Glas zaveznikov
TRST, torek 3. decembra 1946
UREDNIŠTVO: Via S. Pelllco 8 ■ Telefon it 93854 In 94443
Leto II • St. 448
Informacijski dlneonik A. I. S.
Cena 5 lir
OGLASI: Cena za milimeter v .sme (urina ena kolona): trgovski L. 27. mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vStet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema zkljuOno: S.P.I.. SocietA per la PubbllcitA ln Italia, Trst ul. ""Ivio Pelllco st. 4, tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 5; zaostale L. 10. Rokopisov ne vračamo.
Jugoslavija predložila
novo mejno črto: Tržič Italiji
Smrtonosna orožja, Ki prekašajo atomsko bombo
l)SA: Franco naj odstopi
NEW YORK, 3. decembra — V New Yorku so izvedeli, da je Jugoslavija v noti, ki jo je predložila Svetu zunanjih ministrov, predložila novo mejno črto med Jugoslavijo ter Italijo in med teina dvema državama in svobodnim ozemljem Trsta. Nova črta — javlja agencija ANSA — bi pustila Tržič Italiji. Vprašanje meje je še vedno v preučevanju pii namestnikih štirih zunanjih ministrov, toda imajo za skrajno neverjetno, da bi se zdaj oddaljila od francoske črte, ki jo je v načelu sprejel Svet zunanjih ministrov.
Po vesteh Iz grških verodostojnih virov bo grški ministrski predsednik Tsaldaris sam odločil, v kakšni oblikj bodo predložili Združenim narodom pritožbo glede incidentov ob grški meji. Pričakujejo, da se bodo pritožbe glede kršitve meje nanašale na Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo. Navedi, bodo številne Incidente.
Združene države so včeraj pozvale glavno skupščino Združenih narodov, naj zahteva od generala Franca, da Izroči svojo oblast začasni španski vladi. Ta vlada naj bi na široko predstavljala špansko ljudstvo in čimprej razpisala prave svobodne volitve.
Osnutek ameriškega predloga je podal na političnem in varnostnem odboru ameriški zastopnik Tom Connally. Predlog je tudt priporo, čal, naj bi sedanjo Francovo vlado izključili od članstva ali udeležbe v kateri koli ustanovi Združenih narodov. Osnutek Je nadalje izrazil «živo simpatijo* do španskega ljudstva in ga pozval, naj stori vse potrebno, da bo Span.ja vredna vstopa v Združene narode.
Besedilo ameriškega predloga, ki so ga predložili ob zadetku razpravljanja odbora o odnosajih med Francovo Španija in Združenimi narodi, pravi:
»Ljudstva Združenih narodov so v San FrancAcu, Potsdamu In Londonu obsodila Francov režim v Španiji.
»Glavna skupščina je prepričana, da je fašistična Francova vlada prišla na oblast s pomočjo osnih sil ln je debila materialno pomoč od Osi med državljansko vojno.. Zato ta vlada ne predstavlja španskega ljudstva. Zaradi stalnega nadzorstva te vlade špansko ljudstvo ne more sodelovati skupno z Združenimi narodi v mednarodnih zadevah.
Glavna skupščina priporoča, da Francovi vladi prepovedo udeležbo v mednarodnih ustanovah Združenih narodov ter na konferencah ali drugem delovanju Združenih naro. dov in njihovih ustanov, dokler v Španiji ne bodo ustanovili nove vlade, ki jo bodo Združeni narodi z naklonjenostjo sprejel:.*
Na zasedanju političnega odbora. 2N je med drugimi tudi ameriški senator Tom Connally ostro kritiziral sovjetski predlog o razorožitvi. Senator ToX' Ccnnull|y je opisal so. vjetski predlog kot «preozek ln nejasen*. Izjavil je: «Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi nekdo, ki je obolel zaradi posledic bakteriološke Vojne, mogel bolj upati na ozdravljenje kot pa nekdo, ki Je postal žrtev vojne z atotnsko bombo. Ne vldim nobenega razloga, zakaj bi vključili v načrt za razorožitev le atomsko bombo, ne pa tudi drugih smrtonosnih orožij*.
«Vtak načrt o razorožitvi mora vsebovati prepoved vseh vrst o-rožij, ki služijo množičnemu uničenju. Vztrajam tem, da prepovemo uporabo veta pri vseh odborih za pregled in nadzorstvo razorožitve. Vztrajam na tem, da ZN prepovedo zaviranje in onemogočenje u-reditve razorožitve vsaki državi.
“Nismo pripravljeni sporočiti o-stalemu svetu atomskih skrivnosti vse dotlej, dokler vse države ne bo-do odobrile odgovarjajočega ln Izdatnega nadzorstvenega sistema. Naših nazorov ne bomo spremenili* Cannallyjev govor Je izzval takojšnji odgovor sovjetskega zastopnika Andreja Višinskega, ki je zatrjeni, da fce Je sovjetski predlog o ra-z°rož:tvi nanašal na vsa oborože. valna in vojna sredstva.
Čeprav Je sovjetski predlog poudarjal potrebo razorožitve na splošno, vendar Je res, da sovjetski načrt predvideva predvsem prepoved uporabe atomske energije za vojne namene. Višinski pa je zatr. dil. da Je bila atomska bomba po-sebej 'navedena tudi v ameriškem predlogu. »Ameriški predlog zasluži vso Pozornost*, je izjavil Višinski, “vendar bi sovjetska delegacija želela nekaj časa, da ga prouči. Zaradi tega prosim, da bi debate še ne zaključili.*
Potem je vstal britanski zartop-nik sir Hartley Shaivcross. in izja-
»Nobenega pravega razloga ni. da bi. imel atomsko bombo še vedno zn Najstrašnejše orožje na svetu. So °r°žja, ki so še mnogo »tratoejša.
So sredstva, ki še niso bila imenovana. V tem odboru še nitmo slišali Imen teh smrtonosnih sredstev, vendar vsi vemo, da so.
Francoski zastopnik Alexandre Par odi je označil debato “kot razpravljanje o idejah, ki jih niso dovolj jasno izrazili. To so fantomske ideje*. ,
Višinski se je odločno uprl britanskemu predlogu za takojšnjo ustanovitev pododbora češ da Sovjetska zveza še ni pripravljena izraziti svojega stališča.
Shawcross je pristal na to, da vprašanje pododbora preložijo na danes. Po tem sporazumu so zasedanje odbora preložili.
Po zatedanju je Shawcross dal Reuterjevemu dopisniku izjavo, da za zdaj še ne bo dal nadaljnjih
podrobnosti k svoji izjavi, da so «še strašnejša orožja)), kakor je atomska bomba. Izjavil je, da se znanstveniki, ki zdaj Intenzivno preučujejo rušilna sredstva, zavedajo, da bodo ta sredstva postavila atomsko bombo v drugo v rito vojnih orožij.
Izjavil Je, da javnost pripisuje ve-lik pomen bakteriološkim sredstvom. A so še druga sredstva ter naj javnost preveč ne ceni v kaki bodoči vojni atomske bombe kot orožje številka 1.
Senator Tom Connally, ki zastopa Združene države, Je v političnem odboru izjavil, da podpira avstralski predlog za revizijo listine ZN, čeprav ugovarja glede kritik, ki j * isti predlog postavlja glede dosedo. njega dela Varnostnega sveta. «M: hočemo mir z vsako državo*, je zatrdil Conna% in pri tem pokazal z roko na de.no to na levo, 1: sta sedela britanski to sovjetski zastopnik. Nato Je dodal: “Mi hočemo mir z Združenim kraljestvom in ga hočemo tudi s Sovjetsko zvezo.* Ta trditev je povzročila med prisotnimi velik aplavz, zlasti ko je Višinski to potrdi in omeje stisnil roko, ki tru jo je ponudil Connally. «Mi, je dodal Connsl-]y, moramo ali mmo živeti med seboj ali pa do konca hoditi po poti, ki vodi v propost.*
Danski zastopnik je nato predložil ustanovitev podkomisije, ki naj bi skušala najti podlago za spravo med sovjetskim in avstralskim predlogom. Danski predlog so odobrili s 13 proti 8 glasovom. Zanj je glasovala tudi Sovjetska zveza, medtem ko sta Velika Britanija ln Združene države glasovali proti., Svet zunanjih ministrov je vče raj nekoliko napredoval glede manjših vprašanj, m se pa dotaknil vprašanja Donave in važnega vprašanja o plačilu reparacij.
Sovjetski zunanji minister Je ne. nadoma umaknil svoj ugovor proti temu, da bi sporazum med Italijo in Avstrijo glede južne Tirolske vključili v mirovno pogodbo z Italijo. Dosegli so splošni sporazum tudi glede tega, da Ima Alba-
nija kot zavezniška država korist od mirovnih pogodb, vendar pa bo še nekaj zamudo preden bodo o tej stvari pripravili končni osnutek.
Vprašanje o soudeležbi Italije v mednarodni finančni komisiji v Grčiji so rešili tako, da bo odslej Italija iz te komisije jzključena.
Dolgo so razpravljali nato o stari sporni točki, ali se sme kaka država okoristiti z mirovnimi pogodbami, če jih ne ratificira. Britanski zunanji minister Bevin je dejal, če predpostavijo na primer, da bi šti. ri velesile podpisale pogodbe o umiku svojih čet, Jugoslavija pa tega ne bi podpisala, bi Jugoslavija lahko Se naprej obdržala področje zasedeno s svojimi četami.
Molotov je končno pristal na načelo, da se nobena država ne bo mogla okoristiti s pogodbami, ne da bi jih ratificirala; to vprašanje so prepustili namestnikom zunanjih ministrov za dokončno izdelavo.
