B. III i mv KURIR NOVO MESTO 24. febr. 1981 leto X. *št. 3 časopis kolektiva industrije motornih vozil fm IMj/J StaM/i I't-kLmrfr Dogovor Program političnih aktivnosti osnovnih organizacij ZK v IMV za uresničevanje nalog skupnega pomena v prvem polletju letos je bil osrednja tema razprav na skupni seji vodstev 00 ZK in OOS, ki je bila 27. januarja v Novem mestu. Predsedstvo konference ZK je v skladu s predhodnim politi-čn im dogovorom izdelalo predlog temeljnega akcijskega programa, ki opredeljuje skupne naloge komunistov na vseh področjih gospodarskega in samoupravnega razvoja. Osrednji cilj programa, dopolnjenega z nalo- za akcijo gami, ki izvirajo iz specifičnosti okolja posameznih organizacij, je premagovanje organizacijskih in vsebinskih slabosti v delovanju zveze komunistov, predvsem pa poenotenje aktivnosti komunistov v obdobju do julija 81, ko bo predvidoma naslednja p roblemska konferenca. Program opredeljuje stalne organizacijske naloge in konkretne, časovno precizirane aktivnosti. V uvodni obrazlagi je bila poudarjena nujnost krepitve notranje organiziranosti in komunikacijske povezanosti med Mislim, da je za človeka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre razumeti velikih reči. Človek je vreden toliko, kolikor je s svojo ustvarjalno dejavnostjo, kjerkoli in na kakršenkoli način, dal generaciji, ki ji pripada. Ustvarjanje pa je boj, boj v malem in velikem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalo miselnostjo. Vse življenje, ki smoga preživeli, je polno takšnega boja, vsak pa je dal od sebe tisto, kar je mogel dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel. Edvard Kardelj _____________J družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi subjekti v temeljnih organizacijah. Program nalaga korenite spremembe dosedanjih načinov delovanja vodstev 00 ZK, ki niso uspevala ohranjati politične mobilnosti komunistov, saj so se nekatere organizacije sestajale le nekajkrat na leto. Čeprav aktivnosti komunistov ne gre ocenjevati po številu sestankov, je več kot očitno, da smo se premalo sestajali in dogovaij ali o smereh delovanja, so samokritično ugotovili. Posebno pozornost je treba nameniti kvalitetnim pripravam sestankov, da bi se le-ti ne spremenili v dolgovezno sestan-kaijenje brez učinkovitih rezultatov. Zlasti vodilni komunisti v temeljnih organizacijah in skupkih službah so posebej zadolženi za aktivno udeležbo pri pripravah gradiva, predvsem tistega, ki se nanaša na poslovanje. V naslednjih mesecih so pred ZK in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami številne naloge, zato so v programu časovno in po nosilcih opredeljene naloge, ki izvirajo iz sklepov 2. seje konference ZK IMV in 47. seje komiteja OK ZKS Novo mesto. V prvi vrsti gre za skupek nalog v zvezi z javno razpravo o zaključnem računu, komunisti v strokovnih službah pa so zadolženi za oblikovanje delovne skupine, ki bo takoj začela prilagajati obstoječe in izdelovati nove interne samoupravne akte. S tem bo pripravljena normativna podla-g a za višje oblike samoupravne organiziranosti IMV in uvedbo kolektivnega poslovodnega organa. Dodamo naj, da je bil na seji sprejet dogovor o krepitvi akcije evidentiranja kandidatov za sprejem v zvezo komunistov. (Nadaljevanje na 2. str.) Letošnje najpomembnejše zborovanje: III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije Tretji kongres samoupravljav-cev, ki bo od 16. do 18. junija letos v beograjskem centru Sava, bo najpomembnejše letošnje družbenopolitično zborovale, na katerem naj bi sprejeli usmeritve s pomembnimi posledicami za nadaljnji razvoj našega samoupravljanja in samo-u pravnih družbenoekonomskih odnosov. Pobudo za kongres je dal tovariš Tito v svoji zadnji n ovoletni poslanici. V pripravah na k ongres naj bi pozornost namenili odkrivanju in afirmaciji vseh pozitivnih odnosov samoupravljanja, pa tudi opozorili na temeljne vzroke zaostajanja samoupravnih odnosov od temeljne organizacije do federacije. Široka razprava naj spodbudi realne predloge, ki bodo prišli v kongresno resolucijo in druge dokumente. Obravnava kongresnih tem ne more lebdeti zunaj konkretnih odnosov, torej mora potekati hkrati s stabilizacijskimi prizadevanji in sprejemanjem novih srednjeročnih planov. Resne težave zaradi pretrganih vezi „Sedaj se srečujemo s številnimi slabostmi, pretrgane so številne poslovne in dohod-k kvne vezi med organizacijami, iz tega pa izvirajo resni družbenoekonomski pa tudi politični problemi. Četudi morajo upravni organi prevzeti svoj del odgovornost', pa ne smemo samo njim prepustiti iskanja izhoda. Delavski razred mora s pomočjo samoupravnega mehanizma, z dohodkovnim povezovanjem in s samoupravnim (Nadaljevanje s 1. str.) Priožnostna manifestacija in sprejem bosta vključena v pro-g ram praznovanja dneva mladosti. Predsedstvo konference ZK IMV je sprejelo obveznost, da se bodo člani po možnosti u deleževali sestankov osnovnih organizacij, da bi čimbolj prispevali k zaživetju političnih aktivnosti. Naloge so sprejete, jasne so in zavezujoče. Na komunistih je, da jih dosledno uresničimo. dogovaranjem povezovati te pretrgane vezi in prevzeti svoj del odgovornosti. V tem smislu mora imeti kongres samoupravljavcev pomembno vlogo in mora dati močno spodbudo14, je na prvi seji odbora za sk lic in pripravo kongresa opozoril njegov predsednik M ik a Špiljak. Temeljno gradivo za uspešne priprave in sam potek kongresa so usmeritve za pripravo III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije (objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 8 od 31. oktobra 1980) in teze za pripravo kongresa z naslovom , .Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj" (objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 1 do 10. januarja letos). Za to, da bodo predkongresne razprave segle v vsa naša delovna in življenjska okolja, da b o na ta način pospeše:i razvoj, imajo posebno poslanstvo sredstva javnega obveščanja, torej tudi obveščanje v združenem delu. Glasila in druga sredstva obveščanja v združenem delu naj pripravijo svoj program p riprav na kongres, ki naj z ajema naloge za dosego ustrezne odzivnosti predkongresnih priprav med delavci, hkrati pa naj organizatorji obveščanja izrabijo to priložnost za oceno lastnega položaja. Pozornost obveščanja — n ne le obveščanja, ampak vseh delavcev — v z druženem delu je torej v p r e dkongresnem ob do bju u smerjena predvsem v analizo razvitosti samoupravljanja „pod svojo streho", znotraj našega tovarniškega plota. Sev eda je res, da ne moremo govoriti samo o sebi, ampak tudi o odnosih z drugimi subjekti „zunaj tovarniškega plota", poglejmo vzpone in zatikanja samoupravnih odnosov tudi po tej plati, vendar bo to premalo, če ne bomo analizirali predvsem naših „notranjih" samoupravnih odnosov. Spodbude samoupravnemu razvoju ,.Priprave na kongres naj služijo napredku samoupravljanja", je v razgovoru z novinarji poudaril Vinko Hafner in dodal, da so spodbude za samoupravni razvoj odvisne od tega, koliko bodo razprave segle med delovne ljudi. V priprave na kongres se moramo intenzivno vključiti TAKOJ. Odzivnost na kongres-ne teme lahko preverimo npr. tudi ob obravnavi zaključnih računov in ob podobnih priložnostih. Mimogrede, ko govorimo o za’djučnih računih — že po sami svoji vsebini se obravnava le-teh vključuje v predkongresni okvir. Poslovanje in gospodarjenje je tudi pomemben odraz samoupravne aktivnosti. V zaključnih računih za leto 1980 moramo izpostaviti in realno oceniti stanje v poslovanju, odstopanje od planiranih ciljev ter položaj vsakega tozda v „. .. Živeli bi v iluziji, če bi mislili, da je mogoče enkrat za vselej dati formulo in recept za idealno samoupravno socialistično družbo, ali pa da je zmago samoupravljanja mogoče izbojevati v eni sami bitki. Razvoj samoupravljanja bo b itka in trud cele epohe, boj interesov in prakse delovnega človeka skupaj z ustvarjalnim prizadevanjem najnaprednejše ideologije, znanosti in politike ..." EDVARD KARDEU - 1973 Mka Špiljak, eden izmed organizatorjev letošnjega kongresa. Na sliki: obisk v jedrski elektrarni v Krke m delovni organizaciji, v sozdu in v celotni verigi družbene reprodukcije. Težav in odstopanj ni malo, zato bi morali usmerjati razpravo v smeri premeščanja le-teh po samoupravni poti. Pomembno je tudr, da bomo med 192 slovenskimi delegati iz združenega dela izbrali najboljše (navodilo je objavljeno v Delavski enotnosti št. 4 od 31. januarja letos). Razprava naj bi v združenem delu dosegla svoj vrh aprila, ko bi skupaj z dru žbenopolitič nimi organizci-jami podali oceno stanja v svojem okolju. Sporočila javnih razprav v kolektivih naj bodo opredelitve delegatom na kongresu. Pridobivanje in razporejanje dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka in delegatski sistem so ob drugih nedvomno tista področja, kjer imamo izkušnje, na podlagi katerih moramo videti priložnost jutrišnjega dne. VLADIMIR JERMAN INFORMACIJE, 4. 2. 1981 Velika pravica in odgovornost Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. To je nova in neposredna demokratična socialistična pravica, kije možna edino v razmerah družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in vladajočega p ložaja delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem in občanom. Socialistično samoupravljanje, se pravi pravica do samoupravljanja, je nedvomno velika pravica, toda hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samoupravne demokracije vsak človek imeti vso odgovornost tudi za usodo drugega človeka. Bistvo delegatskega sistema ni širok formalni demokratizem, niso sto'isoči izvoljenih delegatov niti njihovi pogosti sestanki, ampak neposredno izražanje volje in interesov delovnih ljudi. EDVARD KARDELJ- 1977 Dan žene, matere, naše delavke... Lahko se postavljamo. V svetovnih statistikah dosegamo Slovenci zavidljiva mesta. Prav pri vrhu smo. Odstotek zaposlenih žensk, glede na skupno število zaposlenih, je pri nas že zdavnaj presegel tisto mejo, ki ločuje razvite dežele od n erazvi-tih . Med najrazvitejšimi smo, v Jugoslaviji pa daleč pred dru gi-mi. OB 8. MARCU-MEDNARODNEM PRAZNIKU ZENA To zadovoljstvo, ki nam ga rodi statistični