govor in še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku in podjetju Mir za opravljeno storitev.
Vsi, ki smo jo imeli radi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mamice, omike, tete Marinke ali botre
Marije Zoreč
rojene Majcen
IZ GRAJENE 45 2. 2. 1947- 5. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, nam izrazili iskreno sožalje, tako ustno kot pisno, ter jo v tako velikem številu pospremili na poslednji poti.
Posebej se zahvaljujemo gospodu Francu Pukšiču za tako čustvene besede poslednjega slovesa.
Zahvala prav tako pevcem, duhovniku kot glasbeniku za odigrano Tišino in ne nazadnje ptujskim Javnim službam.
Mož Tone, hčerki Nataša in Nena ter sin Tonček
z družinami
Vsi vemo, da bomo odšli, a ko pride, zaboli.
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Jurgeca
IZ BUKOVCEV 133
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku, govornikom, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem posebej hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
jSto'to..
i )
' T --»» T j
S
Podravje • Število umrlih pešcev se spet povečuje
Varnost pešcev se je poslabšala
Pešci so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Samo v lanskem letu so v prometnih nesrečah v Podravju življenje izgubili štirje pešci, opozarja predstavnik PU Maribor Miran Šadl.
Stanje prometne varnosti pešcev v Podravju se je glede na enako obdobje 2015 poslabšalo. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 127 (leto prej 129) pešcev, od tega so štirje umrli, leta 2015 dva. Po večletnem zniževanju oz. sta-gniranju števila smrtnih žrtev je v lanskem letu ponovno prišlo do zviševanja. Še v letih 2014 in 2013 sta po podatkih policije v Podravju umrla po dva pešca, v letu 2012 štirje, v letu 2011 pa pet; od leta 2011 skupaj torej 19 oseb. Zadnjih šest let se je v nesrečah hudo telesno poškodovalo 100 pešcev, največ leta 2011, in sicer 20, najmanj pa leta 2013,
osem. Lani je hude telesne poškodbe utrpelo 15 pešcev. Število lažje telesno poškodovanih je v zadnjih letih upadalo; medtem ko se je leta 2011 lažje telesno poškodovalo 132 pešcev, je leta 2016 to število upadlo na 100. Prav toliko jih je bilo tudi leto pred tem.
Leta 2012 na Lenarškem izgubil življenje en pešec, dve leti kasneje na Ptujskem
Glede na posledice je bila varnost pešcev v letu 2016 na Po-
Policisti pozivajo k spoštovanju cestnoprometnih predpisov, udeležencem cestnega prometa pa svetujejo:
1.	vozniki:
•	upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost;
•	hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve;
•	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih);
•	zunaj naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču;
2.	pešci:
•	poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke);
•	upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu ceste;
•	poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
HAMLER
FASHION FOR WALLS
www.tonihamler.com
V soboto 4. marca ob lO.uri vabljeni na otvoritev nove trgovine s tapetami.
Salon Hamler, z največjo izbiro tapet vas pričakuje v Q centru (vhod zraven OBI-ja)
Ponudba pustnih jedi v Pomaranči, Ob Dravi 3a, Ptuj
2. - 28. februar
vabljeni.
dravskem najslabša na območjih PP Maribor I, PP Ptuj in PP Slovenska Bistrica. Kakšna pa je bila na območju največjih policijskih postaj v Spodnjem Podravju (PP Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož) v prejšnjih letih? Statistični podatki PU Maribor od 2012 do 2015 kažejo, da je bilo na tem območju v prometnih nesrečah udeleženih skupaj 130
pešcev, od teh sta dva umrla, in sicer v letu 2012 na območju PP Lenart ter dve leti kasneje na območju ptujske policijske postaje. Huje se je poškodovalo vsega 18 pešcev (od teh kar polovica na območju PP Ptuj, šest na območju PP Slovenska Bistrica, dva na območju PP Lenart in eden na območju PP Ormož), lažje pa kar 101 pešec (slaba polovica,
Lažje telesno poškodovani pešci
I I 2012	I 2013 I	2014 I	2015 I
PP Ptuj 14	7	16	9
PP Slovenska Bistrica 6	9	7	6
PP Lenart 8	0	5	4
PP Ormož 1	3	3	3
		Vir: PU Maribor	
Huje telesno poškodovani pešci			
I I 2012	I 2013 I	2014	I 2015 I
PP Ptuj 0	2	2	5
PP Slovenska Bistrica 2	0	2	2
PP Lenart 0	1	1	0
PP Ormož 0	0	1	0
Vir: PU Maribor
natanko 46, na območju ptujske policijske postaje, 28 na slove-njebistriškem, 17 na lenarškem ter deset na ormoškem območju).
Starejši in otroci pogosteje žrtve zaradi svojih kršitev
Statistični podatki glede varnosti pešcev niso nič kaj vzpodbudni. »Pešci so gotovo med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Večletne analize kažejo, da je na območju PU Maribor varnost pešcev najbolj ogrožena v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, ko so pešci v večjem obsegu udeleženi v prometu (med delavniki) v časovnih intervalih, ko je vidlji-
Posledice prometnih nesreč z udeležbo pešcev v Podravju
	| 2011	| 2012	| 2013	| 2014 |	| 2015	| 2016 |
St. mrtvih	5	4	2	2	2	4
Št. hudo telesno poškodovanih	20	19	8	19	19	15
St. lahko telesno poškodovanih	132	126	92	108	100	100
St. udeležencev brez poškodb	9	9	10	9	8	8
Skupaj	166	158	112	138	129	127
Vir: PU Maribor						
vost slabša, predvsem v naseljih. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanja pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ni mogoče tudi prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetljenost in nepravilna hoja zunaj naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih). Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami,« opozarja Šadl. Glavni vzroki prometnih nesreč z udeležbo pešcev so neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, neprilagojena hitrost in nepravilnosti pešcev. Pešci so zaradi lastnih nepravilnosti povzročili 17 % (2015: 13 %) prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi. Tako večino prometnih nesreč z udeležbo pešcev povzročijo vozniki motornih vozil. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se je zgodilo v naseljih, predvsem v naseljih z uličnim sistemom.
Monika Levanič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVsi I 'O ft S,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
el.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar Matija zmrzuje,	4/7
še 40 dni mraza prerokuje.
Danes bo oblačno, ponekod na Primorskem tudi megleno. Sprva bo deževalo predvsem v zahodni in severni Sloveniji. Dopoldne bo še pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Čez dan se bo dež okrepil in razširil nad vso državo. Popoldne se bo veter obračal na severovzhodno smer, od vzhoda se bo začelo hladiti. Zvečer bo na Primorskem zapihala zmerna burja, ki se bo v noči na soboto še krepila. Meja sneženja se bo v noči na soboto spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 11, najvišje dnevne od 4 do 13 stopinj C.
Obeti
Do sobotnega jutra bodo padavine ponehale. V soboto čez dan se bo postopno jasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Burja bo ponehala.
Foto: SM