Francija, Združene države In Sovjetska zveza niso pristale na nlka. ke spremembe pri grško-bolgarski meji. Bevin pa je zahteval, da naj do danes o tem razmislijo, čeprav misli, da Je tako stališče v načelu sprejemljivo. Od ratifikacije pogodbe dalje na nobeni strapl meje ne bodo smeli graditi utrdb.
Med razpravo o tej točki, je Molotov povzročil splošen smeh, ko jo dejal: «Ker smo že odločili o tolikih stvareh, lahko popustimo tudi glede te.»
Končno so se zunanji mini' stri sporazumeli, naj Grčija in Jugoslavija dobita vsaka po 150 milijonov dolarjev reparacij od Italije in Bolgarije. Mi. uistri pa se niso mogli sporazumeti, v kakšnem sorazmerju naj bi Italija in Bolgarija te vsote odplačali.
mmmmm
MARŠAL MONTGOMERY je prispel v nedeljo v Atene na Štiridnevni obisk.
NOVI NEREDI V INDIJI
Dacca, 3. decembra.
Pri neredih, ki 4o izbruhnili v Dacci, je bilo sedem mrtvih to 16 ranjenih. Med mrtvimi so bili neki funkcionar indijske policije, ki bo ga zabodli, dva potnika, ki sta se izkrcala z nekega rečnega parnika ter ena žena, ki je v bolnici umrla zaradi dobljenih ran.
Bengalski guverner sir Frederlck Burrows se je komaj vrnil z obiska v Dacci, kjer je bil 7 dni, ko so neredi spet znova izbruhnili po dveh tednih miru. Med poslopji, ki so Jih sežgali, so bile tudt kolibe cestnih pometačev.
V Allahabadu so vsepovsod postavili indijske vojaške straže zaradi neredov, ki so spet izbruhnili. Policija je dvakrat streljala, da naredi konec spopadom. Uvedli so tudi policijsko uro od mraka do zore. V središču Bombaja je policija streljala, ko so zlobneži vrgli žarnice s kislino proti nekemu verskemu shodu.
Wickham Sleed o delu
Sveta zunanjih ministrov
„Mi še vedno iskreno upamo, da bi dosegli kakršen koli oprijemljiv uspeh po tolikih mesecih čakanja na mir„
LCnDON, 3. decembra — Znani angleški publicist \Vickham Steed piše v nekem članku z naslovom »Mirovna pogajanja, dolgotrajno iskanje miru* naslednje: Preteklo je že več kakor leto dni od takrat, ko je imel prvi sestanek v Londonu Svet zunanjih ministrov, ki so ga ustanovili meseca julija 1945 na potsdamski konferenci. Namen tega sestanka je bil, da hi ministri določili glavne osnove za mirovne pogodbe z bivšimi sovražnimi državami v Evropi, da bi mogli namestniki zunanjih ministrov takoj pričeti s sestavljanjem osnutkov teh pogodb. Osrednje vprašanje bodoče organizacije Evrope, to je ureditev miru z Nemčijo, so si pridržali za poznejše razgovore.
.Toda prvo• zasedanje, ki so ga
ZAPISKI
MADŽARSKA
Posebni dopisnik londonskega dnevnika «The Times» je nedavno obiskal različne balkanske in vzhodnoevropske drlave. Po opisu romunskih notranjih prilik penatiskujemo danes njegov opis madžarskih razmer.
Da hi preprečili popolni polom to obžalovanja vreden učinek, ki bi ga v svetu povzročilo priznanje njihove nemoči, ao se zunanji min strl zatekli k privatnim sestankom, na katerih bi mogli doseči izvestno stopnjo soglasnosti. Očitku, da so tako nadomestili odprto diplomacijo z javnim razpravljanjem v,	,,,	.	, ,__
metode tajne diplomacije, je sledil	* ________________________
Kadar kakšen Anglež opisuje se-
dar " polovi m Madžarskem, zavi-
od kod je prišel v to podonavsko I idržavo. Ce prihaja v Budimpešto ! nar rr-ert z Londona, ga bo presunilo vojno mzrušenje, gospodarske težave in splošna negotover Ce pa prihaja, kakor p sec te’
odgovor, da se v tajni diplomaciji neprijetne stvari često povedo v vljudni obliki, medtem ko so : doslej v diplomaciji z Javnim razpravljanjem povedali najgrše stvari!
na najgrSi način.	|	.,	.	. .
_	. .,	. „ vrs.ie, iz Romanje, bo dobil vprav
Ce vtis, ki ga dob.vam pri čl- , na^rotno sl;ka
tanju poročil o svetovnem polo-1
— Lastniki danskih časnikov so prevzeli v svojo upravo obveščevalno agencijo »Ritzaus*.
imeli zunanji ministri septembra in oktobra lanskega leta, ni prineslo pozitivnih uspehov. Videzu popolnega poloma so se zunanji ministri izognili le na ta način, da so pooblastili zunanje ministre, naj pripravijo ugodna tla za prihodnje zasedanje.
Med tem časom ga se je sestala januarja letošnjega leta v Londonu glavna skupščina Združenih narodov, da bi ustvarila ogrodje organizacije Združenih narodov. To nalogo so končali, ne da bi dosegli omembe vreden sporazum o načrtu mirovnih pogodb.
Pa tudi pariška mirovna konferenca, ki je Imela svoja zborovanja od konca julija do srede oktobra, ni mogla zagotoviti sprejema mirovnih pogodb v takini obliki, v kakršni so bile zasnovane. Po dolgem pre-
s “isa •r-s.-jcsr.
upanjem, da jih bodo zunanji ministri upoštevali na svojem bodočem zasedanju v New Yorku med drugim zborovanjem glavne skupščine Združenih narodov. Upali »o tudi, da bodo zunanji ministri v New Yorku sporazumno pretresali glavne poteze za ureditev miru * Nemčijo.
Doslej »e nobeden teh upov ni uresničil. Namesto, da bi zunanji ministri proglasili načela miru, v katerih bi se vsi strinjali, so naredili vtis, kakor da bi šlo le za manevriranje za zagotovitev izveatnih položajev ln kakor, da bi se vse gnalo nekam proti mrtvi točki.
Pred nedavnim so postali izgledi tako mračni, da sta baje Byrnes ln Ernest Bevin rekla, da bi bil boljši odkrit In od-prt nesporazum* kakor nadaljevanje pogajanj brez vsakršnih lzgledov za dosego soglasnost!.
TISOVA* RAZPRAVA
Bratislavi, 3. decembra .Včeraj se je prišla razprava proti TIsu ln njegovim tovarišem, zaradi sodelovanja z nacisti, s či-tanjem dolge obtožnice. Branilec je ugovarjal prot, pristojnost; sodišča in dejal, da bi moralo obložen, ca soditi mednarodno sodišče. Ugovora branilca niso upoštevali.
Pri nadaljevanju razprave bodo danes na sodišču prečitall pismene izjave prič in sicer 4 že mrtvih nacističnih ^voditeljev Goringa, Franka, Ribbentropa In Seyssa In-quarta.
Tiso, katoliški profesor teologije, ki je postal predsednik Slovačke pod nemško zasedbo, se mera zagovarjati za 111 obtožb za zločine, za katere je predvidena smrtna kazen. Soobtožen je tudi njegov bivši propagandni minieter Sanjo Mach, medtem ko vodijo razpravo proti njegovemu blvs’emu zunanjemu ministru dr. Ferdinandu Dur-čansklju v odsotnosti.
Sodišču predseduje dr. Ivo Daž-ner in izpoved; prevajajo istočasno v angleščino, francoščino, ruščino in nemščino, kakor pri razpravi proti vojnm zločincem v Niirn-bergu.
Slovaške oblasti so objavile posebne varnostne naredbe, da preprečijo demonstracije. Pregledujejo potnike vlakov, ki prihajajo v Bratislavo ta oborožene straže so zasedle vsa javna poslopja v mestu. V sodišče bodo pripustili predstavnike tiska, toda ne javnosti.
Iranske čete vkorakale v Zenjan
LONDON, 3. decembra. — Kot porota eReuter*, je tehe- _
ronska, radijska postaja javila, da so per-i iške tete vkorakale ;(W'šh'ngton Post* — porodijo, da	.ouc gg _v
u Zenjan, čeleznifko kritin če, ki leti priblilpo 280 km severa- je rrecAdruglmi udeležil kosila Sejejo 1385000'fM*’ namesto'" da zahodno od Teherana. Radijski poročevalec je podstavil: eLetala | tudJ ^.tvanifc. minister' Joads kis». bi to vojsko zmanjšali na mirovno trosijo letake s proglasom perzijskega ministrskega predsednika . u,adniki protokola zunanjega mi
KRITIKA „PRAVDE"
Moskva, 3. decembra. Posebni dopisnik moskovske »Pravde* poroča lz Nevr Yorka: 28. nov. je bilo v Beli hiš; uradno kosilo za člane diplomatskega zbora. Wa-sh ngtonski listi — med njimi tudi
2aju, ni napačen, potem mislim, da se narodi, ki potrebujejo mir ter urejene razmere, mnogo manj zanimajo za doplomatske metode, tajne ali javne, kot za kak pozitiven znak, da so ae dosedanje težavne razmere, ki niso ne vojna ne irvir, umaknile pričetkom konstruktivnega miru.
V teh okoliščinah se je med mnogim! ljudmi začela širiti nepotr-peiljivost ter nevolja. Ne morejo razumeti zakaj še niso soglasno uredili nit; enega samega vprašanja v mirovni politiki štirih glavnih velesil.