podatek, pa bi nemalokrat moralo skaliti vsaj nekaj pošteno zastavljenih vprašanj. AH ni standard, ki ga zdaj uživmo in ki je najvišji v Jugoslaviji, kupljen prav z delom teh rok, ki jim poetsko pravimo drobne, mehke in nežne, čeprav vemo, da so od dela ob tekočem traku, za šivalnim strojem, ob tkalnem stroju in v lakirnici postale trde, močne in razžrte od barvil in kemikalij? Mar ni kupljen s stnhom in negotovostjo mater, ko jim v taktu stroja kar naprej v srcu kljuje skrb, kako je z otroki, ki so doma morda brez varstva, ali s tistimi, ki jih varu je ponekod že onemogla in naglušna babica ali s tistimi, ki jih za visoke denarje in nič iz ljubezni jemlje v varstvo tuja oseba, ker v jaslih in vrtcih še dolgo ne bo prostora? Mar ni kupljen tudi s tem, da smo poleg matere, varuške, služkinje in šivilje dobili še delavko in to vse h krati, v isti • osebi? In to kakšno delavko? Najdemo jo povsod, kjer se dela po normi, v slabem zraku, ob tekočem traku, ob mehanskih, enoličnih opravilih, v večernih in nočnih izmenah, v zakajenih in hrupnih lokalih. Vsem tem delovnim mestom je največkrat skupno le eno nizki osebni dohodki. Ona pa je vestna, marljiva in poslušna, zaveda se svojih dolž nosti, za svoje samoupravne pravice pa se še ne zanima dosti in se ne pritožuje, ker za to nima časa, ker mora z dela hitro v trgovino in nato domov, kjer jo čaka družina. Le poredko jo vidimo posedati n a sestankih krajevnih skupnosti in druž benopolitičnih organizacij, le redko na delegatskih mestih, vse redkeje, čimvišja so. * * ' <■< Taka in podobna vprašanja bi si morali zastavljati vsak dan v letu in ne samo osmega marca, ki smo ga naredili za njenpraz-nik. Ne da b i si s tem jemali veselje nad doseženimi uspehi, da bi jih razvrednotili. Ne, šele ob takih kritičnih vprašanjih bodo naši uspehi zažareli v pravi luči in z njimi tudi tisti, ki so jih dosegli. O tem moramo spre- govoriti danes prav zato, ker veliko govorimo o pravičnem nagrajevanju, o nagrajevanju po delu in o nagrajevanju proizvodnega dela. In da ne bomo poskušali prevaliti še več bremen stabili zacije na ramena naših žena, saj je že iz povedanega razvidno, da so prav one največje bogastvo naše družbe. N. S. „Ponosen sem, da sem na čelu armade, v kateri je tako veliko žensk. ŽensKe Jugoslavije, ki so v tem boju s tolikšnim sam ozata jeva njem dale tolikšne žrtve in ki tako stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes tu, enkrat in za vselej, ugotove, da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nihče ne more nikoli več iztrgati iz njihovih rok teh drago plačanih sadov. Za to stvar naših žensk se bodo zavzele naša narodnoosvobodilna vojska in vse ženske, ki so v prvih vrstah velikega boja. Morda kdo zunaj sanja, da se bo v Jugoslaviji po vojni t račelo spet vse po starem da bodo ženske spet šle v kuhinje j in ne bodo o ničemer odločale. Toda ženske so opravile zrelostni izpit; pokazale so, da niso sposobne delati samo v j gospodinjstvu, ampak da so se sposobne bojevati tudi s 5 puško v roki, da lahko tu di vladajo in imajo oblast v S rokah .. JOSIP BROZ TITO (decembra 1942 v Bosenskem Petrovcu, na prvi državni konferenci AFŽ) Dosedanjo zaščito žensk na delovnem mestu v marsičem karakterizira stara delitev dela, s tem pa tudi pogled na žensko predvsem kot gospodinjo in mater. Če b i pri nas in v svetu analizirali različne poskuse u va janja posebne zaščite za ženske (na primer delo s polovičnim delovnim časom, delitev enega prost iga dneva za gospodinjstvo in podobno), potem bi se verjetno pokazalo, da so več mislili na to, kaj bi ženski „olajšali' da bi še naprej po starem op av-Ijala svoje dolžnosti do otrok in gospodinjstva, veliko manj pa so mislili na to, da bi bila zaščita takšna, da bi prispevala k hitrejšemu spreminjanju nekaterih gospodinjskih del v družbeno panogo dela, da bi se hitreje zboljšava la družbena zaščita otrok. Iz predloga za zvezno konferenco SZDL — 1. 6. 1973 Začetek DŠI s tekmovanjem v veleslalomu Množica ob cilju je vneto spremljala razplet tekmovanja, nekateri pa so priložnost izkoristili tudi za sončenje. V nedeljo, 1. februarja 1981, je na obronkih smučišč v Črmošnjicah pri Dolenjskih Toplicah potekalo tekmovanje v veleslalomu v sklopu DŠI občine Novo mesto. Osnovna značilnost letošnjega prvej^ tekmovanja je b ila prav gotovo množičnost, saj se je veleslaloma udeležilo več kot 260 tekmovalcev. Ženske so tekmovale v dveh starostnih kategorijah: dr 30 let in nad 30 let. Največ uspeha so dosegle predstavnice Krke, ki so premočno osvojile prvo mesto. Pri moških je tekmovanje potekalo v štirih starostnih kategorijah: v kategoriji do 25 let, v kategoriji od 25 do 35 let,kije bila tudi najštevilnejša, v kategoriji od 35 do 45 let in kategorija nad 45 let. Organizatorji tekmovanja so bili smučarsko društvo Rog, komisija za športno rekreacijo pri občinskem ■•indikalnem svetu ter zveza telesn-okultu.nih organizacij. Tekmovanje je potekalo v izredno lepem sončnem vremenu na dveh progah, ki so jih organizatorji zelo dobro pripravili. Ponagajala jim je le otoplitev, tako da so zaradi