THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
Amerikanski Slovenec
*
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Zt mo In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN, SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 123.
chicago, ill., sobota, 26. junija — saturday, june 26, 1926.
LETNIK XXXV.
narodi vseh delov sveta prišli v mundelein h
jezerski materi božji, da so se udeležili največje svetovne evharistične procesije. — strokovnjaki računajo, da se je udeležilo okrog 1 miljon ljudi slavnostne sklepne procesije.
Shod katoliških Slovencev v Chicagi.
SLAVNOSTNI BANKET, KATEREGA SE JE UDELEŽILO DO 1000 ROJAKOV IN ROJAKINJ. — ZANIMIVI GOVORI.
(Konec.)
Chicago, 111. — (Izv.) — Kar je v četrtek 24. junija doživelo mestece Mundelein, tega doslej še ni doživelo nobeno svetovno mesto, pa bodi še tako veliko in obsežno.
Veliki prostor, ki zavzema kakih 1200 akrov zemeljske površine okrog mesteca Mundelein je bilo danes podobno ogromnemu mravljišču. Eno uro pred začetkom procesije so računali strokovnjaki ki so bili nastavljeni, da pazijo koliko ljudstva se bo udeležilo največje evharistične slavnosti in so izjavili, da jih je že nad 700 tisoč. Toda velikanski veletoki prihajajočih so še vedno prihajali notri do 2. ure popoldne in pravijo, da je bilo prav gotovo okrog miljona ljudi v Mundeleinu pri slav. kostni sklepni evharistični procesiji.
Ljudje so prihajali že v sredo popoldne s korbcami, v katerih so prinesli seboj jestvine. Ostali so čez noč v Mundeleinu. Spali so kar na prostem, eni v automobilih, drugi na travi, itd. Celo noč so prihajali auto busi s prihajajočimi romarji, prihajali so automobili itd. Ko je prihajajoče solnce pregnalo pol mrak iz zemlje je že vse mrgolelo po Mundeleinskih livadah. Nad materjo zemljo se je zasmej,alo lepo plavo modro nebo s svojim velikanskim obokom in zlato solnce se je veselo prisme-jalo in razlilo svoje zlate žarke po materi zemlji, kot bi radovedno ogledavalo Mundelein, kjer se je vršilo slavlje, kakoršne-ga doslej svet še videl ni.
Od tedaj naprej so prihajali ljudje kakor veletoki v morja in ob 8. uri zjutraj je zgledala cela okolica več milj v obsegu, kakor pisano morje raznih ljudskih množic, ki so se sešle, da izkažejo čast in slavo svojemu najvišjemu Kralju, ki biva v 1>1-esv. Evharistiji. Kaj takega svet še ni videl in vsi narodi so Pe čudili in izjavljali, da kaj takega je ves mogoče le samo v Ameriki.
Nadulična železnica je v navalu potnikov odpovedala. Naval je bil tak na Wahash in Adams postaji, da so ljudje potniki napolnili vse prostore na čakalni platformi, prav tako so bile polne vse stopnjice, ki vodijo do platforme in še na ulicah So čakale velike trume, da pridejo na vrsto. Nadulična železnica je vozila vsake dve minute. Veliko se jih je vrnilo, ker niso mogli priti na vrsto.
Isto se je godilo na železniških postajah. Naval je bil na vlake tako ogromen, da se ni čisto nič poznalo, da so odhajali tako pogosto kar najbolj so mogli, a množica je bila vedno
enaka.
V Mundeleinu je bilo zaposljenih nad 10 tisoč policistov, ki so pazili na red. Okrog 2500 vojakov je bilo nastavljenih, so pazili na red pri vožnji automobilov in-drugo.
Nekaj posebnega je bilo, ko je legat Sv. Očeta Pija XI. Pri povzdigovanju dvignil krasni zlati kelih na prostem visoko v zrak. Solnce, ki je svetilo z vsem svojim sijajom je s svojimi zlatimi žarki objelo kelih in videti je bilo, kakor da bi se dva s°lnca poljubila. Kako veličastno je zgled,al papežev legat na syojem tronu. Vse je naredilo tak utis, da ga narodi, ki so to videli ne bodo nikdar pozabili.
Nadvse veličastna pa je bila procesija, v kateri je nesel Najsvetejše papežev legat kardinal Bonzano. Cela okolica je gledala prava velikanska Meka. Pred procesijo je policija z ^Glikim trudom delala pot, da je potisnila množice iz pota, po katerem je šla potem procesija. Ko se je to naredilo in ko se Je začela procesija je zgledalo, kakor, da se je pričela procesija v velikem morju. Videlo se je plapolati cerkvene in narodne zastave, ki so bile skupaj v eni vrsti iz vse delov zemlje zastopajoč vse narode. Resnično, takega slavlja svet še ni videl.
Vreme je bilo celi čas lepo, le proti koncu se je pooblačilo m kmalo je začelo deževati, pa tudi toča se je vsula, kar je se-Veda bilo zelo neprijetno, kajti nihče ni bil na to pripravljen.
Tudi tretji dan evharističnega kongresa se je zaključil z yeliko versko manifestacijo. Naši možje in žene, v katerih bi-Jve Pravo slovensko katoliško srce, so nestrpno čakali tega ve-®era . Popoldne že, se je začel polniti veliki prostor v stadionu. 1 redno je solnce zatonilo, je bilo že vse natlačeno; prizor, ko je clržal0 150,000 mož v rokah sveče, je bilo nekaj izrednega.
Ni pa bil ta prizor namenjen, da bi se napasle oči nad n.lmv. Ne — temveč namenjen je bil možem, da so obnovili ob-jubo ljubiti našega Odrešenika, ki je bil pričujoč v sv. Evhari-k 'J'1' ljubiti Ga skozi celo življenje.
In vreme, o kako krasno, nalašč za tako prireditev. Hvala Ll» tisočera hvala za Tvoje veliko naklonjenost, o Gospod!
Poleg 150,000 glave množice v stadionu, je bilo še kakih ().000 oseb zunaj, ki so tudi držali v rokah sveče. , Sprva se je računalo, da je z;unanjih gostov v Chicagi K£kšnih 650,000. Pozneje se je pa izkazalo, da je vseh skupaj ? enega milijona . Pričakovalo se je nekaj tacega, saj so ,ak°.i ob začetku, ko je bilo objavljeno, da se bo vršil tukaj JJ°ngres, obljubljali od vseh strani — iz vseh delov sveta, da se ameravajo udeležiti te prireditve. Čim bolj se je bližal čas tv°ritve kongresa, tem večje je bilo zanimanje zanj. d y sredo večer je bil na čast kardinalom prirejen v Mun-veJeinu pozdravni večer. Spuščali so rakete, ki so se videle ()e.c niilj naokoli. Umetni ogenj je predstavljal podobo sv. t-etti in kardinala Bonzano, bilo je to nekaj krasnega.
Ko je bil govorniški program zadnjo nedeljo 20. junija nekako okrog 7. ure zvečer izčrpan v veliki dvorani Kolumbovih Vitezov na Madison in Cicero avenue, so nekateri odšli domov, drugi pa so odšli v stranske dvorane, kjer so se s prijatelji in raznimi gosti pogovarjali o tem in onem.
V veliki dvorani pa so posebni uslužbenci postavili mizo in po dobri uri je bil prirejen slavnostni banket. Shoda se je udeležilo nekako okrog 5000 ljudi. Na banketu pa jih je ostalo več kot 1000.
Banket je bil otvorjen malo pred 9. uro in sicer z molitvijo. Nato so pa zarožljale vilice in noži, kar je bilo znamenje, da so gostje postali že lačni in da jim je večerj.a prav izvrstno dišala.
Po banketu je bil pozvan k besedi kot prvi govornik Very-Rev. P. Regalat Čebulj, D. D. ter je spregovoril o Slovencih in Sv. Stolici. Poved.al je, da Slovenec je bil še vsikdar Rimu zvest in da tak naj tudi ostane. Njegovemu govoru je sledilo burno pritrjevanje.
Za njim pa je bil pozvan k besedi Rev. Francis Mažir, vojaški kurat 132 illinoiškega pešpolka in slov. župnik v Spring-fieldu, 111. V prekrasnih besedah je slikal govornik novo domovino Ameriko, njeno zvezdnato zastavo, na kateri svetijo svetle zvezde, ki pomenjajo svobodo in prostost, za one, ki prebivajo pod njenim okriljem. Povedal je tudi par humorističnih, katerim so se vsi navzoči prav od srca nasmejali. Tudi njegovemu lepemu govoru je sledilo dolgotrajno pritrjevanje.
Nato se je banket zaključil z molitvijo in občinstvo, ki je prihitelo na ta shod v tako velikem številu iz Jolieta, Chicage, So. Chicage, Waukegana, in iz mnogih drugih naselbin po Ameriki, se je razšlo z zavestjo, da Ameriška Slovenija doslej še ni imela tako velikega in pomembnega dneva kot je bil to 20. junij.
vsi sklepi teh zborovanj izpeljejo v praktičnem življenju med nami Slovenci v Ameriki. Izvršujte te sklepe vsi in opozorjajte na iste še svoje bližnje, kajti le na ta način bomo dosegli in izvršili, kai: so nam ti veliki dnevi naložili izvršiti v časno in večno dobrobit naroda.
Za zbližanje vshodne in zapadne cerkve.
V SREDO JE BIL "SLOVANSKI DAN." — SLAVNOSTNA SLUŽBA BOŽJA V STAROSLOVENSKEM JEZIKU V CERKVI SV'. NIKOLAJA. — POPOLDANSKI IN VEČERNI SHODI.
SESTAVA NOVE VLADE V FRANCIJI- .
Shod slovenskih duhovnikov in lajikov
SPREJELE SO SE VAŽNE RESOLUCIJE GLEDE MNOGOTERIH VPRAŠANJ MED SLOVENCI V AMERIKI. — AKO
SE BO TE RESOLUCIJE DOSLEDNO IZPELJALO, TEDAJ SMEMO KATOL. SLOVENCI PRIČAKOVATI NOVE BOLJŠE DOBE.