Ni videti, da bi bilo vprašanje Trsta, niti širše vprašanje mirovne pogodbe z Italijo niti vpraanje podonavske kotline in niti vprašanje ravnanja z Nemčijo, rešeno ali pri. bližno rešeno v teku 15 mesecev po koncu vojne v Evropi. Zaradi tega marsikdo nestrpno vprašuje, če zunanji ministri niso bolj za.nteresi-rani ni raznih političnih koristih svojih držav, kot pa na ured.tvl bodočega miru.
Čeprav ta nestrpnost morda ni upravičena, vendar je dejstvo, da predstavlja važen faktor v svetovni situaciji. Ta nestrpnost je vzrok razočaranju, ki ga marsikdo globoko čuti. V angleškem parlamentu je pred kratkim mln'strski predsednik govoril o tem razoročaranju in rekel, da je to razorocaranje krive, da britanska vlada še vedno vzdržuje oborožene sile, ki ša vedno
Vprašanje preselitve evropskih beguncev
vam Sultaneh pravi: *Zdaj ko so oborožene sile perzijske vlade priSle v Zenjan, j\h morate imeti kot prijatelje, ki so priHi vzpostaviti red in zakon v vaSo pokrajino Dclinost prebivalstva je, da sodeluje z njimi pri njihovi nalogi. Kdor se bo upiral temu, bo strogo kaznovan.»
eReuter* nadalje porota, da so vladne bete izvriile pretekli teden zasedbo pokrajine Khamseh, ne da bi bete AzerbejdZana, ki so priSle sem o decembru preteklega leta, nudilo kak odpor. Kot zatrjujejo, pri-bakujejo vladne bete ukaze iz Teherana, da bodo nadaljevale pohod v AzerbejdZan v skladu s skepi, ki jih je zavzela vlada, da bo poslala čete v vso Perzijo in tako zajambila svobodne volitve, ki bodo 6. decembra.
Teheranska radijska postaja poraba nadalje, da je ministrski predsednik poslal governerju Azer-bejdsana drugo brzojavko, s katero ga je opomnil, da nima ni kake pravice prepovedati prihoda vladnih bet t> mesto. V brzojavki pravi dobesedno: «Izjavljam vam, da za-ibita vojaških sil, ki jih je poslala perzijska vlada v Azerbtjdian, ne sovpada v območje merodajnosti Aberbejdiana. PoSiljatev bet — nadaljuje brzojavka — s strani vlade je sploSen ukrep, izveden v mnogih pokrajinah ter ne predstavlja nika-Ics kršitve pravic, o katerih so se s-porazumeli v AzerbejdZanu na osnovi pogodbe s to pokrajino. Ce
Ghavama Sultaneha, v katerem poziva prebivalstvo, da sodeluje s četami in grozi s strogimi kaznimi tistim, ki bi se uprli.*
Proglas, ki ga je podpisal Oho-	ARETACIJE V RIMU
Rim, 3. decembra. Rimska policija je javila, da -o v zvezi z atentatom' na brltansao veleposlaništvo 31. oktobra aretirali Jakoba Inetzija, kateremu pripisujejo odgovornost, da je izdal sporočilo teroristične organizacije, “Irgun Zwai Leumi* rimskemu tisku. Skupno z Inetzljsm so aretiral (J drugih oseb, katerih imena bodo še sporočili.
nistrstva imajo očlvidno slabost za «mrtve duše*, ki jih je pripravila do tega, da so zgubili čut za realnost to tako obdržali v diplomatskih seznamih »zaitopnika* fašistične vlade Litve, katere že dolgo ni več*.
AMNESTIJA NA BOLGARSKEM
Sofla, 3. decembra.
Iz Sofije poročajo, da bodo namestnik ministrtkega predsednika Trajtko Kostov, notranji mmVter , Anton Jugov in pravosodni mini-— V Rimu je umrl oče Valentin j ster Ra(ji Kr:elanov po navot lu ko-
^naUju^Ghlo^/lmer^bif1?* Um sitičnega ^trokega ,«d-predstojnik reda malih bratov (mi. | sodnika Georgija Dimitrova sesta-norltov) od julija 1945.	vili seznam oteb, ki so zaprte v
— Bolga:ska Vlada je sklenila vzpostaviti diplomatske stike s špansko begunsko vlado Joseja Girala.
bolgarskih zaporih ln ki bi jih mogli pustiti na svobodo, ne da bi to škodilo javnemu rdeu.
LONDON 3. decembra. — Londonski list <Times* navaja bodo bete primemo sprejete, si bo-
a •	m •	• T 1. .	«..i	/In ltCtfln e »h 11 ta tiru
poročilo svojega dopisnika iz Buenos Airesa, k\ pravi, da bo Argentina ustanovila v Rimu urad, ki bo sprejel Jf milijone evroskih beguncev v Argentino. «Times» pripominja, da, sta Brazil in Venezuela le poslala z istim namenom svoje misije v Evropo.
tlfikakega dvoma ni - piSe Ust -da bo v sledečih letih priilo do ta-Ico obsežnega ljudskega preseljevanja, kakrfno je bilo v prvem deset, letju tega stoletja, ko je samo v Združene države odklo 8 milijonov Evropccv. Težave zaradi prehrane in preselitve bodo že same ha sebi onemogočile vsako vebje gibanje, ki ne bi bu0 nadzorovano. Vsalto večje preseljevanje v bodočnosti bodo morali izvesti po vladnem načrtu in sicer tako v tisti državi, iz katere boda bepu ncl odhajali, kakor tudi tiste države, v kaie.ro bedo prispeli. Prej ali slej se bodo morale vlade o tem med seboj posvetovati; Izvajanje na<rta in zbiranje statističnih podatkov bosta zahtevala skrbno predhodno preučevanje.
Seveda se bodo rmorali Se nadalje posvetovati o bodoči usodi razseljenih	Pri tem bodo morali na
prvem mestu upošteiHiti zahtevo
beguncev — tako tiati, ki niso Ži-
dje, kakor tudi 7.idov samih — da ravnajo l njimi usmiljeno in tako, kakov to zahteva vest civiliziranega sveta.
Vendar pa So se vedno pojavila politična nesoglasja, kadar so kaj -.aj.s' prid beguncem; to bi lahko odvrnilo vlade od tega, da bi vzdrževale skupno potrebno osebje in upravni aparat, potem ko bi vlade Se izpolnile svojo nalogo. Nevarnost je, da bi v dveh ali treh letih Evropa ostala brez vsakrine mednarodne ustanove, ki bi vladam dajala smernice i» njim pomagala pri posvetovanju m reševanju glede vprašanja izseljencev. Lahko le predvidevamo, da bo Srednja Evropa rabila nekak varnostni ventil v obliki preseljevanja v prekomorske deiele tn bo tako ljudsko preseljevanje potrebovalo nadzorstva mednarodne ustanove, ki bo vzporejala narodno gospodaisko politiko raznih drlnp
do prizadevale, da bodo volitve potekle v polnem skladu s krajevnimi oblastmi. V nasprotnem primeru — dodaja sporočilo ministrskega predsednika — bo moral Azer-bejdžan prevzeti odgovornost za to, kar bi se moglo zgoditi.* s Reuter* dodaja, da je v odgovor na podobno spomenico vlada Azer-bejdiana izjavila, da bodo imeli poSiljatcv tet kot »napoved vojne demokratskemu gibanju Azer-bejdzana.*
NOVA MEHIŠKA VLADA
Mehika, 3. decerbra.
Novi predsednik Mehike Miguel AlemAn je naznanil sc:tavo vlade, v kateri je ostal samo eden izmed m nistrov prejšnje vlade. Pri obrazložitvi programa nove vlade je predsednik naglasil potrebo za razvoj industrije in poljedelstva, enotnosti med kapitalom ln delom.
Predsednik je končno izjavil, da se Mehika približuje obsežni iiidustri'skl prasnovi in da zato potrebuje številne tuje tehnične delavce
Romunske volitve so bile nesvobodne in nekorektne
LONDON, 3. decembra — V Londonu so izvedeli, da britanski politični zastopnik v Bukarešti Adrian Holman ni prisostvoval otvoritvi romunskega parlamenta, ki je bila v soboto. V dobro obveščenih londonskih krogih menijo, da je to bil premišljen korak, ki je hotel pokazati, da Velika Britanija ni mnenja, da bi novi parlament, ki je izšel iz volitev 19. novembra,
predstavljal narod.	______
Ta gesta je v skladu z izjavo, ki
jo j« podal v spodnji zbornici državni podtajnik za zunanje zadeve major Chistopher Mayhew, ln enakega pomena kakor izjava, ki jo je pretekli teden izrekel namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson.
V spodnji zbornici je vprašal laburistični poslanec Thomas Reld, katere korake namerava storiti britanska vlada glede romunskih volitev, ki niso bile niti svobodne niti korektne.
Podtajnik zunanjega ministrstva, poslanec major Meyhew, je tako odgovoril: »Obvestila, ki so na razr polago britanski vkadi, ml ne puščajo druge Izbire, kakor da soglašam s svojim spoštovanim prijateljem glede točke, da volitve niso bile niti svobodne niti korektne. Med volivno kampanjo stranke, ki niso v vladnctn bloku, niso mogle uživati polne svobode besede ali zborovanja. Ukrepi, ki so jih storili na sam dan volitev, so bili potem taki, da so dovoljevali obširno ponarejevanje Izidov ln so se oblasta polno okoristile s tem dejstvom. Ob takih okoliščinah men; britanska vlada, da izidi romunskih volitev ne predstavljajo zares mnenja romunskega preb'vn’stvn.»
Mayhew je dodal: »V sedanjem trenotku ne more biti nobene izja-
ve glede kakršnega koli koraka, ki ga bo britanska vlada lahko storila o tem vprašanju.*
Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Christophtr Mayhew je izjavil v spodnji zbornici da angleška vlada izida romunskih volitev nima za pravi izraz mnenja romunskega naroda.