tega tekmovalci z visokimi štartnimi številk ami vozili po precej slabši progi. Ženske in najstarejša kategorija moških tekmovalcev so izvedli svoje tekmovanje na mak) manj zahtevni progi, ki pa je kljub vsemu zahtevala znanje smučanja. Za razliko od teh so vsi ostali tekmovali na dokaj zahtevni progi, kar je pogojevalo tudi določen strah pri velik i večini tekmovalcev, pa tudi spektakularne padce, k i jih le redko vidimo. Kljub neželje nim saltom, -dvojnim obratom in ostalim akrobatskim veščinam ki smo jih izvajali, se je tekmovanje ko* čato brez kakršnih koli nezgod. Že pri bežnem pogledu v to nedeljsko dogajanje je bito lahko opaziti, da smučanje kot športno rekreativna dejavnost pridobiva vedno več privržencev, ki se vključujejo ne le kot rekreatorji ampak tudi kot tekmovalci. Kljub velikemu osipu naše ekipe (saj je bito prijavljenih kar 54 udeležencev) se je tekmovanja udeležilo 30 naših delav.'ev, ki so na koncu zasedli 5. mesto tako v ženski kot v moški konkurenci. Rezultati: ženske do 30 let: 1. Vesna Saje -Krka 31,5, 2. Lučka Gačnik — Vzgojno-vaistvcni zavod 32,9, 3. Marija Turk - Iskra Novo mesto 35,2, 22. Mojca Djaip - 1MV 48,1, 26. Vladka Rupena IMV 52,9. Ženske nad 30 let: 1. Stana Molan — Krka 35,1,-2. Marjeta Globokar - Krka 37,4, 3. Tatjana Golob - Krka 39,0,6. Vida Kerin -IMV 41,5, 14. Ana Klepec — IMV 46.2, 15. Katarina Turk - IMV 46.3. Moški do 25 let: 1 Marjan Šonc — Pionir 31,33,-2. Alojz Rogelj -Gozdno gospodarstvo 32,62, 3. Viktor Turk - Gozdno gospodarstvo 32,71, 5. Mitja Turk - IMV 33,84, 23. Dušan Gorenc - IMV 41,86, 36. Danijel Vohat — IMV 1 00,54, 41. Oto Hegediš - IMV 1.15,54, Odstopil: Železnik Andrej. Moški od 25 do 30 let: 1. Boš^an Špilar - DPB 33,37, 2. Janez Novinec — Novoles 33,39, 3. Peter Turk — Krka 33,84, 18. Jož.. Šinkovec — IMV 38,4 3, 20. Brane Pavec - IMV 39,31, 25. Tone Ravnikar - IMV 40,26, 30. Mirko Fink - IMV 41,58, 31. Andrej Arko IMV 42,21, 66. Negovanovič Čedo — IMV 57,36, 70. Jože Bradač - IMV 1.04,11, 74. Martin Tutin IMV 1.19,01, 78. Dušan Gajič - IMV 1.29,13. Odstopila: Viki Jurečič, Vinko Narat. Moški od 35 do 45 let: 1. Tone Vesel — Pionir 34,28, 2. Matevž Aš-Krkas35,09, 3. CiribKlemenčič - Krka 36,46, 9. Miro Jasnič " IMV 39,02, 20. Stane Lukšič -IMV 43,77. Odstopili: Rudi Sever, Anton Jakše in Jože Turk, kije bil eden izmed favoritov. Moški nad 45 let: 1 do 2. Jože Vidmar ŽTO - 33,7 in Pavel Košir Iskra N. m. 33,7, 3. Alojz Serin i - GG 34,00, 9. do 10. Tomo Windischer — IMV 38,5 18. Franc -Požun - IMV 1.20,6. Ekipno s ženske: 1. Krka 209 točk, 2. Zdravstveni center 163 točk, 3. Novole- 153 točk,4. Novo-teks 149 točk, 5. IMV 134 točk, 6. Pionir 123 točk, 7. LB TDB 97 točk. Ekipno moški: 1. Pionir 508 točk, 2. Krka 494 točk, 3. Novoles 493 točk, 4. Iskra N. m. 442 točk, 5. IMV 434 točk, 6. Novoteks 400 točk, 7. Gozdno gospodarstvo 315 točk, 8. Zdravstveni cente1 311 točk. BORIS VOVK Nerazveseljiva rast V enajstih mesecih lanskega leta so se cene na drobno dvignile za 35,7 odstotka, zato bo ena izmed najpomemb nejših nalog v letošnjem letu zaustavitev rasti cen in s tem inflacije, ki je med največj im i sovražniki stabilnega gospodarstva. Vendar ustavitev cen ne bo lahka, saj vsako povišanje povzroči veriž no reakcijo. Velik del verižne reakcije, ki so jo sprožila lanska povišanja, se bo prenesel tudi v letošnje leto. Samo zaradi tega se bodo cene dvignile za 17 odstotkov, zato se lahko u pravi-čeno vprašamo, na kateri višini bomo pristali letos v decembru. Januarski skok cen je zastra-šljiv, seveda pa ga samo besede v raznih resolu cijah, analizah in drugih dokumentih ne bodo zaustavile. Lepo vreme je bilo tudi porok za dobro razpoloženje. Le kdo je tako čudno postavil vrata? ’ 8,34, 2. Stane Rabzelj — OŠ Baza 20 8,49, 3. Janez Božič — OŠ Bršljin 9,00. Pionirji ekipno: 1. OŠ Katja Rupena Novosmesto 35,34, 2. OŠ Bazr 20 39,35, 3. OŠ Grm 40.39. Mladinke A km: 1. Maša Be-šter — SD Kočevje 18,01, 2. Rika Mihelčič - SD Kočevje 19,09, 3. Barbara Zrimšek — KIC Grm 19,05. Mladinci: 1. Rado^Deviaks— SD Kočevje 13,51, 2. Pavle Košir — Sodražice 14,25, 3. Sandi Papež — Novoteks 14,38. Mladinci ekipno: 1, KD Novoteks 29,16, 2. SD Kočevje 29,35, 3. Gimnazija N. m. 29.40. Članice: 1. Ta-jana Šterk — Trimo Trebnje 17,04, 2. Joža Avšperger — SOb Novo mesto 17,14, 3. Tatjana Matelič — Sodražica 17,11. Člani nad 35 let: 1 Janez Zafred — Prosveta 17,40, 2. Zmago Novak - TKS Drska Prvenstvo v NA 5. ROŠKEM TEKU ZA POKAL TV 15 TUDI PREDSTAVNIKI IMV Tekaško smučanje, ki prav tako kot alpsko, tudi v naši regiji dobiva vse več privržencev, je slavite 24.janu arja 1981 svoj praznik, saj je ta dan potekal že peti tradicionalni.roški tek za pokal TV—15. Tekmovalni duh, ki je preveval vse udeležence, od najmlajšega 4-letnega..Borisa Mateliča iz Sodražice, pa do najstarejšega 71 -letnega Jožeta Šemrova iz Hotedršice, je prevzel tudi ekipo IMV, ki seje tega teka prvič organizirano udeležila. Na dobro pripravljenih smučinah, ki jih je pripravil organizator Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta, so pomerili svoje moči