Chicago, 111. — (Izv.) —V torek dne 22. junija popoldne imeli so v šolski dvorani sv. Štefana svoj shod slovenski gg. duhovniki. Shoda se je udeležilo okrog 50 gospodov. Tega shoda sta se udeležila oba prevz. slovenska škofa Dr. A. B. Jeglič in Dr. Janez Gnidovec, ki sta predsedovala shodu kot častna predsednika. Voditelj shoda pa je bil Ilev. John Plevnik, kateri je ob četrt čez dve otvoril shod z molitvijo in lepim primernim nagovorom na čč. gospode.
Ker bo odbor slovenske sekcije objavil vse govore v celoti, zato tu ne bomo citirali ne opisovali govorov, le navedli bomo govornike.
Prvi govornik je bil Very Rev. P. Regalat Čebulj, D. D. Tema njegovega govora je bila "Evharistija in duhovnik."
Drugi je govoril Rev. J. J. Oman duhovni vodja KSKJ. On je imel referat o pogostem sprejemanju sv. obhajila.
Potem je govoril Rev. WencesLav Šolar, OSB. o naših cerkvenih pobožnostih.
Rev. Benigen Snoj, OFM. je imel referat "Evharistija, duhovnik in katoliški tisk."
Dr. Mihael Opeka stolni kanonik je imel referat "Evharistija in naša reforma."
ZBOROVANJE SLOVENSKIH LAJIKOV IN ŽENA.
Takoj po zborovanju slovenskih duhovnikov se je začelo zborovanje slovenskih katoliških lajikov in žena. Udeležencev je bilo j.ako zadovoljivo število. Zastopane so bile številne slovenske naselbine . Seji je predsedoval Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. oba prevzv. škofa sta prisostovala do konca zborovanja lajikov in žena, kakor tudi več gg. duhovnikov je ostalo na tem zborovanju.
Prvi govornik je bil pozvan k besedi Dr. M. Perko, iz Cleveland, O., ki je govoril o "Evharistiji in naših družinah."
Za njim je govoril Mr. Alojzij Žužek odvetnik iz Cleveland, O. in sicer o "Evharistiji in našem časnikarstvu."
Potem je nastopil Mr. Martin Kremesec, ki je imel referat o "Evharistiji in naših moških podpornih organizacijah."
V imenu ženstva je nastopila Mrs. Mary Iloge iz Bridge-porta, O. ki je govorila o "Evharistiji in naših ženskih podpornih organizacijah."
Kot zadnji govornik je nastopil Mr. Anton Golobič iz Jolieta, 111. ki je imel referat o "Evharistiji in društvu Najsvetejšega Imena."
Sprejelo so se po vsakem govoru posebne resolucije, ki bo do objavljene v celoti vred z govori, kakor hitro jih bo odbor slov. sekcije evharističnega kongresa pripravil Zia tisk.
Od teh dveh zborovanj, to je od čč. gg. in lajikov ter žena, je pričakovati veliko dobrega. Vse kar je treba je, da se sedaj
Chicago, 111. — (Izv.) — Kot znano postaja zopet vedno večje zanimanje za združenje orientalske cerkve z zapadno cerkvijo. Sam sv. Oče je lansko leto v sv. letu pr,av mnogo molil za unijo, ki naj bi zopet združila razkolnike, predvsem gr-ško-pravoslavne ali takozvane vzhodne cerkve s zapadno rim-sko-katoliško cerkvijo. Priporočil je, da naj se zanaprej na vsakem mednarodnem evharističnem kongresu ustanovi nalašč v ta namen posebno takozvano orientalsko sekcijo, ki naj deluje za zbližanje vzhodne in zapadne cerkve.
Leta 1891. so na Moravskem na Velehradu ustanovili apo-stolat sv. Cirila in Metoda, katerega naloga je pospeševati zbližanje in potom tega doseži združenje v eno cerkev. Nabira se posebno članarino, ki se je rabi v ta namen za tisk, publikacije. Posebno pa ta apostolat pospešuje molitev h slovanskima apo. stoloma, da bi sprosila od Boga milost, da bi orientalska cerkev, ki se je odcepila od Rima zopet prišla nazaj na skalo sv. Petra.
Prav v ta namen je bil prirejen tudi na 28. mednarodnem evharističnem kongresu slovanski dan, da bi požlahtil zbližanje in čimprejšno združenje vzhodne in zapadne cerkve.
V sredo 23. junija se je služila ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša po orientalskem obredu v staroslovenskem jeziku, v ukrajinski cerkvi sv. Nikolaja. Cerkev sv. Nikolaja, ki je katedrala ukrajinskih unijatov je bila polno nabita vernih Slovanov obeh cerkev. Za one, ki so prvokrat slišali krasno peto sv. mašo v staroslovenskem jeziku je bilo naravnost nekaj krasnega .Tudi petje ha koru je bilo nekaj izvanredneaa, kar je na vsakega Slovana naredilo zelo dober utis.
Popoldne pa so imeli svoj sestanek v Armory na 16. cesti in Michigan Boulevard slovanski škofje in duhovniki svoj shod obeh cerkev. Posebhi govorniki učenjaki so imeli svoje govore v prilog zbližanja. Navzoč je bil Rt. Rev. Dionisius Nja-r.adi iz Srbije in apostolski administrator iz Presove na Češkem. Dopoldne v cerkvi so bili navzoči štirje katoliški nadškofje in škofje. Ameriški škof Noel iz Fort Wayne, Ind. je imel najprvi krasen govor v angleščini, v katerem je navzočim obrazložil vso zgodovino rimsko-katoliške cerkve do razkola, ki se je izvršil v desetem stoletju po zaslugah raznih političnih vlad, ki so se tiste čase jele vmešavati v cerkvene z,adeve in prisvajale neke privilegije, do katerih nikakih pravic niso imele. Govoril je potem tudi o neprestanem delu, ki se vodi z namenom zopet zbližati in združiti orientalsko in rimsko zapadno cerkev na Petrovi skali. Za njim so govorili še drugi .
Zvečer se je vršil na istem mestu v Armory shod lajikov in žena. Zopet so nastopili razni slovanski govorniki duhovniki in lajiki in govorili v prilog zbližanja in združitve. Za Slovence je spregovoril na večernem' shodu Very Rev. P. Regalat Čebulj, D. D. ki je v lepih besedah pozdravil vse druge slovanske skupine. Govoril je tudi, kako se v Jugoslaviji dela za zbližanje obeh cerkev v eno. Povdarjal je, da Slovani, ako bi bili združeni bi bili najmočnejši narod, saj je že naš slovenski pesnik Prešern zapel v svoji pesmi, da največ sveta sliši otrokom Slave! In to je resnično. Slovanom je treba vzajemnosti, sloge in edinosti pa bodo gospodarji sveta. Slovenski govornik je bil večkrat prekinjen z naudušenim pritrjevanjem, kar je znamenje da je zadel z svoiim krasnim govorom na pravo struno tudi pri drugih Slovanih. Tudi ob koncu govora so mu dolgotrajno
pritrjevali.
Na večernem shodu so med govori nastopali razna slovanska pevska društva. Med temi je nastopilo tudi slovensko pevsko društvo "Adrija" pod vodstvom prof. Ivo Račiča. Lepemu slovenskemu petju je vsa dvorana burno aplavdirala.
Gotovo je, da bo ta slovanski dan pustil za seboj najlepše utise in se je z njim veliko pospešilo do zbližanja. Treba pa je še vse to delo zalivati z vročo molitvijo, da bi skoraj Slovani doživeli dan, ko bodo zjedinjeni kot eno v Kristusovi cerkvi na Petrovi skali. Daj Bog Slovanom to kmalu doživeti!
Caillaux je zopet izvoljen finančnim ministrom v Franciji. — General Guillaumat je vojni minister. — Poin-care ni dobil mesta v kabinetu.
Pariz, Francija. — Prerano je bilo poročilo o sestavi novega kabineta v Franciji, kakor je bilo poročano, da je Briand imenoval Paul Doumerja finančnim ministrom. Zadnje poročilo je povsem drugačne vsebine. Finančni minister Francije v novem' Briandovem kabinetu je Joseph Caillaux, katerega so za časa vojne izgnali iz Francije kot izdajalca. Danes pa je Caillaux zopet v Franciji vplivna oseba, v kateri vidijo moža, ki bo rešil finančno krizo, ki je v toliko breme francoskemu ljudstvu. Caillaux je danes v Franciji tako rekoč vodilna roka, sledili bodo njemu proti smeri, kijo bo on začrtal kot pot rešitve.
Prva naloga, ki jo namerava novi finančni minister rešiti, je pogajanje, oziroma obnovitev pogajanj za uravnavo vojnega dolga Ameriki. Caillauxu je sedaj pokorna vsa Francija, kajti dobil je nekako diktatorsko moč, brez katere pravi, da bi njegovo delo za rešitev finančne krize ne imelo uspeha.
Vrhovni poveljnik francoske armade je v novem kabinetu general Adolphe Guillaumat, ki je poveljeval leta 1918 četam, ki so osvobodile iz rok sovražnika Chemin des Danres. Za Poincareja pa ni bilo v temu kabinetu mesta.
ANGLEŽINJE ZA MIR.
London, Anglija. — V soboto se je vršila v Hyde Park mi-' rovna seja, katere se je vdele. žilo angleško ženstvo 100,000 po številu. Pač velika armada, a še premajhna. Vse matere, ki so zgubile svoje sinove v svetovni vojni naj bi se dvignile — vse vdove in sirote naj bi s prstom kazale na grozote vojne. Mir — mir, naj bi se glasilo vsepovsod.
VELIK NAVAL V MUNDELEINU; VEČ RANJENIH.
Chicago, 111. — ko se je velikanska množica vračala iz Mundeleina proti domu po procesiji, je bil tak nav.al na postaji, da je več oseb zadobilo poškodbe, nekatere težke. Ranjence so odpravili v bolnišnice, kjer so dobili zdravniško
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ---1 9.45
1,000	'
2,500	'
5,000	*
10,000	1
100 lir 200 " 500 "
1,000 "
-$ 18.60 -9 46.25 -$ 92.00 -9183.00
_9 4.40 -9 8.45
-920.25 -939.25
i pomoč. Smrtno ranjen ni bil
nihče.