—Po podatkih, ki jih je dobilo angleško zunanje ministrstvo, te volitve niso bile poStene. Mi d volrmo kampanjo stranke, ki niso pripadale vladnemu bloku, niso uživale niti svobode govora niti svopode zbiranja. Ureditev volitev je bila taka, da je dovoljevala čisto navadno potvarjanje volivnih izidov in vladne stranke so se tega položaja v polni meri poslužile.
Neodvisni laburistični član zbornice D. N. Pritt je vpraSal, če je gospod Mayhew videl podpis gospoda Mayhew na poročlih dopisnikov, ki so poročali da so bili zadovoljni z razmerami pri volitvah. Gospod Pritt je nadalje vpraSal, če niso bila nekatera poročila o romunskih volitvah le plod reakcionarnih krogov v Romuniji.
■Gdtpod Chfisiopher Mayhcw je nato odgovoril, da ni potrebno, da bi imeli poročila dopisnikov za merodajna, čeprav bi se morebiti nekatera taka poročila strinjala vsebini.
vojsko zmanjšali stanje^ Angleški ministrski predsednik Je izjavil: »Vzrok za tako visoko število vojakov in vzrok za tako počasno napredovanje demobilizacije Je čisto enostavno ta, da je delo na zaključltvi mirovnih pogodb to na ureditvi normalnih pogojev v svetu mnogo počasnejše- In mnogo težje kot smo pričakovali, ko smo delali naše načrte na začetku vojne.
Neuspeh je brezdvomen. Ce pogledamo globlje na vzroke tega neuspeha, vidimo, da so temu kriva medsebojna sumničenja glede končnih namenov glavnih sil, ki so udeležene v igri. Ta sumničenja giozijo, da se bodo izpremenila v nasprot-stva med Sovjetsko zvezo z njeno skupino držav na prvi strani in meti zahodnimi demokracijami, vštevši Združene države in Veliko Britanijo. Vsaka izmed teh dveh skupin predstavlja različno ideologijo. Moramo si biti svesti nevarnosti, da te ideološke razlike nekega dne izbruhnejo v prikrit ali odprt političen spor, namesto da bi jih obravnavali kot različne pojme socialne in gospodarske ureditve, med 1 e-rimi bi bilo mogoče vzposta, -d strpljive in strpne zveze v svetu, ki uživa mir.
Ne bi bilo prav, če bi kdo hotel podt.kati štirim zunanjim ministrom, da se ne zavedajo tragične anomalije prepiranja zaradi ideoloških in političnih pozivcijš v svetu, ki je globoko pretresen zaradi vojnih dogodkov in ogrožen zaradi lakote ln stiske.
Med vojno so se Združeni narodi borili skupno pod odličnim vodstvom. Zdaj pa, ko’ bi bilo treba za-gotov.ti sadove zmage s pozitivnim in naprednim mirom, tega vodstva ni več. Ce te paralize, ki ograža Zdcukne narodne, ne bomo hitro ozdravili, se more zgoditi, da se bodo pojavila vprašanja, kjer ne bo mogoče doseč; splošnega sporazuma in ugodnih rezultatov.
Kupil bo lahko časopise, ki Izražajo v spom h vprašanjih zelo različna mišljenja. Pred vre m ga bo presenetila izVedna Intelektualna delavnost, ki se oprla v beseidi to t alcu. V primeru z duševno sterilnostjo in moreči t strahom, ki prevladuje na Balkanu, je videti Madžarsko kot zelenico kulture In svobode.
Ta primera je bistvene važnosti, če hočemo r -zameti podonavsko situacijo kot celoto. Nikakor pa s tem nočemo reči, da na Madžarskem ni težav. V sesnici stoji Madžarska pred težkimi notranjepolitičnimi, gospodarskimi in zunanjepolitičnimi vprašanji.
M orožarska vlada je koalicija strank. Ni, samo navidezna koalicija. Dve najpomembnejši stranki sta komunistična partija na levi in stranka malih kmetov na desni. Pri lanskoletnih volitvah so komunisti dobili 17% glasov, kar je veliko ve<\ kot lahko upajo, da bi Jih dobili pri Jvobodnih volitvah njihovi romunski tovariši. Komuniste podpira del iniuttrljskega delavstva ter del kmetov, posebno v vzhodnih krajih države, kjer so bili levičarji vedno močni. Komunisti so sprejeli 'v svoje vrste tudi določeno število (hih-če ne ve, koliko) bivših madžarskih nacistov (»Puščlčastl križi*). Komuniste spretno vodi Matija Rakce!, ki je bil zaradi svojega prepričanja pred vojno 16 let v Ječah, vojna leta pa je preživel v Sovjetski zvezi. Rakosi in več dn^pfod-ličnih komunističnih voditeljev ao Židje.
Socialni demokrati, ki so dobili pri volitvah 20% glasov, so močnejši kot komunisti med industrijskim delavstvom v Budimpešti, kjer je sindikalno izročilo globoki zakoreninjeno. Sedanji socialistični voditelji sodelujejo brez rezerve s komunisti, čeprav imajo zaradi tega opozieljo v svojih vrstah.
Tretja in najmanjša stranka levice je stranka nacionalnih kmetov. Komunisti so poizkušali, da bi izrabili to stranko v boju proti stranki malih kmetov 'fu isti način, kakor so romunski komunisti poizkušali izrabiti “Fronto oračev* proti romunski kmetski stranki Juliu-ja Maniuja. Medtem ko pri romunski “Fronti oračev* opažamo, da ao včlanjeni kmetje, ki nimajo pravega voditelja, je pri madžarski nacionalni kmetski strank! položaj vprav nasproten. Njeni voditelji eo skupina izvrstnih intelektualcev, katerih ideje se ne strinjajo z nobenim v naprej pripravljenim vzorcem. Ti voditelji Se vedno sodeluje, jo z drugimi levičarji, niso pa pustili komunistom, da bi prodrli v njihovo organizacijo. Zato so ostali majhna stranka z majhnim Številom pril ta še v, vendar so zadržali svojo neodvisnost
(Nadaljevanje prihodnjič)
V Veliki Britaniji in britanskem imperiju je mnogo ljudi, ki se danes bavijo s tem vprašanjem. Cim dalje trajajo izmenjave misli med štirimi zunanjimi ministri v New Yorku ali drugod, tem bolj nujno postaja to vprašanje. Kmalu bo položaj takšen, da bo na to vprašanje treba najti odgovor. Čeprav je bilo doseženih nekaj uspehov, vendar pravega napredka ni. Nastrojenje v Veliki Britaniji nikakor še ni istovet. no z obupom. Mi še vedno Iskreno upamo, da hi dosegli kakršen koli oprijemljiv nspjh po tolikih mesecih čakanja na mir.
VOLITVE V NEMČIJI
London, 3. dlcembra
BBC poroča, da so objavili končne izide včerajšnih volitev na Bavarskem in Hesenskem, ki sta obe v ameriškem zasedbenem področju. V bavarski zbornici so si krščanski demokrati osvojili absolutno večino s 104 sedeži od 180. Sledijo jim socialdemokrati s 54 sedeži. Na Hesenskem vodijo socialdemokrati z 88 sedeži, slede pa jim krščanski demokrati z 28, liberalci s 14 in komunisti z 10 sedeži.
Na Hesenskem, ki je ena Izmed najbolj industrijskih pokrajin, katere Imajo zasedene ameriške čete, so se volivci izrekli v veliki večini za takojšnjo socializacijo največjih državnih industrij.
Glede volitev na Bavarskem kažejo nadaljnji rezultati, ki so dospeli v Stuttgart, da je 2,500.000 volivcev glasovalo za ustavo ter
867.000	proti. Pri volitvah za zbornico v*)di krščansko socialna zveza z 1,590.000 glasovi. Sledijo ji socialdemokratska stranka z 867.000 glasovi, stranka gospodarske obnove z 225.000, komunistična stranka
184.000	ter demokratsko liberalna stranka s 172.000.
Tako na Bavarskem kot na Hesenskem so volitve potekle brez Incidente^ Odstotek volivcev računajo, da je bil na Bavarskem enak julijskemu, toda na Hesenskem j« bil manjši zaradi deževja.
Stran 2

GLAS ZAVEZNIKOV
ČSR ODGOVARJA HADŽARSK
Praga, 3. decembra Češkoslovaška poročevalska agencija Je sporočila, da bo Češkoslovaška odgovorila na madiarsko noto glede trditev o kršitvi sporazuma glede izmenjave prebivalstva med obema državama in priporočil mirovne konference v Parizu.
Madžarska nota, ki ro jo Izročili 20. novembra generalu Dastlchu načelniku Ceškaslovaike delegacije pri zavezniški nadzorstveni komisiji v Budimpešti, obdolžuje češkoslovaške oblasti, da s silo pošiljajo Madžare na Češkoslovaškem na delo na češka področji. Nota nadalje zatrjuje, da predstavlja ta prisilna mobilizacija že sama na e obl kršitev omenjenega spora zuma.
Ce?koslovaška agencija Izjavlja, da je v smirlu sporazuma Češkoslovaška pooblaščena vpoklicati Madžare v delovno službo po obstoječih predpisih o zaposlitvi delovnih sil. Vpoklicani delavci prejemajo isto plačo in imajo iste pravice kot češki in slovaški delavci.
Poročevalnl urad je nadalje orne nil dogodke 10, novembra, ko je neka »kupina prebivalcev madžarskih vasi na področju Cotorja na južnem Slovaškem, poizkusila prekoračiti mejo za prehod na Madžarska
Poročevalnl urad je izjavil, da so madžarske obmejne sitraže streljale preko Donave proti češkoslovaškim stražam in da so s strelom ubile nekega kmeta.