mlajše in starejše pionirke ter mlajši in starejši pionirji na 2 km dolg i progi mladinke, mladinci, članice, člani nad 45 let ter borci in kurirji NOV na 4 km dolgi progi ter ostali člani na 6 km dolgi progi. Vzdušje je bilo zelo prijetno, saj ni šlo zgolj za doseganje rezultata, marveč za premagovanje določenih naporov in želje, priti do konca. V naši ekipi so manjkali nekateri člani in članice, ki jim službena dolžnost ali pa zdravje ni dovoljevalo, da bi se udeležili te lepe prireditve. Med njimi omenimo predvsem Janeza Zrimška, trenutno našega najboljšega tekača na smučeh, ki se kljub temu, da sije šele letos nabavil tekaško opremo, zelo uspeši:' udeležuje vseh smučarskih maratonov v Sloveniji. Tako je bila zaradi njegove od- smučarskem teku TV-15 sotnosti in odsotnosti še nekaterih boljših, naša ekipa delno okrnjena. Zaradi neudeležbe članov nad 45 let tudi nismo dosegli e kip ce u vrstitve. Rezultati mlajše pionirke: 1. Ivica Bešter - TV 15 7,45, 2. Marjeta Turk — OŠ Baza 20 Dol. Toplice 12,24, 3. Milena Zupančič - OŠ Grmsl 3,04. Štarejše pionirke: .1. Cilka Križe - OŠ Baza.20 10,38, 2. Maja Jarc - OŠ Baza 20 11,45, 3. Jelka Mark ovič — OŠ Baza 20 12,34. Ekipno pionirke: 1. OŠ Baza 20 50,21,2. OŠ Grm 54,57, 3. OS Baza 20 II 1.00,10. Mlajši pionirji: 1, Aleš Laznik — OŠ Trbovlje 8,00, 2. Boštjan Herič - OŠ Novo mesto 8,21,3. Jure Šribar — OŠ Grm 8,44. Starejši pionirji: 1. i Krešo Jurekovič - OŠ Novo mesto 19,27, 2. Franc Čibej — GG No''». mesto 19,50. Borci in kurirji NOV: 1. Matevž Kordeš - Iztok - TV 15 13,51, 2. Gregor Klančnik -Nande-TV 15 14,27, 3.Fnnc Medja-TV 15 16,39. Člani 6 kk: 1. Pavle Šterk -Trimo Trebnje 16,52, 2. Stane Osovnikar - Krka 17,22, 3. Avgust Laznik - SD Trbovlje 18,21, 15. Stane Lukšič — IMV 22,02 , 49. Se-er Rudi — IMV 28,11, 53. Boris Vovk — IMV 28,27 55. Branko Došler — IMV 29,37, 57. Mitja Turk — IMV 30,41 JOŽE TURK Njihov delež za stabilizacijo OB DNEVU RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV NAŠIH ŠTIRIH OBČIN Vsako leto se računovodski delavci v združenem delu,u pravi in povsod drugod, kjer gre za podatke s tega področja našega življenja, 1. februarja spominjajo dneva, ko je predsedstvo AVNOJ že leta 1945, tik pred koncem zmagovite NOB sprejete pomemben odlok o uvedbi enotnega Smo v mesecu, ko bomo znova spregovorili o zaključnih računih in dokončno potegnili črto pod naše lansko poslovanje. Še bolj kot kdajkoli doslej v naši socialistični izgradnji se zdaj, v trdem letu stabilizacije, moramo v vseh sredinah možato pogovoriti o našem delu in obnašanju, proizvodnji in ustvarjalnosti, boljši organizaciji dela, sodobnejšem izkoriščanju časa in o vsem drugem kar sodi v razprave ob sprejemanju zaključnih računov za 1980. Spet bomo i ugotovili, da brez podatkov pri tem ne gre. Zanje pa so odgovorni naši računovodski in finančni delavci. Nekaj čezi 1250 iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje jih združuje ustrezno društvo s sedežem v Novem „Globoko sem prepričan, da sta družbena vloga in položaj žensk zelo značilna za splošni razvoj sleherne družbe in da sleherna akcija, usmerjena v reševanje položaja žensk, prispeva k sp Ion nemu napredku vse družbe in prek tega tudi k napredku vse svetovne skupnosti, in narobe. Boj za družbeni napredek in za pravice človeka — sestavni del pa je tudi enakopravnost žensk — sta neločljiva ..." JOSIP BROZ TITO (iz poslanice svetovni ženski t konferenci ZN 1975 mestu, ki že vrsto let prizadevno dograjuje in izpopolnjuje strokovno kot politično uspo-sob ljenost teh naših sodelavcev. Zdaj že skoraj sleherni naš delavec ve, da brez natančnih in preglednih podatkov o vseh družbenoekonomskih odnosih ni samoupravljanja. Medsebojni odnosi pri ustvarjanju in delitvi dohodka morajo temeljiti vedno samo na resničnih pravočasnih in celovitih p datkih. Zagotovi nam jih lahko samo vestno računovodsko delo. Zato se te dni spomnimo tudi napornega in odgovornega dela teh naših delavcev, ki skupaj z vsemi proizvajalci in drugimi ustvarjalci sestavljajo zaokroženo podobo celovitega združenega dela naše družbe. N. S Ne jezite se, če iz vaše temeljne organizacije še ni v esti v današnji številki — izberite raje dopisnika in se redno oglašajte v domačem glasilu! Ob podelitvi priznan jubilantom je bil svečano podpisan tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO IMV za obdobje 1981—1985, kije bil sprejet na referendumu 29. decembra 1980. — Sporazum so podpisali pooblaščeni zastopniki vseh temeljnih organizacij, kamera fotoreporterja pa jih je zabeležila neposredno zatem, ko so tudi uradno verificirali naše razvojne usmeritve v srednjeročnem obdobju. Škodljivo nepravilno nagrajevanje Stabilizacija gospodarstva ni samo povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza, povečanje proizvodnosti in varčnejše gospodarjenje s surovinami in proizvodnimi sredstvi, ampak tudi pametno gospodarjenje z vloženim delom in z rezultati tega dela: s prispevki, naložbami in osebnimi dohodki. Sprejeli smo zakone in podpisali razne sporazume, ki določajo okvire, v katerih posamezne delovne