Čez dan je prišlo nekaterim
slabo ko so stali tesno skupaj
med procesijo, nad 1000 ro-
marjem so dali prvo pomoč kar
tam na licu mesta, kjer so imeli
zdravniki svoja postajališča.
Amerika je navajena na veliko množico, a kaj tacega pa še ni videla.
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j« v teh cenah 2« vračunana.
Zaradi nestalnostf cen j« nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn* so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se Izvršujejo po pošt) al) pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO Pisma In pošiljke! naslovit« ni:
ZAKRAJŠEK & CESARK
445 W. 42nd ST., NEW YORK. N, Y,
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto .......................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.S0
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year .............................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	_________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Poslovilna beseda evharistič. gostom.
Evharistični gostje se razhajajo. Z eno globoko zavestjo se odpravljajo vsak na svoj dom: veliki dnevi so za nami!
Veliki dnevi! Že dobro leto dni je šel po vsem svetu sloves o ogromnih pripravah, ki jih je vodila naša slavna Chicaga za 28. evharistični kongres. Svet je strmel in se z dvombo v srcu vpraševal: Ali je res vse to mogoče? In si je dajal odgovor z nekako rezignacijo: Mogoče samo v Ameriki, saj tam je mogoče vse . . .
Te zadnje misli sicer ne moremo vzeti dobesedno, ali eno je sedaj gotovo, saj je že zgodovinsko dejstvo: 28. evharistični kongres je bil mogočen — in sicer prav tak in prav tako mogočen, kot je bil že davno naprej zamišljen! Če je kaj razlike med sliko kongresa, ki smo jo gledali poprej v duhu, in med to, ki smo jo v teh dneh gledali in uživali s telesnimi očmi, moramo izjaviti, da je druga slika le še lepša in veličastnejša, nego je bila prvotna koncepcija — 28. evharistični kongres je celo presegel naše nemajhno pričakovanje!
Toda o tem je izrečena in zapisana primerna beseda na drugem mestu. Ko jemljemo slovo, nam sicer pogled rad uide nazaj in nič ni čudno, če se naše oko sp dolgo ne bo odtrgalo od mogočne slike, ki se je pestrila pred nami v teh dneh. Ali ob slovesu moraš pred vsem gledati naprej, na to, kar te čaka, da boš stopil na pravo pot in ne zgrešil cilja.
Evharistični kongres ni sam sebi namen, kakor je sam sebi namen kres, ki vzplamti na Krstnifcovo vigilijo po slovenskih gričih in po nekoliko minutah ugasne. Evharistični shod je kres,»ki ne sme ugasniti, ki mu je namen, da gori dalje in sveti, sveti in razsvetljuje vsa pota, po katerih stopa naša noga skozi življenje.
In kaj nam danes, ob uri slovesa, govori in oznanja evha-rističnega shoda veličastni kres?
Zdi se mi, da si osvaja besede Zveličarjeve, besede Njega, ki je začetek in konec povsod, začetek in konec tudi vsakega evharističnega kongresa. Tiste besede, s katerimi je evharistični Kralj jedrnato in. v pesniških besedah označil namen svojega prihoda na borni svet:
Ogenj sem prišel prinesti na svet in kaj hočem drugega, kakor da se vname!
Ogenj je prišel prinest evharistični kongres v Chicago, v Ameriko, na vesoljni svet. Ogenj nove, prenovljene ljubezni naših src do božjega Solnca, ki nam sveti in nas greje v pre-sveti Evharistiji, ki oživlja in ozdravlja iz presvete posvečene Hostije!
Ogenj ljubezni! Ljubezen je sila vseh sil, ljubezen je vsemogočna. Kjer je ona, prihaja z njo vse dobro, kjer je ni, je sama puščoba in žalost. Ali tudi ljubezen ne gori sama od sebe, tudi ona zahteva netiva in kuriva. In ga dobi v prebo-gati meri v sveti Iiostiji!
Hostija pomeni žrtev, daritev. Ni je lepše žrtve od one, ki se použiva v ognju ljubezni. Tega ognja nam je hotel dati evharistični kongres — o, bratje in sestre v Evharistiji, ali se je vnel v teh dneh ta ogenj v naših srcih?
Kristus, evharistični Kralj, hoče, da se vname in da gori z bujnim plamenom:
Da bomo odslej v luči tega ognja vse bolj požrtvovalni v službi Gospoda nebes in zemlje, da bomo V3e bolj z voljnim srcem dajali Bogu kar je božjega —
Da bo v3ak utrip naših src vse bolj ko doslej združen z utripi presvetega Srca v šotorih miru na altarjih zemeljskih templjev božjih —
Da bomo vse rajši ko doslej pohitevali nasičevat lakoto svojih duš k mizi Gospodovi, kjer nas čaka prečudna Mana, presladka nasičenost z angelskim kruhom —
Da bomo vstajali od te nebeške mize vse močnejši ko doslej, vse bolj levji v boju zoper moči teme in satana, njihovega poglavarja —
Da bomo po zgledu Jezusovem, ki nas vse ljubi in vsem' naklanja presladki evharistični napoj, odhajali od svetega obhajila, združeni vse bolj ko doslej v objemu one velike, vseobsegajoče ljubezni, ki nas je vse naredila za otroke enega skupnega Očeta v nebesih, pa brate in sestre med seboj— na veke!
O, ali je vzplamtel ta topli, vseoživljajoči ogenj v nas v teh dneh, o, bratje in sestre, ali odhajamo danes s plameni tega ognja na svoje domove?
Ne pozabimo: Naročilo evharističnega kongresa gre za nami povsod, je pri nas neprestano kot nas vsikdar bodreči — angel varuh!
Evharistični gostje — v tem znamenju: Srečno pot!
P. B. A.
chicago ob Času evhar.
kongresa.
Chicago, 111.
Pravijo, da se cigan takrat smeje, ko pada dež, kajti po dežju vedno solnce prisije. — Marsikateri od nas je zadnje dni pred kongresom dejal: le dol z dežjem, počisti prah raz mestnih ulic in napravi pot snažno, ker Kralj nebes in zemlje pride, katerega pričakuje milijon vernega ljudstva vseh narodov — ljudje iz celega sveta. — Da, ljudje iz celega sveta so prišli te dni v Chicago, da se udeležijo evharističnega kongresa. V nedeljo je bil prvi dan zborovanja. Kamor si pogledal, povsod si videl ljudi, ki so imeli znake, po katerih se je poznalo, da so delegati — da so prišli od daleč, prišli iz vseh delov sveta.
In naše mesto Chicago, ki je po vsem svetu .znano kot veliko ameriško mesto, odelo se je v praznično obleko, ko so prvi gosti prihajali, že en teden, predno se je začel kongres. Ne glede na to, kakšne vere so in ne kakšne so narodnosti. Gosti so in naše mesto je pokazalo v polni meri, kako zna biti ulj t. J-no napram gostom, da se čutijo kot bi bili doma.
Obiskovalci so te dni tudi izrabili lepo priliko, da si ogledali znamenitosti našega mesta. Parki so bili polni, zlasti v Lincoln parku je bilo v nedeljo veliko obiskovalcev.
V Municipal Pier je bil tak naval, da tacega že zlQpa ne pomnijo. Tam je razstava, ki je vredna, da si jo vsak obiskovalec ogleda. Četrt milj j je dolga, na obeh straneh so * izstavljeni krasni izdelki, i^nvce cerkvene potrebščine, kakor monštrance, kelihi, maš d plašči, cerkve, ki se zlože skupaj in veliko veliko drugega, ki je vredno, da si človek ogleda. — Najznamenitejše pa je • ^s^or, kjer je za videti delo naših misijonarjev, mučenikov, ki v nevarnosti za svoje življenje razširjajo besedo Kristusovo med pagani in divjaki.
Naj ne pozabimo tudi omeniti, da so ljudje v mestu z obiskovalci uljudni in post.-cžlji-vi, celo odkrivajo se duhovn' kom iz stare domovine, dasi to ni navada tukaj. Sprevodniki po karah in policisti prijazno odgovarjajo na vprašanja t si trudijo biti v vsakem o:i'ru na
pomoč tujcem.
V pondeljek, ko se je vršila pontifikalna maša v str.diju, je pa bilo toliko ljudstva, da ni zadostovala ne nadulicna in ne poulična železnica. Ljudstva so je trlo, kaj tacega še > videli. Pa pri vsem tem je bil red in nobene nezgode ni bilo.
Obiskovalci so zadovoljni, zlasti naši rojaki pravijo, da so bili prav dobro postreženi v dvorani pod cerkvijo, kjer so se naše ženske trudile, da so pripravile vse najbolje in postregle gostom. Seveda tudi ni manjkalo dobre kave, ka ero so kuhali naša dobra Schonta -tova mama.
-o--
DOPIS S POTA.
Pittsburgh, Pa.
Dragi rojaki v Clevelandu! Zapustiti sem vas moral skoro nepričakovano. Marsikateremu bi še rad stisnil roko ob slovesu v znak hvaležnosti za izkazane mi usluge, katere sem v obilni meri prejemal od vas. Toraj, ker to nisem mogel izvršiti osebno, se pa vam tukaj skupno najiskrenejše zahvaljujem. Nebeški oče naj vam vsem stotero poplača. Jaz in moja osemglava družina v starem kraju, kateri ste obrisali marsikatero solzo — bomo vam do smrti hvaležni.
Brez velikih neprilik sem priropotal z mojim Fordom v Pittsburgh. Mesto me zanima radi svoje hribovite lege ter številnih najrazličnejših tovarn. Mr. John Golobič, tukaj-šni lokalni zastopnik, me je zelo prijazno sprejel ter tudi spremil k nekaterim rojakom.