ZANIMIVOSTI
0 phauiA Jndi^inciA
Profasor dr. Hans Hentig iz Kansas Cityja o njihovih običajih
Najboljši antropologi so s prero- [ delih Mehike sem, naletel na Indijance. Ti pa se niso prav »id razlikovali od južnih Kitajcev, celo kar Se tiče oblačenja, gibov in mimike.
POKOLJ UMOBOLNIH
London, 3. decembra.
Radijska postaja Leipzig poroča, da so na prvem povojhem psihiatričnem kongresu v Berlinu ocenili, ®o nacisti ubili več‘kot 278.000 umobolnih. Izjavili so. da so 1939 imela zdravilišča za duševno bolne in norišnice v Nemčiji 300.000 bolnikov, medtem, ko znaša njih število danes 40 000.
ALBANIJI GROZI POMANJKANJE
Beograd, 3. decembra.
Poročila iz Tirane pravijo, da gro zl Albaniji letošnjo zimo pomanjkanje zaradi velikih poplav, ki so uničile več kot 80% pridelka in pa vsročile za več kot milijon funtov šterMngov škode. Vesti dodajajo, da so poplave ovirale vso letošnjo jesensko žetev in uničile velike zaloge koruze. Zemlja Je povsod napojena a voda da ne bodo do prihodnje spomladi nič sejali.
aldo vidussoni
OBSOJEN NA 14 LET
Rim, 8. decembra Posebna ljudsko porotno sodišče v Rimu je obsodilo predzadnjega tajnika italijanske fašistične stran, ke A Ida Viduzeonija na H let zapora, od te kazni mu je »o podlagi amnestije odpuščenih, S lit Sapora.
Vlduseoni je bil obtožen tvažnih dejanj* v svoj st vu bivšega zveznega tajnika v Enni, nato kot tio-slednik 8 er ene v palači Vidoni, kar ftor tudi sodelovanja s sovražni-kom, ker je na severu Italije rav-•emal funkcijo Člana republikanskega fašističnega direktorija.
V zagovor Je Vidussoni navedel, da se je po 8. septembru napotil v Trst zato, ker je to njegova <iomo-vina (rojen, Je v Foljanu), da mu je nato Mussolini podelil funkcijo komisarja ustanove modrega traku, katerega značaj je bil vbivstvu po-rnašen, da pa so ga februarja 19U na njegovo zahtevo kot stotnika dodelili v prvi bataljon divizije tStnsa*. Član narodnega direktorija pa da js bil le zato, ker mu je to mesto pripadlo zaradi svof-stva komisarja modrega traku. Trdtl je, da se direktorij ni nikdar sestal.
Tragičen dogodek na neapeljski kvesturi
VsenčiliMnik nameraval ul«, toda agentje so ga ustrelili
Neapelj, 3. decembra eraj se je na neapeljski kve-»turl primeru tragičen dogodek. Pred nekaj dnevi je bilo aretiranih nekaj mladeničev, osumljenih tat. vin «Jo epov*. Ti mladeniči »o bili »inev. uglednih neapeljskih družin n med njimi je bil tudi vseuči-Lsnlk Bruno Compegna,
Včeraj je Compagna poklical pntd vrata jetnifcka celice stražnika • pretvezo, naj mu da piti. U-darll pa ga js po glavi in skušal uiti, toda agsntu je uapelo prikli. catj pomoč. Compegna se je zagnal v enega izmed agentov, mu Iztrgal revolver in ga povlekel v ceU-co. Ko sl je na ta način preskrbel talca, je zahteval od ostalih agentov, naj mu na popolnoma izpraznjenem dvorišču poslopja pripravi, jo avto z vžganim motorjem brez io" ferja. Dal jim je rok In zagrozil, da bo v nasprotnem primeru ustrelil agenta, ki ga je imel v celici. Po brezuspešnih poizkusih, da bi pregovorili Compagno, so 'agentje pristal na zahtevo in pripravili na dvorišču kvesture avto. Istočasno pa so se oboroženi agentje razmestili ob oknih. Compagna, kateremu se je pridružil se nek; drugi pripornik, je ukazal vstopiti v avlo najprej zajetemu agentu, nato je že sam stopil v avto in z ^ao bralno zavozil proti izhodu, ki pa je Ml zaprt.
Compagna, ki je zaman skušal odpreti zrata, je izstopil iz avtomobila, ustrelil prot' talcu, ga ranil ter stekel proti izhodu. Toda v tem trenotku so pričeli streljati agentje z brzostrelkami in ga smrtno zadeli. Drugega pripornika, lci je •kušal zbežati, so prijeli agfentje, ki so bili razpostavljeni v bližini kve. eture.
iko gotovostjo napovedali, da bodo Indijanci izmrli, vendCr so se zmotili. Pri zadnjem ljudskem iletju so v Združenih državah našteli 23.000 Indijancev, pri tem pa tudi ugotovili, da njihovo število narašča. Zato torej Indijanci ne bodo izumrli. Napravili so velik korak k civilizaciji; vsak posameznik hoče Siveti in bo tudi živel.
eSest let sem preživel v Skalnatem gorovju, piše prof. Hentig in prehodil gore, kjer so že povsod vidni znaki, da so nekdaj tam živeli nomadski Indijanci. Ce sem izpred svoje koče pogledal proti goram, se mi Je pogled odprl na ledenike Arapahoe, kjer so nekoč živela najbolj divja gorska plemena. Nedaleč vstran od ledenikov se tesen (canyon) Left-Hand globoko zarezuje v gorovje, ki je polno zlate rude. Left-Hand (v indijaničini pomeni skop) je bilo ime enega izmed največjih indijanskih voditeljev.
*Po enodnevni voSji skozi Taos bt dolino Rio Grande del Norte sem prišel v velike indijanske rezervate jugozahoda, katere je vlada Združenih držav namenila iz-Icljučno Indijancem, da ohrani to raso. Tu živijo Indijanoi življenje zase, po svojih starih običajih, ne meneč se za to,'"kaj se godi po svetu. V Gallupu se vsako Ir to sestajajo mnoga plemena k velikim plo. som, pri katerih je zaznati njihovo močno in žilavo izvirnost».
«Na poti skozi indijansko taboid-šoe si obiskovalec nabere najrazličnejše vtis«. Tam živijo skupaj vsakovrstna plemena: mož črnske krvi, najbrž potomec kakšanga francoskega Kreola, enega izmed prvih neustrašnih razišIccvalcev, ki so iz New Orleansa prišli k Missis-sippiju; tam so za svojega častnega kralja imenovali Sv, Luisa in prekoračili pustinje. Našel sem tu-di ljudi, ki so popolnoma podobni ciganom, kar kažejo oelo s spretnostjo, pr{ trgovanju s konji, pri kovinskih izdelkih in kraji žensk. Končno je opaziti zelo vidne poteze mongolske race. To so rjavo zagoreli Eskimi, ki so tedaj ko sta bili Sibirija in Alaska Se povezani, prišli po suhem, iz ledenih dežel severne Azije. Morda so prišli tudi tedaj, ko je preliv že nastal, in sicer po ledu ali pa v svojih brezovih kanujih. Tudi v tropskih pre-
IZ SLOVENIJE
Ustavodajna skupščina LR Slovenje je v stalne odbore izvolila naslednje poslane«; ustavodajni odbor: Viktor Avbelj, Vida Tomšič, Marijan Brecelj, J oje Pokorn, Alojzij Vrhove, Janko Štor, Jože Pete jan, Helij Modic, Franc Popit, Niko Jankovič, Olga Vrabič, Anton Melik, Matija Malešič, Miran Košmej, Stanko Semič, Janez Vipotnik, Mira Bešter, Anton Ingolič, Alojzij Colarič; odbor za gospodarski načrt in finance: Joža Levstik, Alojzij Lešnik, Franc Furlan, Miha Kambič, Rudi Greif, Ivan Ocvirk, Miha Potočnik, Maks Krmelj; mandatno imunitetni odbor: Ivo Svetina, Lado Kozak, Tone Toman, Niko Bclopavlovčič, Jože Potrč; administrativni odbor: Andrej Verbič, Franc Černe, Jože Jurač, Vinko Knol, Franc Mojškerc; odbor za prošnje in pritožbe:	Ivan Bratko,
Andrej Sregnar, Leopold Maček, Nace Majcen, Anton Kržišnik.
Ustanova UNRRA je v zadnjih tednih dobavila Sloveniji 198 bolniških barak iz razne tehnične potrebščine. Barake so zadeli postavljati v Novem Celju. Nadalje je uetanova UNRRA dobavila skladišča na splavih, k| jih bodo uporabljali za vakladisčenje rib ter za prevoz lahko pokvarljivega blaga kakor mesa, svežega sadja in po-dobega. Razen tega je Jugoslaviji prejela iz zavezniških presežkov‘v Evropi 4 električne goneratorjt, avtomobilske rezervne dele in gume, dva ploveča žerjava, v kratkem pa bo UNRRA poslala ae 18 lokomotiv.
Ob koncu prejšnjega tedna se je 7150 ljubljanskih dijakov zbralo, da se bi udeležili delovne akcije za pcmoč albanskemu prebivalstvu, vendar pa zaradi dežja niso mogli delati. Dobili so kljub temu, da niso delali, denar, ki ga bodo v prihodnjih dneh odslužili. Na delu so ostali'1« mladinci viške gimnazije, ki so premetali, presejali in na progi splanlrali 78 m peska, dovršili 63 m tlaka v vieinl 7 cm, podrli eno baraka, očistili 15 gob in zložili 630 plošč izolita. Opravili so 360 delovnih ur.