organizacije in delovni ljudje uresničujejo svoje obveznosti. Vseh obveznosti pa le ni mogoče natanko in do kraja določiti. Posameznim delovnim organizacijam in delovnim ljudem je prepuščeno, da jih samoupravno uresničujejo in z največjo mero družbene odgovornosti spravljajo v življenje. Se najbolj je to izrazito pri delitvi osebnih dohodkov, kjer je dolžnost še najteže dokazati in je družba, s tem pa seveda mi sami, temu področju pustila še največjo mero družbene odgovornosti. Družbena odgovornost pa je usklajevanje naših lastnih interesov z interesi družbe. Zdaj, v obdobju stabilizaci- je, je prišlo močno v ospredje spet vprašanje delitve osebnih dohodkov, saj je prav zaradi tega povsod tam, kjer je bilo premalo družbene odgovornosti, prišlo do kršitev zakona o združenem delu. Delitev osebnega dohodka po deluje ena izmed zahtev, kijih moramo dosledno uresničevati, če hočemo, da bo stabilizacija gospodarstva potekala tako, kot smo jo zastavili. Neodgovorna delitev osebnih dohodkov je v bližnji preteklosti privedla do odstopanj, ki so škodljivo vplivala na naše gospodarstvo in celoten družbeni razvoj. Ena takih napak je, da smo se pri določevanju višine osebnih dohodkov posluževali doseženega dohodka delovne organizacije kot edinega merila in pri tem nismo upoštevali, v kakšnih razmerah in na kakšni osnovi je ta dohodek nastajal. Tak način gledanja na dohodek in delitev osebnih dohodkov je mnogokrat pripeljal do tega, da smo dvigovali cene svojih proizvodov z namenom povečati si osebne dohodke. Za take dohodke pa bi težko rekli, da so plod dejanskega dela. Hkrati pa so prav na tak način pridobljeni osebni dohodki prilivali olje na ogenj inflacije in s tem izpodkopavali stabilnost našega gospodarstva. Za zakon o združenem delu so škodljive tudi zahteve nekaterih delovnih organizacij, kjer so dosegali slabe poslovne uspehe in zato imeli nizke osebne dohodke. Tam bi nekako radi videli, da bi družba urejala višino osebnih dohodkov z nekakšnimi socialnimi merili, ne pa po rezultatih dela. S tem bi se rade znebile odgovornosti, prav tako kot tiste TOZD znotraj delovne organizacije ali združenja, ki slabo delajo, pa hočejo imeti enake osebne dohodke kot drugi v združenju ali v DO. Take težnje po uravnilovki so vsekakor negativne za zakon o združenem delu, za nagrajevanje po delu in njegovih rezultatih in za naše gospodarstvo nasploh. Kljub vsem tem negativnim pojavom pa ne smemo zdaj vseh težav, ki jih ima naše gospodarstvo, prevaliti na plače. Plače niso bile edini vir in gonilna sila inflacije v zadnjem desetletju. To nam potrdi že podatek, da se je delež sredstev za osebne dohodke v končni porabi in tekočih cenah stalno zmanjševal. Leta 1972 je znašal 52 odstotkov, 1980 pa le še 49,5 odstotka. Skoraj v vseh zadnjih desetih letih je družbeni proizvod na delavca hitreje naraščal kot so rasla sredstva za osebne dohodke. Izjema so le leta 1972, 1975 in 1976. V celotnem družbenem prihodku so sredstva za osebne dohodke v letu 1976 znašala 9,5 odst., letos pa le 8,2 odst. Nekoliko je za rastjo osebnih dohodkov zaostajala rast produktivnosti. To je bilo v nekaterih letih zelo občutno, vendar moramo poudariti, da je bilo tudi obratno. V letih 1971 do 1976 je produktivnost rasla za 2,1 odstotka, realni osebni dohodki pa le za 1,4 odst. V obdobju 1976 do 1980 je produktivnost rasla za 2,2 odstotka, osebni dohodki pa le za 0,9 odstotka. Zdaj so naši realni osebni dohodki na višini dohodkov iz leta 1976. Osebni dohodki ne bi nikoli smeli presegati rasti produktivnosti, prav tako pa mora biti delitev osebnih dohodkov taka, da bo spodbujala rast produktivnosti. To pa je delitev po delu in njegovih rezultatih. N. S. Akcijski program sindikata Na 7. razširjeni seji izvršnega odbora konference OOS IMV, katere so se udeležili tudi pre lsedniki sindikalnih organizacij, so obravnavali akcijski program in operativni načrt dela sindikata. Oba dokumenta sta rezultat političnega dogovora o uskladitvi delovanja druž-b enopolitičnih organizacij v IMV, o čemer smo se dogovorili n a 2. seji konference ZK. Komunisti v sindikatu so se zelo resno lotili nalog, saj prav najvažnejše sodijo v njihovo delovno področje. V operativnem načrtu so podrobno opredeljene zadolžitve v zvezi z javno razpravo v poslovnem poročilu, ki mora zaživeti v sleherni sindikalni skupini. O programu je razpravljal tudi tovariš Stane Žunič, predsednik občinskega sveta ZSS Novo mesto, ki je ugodno ocenil prizadevanja sindikalnih delavcev v našem kolektivu in izpostavil po membnost doslednega uresničevanja načrtovanih aktivnosti. Na seji so reševali tudi druga tekoča vprašanja; potrjena je bila kandidatura Boruta Pretnarja za člana odbora za planiranje in svobodno menjavo dela posebne raziskovalne skupnosti. Več o delovnih načrtih sindikata bo rečenega na bližnjih letnih o bčnih zborih. MODRI TELEPRINTER - MODRI TELEPRINTER - Boljša organiziranost mladih v Tovarni avtomobilov TOZD TA - Proizvodnja I, 16. jan. 1981 - 144 mladincev v tem oddelku Tovarne avtomobilov se je organiziralo h osnovno organizacijo ZSM Dogovor je bil