Ker sem že omenil neprilike, naj še torej- čitateljem pojasnim, kako sem jaz vozil z mojim Fordom v Pittsburgh iz Clevelanda. Prišedši v malo mestece do križpotja, opazim mimogrede v naglici napis "Pittsburgh 29 miles," torej krenem naprej in po par ovinkih-sem pred skoro navpično stoječim hribom. Misleč, da ni druge poti, jo kar zaropotam naprej, pridem na pol, hriba, pa oj zlomek nikamor več. Cesta je ozka, kar obrniti se ne da, pritiskati moram na zavor, da ne zdrčim po hribu nazaj. Mimoidoče mašine se me komaj ogibljejo, a za mojo nezgodo se ne briga nobeden. — Čez nekaj časa pride en močan fant, kateri mi pomaga spraviti
;mašino toliko v stran, da sem lahko spustil zavor. Zdaj pa je treba bilo najti vzrok. Pogledam in gasolina je še kake 2 do 3 galone. Odprem spredaj pokrov in potipam — strese me kot zlomek, toliko da nisem padel nazaj. V razburjenosti sem namreč pozabil obrniti klju-ček, ki spaja elektriko z dvema cilindroma.
Po daljšem ugibanju pošljem fanta še po dva galona gasolina, poskušam, pa tudi sedaj ne gre. Sedaj mašino previdno obrnem ter grem navzdol, kjer mašino previdno napolnim ter jo udarim z lahkoto po strmini. Čez tričetrt ure vožnje pa čudno pridem zopet nazaj ravno pred tisti klanec. Od tukaj vodita dve cesti do Pittsburgha. Sedaj jo krenem po drugi ter prispem čez dobro uro do cilja.
Omenim naj še, dp sem se ravno vrnil iz župnišča, kjer sem bil od č. g. župnika Father Škurja prijazno sprejet ter se mi je obljubilo tudi sodelovanje od njihove strani.
Vsem čitateljem prisrčen pozdrav !
Frank Kurnik, pot. zast.
-o-
POZDRAV ROJAKOM V INDIANAPOLIS, IND.
Chicago, 111.
Sprejmite, dragi rojaki, prisrčne pozdrave z evharističnega kongresa. Kaj takega še nismo doživeli Slovenci niti tu v Ameriki, še manj pa v starem kraju. Nemogoče je, da bi popisal, kar gledajo naše oči in slišijo naša ušesa. Med presrečne se štejemo vsi, ki nam je dana prilika, da se udeležujemo tega svetovnega praznika. O podrobnostih teh veličastnih dogodkov Vam bom poročal pozneje.	Frank Urajnar.
-o-
POZDRAV ROJAKOM V WILLARDU IN TIOGI, WIS.
Chicago, 111.
Iz velikega milijonskega mesta Chicago pošiljam v imenu vseh udeležencev evharističnega kongresa iz Willarda in Tioge, Wis., najprisrčnejše pozdrave vsem svojim rojakom iz teh dveh naselbin.
Radosti in veselja, ki navdaja moje srce, mi je nemogoče izuaziti v besedah. Kaj takega še nikdar nisem videla, niti si nisem mogla misliti, da je kaj takega sploh mogoče. Kako presrečno se čutim, da mi je dano prisostvovati tej velikanski slavnosti, ko se milijoni in milijoni klanjajo Njemu, ki je naš Kralj in naš Odrešenik. — Teh dogodkov ne pozabim celo življenje.
Popis vseh slavnosti najdete itak v našem listu "Amer. Slovenec," o njih podrobnostih Vam pa povem, kadar pridem domov.	Mary Toleni.
-o-
POZDRAV DETROITČANOM Chicago, 111.
Prisrčni pozdrav vsem rojakom v Detroitu pošiljajo slede-jči udeleženci evharističnega j kongresa v Chicagi: j Mrs. Mary Puhek, John Medved, Mrs. Anna Gorshe, Mrs. ! Anna Potochnik, Mrs. Theresa (Caiser, Mrs. J. A. Plutt, Miss !	Frances Medved.
ROJAKI NAJ SE NE SELIJO, NE DA BI SE PREJ INFORMIRALI.
Detroit, Mich.
Kar se tiče delavskih razmer se ne bom preveč pohvalil, ker niso ravno najboljše, je vse bolj "slack." To povem predvsem v svarilo našim rojakom v drugih naselbinah, da si ne bodo delali praznih upov in se v sedanjem času priseljevali semkaj. Kadar se bo na bolje obrnilo, bom že objavil v časopisju.
Toda kljub temu, da so bolj revni časi, smo vedno veseli.— Pikniki se prirejajo vsako soboto, kar je tudi prav ^a malo pozabimo težave življenja.
Kar je naših starejših pijo-nirjev, si kaj pridno jemljejo sVoje poletne počitnice. Tako ste med drugimi odpotovali od nas soproga in hčerka našega uglednega rojaka Mich. Maier-le iz Rhode Island, da se pri svojih prijateljih v Clevelandu za kratek čas nekoliko razve-'drite. Želimo jima mnogo zabave in srečen povratek v našo sredo.
K sklepu bi priporočal vsaki slovenski družini, da bi si naročila list Amer. Slovenec, kajti pač se ne dobi tako podučlji-vega slovenskega časopisa, kakor je ta. Vedno ima dosti novic od tukaj, kakor tudi iz stare domovine, in nikdar se ne ustraši krepko zagovarjati pravice. Pozdravljam vse njegove čitatelje, udani Naročnik.
——o-
ROMARJI IZ PUEBLO, COL., POZDRAVLJAJO SVOJCE IZ CHICAGE.
Chicago, III.
Romarji iz Pueblo, Colo., ki se nahajamo na evharističnem shodu v Chicagi, pozdravljamo prav prisrčno vse rojake in rojakinje v Pueblo. Ko pridemo skupaj, bomo imeli veliko veliko za pogovoriti se, le, želeli bi, da bi tudi vi vse to videli, kar smo mi. Nikoli ne bomo pozabili tega kongresa. Ko pridemo skupaj, se kaj več pogovorimo, clo tedaj pa Bog Vas živi!
Josephine Meglen, zastopnica. -o-
IZ URADA DRUŠTVA SV. ALOJZIJA.
Tukaj naznanjam vsem članom Dr. sv. Alojzija, da je bilo na zadnji seji sklenjeno se vdeležiti korponativno kronanja Marije Pomagaj v Lemon-tu dne 27. junija. Zbirali se bodemo pred šolo ob pol deveti uri.
Z bratskim pozdravom
Jos. J. Kobal.
ZA SMEH IN RAZVEDRILO
Piše: Šaljivi Ignac.
Planina pri Vipavi. Umrl je pri vojakih v Brešiji Jožef Kobal iz Gorenje vasi. Bil je član Prosvetnega društva, priljubljen in prijazen. — Dne 5. maja se je poročila Antonija Pe-trič z Ivanom Furlanom iz Pod-drage. Članice Marijine družbe so ji priredile kot zvesti tova-rišici primerno slovesnost.
-o-
POTRES V OKLAHOMA. Muskogee, Okla. — Prebivalci tukajšnega mesta čajo, da so v nedeljo čutili močne potresne sunke, hiše so se tresle, druge škode ni bilo.
Na ženitovanju.
Pri bogatem trgovcu so prav slovesno obhajali ženitovanje, ko je hčerka dobila odličnega ženina in tako postala srečna nevesta.
Povabili so na ženitovanje tudi soseda Maksa in njegovo družino.
Pri gostiji je bilo seveda vsega v izobilju, da so se kar mize šibile, ker so vedno zopet in zopet prinašali. Dalje časa so se prav dobro gostili, ko naenkrat začne sosedov sinček Tonček prav glasno jokati. Trgovec poprašuje, čemu sinček joka.
Tonček pa pravi med jokom: I-i-i-hi-hi — saj ne morem vsega sproti po-pojesti, ko-ko zmi-
raj več in več pri-prina-našajo-
Trgovec ga želi potolažiti z besedami: Nič ne jokaj zato Tonček, si pa v žep deni, bos pa za jutri imel.
Tonček: I-i — saj-saj imam že vse že-žepe polne.
Trgovec: No ja, si pa domov nekaj odnesi.
Tonček: I-hi-i — saj sem že tri-trikrat odnesel.
Brke.
Jack: Zakaj se pa gladko ne (briješ, prijatelj? Veliko lePsl bi izgledal kot pa s tistimi tvojimi brčicami pod nosom.
Steve: Kaj še. Brke so še edino znamenje, po katerem se se pozna, da sem Adamov sin-
V sedanjih časih moderne Evine hčere hočejo biti v vsefl1 podobne moškim. Imajo kratko ostrižene lase ("boyish bob )' nosijo hlače, kadijo cigari' preklinjajo in pijejo munšaj"-
Ako se še iznajde kako sredstvo, da bojo ženskam brke na* rasle, potem se več ne spoznJl' mo, kakšne sorte Adamovi o-troci da smo.
Vsiljivi snubec.
Oče (srdit nad nezažeJjen"j! snubcem) : Čakaj fante, jaZv že pokažem snubiti mojo Kristino.
Snubec: Prav, prav, Va«1 bom hvaležen, sam tako nimanl veliko uspeha.
Gospod in gospa Smart.
Gospod Smart: Ali veš kaJ je po poklicu naš novi sosed ■
Gospa Šmart: Nekoliko benika in nekoliko gledalke ga igralca.
Gospod Šmart: Kako to zopet?
Gospa Šmart: Tako. Glasbeniki trdijo, da je gledal^ igralec in gledališki igralci Pia
vijo, da je glasbenik.
* *
Na banki.
Mladi gospod (kateri
išče bl»*
službe) : Iščete li pri Vas gajnika?
Bančni ravnatelj: Da, dv" Novega in starega.
Radovedni deček.
Mali deček: Oče, naš uči
teli
i so rekli, da smo zato na^ ^ svetu, da pomagamo bliž1^
poro- mu.
Oče
Resnično, moj sin-Mali deček: Zakaj je Pil bližnji potem na svetu?

Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Zjutraj, malo pred osmo uro smo se vsi kandidati zbrali v škofovi palači. Ko so prišli škof iz sobe, smo šli v procesiji po dva in dva v škofijsko cerkev. Škof in mi smo nekoliko časa molili pred altarjem presv. Rešnjega Telesa.
Nato so škof začeli brati mašo in med mašo so nam deli štolo okrog vratu na-vskriž in nadeli so nam mašni plašč, vendar tako, da je bil na hrbtu zvit.