Umrli so: Ljubo Medvešček, stud. medicine, Anica Smodi*, sclska sestra, Marija B.zjak, roj. Drobnič, trgovka, Antonija Hlepce, roj. Čoha, vdova Stergar, Andrej Pelikan, državni upokojenec, Ela Menard, soproga trgovca, Alojzija Vihar, roj. Kunjej, Ivan Mozetič, zidarski polir, Marija Meh k, dijakinja, Franc Justin, dezinfektor, Marijan Škerjanec, posestnik, Zvonko Nol-da, vsi v Ljubljani; Marija Lasič, roj. Finžgar, gostilničarka in posestnic«, v Podovi; Ferdinand Šmid v 2elezniklh; Marija Ramšak, roj. Klemenčič, gostilničarka v Mariboru; Ferdinand Jelenc, profesor v Tržiču; Anton Korošec, veterinarski inšpektor v pokoju v Kranju; Uozd, Wtllmana roj. Brilli v Studi; Urbančič Frančiška v Litiji,
Izmed zanimivih izročil, ki so jih današnji Indijanci ohranili Se iz svoje pradomovine je najzačilnejša slmbdličnost števila štiri. Utiri je zanje sveto in magično število in se ga drže ob vsaki priliki. Pri verskih svečanostih štirikrat obidejo šotor; volijo štiri ^poglavarje; samotne pobožnosti v gorah trajajo štiri dni itd. Toda ta primer simbollčnosti štiri »i edini. Spomnimo se samo posameznih mest svetega pisma, ki govorijo o reki v raju, ki se deli v štiri rokave, kako izraelske žene štiri dni v letu objokujejo Jeftcjevo hčer, dalje pozna razodetje sv. Janeza štiri živali, Štiri vetrove, in štiri angelje, ki prinašajo smrt. Veliko vlogo v svetem pismu ima tudi število 1)0, na primer \0 dni ali JO let. Da se je tudi modernega človeka polastnil številčni simbolizem, nam pa dolcazujejo štiri svoboščine, Indijanci žive v zmernem mnogoženstvu, kjer Imajo prednost mlajše ženine sestre. Zakonska razmerja so še danes po naših pojmih nekako nepregledna in mnogovrstna. Ločitev je zelo lahka, toda mož mora upoštevati javno mnenje. Prvi raziskovalci niso privedli s seboj nobenih žena; poročili so hčere poglavarjev in na ta način navezali koristne varnostne in tr. govske stike. Njihovi mnogoštevilni otroci so bili le koristne ditovne roke. Slavni Kit Carson je se v osmih letih poročil štirikrat in nihče se ni temu čudil.
Nekaj posebnega je tradicionalni način snubitve pri mnogih indijanskih plemenih. Ko gre indijansko dekle po vodo ali drva, se ji sme mlad mož približati in jo potegniti za obleko. Ce se ne ustavi, je to znak, da ga ne mara. Ce je bil boječe narave, dekleta ni potegnil za obleko, temveč obstal v primerni bližini. Od tam jo je potiho poklical, ali ji požvižgal v upanju, da ga bo vzpodbujajoče pogledala. 8 pomočjo nekega czaščitnega konop-co» Je bilo mlado dekle zavarovano pred telesno združitvijo; to je bU nekakšen preprost ekvivalent za podrobne srednjeveške naprave, katerih primerke hranijo v muzejih.
Ravno obratno kot za našega lovca, ki po dobrem zajtrku ustreli tajoa, je bil lov za Indljanoe težko, obupno delo. Bivole so pozimi gnali v snežne zamete, kjtr so obtičali, nato pa so jih postrelili. O indijanskih psih smo slišali, da so se e ostanki bivolov prenasitili, tekli domov, zbljuvali in tako hranili svoje mladiče. Nato je psica divje tekla nazaj k mrtvim bivolom, gnana po temni sili samopozabe.
3. decembra 1946
Demanti ZVU
GLEDE ODVAJANJA IMOVINE
Trstf 3. decembra
Urad «Public Relatlons* Julijske krajine je včeraj izdal naslednje poročilo:
Zavezniška vojaška uprava je zanikala, da b| bili kakor koli kršila Morganov siporazum s tem, da je dovolila odpeljavo določene lmo-vine iz Julijske krajine. Lastniki so imeli pravico odpeljati osebno lastnino s področja A v Italijo, če ni bila del industrijskih naprav). Morganov »porszmn dovoljuje premik industrijskih naprav* znotraj meja Julijske krajine. V smislu tega ukrepa je dovoljen premik naprav z enega dela področja A na drug, del.
Res je, da so nekatere predmete odpeljali iz Pulja. Gre za samokol. niče, priprave za mešanje b8tona, majihne električnemotorje, stroje na bencinski pogon, radijsko-brzojav-ne drogove, tračnice, jeklene cevi in verige, vendar je treba pojasniti, da so bili ti predmeti osebna lastnina prizadetih zasebnikov ter glede tega ZVU ni postavila nobenih omejitev.
TRŽAŠKA KRONIKA
Nadaljnje ugotovitve
o truplih iz Svete gore
Trst, 3. decembra.
Tiskovni urad Julijske krajine je izdal naslednje poroč.lo:
Dno 11. novembra 1946 so na Dolskem Sedlu pod Sveto Gc-ro našli razpadla trupla 19 oseb, ki so bila zakopana pol metra pod zemljo. Policijska pretakava je ugotovila, da je med najdenimi trupli devet tru' psi ital.janskih vojakov, ki so se'rodili med 1923 In 1926 letom in so pripadali drugi italijanski obalni četi, v Kanalu ob Soč.. Menijo, da j« ta četa štela približno 24 mož in da je okoli 30, aprila 1945 zapustila Kanal ter odšla neznano kam.
Mislijo, da so ob obhodu iz Kanala bili v četi naslednji vojaki: Cosulich Teofll (rojen 1938 v Gradišču); Zanuttini Luigl (rojen 1926 Medeuzzi); Corrente Giordano (rojen 1926 v Trstu); Januale Raf. faele (rojen 1025 na Reki); Zulhch Mario (rojen 1925 na Reki); Gallo-vich Valentino (rojen 1925 v Can-tridi); Superina Silvio (rojen 1923 na Reki); Zanarolla Giuseppe (rojen 1926 v Vidmu); Michelone Silvani (rojen 1926 v Sv. Ivanu ob Nadiži); Canto Giacomo (rojen 1924 v Trstu); Mazzara (rojen 1924 v Turjaku); Marsa n.ch (z Reke).
Sorodniki imenovanih oseb so na-prošeni, naj takoj 3topijo v zvezo z glavnim stanom civilne policije Julijske krajine v Trstu (tel. 4C41), ali v Gorici (tel. 947) ali s kotečo koli policijsko postajo,
Trupla 19 o»»b bodo pokopali v torek 3. decembra 1946 ob 14. uri na goriskem pokopališču.
PADEC S KOLEfcA
Včeraj je na cesti v Dobiar padel s kolesa 47 letni 'Ivan Kragelj iz Doblarja in ae hudo pobil. Prepeljali so ga v gorisko bolnišnico;
Razstava knjig
v zavezniški čitalnici
—Nad 1500 knjig, ki so nedavno dospele iz Londona, je razstavljenih vsad dan med 11.30, in 21. uro v sAllled Readlng Roomus, v ulici Trento št. 2. Ta zbirka predstavlja najboljše angleško čtivo na polju romana, potopisov, sociologije itd. ter velik izbor zadnjih del tehnične, ga značaja. Drugi izvodi so na razpolago za nakup ter bodo od prihodnje sobote naprej naprodaj v glavnih trlaških knjigarnah. Vrega je 7000 knjig, ki bodo mnogo prispevale k aedovaljtvi povpraševanja po knjigah angleške literature v Trstu. To je začetek načrta, na osnovi katerega bo mogoče naročiti angleške knjige na reden način. Razstava bo odprta do 1*. decembra.
Tržačan zadel
10 MILIJONOV LIR
Izredna sreča je doletela G40-vanna Pollana, stanujočega v Trstu v ulici Pascoli st. 2 lastnika dveh barvarnic: pri zadnjih stavah na izide nogometnih tekem v Italiji, je zadel vseh 12 točk. Ker je bila v vsej Italiji samo še ena 12, bo srečni dobitnik dobil 9 milijonov 846 tisoč in 360 lir. Zanimivo pri stvari je da g. Pollana sploh m športnik in mu je obrazec izpolnil prodajalec v baru «Excelsior». Doslej je stavil šele 3 krat, in sicer po eno tiskovino za 180 lir.
UMOR V BLIŽINI MILJ
Neznanec s 6 streli ubil dninarja
V vasi Cere ji pri Miljah se je v nedeljo zvečer dogodil skrivnosten zločin, ki jo med miljskim prebivalstvom zapustil globok vtis. V hiši st. 6.17 je neki neznanec v skrivnostnih okoliščinah ubil 45 letnega dninarja Giovannija Loredana v njegovi kuhinji. Ob tej priliki je bil ranjen 20 letni Loredanov sin Armando, po poklicu strugar, ko je skušal rešiti očeta.
Miljska policijska stražnica je včeraj zjutraj o dogodku obvestila tržaško policijo, ki je na kraj zločina nemudoma poslala podnadzor-nika znanstvenega oddelka Kizza in Buranella. V prisotnosti preiskovalnega sodnika dr. Corsija so policijski organi izvedli skrbno tehnično preiskavo in poizvedbo ter ugotovili naslednje podrobnosti: Loredanovo truplo je ležalo v kuhinji na tleh, v veliki mlaki krvi, in sicer na desnem boku. Giovannija Loredana j« v nedeljo zvečer okrog 21.30. ure v kuhinji napadel neki neznanec in proti njemu izstrelil šest strelov.