sprejet na ustanovnem sestanku, kjer je bilo izvoljeno tudi predsedstvo mladinske organizacije. Za predsednika je bU imenovan Franc Nemanič, dolžnost sekretarja pa bo opravljal Jože Pirtarič V petčlanskem predsedstvu so še Jože Kovač, Darinka Primc in Jože Flajšman. Člani predsedstva so prevzeli dolžnosti na špcrtnem in kulturnem področju, Jože Pintarič pa je prevzel funkcijo blagajnika. Na sestanku 4. feb. 1981, so mladinci obravnavali in sprejeli predlog akcijskega programa, ki je doživel vso podporo 00 ZK v Proizvodnji I. Na tem sestanku je bil za delegata v konferenci mladih delavcev izbran Dragutin Janjac. Nova stanovanja delavcem TOZD Tovarna opreme Mirna, 23. jan. 1981 -Na predlog komisije za stanovanjske zadeve je mirenski delavski svet sprejel sklep o dodelitvi petih stanovanj, ki bodo ob nekaterih izpraznitvah pokrile potrebe devetim delavcem in njihovim družinam. Miran Bizjan, Anton Krnc, Emil Toman, Rozalija Jerič, Marjeta Meserko, Silva Hren, Jože Zort, Klavdija Prosen in Albina Meserko — to so imena delavcev, ki bodo v kratkem rešili svoje stanovanjske probleme. Očitno je, da Miren-čani dosledno in uspešno izvajajo stanovanjsko politiko. Ukrepi za uresničevanje planskih nalog TOZD Tovarna prikolic Novo mesto,HO. februar 1981 — Uresničitev plana za prvo polletje, po katerem naj bi v tej temeljni organizaciji izdelali samo za izvoz 8700 avtomobilskih prikolic, bo od delavcev terjala izredne napore. Upoštevajoč strukturo zaposlenih — med delavci je veliko kmetov, ki se bodo morali kaj kmalu spoprijeti s kmečkimi opravili, je bil na seji delavskega sveta sprejet dogovor o krepitvi proizvodne aktivnosti v preostalem zimskem obdobju. Ponovno bo proizvodnja tekla tudi ob sicer prostih sobotah, vodstvo tozda pa bo pravočasno predlagalo morebitno uvedbo dvanajstru-rnega delavnikk. Izredna aktivnost komunistov Predsedstvo konference ZK IMV — Takoj po sestanku vodstev ZK in vodilnih komunistov v sindikatu, kije bil ^.januarja 1981 v Novem mestu, je močno zaživela aktivnost osnovnih organizacij ZK. V dobrem tednu so kar v petih 00 ?K obiavnavali in sprejeli akcijski program političnih aktivnosti v prvem polletju. Okvirni akcijski program,katerega bodo v posameznih 00 ZK dopolje vali v skladu s specifičnostmi okolja, postavlja pred komuniste kopico nalog. Dogovor o doslednem in koordiniranem uresničevanju nalog bo brezpogojno spoštovan in iz vajan Z?, to so prevzeli odgovornost vodilni in odgovorni komunisti. Veliko vojakov v papirnati vojski Zadnje čase se vse več govori o tem, da bi bilo treba poenostaviti n ajrazličnejše uradne, papirnate in druge postopke, ki ovirajo in zavlačujejo delo občanom in delovnim organizacijam. Če pomislimo, koliko delovnega časa se po nepotrebnem izgub i in koliko ljudi je potrebno za zbiranje različnih podatkov, je za to res že zadnji čas. Če vzamemo podatek o številu zaposlenih leta 1969 kot indeks sto, bo zanimiva tale primerjava: v letu 1980 je bil indeks zaposlenih v gospodarstvu 148, v bančništvu 273, v zdravstvu in socialnem varstvu 173, v skupščinskih organih 171, v samoupravnih interesnih skupnostih 27 2 in v družbenopolitičnih organizacijah 21 0. Iz podatkov ni težko uganiti, na katero stran se je prevesila tehtnica. Opravičilo V zadnji številki Kurirja je tiskar&i škrat prestavil število prispevkov od Proizvodnje III. k Proizvodnji IV. Ob prispevku Vinka Mikca pa je pomotoma izpadel znak , KURIR “. Prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO Stanovanjska gradnja Sposojena karikatura (DELO) \_______________________) \ ogledalo TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Proizvodnja I 1 Proizvodnja II 1 Proizvodnja 111 2 Proizvodnja IV - Proizvodnja V 2 Obrat Suhor - Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 5 TOZD TEHNOSERVIS 2 TOZD COMMERCE 9 DSSS 16 TOZD TA P Brežice 4 TOZD TO. OKEN IN KOV.G. Šmarjeta - TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej 1 TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj — TOZD TOVARNA OPREME Mirna 1 TOZD ZIF Ljubljana 2 TOZD TOVARNA S. OPR Beli Manastir — Napisal je pesem o Titu Današnji način življe 15a in dela nam velikokrat odteguje čas za različne kulturne dejavnosti. Neaktivnost na kulturnem področju očitajo tudi naši delovni organizaciji. Res je, da razen pevskega zbora ni organiziranih sekcij, v katerih bi se zbirali ljubitelji besedne ali likovne umetnosti, prepričani pa smo, da so med vami tudi taki. Zberite pogum in se oglasite! Predstavili vas bomo še drugim. Kot prvega smo povabili na razgovor Stipeta Zriliča, delavca .Varnosti" s trenu tno zaposlitvijo v IMV, da bi se predstavil kot ljudski pesnik. O sebi in o svojih pesmih nam j e povedal: ,.Rodil sem se v Bruški v Dalmaciji. Imel sem težko mladost. Zelo zgodaj smo izgubili očeta, zato nam je b ilo še težje. Iz Dalmacije sem odšel za boljšim zaslužkom in za boljšimi pogoji življenja. Od leta 1959 do leta 1964 sem živel v Banatu, potem sem se preselil v Slovenijo. Najprej sem se zaposlil pri komunalnem podjetju, kasneje pa kot delavec pri „Varnosti". Všeč mije tukaj. S sodelavci se dob ro razumem. Stipe Zrilić: „Zdaj pišem novo pesem Vrati mi se druže ...’ Pjesma ... Čuvat ćemo što je nama dao, čuvat ćemo kakoj zacrtano, čuvat ćemo našu suverenost, čuvat ćemo b ratstvo in poštenost, čuvat ćemo naše tradicije dok je svijeta i Jugoslavije... Sposobni smo ko nikad do sada, kod nas b ratstvo i jedinstvo vlada. Sposobni smo na suhu i moru dati otpor svakom agresoru. Naše bratstvo i dalje ostaje, naš se narod nikom ne predaje, naš se narod nikoga ne b oji, sam će sebi sudb inu da kroji... Zahvalimo Titu i Partiji što j' stvoreno u Jugoslaviji, što j' stvorila naša domovin a u proteklih trideset godina. Sprejeli so me za svojega in to mi je bilo v pomoč pri premagovanju težav glede jezika in prilagajanja v novem okolju Že kot osnovnošolec sem rad prebiral in pel narodne pesmi. S petnajstimi leti sem jih začel tudi sam pisati. Pisal sem o ljudskih običajih, o ljubezni med pastirji in pastiricami. Te pesmi sem hranil zase, pokazal sem jih samo svojim prijateljem. Ob b olezni in smrti našega predsednika, ki meje zelo pretresla, sem napisal pesem o njegovem težkem in plodnem življenju . Kljub velikim denarnim stroškom sem se na pobudo domačinov iz Bruške odločil, da v samozaložbi izdam svojo Pesem o Titu. Ravno sedaj pišem pesem „Vrati mi se druže." Kakor veliko drugih je tudi ta posvečena tovarišu Titu, govori pa tudi o preseljevanju iz vasi v mesta, o z domcih itd. Vse pesmi pišem v desetercu. S tako pesniško obliko so najbolj zanimive v izvedbi guslar- ja£__________________________ Manojlović - ne Novak! Ne bomo preklinjali tiskarskega škrata! Tokrat smo izključno zaradi spodrsljaja v uredništvu k potopisu zagrebških camper-jev, kateremu ste sledili v zadnjih številkah Kurirja, podpisali tovariša Marjana Novaka. Opravičujemo se tovarišu Novaku, še bolj pa pravemu avtorju, tov. Momu Manojloviću, ki se je potrudil in nam na prijeten način posredoval doživetja svojih in naših prijateljev - ljubiteljev IMV ADRIA prikolic. o Titu Druže Tito na svemu ti hvala sveje ovo tvoja glava dala tvoje djelo i tvoje učenje už vat će mlađe pokoljenje... S tvoga puta neće da se skrene tvoje ruže b it će zalivene... Dok je svijeta i kugle zemljine tvoja mža neće da u vene. . . Gaj it će je omladina Tvoja i sjećat se na svoga heroja pjevat pjesmu voljenome Titu , Druže Tito mi ti se kunemo da sa Tvoga puta vi e skrenemo Kunemo se Partiji i Titu da će sloga i nadalje biti.. ' Sjećati se na godine davne na Vas Tito i pob jede slavne. STIPE ZRILIĆ narodni pjesnik PJESMA O TITU BRUS K A. 198 0 Stipe Zrilić je preprost človek in take so tudi njegove pesmi. O tem se lahko prepričate iz odlomka Pesmi o Titu, ki ga objavljamo. Knjižico s to pesmijo lahko dobite pri avtorju. Bi šlo tako tudi drugod? Če bi 850 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v delovni organizaciji „Marko Šavrič' v Zagrebu, izgubilo na dan samo eno uro, bi to predstavljalo 25 sobnih garnitur manj, kar bi b il občuten izpad v dohodku delovne organizacije. Zato so se delavci samoupravno odločili, da imajo raje višji dohodek in osebne dohodke, vso samoupravno dejavnost pa opravljajo izven delovnega časa. Če že morajo imeti kak nujen sestanek med delovnim časom, izgubljeni čas nadomestijo. Vsekakor posnemanja vredna odločitev (le da o njih najraje samo govorimo, uresničimo pa jih ne .. .). Je bila devalvacija zaman? Jugoslovansko gospodarstvo se že zadnjih dvajset let otepa z visoko inflacijo, se pravi z visokim dvigom cen in plač, življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Ta je v teh letih dostikrat presegla 20 odstotkov, lani pa bo, kot vse kaže, dosegla rekord, saj so se cene na drobno dvignile za več kot za 30 odstotkov. To še ne bi bilo tako hudo, če bi cene tudi drugod po svetu naraščale z enakim tempom, vendar so v lanskem letu v Nemčiji zabele žili 5,5 odstotni porast, v ZDA pa 13 odstotni. To vse zmanjšuje konku renčno sposobnost naših proizvodov na tujem trgu -tisto konkurenčnost, katero smo pridobili z lansko devalvacijo dinarja. r" —\ v v Naš znak! Opazili ste ga že v prejšnjih dveh številkah. To je naš znak, ki je zame-jal priljubljeno „kladivce" iz iztekajoče se akcije ,,1000 delavcev - sodelavcev". Ali vam je všeč? Zdi se nam, da ni napačen, zato ga bomo v skladu z dogovorom pritaknili k imenu slehernega člana kolektiva, ki se nam bo oglasil s kakršnimkoli pri-pspevkom. Ne pozabimo, to je obenem tekmovalni znak takšne bodo naše bronaste. srebrne in zlate značke, s katerimi bomo nagradili najb olj pridne in zveste sodelavce, značkarji pa se lahko ob rišejo pod nosom Zato vzemimo vsi papir in pero v roke — in ozrimo se naokrog. Toliko tega se dogaja v našem velikem kolektivu! Španci kmalu v skupnost Za Grki, ki so vstopili lani, se tudi Španci pripravljajo za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Predsednik izvršne komisije EGS, Gaston Thorn, je Španiji zagotovil, da si bo prizadeval za njen vstop v skupnost do januarja 1984. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 6850 izvodih - Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.