Mi smo s škofom brali glasno sv. mašo. Ko smo prišli do obhajila, smo obstali. Nato so nas škof obhajali, potem pa kmalu nato so nam cel plašč spustili doli.
Predno se je to zgodilo, so še nam mazilih s sv. oljem obe roki znotraj, zlasti pa oba palca in kazalca, ker s temi prsti maš-nik prijemlje presv. Rešnje Telo.
Ob 10. dopoldne smo bili že mašniki.
Po dokončani sv. maši smo spremili v procesiji škofa v palačo, kjer so nanj škof povedali par bodrilnih besedi in nas opomnili, da moramo sveto živeti.
Ko smo prišli v semenišče, so nas sveže rože na mizi pozdravljale in dobili smo vsak kak dar.
Meni je izročil hišnik priporočeno pismo, v njem pa bankovec za 50 goldinarjev. Ta velik dar mi je poslala-Sušnikova mama izpod Ljubmka. Vam sem že prej enkrat omenil to mamo, h kateri sva z materjo hodila o počitnicah delat.
Drugi dan sem imel slovesno prvo sveto mašo v nunski cerkvi v Loki. Zraven je bil moj oče. Povabil sem tudi svoje sorodnike in glavne dobrotnike, tudi Tratnikova mama z obema hčerama iz Ljubljane je prišla in mi je v dar. prinesla zlato uro od ranjkega moža.
Na moji novi maši je govoril p. kanonik
Karlin (sedaj škof v Mariboru) in nune so napravile brezplačno gostijo, ki je trajala do 4. popoldne. Ob 4. smo peli litanije Matere Božje in potem so se gostje razšli. /
16. julija sem odšel z dvema dijakoma iz Ljubljane v Staro Oselico, kjer sem imel največ sorodnikov in kjer sta bila doma oče in mati. G. župnik Ivan Soukup nas je prijazno sprejel in hitro naznanil mojim sorodnikom, da naj pridejo drugi dan k moji maši ob osmih.
Drugi dan je bila cerkev polna vernikov. Ona dva dijaka in g. župnik so mi stregli pri sv. maši. Po maši sem dal vsem novo-mašniški blagoslov, nato je pa g. župnik pripravil obed v gostilni pri županu, kamor so prišli vsi moji sorodniki.
Moji sorodniki so bili večina vsi neverni Tomaži. Ko sem hodil v šolo, se zame ni nobeden dosti zmenil in če so slišali, da dobro zdelujem v Ljubljani, so zmajevali z glavami in rekli, da ne bo nič z menoj, naj-
manj so pa verjeli, da bi mogel kedaj postati duhovnik.
17. julija so me pa videli pred altarjem in so bili neznansko veseli in so mi pri obedu prav vsi iz srca častitali.
Druge dni o počitnicah sem bil le v Loki. Maševal sem večjidel pri nunah, parkrat sem šel ob četrtkih tudi v Cerngrob.
Gospodu jeseniškemu župniku, ki je bil v Loki v pokoju, sem 18krat pomagal pri sv. maši v kapucinski cerkvi. Gospod je oslepel na Jesenicah neko nedeljo. Prišel je od nauka popoldne in je za malo južino spedel par koščkov suhe mesene klobase. Takoj je čutil bolečine v očeh in čez nekaj dni nato je toliko oslepel, da ni mogel ne brati ne brevirja, ne sv. maše. Zato je stopil v pokoj in se je naselil v Loki. Mašovati sara ni mogel, kak drug gospod mu pa ni mogol streči pri altarju in mu pomagati. Ko sem pa jaz imel novo mašo, me je gospod prosil, da bi mu pomagal pri altarju,
brf1
jiVi
ker bi silno rad še maševal. 18krat je
mašo na čast Materi Božji in ko sem
odšel v Ljubljano v IV. leto bogoslovja- ^
zopet ubogi gospod moral prenehati m
sevati.	,
V IV. letu je bilo dokaj dela na vse P ^
ti. Presbiterji smo hodili maševat
strani in skoro vsako popoldne so bile .
nije in blagoslov zdaj v tem zavodu, '' .
li
v onem. Zraven smo se pa še moran 1 v Ravno zato pa presbiterji nismo dob1 raznih predmetih najboljše rede. Koncem šolskega leta smo pa Prl
vičak0'
vali, kam nas bodo škof poslali v
Jaz sem bil v semenišču vedno 1'°'' ,0t lehen in zato so mi najprvo izročili za kaplana v Dol pod Ljubljano. Ko Ju ski župnik zvedel, da bo dobil kapla11*^ takoj prišel v škofijo in je rekel, da ze • lahko opravlja. Čez dober teden nato 8®. ^ hoteli poslati na Brezovico pri Ljubi.)*1 so kmalu preklicali dekret.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"

Ženski svet.
DRUŽINA.
Premisliti moramo, kako nastane družina, kaj vodi k njenemu začetku in njeni ustanovitvi. Ali morebiti preračunje-na korist, ali nagon po uživanju? Niti eno, niti drugo. Družina nastane, se razvija in živi iz onega nedopovedljivega nagona ljubezni, ki združuje moža in ženo ne samo začasno, ampak za življenjsko skupnost in skupno življenje, k obojestranski izpopolnitvi, k življenju drug za drugega, k delu in skrbi po potomstvu, iz onega delavnega nagona, ki v delu za družino čuti srečo in tiho. zadovoljstvo in uresničenje svoje življenjske naloge. Kakor imenujemo tak nagon v življenju posameznika nagon lastne o-hranitve, tako imenujemo lahko ta nagon v družinskem življenju: nagon za ohranitev rodu. Saj je v vsem organskem življenju tiha, naravna zahteva, da se razvija, pridobiva, razširja in razmnožuje. Ta težnja po življenju, iz katere so zrastli moralni temelji za bistvo in obstoj družine tekom človeške zgodovine, je smisel za družino.
Ta smisel, čut za družinsko življenje bi ga lahko imenovali, je takorekoč naravni dar, zakrit v človekovo notranjost. — Kakor vsak naravni dar more biti ta čut zdrav in močan, more pa tudi oboleti zaradi nezdravih razmer in celo odmreti. Potrebuje skrbne nege. spodbude in dejstvovanja.
Že v prvi človeški .detinski) dobi se zbuja čut za družino; njegov izraz je prisrčni smeh-Jjaj, s katerim pozdravi otrok vračajočo se mater in tiha vdanost, s katero moli očetu male ročice v pozdrav. To so pojavi, s katerimi dokazuje skupnost s temi ljudmi in se čuti z njimi združenega s prisrčnimi vezmi. Otroško vdani smehljaj, prvo jecljanje očetovega imena, nežni poljub: to so prvi darovi, ki jih otrok poklanja družini.
Seveda pa ta družinski čut tudi že v detinski dobi lahko naleti na sovražnike in škodljivce; more se celo zgoditi, da docela odmre in se tudi v potomstvu več ne podeduje.
Družinski čut v prvi vrsti zbuja in razvija mati. Njena naloga je, da pripravi otroku v detinski dobi "paradiž" v družini. Iz bogastva svojega notranjega življenja, iz moči svojega veselja in velike svoje ljubezni nudi otroku vseh sredstev, da se tudi v otroku zbudi bogato notranje življenje. V tem oziru je mati Prav za prav umetnica. Iz njenega življenja klije v družini ona udobnost, ki je bistvo družinskega življenja, iz njega diha ona toplota, ki napravi otroku družinsko življenje nepozabno in nenadomestljivo. Neprisiljeno raste vse to iz mate-rinega srca in se ne da priučiti.
Kakor govolmi nagon iz otrokove notranjosti nekako izbruhne in mu ga ni mogoče u-nu^no izvabiti in je ta nagon
najjačje sredstvo za priučenje govora, prav tako je nagnjenje do skupnosti v družini, družinski čut, v otroku nekako skrit in prav za prav čaka, da ga mati vzbudi in neguje. Tako se prav za prav smisel družine iz materine notranjosti pretaka v otroka. Smisel družine in družinskega duha bodi otroku od prve življenjske dobe dar, dragocenost in nekaj svetega. — Istočasno pa tudi nekaj osreču-jočega in veselega,, kar daje že njegovi mali dušici prijetno nalogo udejstvovanja. Zato naj mati ob vsaki priliki neguje o-trokovo teženje po skupnem, družinskem življenju, ki se javlja v nežnih in tako prisrčnih izrazih otrokove ljubezni do vseh, ki spadajo k družini. -o--
KUHINJA.
Paj iz prešičevega mesa. —
Pripravi si en funt in pol prešičevega mesa, tri krompirje, eno malo čebulco, poldrugo žličko soli, malo popra, dve šali moke, dve žlici masla, štiri žličke pecivnega praška (baking powder), in malo vode.
Meso zreži na kocke in kar je masti, jo obreži in razcvri ter zarumeni v njej zrezano čebulco in meso. Zalij z vročo vodo toliko, da je pokrito in kuhaj, dokler ni meso mehko.
V treh žlicah vode raztopi eno žlico moke in soli in poper. Ko ni nobene kepice več, pa stresi med meso in še nekaj časa kuhaj. V kozo naloži najprej kocke mesa, potem pa šnite olupljenega Krompirja tako, da je ena vrsta mesa, ena krompirjevih narezkov. Polij s polivko, v kateri se je kuhalo meso. Iz moke, masla, praška in vode,naredi mehko testo. Razvaljaj ga na deski in okrij z blekom kozo. Prešpikaj z vilicami ali pa naredi majhne zareze z nožem. Če je koza bolj majhna, ti mogoče preveč ble-ka ostane. Pogneti še enkrat to, kar ti je ostalo, pa razvaljaj majhen blek, katerega speci v drugem ploščku. Ko je oboje pečeno, pa stresi iz koze na krožnik in pokrij z drugim blekom meso. V 40 minutah je paj dovolj pečen, sama skorja je pa veliko prej.
Otmil. Zasuj eno šalo otmih v dve šali vrele, slane vode. Med to streši še pol šale otrobov (PillSbury brand), ki se kupijo po grocerijah v škatljah in pol šale opranih rozin. Deni tudi za oreh masla notri in kuhaj na prav polahkem ognju eno uro.