Neznanec je prve strela oddal zunaj hiše, nadaljnje pa v kuhinji. Loredanov sin Armando je bil tedaj že v postelji. Ko je zaslišal strele in krik očeta, je. takoj pritekel na pomoč, toda ko je skušal rešiti očeta, je neznanec tudi njega zadel v desno reko. Armando je policiji izjavil, da storilca ni mogel spoznati.
PREHRANA
Razdeljevanje testenin. Danes bodo začeli v Trstu razdeljevati vsem potrošnikom po I kg testenin. Ko-Obrazcl z 11 točkami bodo to poti nea razdeljevanja v soboto 7. t. m. debili 492.318 lir.	j Cena testeninam 26 lir za kg.
Višje zavezniško sodišče
Mila kazen
ZA NEZAKONITO POSEST OROŽJA
Višje sodišče zavezniške vojaške uprave, ki nru je predsedoval major Baylss, je včeraj obsodilo 31 letnega Nicola Murina na 6 mesecev zapora zaradi nezakonite posesti orožja in streliva.
Pri hišni preiskavi, ki jo je izvršila policija okoli 26, oktobra ob 7. uri zjutraj, so naši: v stanovanju Murina, v ulici Gatteri io, brzostrelko kalibra 9, 500 nabojev in 2 okvirja ter avtomatični re. volver «Beretta» z enim okvirjem in 7 naboji, Bzostrelko, okvirje in 500 nabojev so našli v kovčegu, medtem ko so našli samokres v predalu nočne omarice. Edina obremenilna priča polici jeki nadzornik La Cognata je potrdil zapisnik zasliševanja obtoženca na dan preiskave.
Murlno je tedaj na policijskem ravnateljstvu izjavil, da je našel omenjeno orožje jn strelivo v nekem kovčegu na stopnišču hiše, ko se je ob 2. uri vračal domov ter da
SPLOSNI UKAZ ZVU ST. 72
Sprejemi, odpusti in registracija delavcev
Urad za delo na goriškem področju opozarja delodajalce in delavce državnih, poldržavnlh in sploh vseh podjetij na določbe splošnega ukaza št. 72 Zavezniške vojaške uprave glods sprejema, odpusta in registracije delavcev. Omenjeni splošni ukaz prinaša bistvene spremembe k ukazu št. 13, kar zadevaštevilčni in nominalni sprejem delavcev.
, Odzdaj naprej ne bodo mogli sprejeti nobenega delavca razen preko pristojnega strada za namestitev, ki bo moral v ta namen izdati odobre-nje. Brezposelnih delavcev ne bo več mogoče vpisati pri uradu za namestitev, ne da bi prej predložni delavsko knjižico, ki* jo izdajo občine, kjer ima interesent svoje bivališče. Delavce bodo zaposlili glede na dan vpisa pri uradu za brezposelne. *
Določbe splošnega ukaza št. 72 ;e nanašajo razen na vsa zasebna podjetja tudi na vsa javna podjetja
Povojna obnova na Malti
M-cd poslopji, ki so jih v zadnjem času obnovili na Malt*, je tudi bolnišnica kralja Jurija V., ki jo je bil sovražnik porušil leta 191«. Stroške obnove je v veliki meri krila organizacija Rdečega križa, posebno škotska sekcija, mnogo prispevkov po vsem svetu pa so zbrali tudi prijatelji znane organizacije «George Cross Islandz. Na Malto so poslali kamen iz poškodovane spodnje zbornice v Londomi, ki so ga vgradili v novo maltsko bolnišnico, ki so jo obnovili s kam njem z otoka. Na sliki obnovljeni temelji nov« bolnišnice, v ozadju La Valetta.
katera koli vrste in se tičejo vsega nestrokovnega osebja.
Upoštevanju ukaza št. 72 do podvržene tudi zadruge, pri katerih bodo morali imeti člani, ki se udeležijo dela, predhodno odobrenje da jih lahko sprejmejo na delo.
Kot je znano, doliSi »plašni ukaz, da je za delavce, ki prihajajo iz krajev izven področja A, ki Je pod zasedbo oborbženlh sil, potrebno, da vložijo prošnjo pri uradu za delo, da dobijo dovoljenje za delo na tetn področju. Tej prošnji bodo ugodili samo pri strokovnih delavcih, s katerimi ta urad za delo ne razpolaga.
Končno opozarja splošni ukaz št. 72 na kaznivost za prekršitve, aa katere so predvidene denarne ali zaporne kazni ali oboje, kakor bo o tem odločilo zavezniško vojaško sodišče.
V Volarjih so našli truplo umorjenca
Truplo, k; »o ga prejšnji teden našli v Volarjih pri Tolminu, so prepeljali v mrtvašnico gorlškega pokopališča. Policija je ugotovila, da je smrt neznanca pripisat; dvema streloma, katerih znaki »o jaano vidni na desni strani hrbta. Gre to. rej za zločin, ki se j* dogodil pri. bližno pred en.m letom in katerega žrtev je postal okrog 20 let star moški. Truplo in ostanki obleke •o na razpolago sodnim oblastem za nadaljnje ugotovitve in ogled«.
Je odnesel kovčeg v svojo sobo z namenom, da ga bo naslednje jutro izročil policiji!.
Na vprašanje predsednike ma. jorja F. C. S. Bayliasa je obtoženec dodal, da ni takoj obvestil policije, ker je bilo že pozno ter da ga je naslednje jutro policija prehitela. Dejal je, da je samokres polož 1 na nočno omorico, ker je mislil, da ga bo mcgoJ odnesti na policijo v žepu. Razbremenilnih prič ni bilo.
Odvetnik Ferluga je naglasil, da je preprosto opravičilo obtoženca verjetno In zahteval oprostitev ali pa denarno kazen. Major Bayliss je spoznal Murina za krivega ter ga je obsodil na milo kazen, ker je rmerda le ravnal v dobri veri.
»Miklavž prihaja"
Slovensko mladinsko gledališče v Gorici bo uprizorilo v četrtek 5. de. cembra ob 16. url v gledcliSčU Verdi v Gorici Gržinčičevo opereto v treh dejanjih; eMiklavl prihajaš, j Predprodaja vstopnic — sedeli po 80 in 50 lir ter stojišča po 20 Ur — in sprejemanje daril, bo na dan u-prizoritve od 9. ure dalje pri gledališki blagajni.
TOPOVSKI NABOJ
na železniškem tiru
Prodsincčnjlm je neki žalezriškl čuvaj pri kilometrskem, kamnu 6 - 626 ob železniški prog, Trst-Campo Marzlo-Arrilinia našsi topovski izstrelek. Naboj je ležal med žoitzniškima tiroma. OdetranUi- so ga čistilci min. Gre za topovsko granato kal. 88 mm, brez vžigalnl-1«’. Na kraju jo je pustil kak neznanec, ki se je hotel znebiti nevarnega predmeta.
najdba trupla
Včeraj zjutraj so na zgornjem koncu ulice Commerciale na travi ob robu ceste naš); truplo 61 letnega voznika Ivana Žagarja, stanujočega v ulici Cisternone. Smrt, ki je nastopila n-kaj ur preje je povzročila velika rana na lobanji. Po prvih ugotovitvah Je policija mnenja, da gre za nesrečen padec.
Prometna nesreča
Včeraj okrog 21. ure se je'v Sv. Soboti neki avtomobil zaletel v stoječi tovorni avtomobil. Prt nesreči so bili ranjeni Milan Rrso-li, njegova sestra Miranda in Gio-vanni Blattero.
BREZ SLOVESA IZ UMOBOLNICE
V soboto je iz psihiatričnega zavoda v ulici Vittorlo Veneto izginil 49 letni Franc Žerjal. Ker ni bil nikomur nevaren, se ja lahko svobodno kretal po boln snici; tako mu Je tudi uepalo brez pozdrava, oditi.
Vodstvo zavoda je o dogodku obvestilo policijo in ta svoje postaje. Žerjala so našli včeraj zjutraj doma v Brjih pri Rihemberku. Izja vil je, da je hotel obiskati druž no, da pa bi se gotovo vrnil, «ker mu gre v bolnišnici kar dobro*.
PROMETNA NESREČA
Na cesti Gorica-Gradlška »e je v nek' vojaški avtomobil zaletelo motorno kolo, ki ga je vodil 42 letni Alfonz Treviean is Korone in s katerim ae je na zadnjem sedežu vozil tudi 39 letni Klavdij Poli Gradiške. Oba sta dobila težje poškodbe; prepeljali so ju v bolnišnico.
RAZNE NEZGODE
Pri delu se je včeraj ponesrečil mehanik Felice Oollenzmi, uslužben v autogaraži v Podgorl. Neko vozilo ga je pritisnilo oh steno in mu zlomilo ono rebro in desno ključnico.
— Pri delu se je ponesreč.1 tudi 45 letni delavec Natale OefiS. Poleg njega so prepeljali v bolnišnico še 59 letnega Luigia Vecchlettlja, ki je zaradi eksplozijo petrolejske svetilke dobil lažje opekline in Giu-seppa Zuliana, stanujočega v ulici d'AIviano 19, ki ai je zaradi nesreč, nega padca po stopnicah zlomil levo zapestje.
RADIO TRST li
219 m - 1070 kc
Glavni urednjk: PRIMOŽ B- BRDNIK Izdaja A. L S.
«K.oros\a kronika*
tednik britanske obveščevalne s'«žbc v Celovcu, je naprodaj v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah.
Poleg kronističnega gradiva iz Koroške, objavlja «Ko-roika kronika* vsak teden vrsto leposlovnih in drugih zanimivih člankov, na kar še posebej opozarjamo vse primorske Slovence.
AIEXANDER APNO
11.
WANG-HO
Od časa do časa je Gor-ny spoznal kak obraz, toda večina je bila zelo skrbno maskirana in nihče sl ne hi mogel misliti, da gre za Ute ostbe, ki so malo prej v vrsti stale v televadnlh kostumih.
— Prava maSkerada — je vzkliknil Gorny smeje. — Toda tipi no izvrstni.
Horn Je bil s poklonom zadovoljen.
-— Saj to še nič ni: malo počakajte, obstali bost 5 odprtih ust... Dajte, dečki, pokažite, kaj znate!
Na mah je dobila «pleana dvorana* povsem drugačen videz. Nered in prerivanje je izginilo ln videti je bilo, da ima vaakdo svoje že v naprej določeno mesto. Ljudjr »o hiteli, pa počasi »topall,. se ustavljali in gledali izložbe trgovin, nekdo j« z nekom drugim izmenjal par besed in nato spit Sel naprej. Vsake toliko časa je eden al: drug' vrgel Hornu v roke uro, llstnleo ali kak drug predmet. Gorny j« videl, d« prisostvuje resnično brezhibne-
mu vežbanju izmikanja in če je Se tako napeto opazoval, mu ni uipe-lo, da bi videl ali odkril trenottk kraje. Samo predmeti, ki so ae ko-p čiii pri Hornu, »o kazali, da igra ni bila tako nedolžna, kot se je zdela na prvi pogled.
— Veličastno. Ne morem opariti nič — ji izjavil Gorny po nekaterih neuspešnih poskusih, da bi odkril vsaj en sam primer.
— To vam rad verjamem — je vršelo vzkliknil Horn. — Se lega bi se manjkalo, da b; jih pri tem kdo opazil. Umttnost «tatvine na veliko* ae deli v tri dele: v tatv'no, to je v najhitrejSo kretnjo, ki mora biti eicer lahn« in previdna, da se eseba »ploh ne zave, da so jo Oki-R.ll, Nato pride kritje, ki ga izvršijo navadno dve ali tri oseba, ki imajo nalogo, da e avej m telesom zakrijejo dejanje samo, da ga ne more opaziti nezaželeno oko ln. mcr_b'ini pa.;aiiti; tudi o« 40 blizu policijski agentje, ni pri odlično izvtdeui lerajl nikakega povod« z«
vznemirjanje. Imamo recimo članico Sohm i<3t-Lindnerjevo, ki jo že nekaj mesecev policija budno zasleduje, pa kljub temu nadaljuje s svojim delom ravno tako varno in preprosto. Tretji del pa obstoja iz predaje ukradenega predmeta. Tatvino namreč lahko odkrijejo čez dvs sekundi, toda tat nikoli ne obdrži ukradenega predmeta pri sebi več kot eno sekundo. Kaj se torej zgodi? Okradenčc ga obtoži tatvine, nato ga aretirajo, pr:iščejo, zaslišijo in končno izpuste, ker mu ne morejd ničesar dokazati.
Gorny je po pazljivem poslušanju pi ipomnii:
— Da, kolikor s«n mogel opaziti, je dvugl del postopka, to j» kritje. lzv:den brezhibno: nič se ne da videti. Toda prvi? Ali okradenec ničesar prej ne ve ali ne čuti?
— Toda gospod Gorny! — Horn je bil užaljen. — Upam, da ne boste hoteli, da vam to kažemo s svMilko. Ce pa hočete, »e mirne duše lahko pomešate med te ljudi in boste tako mogli sami prisostvovati poskusu,
Gorny je »meje vetal, Hom pa je zavp i:
— Frank bo uk adel gospodu listnico po pravilu «N. Z*. Potem je odšel v kot, sčdel ter gledal,
Gorny se j» pričel sprehajati med učenci in čeprav »e'je oziral naokoli, da bi »poznal omenjenega Franka, mu to ni ugpilo. Sklenil je, da bo previden.
Na mah pa »e je zgodila nesreča: vsi navzoči so sc ustavili In sočutno gledal; elegantno gospodično, ki je z zaušnico nekemu pobalinu izzvala »por.
— Trik j« zelo star! — je mlaltl Gorny pri sebi. — Hočejo me premamiti, da bi tja obrnil svojo pozornost. Al; mislijo, da sera tako neumen.,.
Trrnotek pozneje pa j s. rnoir-1 «-gotoviti, da stvar ni tako enostavna in »tara kakor je to midll v prvem, trenotku. Pobal-n je deklico udaril v obraz ln ta se je »atekla h Gornyju, se mu ovila okoli vratu, nato pa padla vznak po tleh.
— Imaš zadosti, prekleta nesramnica — Je zavpil pobalin.
— Tiho — je prekinil Horn.
Deklica je s težavo vstala in *i Z robcem obrisala kri, ki ji je tekla lz nosa. V prostoru j« vladala grobna tišina.
Gorny je stopil nekoliko vstran ir. nato neodločeno vprašal:
— Ali lahka spet nadaljujem *
svojim sprehodom?
— Hvala, »daj p« re« al v»S tre-
ba. — je odvrnil Horn. — Tu Js vaša listnica.
Gorny je začuden potipal notranji žep suknjiča in ga res načel praznega.
— Torej ste kaj čutili? _ je hudomušno vprašal Hom.
— Ne, moram priznati. Ali lahko Izvem za postopek
— Lahko... Gre za enega Izmed naš.h zadnjih sistemov. Obe začetnici «N. Z.» pomenita «napad žrtve*. Ko se vam js deklica vrgla okrog vratu, vam je Frank zvlekel listnico in to točno sekundo pozneje, ko ste zaradi dekličinega skoka spet našli ravnotežje. Jasno niatr ničesar opazili ali čutili. Se morda motim? Dobro premislite: »e vam morda zdi, da se vas je kdo d0' teknil, ali da v tem trenotku razburjenja niste dovolj pazil'?
— Ne, ničesar nisem čutil. D*, zdaj razumem. Trik obstaja v zmedi, ki Jo naredite okoli žrtve tako, da oslabite ali odstranite njeno pažnjo ln Imate tako lahko delo.
— Niti najmanj ne — 3« smehljaje odgovoril Horn. — To js star trik »var začetnikov. Ali vam nisem dejal, da gre za najmodernejši sistem? Seveda igra tudi pazljivost žrtve važno, vlogo, toda to je stranska staran Bistvo vsega J« udartc.
RADIO TRST I
263,2 m • 1140 ke
Torek, 3. decembra
17.30 parada šlagerjev; 18 pregled augloameriBkega tiska;	18.15 ko-
morna glasba; 18.45 ameriška kronika; 19 operna glasba; 20 ital. vesti; 20.15 gledališka glasba; 20.35 orkester Carla Zeme; 21 «Dvoje ali nič*, nagradna oddaja s sodelovanjem javnosti; 22 mednarodna komorna lirika, poje sopranistka Mar-gherita Voltoltna; 22.30 lahka glasba: 23 ital vesti; 23.15 nočno zabavišče ; 24 zaključek.
Torek, 8. deatoibra
17.30 lahka glasba; 18 predavanje: Primorski književniki; 18.15 koncert violinista Repinija; 18.45 biseri slovenske književnosti; 19 mladinska ura; 19.30 pregled t ska; 19.45 operne uverture; 20 slov. vesti; 20,15 orkestralna glasba; 21 pevski koncert Pertota Dušana ln Pavič Potratove; 21.30 vesela ura;
22	serenade; 22.30 lahka glasba;
23	zadnje ital. vesti; 23.15 zadnje slov. vesti; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Sreda, 4. decembra
7 otvoritev, koledar; 7,10 jutranja glasba, prenos iz Vidma; 7.30 slov. vesti; 7.46 ital. vesti; 8 pestra jutranja glasba; 11.30 slavni pevci; 12 gledališka družba «Oi Vic*, predavanje; 12.15 orgelska glasba, prenos iz Vidma; 12.30 orkester RuBsel B«nnet, prenos Iz Vidma; 12.45 »loy. vesti; 13 ital. vesti; 13,15 »infonic-na antologija; 14 predavanje: hme-ruški Srednji Zahod: 1410 čitanje eporeda.
Dobili ste močan udarec po lev* rt--m>, listnico pa ste imeli na desni strani. Ko ste torej dobili ta udarec, Je bila nam pot odprta. Ugotovljeno dejstvo je, da poeveti oseba, če dobi sunek »H udarec, vso pozornost temu me»tu, ker pač pričakuje še BUneJ*eSa- S tem spoznanjem srno do»:e” res veliko. Okradene! vedo povedati samo to. da J'11 je neki vljudni gospod zagrabil za roko, da ne bi padli pod avtomobil, ali p«. da iQ neka gospa začela zniecJsti in se potem opravičila. Toda kje ja tat? AH ata vljudni gospod ln gospa sodelavca? Kdo pl to mogel reči v primerih, ko ni najmanjšega dokaza proti njima?
— Prav zares zanimivo, priznam, — Je vzkliknil Gorny ln spravil spet listnico v žep. — Prcsil po bi vas — j,e nadaljeval povsem brezbrižno — it bi ml hoteli vrniti denar, ki je bil v listnici. Saj nl veliko, toda mogoče mi bo še Potreben, ali ne?
Hom je zardel, potegnil lz žep® zavojček in ga izročil.
— Oprostite mi — j« zmeden jecljhl — bila je pomota, zagotavljam vas.
Gorny je zavojček vtakni! v Id) in smehljaje pojasnil:
(Nadaljevanje prihodnjič*