To je zdrava jed za vsakega, posebno ker se je kot močnik z mlekom. Kdor premore dobro smetano, naj vlije smetane povvhu.
-o-
vprečna življenjska doba ože-njenih moških daljša, kakor samcev, vdovcev ali ločenih. Statistika dokazuje, da izmed 100 ločenih mož umre med 25 in 34 leti petnajst, med 1000 samcev umre v isti življenjski dobi pet, dočim med-istim številom oženjenih iste starosti umrejo samo štirje.
Med 1000 ločenih mož v starosti 35 in 44 let jih umre 18, samcev 14, oženjenih pa samo sedem.
Med 1000 ločenih mož v starosti 45 do 54 let jih umre 37, samcev 23, oženjenih samo 14.
Med 1000 ločenci v starosti 55 in 65 let umre 56, med samci iste skupine umre 49, a oženjenih pa le 29.
Med 1000 ločenimi "mladeniči," nad 65 let starimi, uživa 116 nebeško veselje, med 1000 samskih fantov iste starosti se jih preseli 112 v boljše življenje, dočim le 80 oženjenih mož med 1000 v isti življenjski dobi nadleguje sv. Petra za vstop v ' raj.
Nauk, ki ga Lahko povzemaš iz tega je sledeči: Ako si želiš čim najbolj podaljšati življenje, se oženi in tudi stalno o-stani oženjen.
UBIJAJTE MUHE. '
MUHE PRENAŠAJO BOLEZNI.
Sedaj je pravi čas, da se začne uspešna borba proti muham. Muhe ne spadajo v hišo. Roj muh v hiši je znak nesnažnosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih običajev je muha najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v dotiko. Zaraja se v nesnagi in živi in se rodi v nesnagi vse nadaljne dni svojega življenja; zapušča jo le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni.
Hišna muha je vstrajen požeruh, ali njena paša je precej počasna. Plazi se po površini jedil in na teh izletih utegne nositi s seboj, zlasti na kocinah svojih nog, klice nalezljivih bolezni, jajčeca parasitov in or-ganično nesnago. Ko muha po-seti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako taka okužena hrana gre v želo-
BOLEZNI RADI MUH.
Tekom španjsko - ameriške vojne je bila pozornost ameriškega naroda prav dramatično obrnjena na nevarnost muhe kot razširjevateljice legarja. Na stotine vojakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti. Iste razmere, ki so prevladale v oni vojni, obstojajo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah.
Kjer se muhe morejo slobod-no gibati med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega okuženja in našlo se je večkrat, da so epidemije tifusa in legarja imele svoj pričetek v mle karnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo kupite v štacuni, prenapol njeni z muhami, tudi utegne biti okužena in, ako jo sneste surovo, more direktno provzro-čiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena
Nadležni simptoni.
Ljudje, ki trpijo visled ne-prebave, imajo slast do kake jedi, katera ni zanje. Osobito jim diše sladkarije, razni ' cakes" itd. Njih črevesje ne more prebaviti takih jedi, četudi samo v malih količinah zavžite.
dec, se utegne razviti kaka ne- po skuhanju. V tem tiči velika varna bolezen.
ZDRAVSTVO.
DOLGOST ŽIVLJENJA ZAKONCEV.
Dasi se zdi neverjetno, je vendar po podatkih chicaškega zdravstvenega komisarja Dr. Bundesena resnično, da je po-
Dojenček v petem mesecu starosti.
V tej dobi se prične dojenčka polagoma odstavljati od maternih prsi in se ga navaja na drugo hr.ano, ki naj sestoji ( iz jedil, prirejenih iz pšenične moke, ovsa (oatmeal), in drugega žita, pomešanih s kravjim mlekom. Sprva naj bo ta jed prirejena zelo redko, katero naj se polagoma zgoščujej ko se otrok privadi na nje. — Tudi naj se mu daje v mali množini v začetku in naj tej jedi neposredno sledi hranjenje z materinim mlekom, ali pa z mlekom iz steklenice. Ta jed naj se kuha dvakrat tako dolgo, kakor za odrastle ljudi.
Varuj otroka pred prehladom. 20 odstotkov vseh otroških smrti v Zedinjenih državah povzroča prehlad in njega posledice. Utrdi otroka, da ne bo preveč občutljiv za prehlad s tem, da ga hraniš s svojim mlekom, mu privoščiš vedno, podnevi in ponori obilico svežega zraka in ga solnčiš, kadar je le mogoče. Pozimi nadomeščaj pomanjkljivost solnčnih žarkov z ribjim oljem.
Ne dovoli nikomur, ki trpi na prihladu, da bi prišel v dotiko s tvojim otrokom, kajti prehlad, nahod, je nalezljiva bolezen. Ako si sama prehla-jena, si zaveži čez usta in nos ruto, kadar imaš opravka z o-trokom, tako, da tvoja sapa ne more priti do njega.
Ako ti ni neobhodno potrebno, ne jemlji otroka seboj tja, kjer se nahaja množica ljudi, n. pr. na prireditve, na poulično železnico itd. Predvsem ne dovoli, da bi kdo poljubljal o-troka na usta. Poljub je najlažja pot, po kateri se prenaša prehlad in druge nalezljive bolezni. Igrače svojega otroka hrani tam, kjer jih ne morejo prijemati v roke tuji ljudje.
Ako pa je tvoj otrok kljub vsej pazljivosti zbolel, ne poskušaj ga zdraviti sama z raznimi mazili, ampak takoj pokliči zdravnika, d.a na ta način kpreprečiš razvoj nevarnejše bolezni.
Letokrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redkokdaj odletava dalje kot pol milje od svojega vališča in običajno ostane dvesto/do tristo metrov okolo kraja, kjer se je rodila. Raditega, ako se kje nahajajo muhe, je prav gotovo, da so se zaredile v najbližji o-kolici.
-o-
nevarnost za zdravje. Torej vzlic vsaki pažnji, ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih. Radi tega je uničenje muh zadeva, z,a katere mora skrbeti vsa občina, in je torej stvar občinske higijene.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Orožje proti vročini.
ELEKTRIČNO PIHALO
je naj praktične jše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga v sobo, urad ali kamorkoli hočete. — Imamo veliko izbiro. Razne velikosti in razne cene.
Pridite in oglejte si jih!
ELEKTRIČNE MOTORJE
dobite pri nas vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas!
Fidelity Electric C©.
FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Dobro meso se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Math Kremesec
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Najboljši prijatelji so bančne
••v* I
žice!
Navadno je tako, da prijatelji hitro pridejo, pa tudi hitro gredo.
Človek na stara leta je potreben pomoči. Nikjer jo pa ne dobi, če si jo sam ne preskrbi. Zato je vsakdo dolžan, da pridno in marljivo hrani za svoja stana leta.
Hranite!
1.	za svoja stara leta.
2.	za svoje počitnice.
3.	za prihodnje božične praznike.
4.	za svoje otroke.
5.	za vse slučaje.
ja^afnznjsod af as ep «af nsa-iaju; uwstsa \
Metropolitan State Bank
CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
ZIDANA HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, blizu kare ,hot water ht. 1859 So. Hamlin Ave. Craw. 5280. 711-pdop
POSLOPJE s stanovanji 2-4 in 1-6,
prazna lota tudi garaža. 1748 Wellington Ave.___724-sdos
DVONADSTROPNA Jesena hiša, cementna podlaga, po 6 sob, 50 čevl. spredaj prostora, vel. garaža dvo-nadstr. po 2 kari. Cena $9500, ako proda takoj. 2936 Wisner Ave., Logan Square.	753-sdos
Taka jedila povzrooajo sapo v želodcu in utripanje srca. V takih slučajih je treba neprili-ko prav iz korenine odstraniti; Trinerjevo grenko vino je za to najboljše sredstvo. To vino iz-čišča želodec in črevesje, pomaga prebavi, povzroča, zdrav okus in utrjuje ves telesni sistem. To vino lahko dobite pri vašem lekarnarju ,če ne pa pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. — Poletje se je pričelo dne 21. junij,a ob 10 :30 p. m. centralni čas. Doneslo bo muhe ip komarje. Bodite torej nanje pripravljeni. Nobena stvar ni zoper ta mrčes boljša, kakor Triner j ev Fli-Gas.
(Adv.)
GRADITELJ PRODA V ZGUBO nov bungalow 5 sob, hot w. ht. vse v najboljšem stanju in najnovejše. Oprema električne luči in za vodo najnovejša. Trdi les, proti gotovini veliko ceneje, pa tudi na obroke. Blizu North Lawrence Ave., kara en blok do Elson Ave., trgovine, 5012 No. Kolmar Ave. Vprašajte na 5047 N. Kolmar Ave. Ph. Kildare _6614.___748-s,t,sr
IIIŠA 6 SOB, park spredaj, lota 37x
150 — 5422 S. Aetesian Ave.-*	747-s,t,sr
REZIDENCA 8 SOB, jeklena konstrukcija, hot. w. lit., garaža za 2 kari, alley in ulica tlakovana, en blok do šole, vel. lota. 4332 Drum-monds Pl.	746-s,t,sr
DVONADSTR. HIŠA, moderno, nizka cena, 7824 Langley Ave. Vin-cennes 8914	743-s
DVONADSTR. 7 in 8 sob, parna toplota, id:alna okolščina, nasproti Humboldt parka, cera $14,750, le nekaj gotovine, 3123 Augusta St.
_742-s
FARME NA PRODAJ
20 AKR. Holton, Muskegon okraj, C. Risch, 654 Briar Place, Chicago.
722-sdos
DRUŠTVO S V. DRUŽIN F
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinou
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom ir. narod, vsi za enega, edei» za vse."
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramarje
Tajnik Paul J. L&urick
Zapisnikar ........ Frank Video
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Blutb
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov ii članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše ve Uko društvo, kjer se lahko za varujete za posmrtnino in bo) niško podporo.
Društvo plača $1.00 uagrp de za vsakega novega člana kakor tudi Družba sv. Druži ne plača $1.00 nagrade; torei $2.00 za vsakega novega kan didata, ki ga pridobite v dru štvo.
Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelel raste od dne do dne in bod( v kratkem eden izmed naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnili 1 obrnite se ha odbor:
Predsednik: Geo. Stonicl 815 N. Chicago St.', tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Gei sich, 401 Hutchinson St. Vsi ^ JoHetu, 111.
LAKE FARM 80 ak. ob drž. cesti. 60 milj do Detroit, v jezeru dober ribji lov, vse snažno, na zapadni strani, Manning. 40. E. Newall, St. Flint, Mich.
FARME V CERNON OKRAJU MISSOURI, 100 ak. hiša 4 sobe, hlev, kokošnjak, veliko drevja, ki plača farmo. Štiri milje do trga, cena $3500, le nekoliko takoj .ostalo na dolga odplačila. — 80 ak., dobra hiša, gospodarska poslopja, sušilnica, drevje, cerkev in šola blizu. — $4000, pogoji lahki. Druge prilike od K) ak. dalje. Abstrakte in drugo preskrbimo mi.	713-p do p
88 AKR- FARMA, 10 akr. privatno umetno jezero. 50 milj do Chicago; blizu Antioch; kjer se bo še razvijalo. $300.00 za aker. Na obroke. L. 1. Yager, lastnik, Waukegan. 111.
_750-s.t
160 AKR. dobre zemlje Red River Valley. Erickson Bros., Oslo, Minn.
744-s
OBDELANA ZEMLJA, 15 do 20 milj severno-vzhodno od Spokane, ob tlakovani cesti, živinoreja, zemlja prvovrstna, studenec in potok, raste vsakovrstno žito, zelenjava, sadje. Od $6 do $20 za aker, 10 let za plačevati po 6 odstotkov. Pišite za podrobnosti. Edwards & Bradford Lbr. Co.. Desk E.. Elk, Wash.
740-čdop
š=žl
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne da-name vloge, ter pošilja denar na vse dele »veta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed
LAKE SHORE letovišče pogozdeno, v sredini drž. Minnesotar. Pišite za pojasnila na lastnika, JJox 102, Murray County, Hadiey, Minn. 741-č,s.t
PRODA 2-6 sob. hot water lit., kopel, garaža. Henry Kraus, 1827 So. 60th St., Cicero 3655-M.	736-t do t
UGODNA PRILIKA.__
ROOMING HOUSE, vedno polno,
15 sob, rent samo $90.00 na 1317 Washington Blvd.	721-sdos
RESTAURANT, Cafe, Lunch Room, na vogalu Broadway St., St. Louis, Mo., dobra kupčija. Za 4 sobe pohištva, nizka cena, rent $1500. 1344 Broadway. St. Louis. Mo. 727-t do t
PLUMER BENEWAH COUNTY, Idaho, ima dobro zemljo, fino podnebje, čista voda, transportacija, šole v bližini, nekaj obdelane zemlje, cena je nizka. Naslov: Plummer Commercial Club, Plumer,"Idaho.
739-č.s.t
POHIŠTVO PRODA; lepo uro, Spaulding Italian opremo, rezljana oprava za jed. sobo. Veliko druge-oprema fca knjižnico. Crown Derby ga pohištva, katero je v vašo korist, da si ogledate. Tudi preproge in omare. 6434 Bosworth Ave.
738-č.s.t
POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena;
takoj mora prodati. 121 E. Grand Ave.	694-č do 5
KUHINJSKEGA POMOČNIKA na deželo, letovišče, dobra plača, re-stavrant, 558 W. Roosevelt Rd. "V	754-s
POTREBUJEM DEKLE za splošno delo, nič otrok, vprašajte na 3527 Jackson Blvd. Mrs. Schultz. 749-s,t
RESTAVRANT proda nasproti Lincoln parka, in muzeja, 2022 N. Clark St	752-sdos
DRUG STORE PRODA, na vogalu, slovenska naselbina, Waukegan, 111. na dobrem kraju, stanovanje na vrhu. Dobri pogoji. L. ]. Yager, \Yau-
_kegan,_lll.___751 -s, t
OPREMLJENIH 6 SOB odda, lepi dohodki, transportacija, 4814 Sheridan Rd. 1st. Ar d. 0021. 745-s.t.sr
katoličan brez katoliškega lista je nlcl
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
IZD Al A VEC
V*.
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL
F. V.
slemenik
"Ta rana ni bila tako nevarna, mogel sem se še držati po koncu in poiskati Vita, pa — ne ustrašite se — revež je še ležal v omedlevici, z.akaj imel je globoko rano na glavi in na prsih. Turki so si sami mnogo prizadevali, da bi ga oteli smrti, ker so pričakovali mnogo odkupnine. Crez dolgo časa odpre oči: Tebi izročim svoje drage na Visokem ! Te besedice je več izdihnil kakor izgovoril, in zopet zaprl oči — za vselej. — Razumem vaše solze, častim jih, saj je bil Vit mož, da malo takih. Roko sem umirajočemu prijatelju stisnil; kaj se je pa zgodilo naprej, ne vem .Žalost in bolečina sta mi vzeli zavest. — Ko se zopet prebudim, je bila svetla noč, Tui-kov nikjer. Peštvo slovensko je bilo že blizu, to so vedeli; — ker sem jim jaz to povedal, si misli Vovk; — torej so po veliki izgubi rajše bežali nazaj, odkoder so bili prišli, in nekaj ranjencev pustili za seboj. Jaz sem o-kreval in potem hitel na svoj dom in k vam na Visoko, da vam povem, kar vam imam povedati. Četudi sem prinesel žalostno poročilo, vendar je bolje človeku hudo novico kmalu izvedeti, kakor pa dolgo časa preživeti v negotovosti, nevedoč ne na dobro, ne na slabo stran."
"Hvala vam, da ste se potrudili na Visoko, vitez; hvala vam za vašo prijaznost do mojega moža. Ko bi vam mogla vaš trud s čim povrniti —"
"Kdo bi govoril o tem, Lavra; umirite sebe in svojo hčer, jaz sem za danes pri koncu. Kar bi imel še povedati, odložim za jutranji dan. Rad bi se razvedril in zato se hočem malo ogledati po lepi okolici."
Prikloni se ter odide na grajski dvor, kjer najde Vohača, slonečega ob drevesu. Ni vedel njemu primerni tovariš, kaj bi počel dolgega časa.
"Vi ste se pa morali gotovo bolje imeti nego jaz, ker vas celo večnost ni. Menil sem že uiti, ter si že osedlal svojega konja. Dolgočasiti se, to se mi zdi največji smrtni greh, in ta greh pride na vaš račun. No — pa saj vidim, da se v.am--"
"Od same žalosti solzi oko," nadomesti vitez ter položi kazavec na ustni ."Dajva, jezdiva malo na okrog, kamor že koli!"
Prijašeta v dolino; po cesti se vije truma pogrebcev proti pokopališču. Zvonovi še nikdar niso tako žalostno peli, se zdi Vovku. Izpreleti g.a tajna groza. Kaj ti je storil, vitez, pošteni kmet, da si mu tako silovito pretrgal nit življenja ter ga vzel ženi in otrokom ? Da nesejo k pokopu Vrhnikovega Jožeta, to je vitez uganil na prvi pogled. Ljudstvo glasno moli, pa duhovnika ni zraven .ker ni Lavrine-ga strica.
Kakor da bi hotel vitez pičiti, vpraša Vo-hač mimogredočega kmeta: "Vi prijatelj, koga pa nesejo k večnemu miru in pokoju?"
"Vrhovnikovega Jožeta, ki je našega du-
t |
I *
+
A
hovnega očeta bil peljal v Ljubljano. Sam se je še malo živ pripeljal domov in umrl za rano, ki mu jo je nekdo — božja kazen ga naj kmalu zadene — prizadel v glavo. O našem stricu Gregorju pa ni več glasu. Bog se nas usmili," vzdihne kmet in stopa naprej.
Vitez je bil izpodbodel konja ter začel urno jahati, kakor da bi se hotel izogniti nevšeč-nemu mu prizoru.
"Ako prav sodim, ne čujete radi donenja zvonov, ki pojejo rajnemu--"
"Tiho, Vohač, tiho," dostavi urno vitez, in še huje izpodbode konjiča.
Vest se je vzbudila v vitezovih prsih; naglo vzbudivša se vest pa strašno peče in grize.
Dirjata, da se pena cedi od konjev. Ko se mrak vlcže na zemljo, se šele vračata na Visoko. Celo pot ni vitez zinil besedice. Milijonov zvezd trepeče na jasnem obzorju in mesec se vzdiguje nad zvezdino čredo. Kdo še ni občudoval lepote jasne noči? Tudi vitez Vovk zamišljen gleda v prekrasno, mirno noč. Že davno se mu ni tako godilo pri srcu kakor nocoj. Angel varih je še enkrat poskusil spraviti viteza iz hudobne poti na boljšo stezo. Prej kakor je število tvojih hudobij napolnjeno, vitez Vovk, obrni se, vdaj se dobremu angelu! Cuj vendar njegov proseči glas!
Čedalje bolj poč.asi jezdi; sam ne ve, zakaj se mu sili v spomin vse preteklo življenje od prvega spoznanja do te prelepe noči. Strašen razloček! Kaj je neki to ? Vitez, solza v tvojem očesu? Zadnji don zvona je potihnil in ta don ga spomni, kako ga je zvon nekdaj vabil k molitvi z rajnim, dobrim Stanislavom. Kako je po molitvi vsekdar sladko zaspal! In kako dolgo že ni molil! Odkar pa je opustil molitev, je tudi zbežal dušni mir, je zabredel v črne hudobije. Izgubil je vero v večnega Boga, katerega so molili njegovi predniki in katerega molijo njegovi rojaki; izgubil je ljubezen do narod.a, h kateremu pripada po božji postavi, da, še izdal ga je, svoj narod slovenski! Kam je zabredel nesrečnež ? In vendar je še čas, da si pridobi zopet notranji mir! Bog je usmiljen oče. Ne zapri božjemu klicu duševnega ušesa!
Pogleda na Visoko pred seboj; mesec lije svojo čarobno luč na prijazen grad. Divji smeh zažene v tiho noč in ljuto požene konja.
Dobri angel se žalosten odtegne od niega.
"Gospod, zvezda se je tam-le utrnila," reče bolj porogljivo kakor resno Vohač, komaj dojezdivši na vitezovo stran.
"Naj se," odvrne vitez. —
Lavra ni bila zapazila, da je Vovk bil vzel pismo; v svoji bridkosti ga ni tako hitro pogrešila. Drugo jutro pride vitez zopet in pismo skrivaj položi na staro mesto. Zadnji podpis je ponaredil. Komu bi prišlo v glavo dvomiti o veljavnosti teh podpisov? Najmanjše skrbi ni imel vitez, da bi zdaj ne mogel priti do zaželjenega cilja._ _
MEDVED NAPADEL ŽEN-SKO.
Chicago, 111. — Policist Jas. Wren je slišal, ko se je nahajal na službenem obhodu vpitje neke ženske v pritličnem stanovanju na 3011 North Leclaire. Hitro gre poizvedov.a-
tt
i Za prenovljenje duha..
1-
V	tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira P okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam f| misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-" svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj
čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito.	,	41 $
Knjigarna
"Amer. Slovenec"
V	nudi za to priliko sledeče knjige:
Na noge v sveti boj................$0.35
v Prilike .............................35
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 j.
Več luči 2. zvezka.............20 O*
Koledar Moh. dr..................20
Skupaj .......................... $2.10
VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA ..................................................
z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1 )....$!.50
i j
Ki 1 1 N
1 i m
I'M
1
1
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
maggggsssssebsi
LOP STRITAR
ie priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar •pada v to stroko.
Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Širite in agitirajte vsepovsod
za Amer. Slovenca!
NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
FRANK KRŽIČNIK
1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL.
Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni.	P
Phone: Canal 1404.
ti, ko stopi v sobo vidi žensko Miss Margaret Nash v boju z medvedom. Policist je žival u-strelil. Medved se je zatekel v Vo hišo ko je pobegnil nekemu sosedu, ki ga je imel pri sebi namestu psa, bil je udomačen.
KVALITETA — TOČNOSTI — POŠTENJE
A. F IARHANIK "
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL.
Našim trgovcem
je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre-jepiajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i alfo imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
ILLINGTON PHOTO STUDIO
John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.,
izdeljuje
najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje pbšebno pozornost. — Pridite in prepričajte se.	s.
Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine.
ČITATELJI!
Dr. H. Rosenblitti
iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za
SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje.
DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik. Office in Home	Uradne ure:
21.49 W. Division Street	8—11 A. M.; 2—5 P. M.
Phone Humboldt 2429	7—9 zvečer.
DR. J. F. KONOPA	IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
^PISANO POLJE j
^	J. M. Trunk.	—®
...........................
%
n^M^MMJ,!M.
Zgražar št. 3.
Doma je v Sheboyganu, Wis., in se piše Frank Jelene. Baje pozna "dobro" obe strani, ker je bil ministrant pri sv. Miklavžu. Romarji, ki bodo prišli sem, ne služijo svot za vozni list na pošten način, meni, in o škofu navaja dokaz, ker je blagoslavljal morilno orožje v rokah kranjskih Janezov in pomagal pognati cvet naše rodne ».ude v mučeniško smrt in to za par kronanih tatov." Taki "dokazi" so več ko piškavi. On se popolnoma strinja z verskimi razpravami, kakor jih prinaša j Prosveta, ker misli z lastnimi možgani, in bo toraj mnenja, da drugi nimajo možganov. Na vrsto pride posamezen dogodek iz Calumeta, Mich., ki je bil lahko pogrešek, a ta edini
slučaj mu zadostuje, da piše: jbo svobodna, tudi kaka pikra "Ljudje takega kalibra, izda- j lahko pade, a sramotenje naj jalci delovnega ljudstva, bodo , se imenuje sramotenje, in naj obdržavali kongres." "Temo j se ne skriva za plašč — kritike.
zahteva, a vobče je tako, kakor veleva pregovor, "Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona."
Zdaj pa se prikaže konjsko kopito. Žarkometar piše: "Samo v naših malih slovenskih krogih hočejo elementi, katerih se še drži starokrajsko fa-rovško blato, prepričati maso, da je taka kritika "velikanska sramota in greh. Gut gebriillt, Lowe — samo g. Molek, naslov ste zgrešili. Ako res elementi s farovškim blatom (ali je to tudi kritika?) govorijo o "sramoti in grehu," potem krivda ne bo pri teh elementih, temveč, ker je "kritika" vere pač pod vsako kritiko, namreč golo blatenje, sramotenje, in tako početje ni prav nič podobno kaki — kritiki. Kritika naj
hočejo, pa se drami," a stvar gre očividno počasi, zato je treba tembolj kričati. Razprave "veleuma in učenjaka Trun-ka" so Blažev žegen. "Koristi nič, škodi ne," in se je oddahnil, ker se je srečno spomnil očetovega nauka "čuvaj se popa okrog in okrog." Francoz pravi: "Chaque pour soi—vsak po svojem."
Na steno mala velik strah pred SNPJ., vprašanje je samo, kje je ta strah.
Številka 5.
Collinwoodski Štrigelj ni smel izostati pri zgražanju, da bi vse slave ne pozobali samo drugi. V Prosveti tajijo prav vse verske resnice, pa pravi Štrigelj, da smešijo le duhovni- 'kan" ke, "kakor je Črne, Trunk, Za-1 ' Q dopmah krajšek in tako naprej." Saj se
Tudi to je — mrcvarenje
"Aksijom in dogma" je na* slov članka v Glasu Svobode št. 33. O aksijomu stvar gre. —• Glede dogme piše člankar: "Glede na njen pomen so to besedo (dogmo) strašansko tot-cvarili in pregnetavali od starogrških časov pa do danes. Mogoče. Gotovo je samo to, da jo danes prav strašansko—mr' cvari tudi člankar. Križ je z ljudmi, ki trdijo nekaj, kar nima podlage, in na taki svoj»> napačni podlagi — mrcvarijo-Že pri aksijomih udene člankar, ko trdi: "Le cerkvenjak' trde, da je tri ena." Če on tak-0 trdi, naj mu bo požegnano, 3 cerkvenjak noben ni tako zaru-
pravi: "Vse"1 vernim kristijanom je dogma
poznamo. G. Molek se je moral gyeta resnica( je nekaj) 0 če-
zadovoljno muzati, ko ga Štrigelj tako povzdigne in pravi, da "ima Molek več v glavi, kakor deset Črnetov." Pa baje Rev. Črne nima prav nič v glavi. Koliko je toraj desetkrat več kot nič?
s* * *
mur sploh ne sme razmišljatl njihen (??) um," kar jasno prikazuje, da »n ni še videl nobene dogmatike, pa piše o dogmah!
Cerkvi hoče usiliti dogmo (•)» da "je naša zemlja čisto nava-
, . .....	den blinec."
Nekaj o kritiki.	j T k&r Qn usiljuje svoji*
Žarkometar je v št. 109. Pro- 'čitate,iem je "dogma," ki .ie
r,n ^-vifiK 1	i r\ ''VJttaK A/l 1
svete zapisal nekaj o "Svobodi	navaden _ bluff.
kritike." Vobče se z razpravo
Namen je na koncu.
ve-
strinjam. Krščanska apologeti- ^ je nasprotnica znanstvom in ka je tako stara, kakor krscan- vedam Jn ker je temu tako (to
stvo samo. Kakor vsaka čednost sploh, se mora tudi vera u-trditi le v borbi. Cerkev prave kritike nikoli ni kot take odklanjala, in ji je odgovarjala v apologetiki. Tako dela tudi še dandanes. Vprašanje je le, ali je kritika res kritika.
G. Molek namigava na kritiko v angleškem tisku. Tudi tam ne bo vse, kakor prava kritika
je svobodomiselna dogma, kateri um ne sme razmišljati)' je vsakdo, ki podpira cerkev, nasprotnik moderne vede in tako tudi sam svoj sovražnik-^ In kdor takim "razpravam veruje, je tako daleč proč <>l kake vede, kakor je članek resnice.
Kje so norci?
da »e ode
je že minulo od kar je ta banka začela poslovati, in sicer z malim uradom v slovenski naselbini mesta Chicago. Odprl jo je sedaj pokojni ustanovitelj g. William Kaspar in od tega časa pa do današnjega dne so vedno gg. Kasparovi solidno vodili po načelih konservativnega bančnega poslovanja.
Danes je t,a banka, ki je bila ustanovljena pred 55. leti z malim kapitalom, priznana kot reprezentativna štedilna in bankirska ustanova Slovanskega naroda v Zed. državah, ki razpolaga s kapitalom v znesku devetnajst milijonov dolarjev.
Stopite tudi Vi v zvezo s to banko, ki Vam oskrbuje sle deče:
Hranilne uloge, čekovne uloge, čekovni konto, >	posojila na imetje,
ulaganie denarja na hipoteke in obveznico, pošiljanje denarja v staro domovino, ali pa osiguranje Vašega imetja.
Vi bi morali vpoštevati ustanovo, katera že 55 let posluje, pri kateri še ni nikdo niti enega centa izgubil, kdor je iml z njo posla.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Največja Slovanska Banka v Združenih Državah.
Žarkometar pravi, Prosveta norčuje iz gosp pod kuto, a je veledušno'Popravljena prenehati z norcev njem, ko gospodje preneha.!
biti taki norci. Prosvetar.P
verujejo v nobenega Boga. pismo pravi: Norec pravi ni Boga. Kje so 'toraj norci-
ne da
Res se pripeti.
Agnostik, Eveleth, Minn-' pravi, da je Kazimirjeva kom-panija že daleč zavozila, k® } upregla otroka pred položni voz. Pravi, da se to PrllH^ tepcem. On mora biti velik ^ trok, da se mu pripetijo take-" otročarije.
* * *
Se brigajo.
Duhovni vodja KSKJ. pomnil člane na njih dolžnos • Žarkometar vidi v tem pomanjkanje briganja za lastne z»l c ve pri duhovnikih. Vsaj v ten slučaju bodo vsi duhovniki n mestu, a nekdo drugi se stras -no vtikuje, da bi ljudje ne storili svojih dolžnosti. Ali ga P0' znate?