Leto VII, štev. 294 — »shaja ob 4. zjutraj, at Stane mesečno Din »s —; za inozemstvo Din 40— neobvezna. Ogiasi po tarifu. Uredništvo t Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 71, ponoči tudi štev t. Ljubljana, sreda 22. decembra 1926 Poštnina pavšaflrana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnBtvos Ljubljana, PreSernovs ulica št s*- ~ Telefon št. 36 InseratnI oddeleK« Ljubljana, PreSer-nova ulica št *. - Telefon 6t 49* Podružnici: Maribor, BarvarsU« ulica j. _ Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda t Ljub-jana št 11.841 - Praha čialo 78.180 Wien. Nr 105J41 , Ljubljana, 21. decembra. Mandati krone so velika čast. Včasih pa tudi breme, ki pokopava. To je občutil g. Uzunovič danes, ko se je zrušil pod nemožaostjo svojih brezbarvnih kombinacij in prejkone danes uvide-va, da bi bilo zanj bolje, če bi bil v ospredje potisnil g. Marka Trifkoviča. Ce pa je bilo breme pretežko že za g. Uzunoviča, ali ga bo mogel prenesti mnogo šibkejši g. Davidovič? Mandati včasih škodujejo in šibki mandatarji prav store, da manevrirajo brzo in spretno, predno jih mandat ubije. Gospod Davidovič ni prav storil, da mandata po kratkem posvetovanju s svojimi prijatelji ni takoi vrni!. Radikalni klub je hipoma bi! edin in je zasmeh-Ijivo dal vedeti, da smatra Davidovičevo misijo za neresno. In tako tudi je. Gospod Davidovič pa namesto, da bi samega sebe zaščitii, se žrtvuje in raz-govarja s Pavlom Radičem, ki dobro ve, da ne bo nič, a mu ploska, kakor v gledališču in z g. Korošcem, ki je baš te dni doživel pač najstrašnejšo blajnažo in brco v svoji politični ka-rijeri. Škoda se nam zdi, da g. Davidovič ni že danes našel g. Pribičeviča, ki bi ga bil gotovo prijateljski opozoril na pretečo opasnost, da samega sebe postavi v zelo neprijetno svetlobo, ki bo ■cdprla tudi rane iz leta 192-1.. katere so se komaj začele za silo celiti. Gospod Davidovič namesto, da brižno deia na pozabljenju potez, s katerimi je razcepil demokratsko stranko, je zadnje tedne znova marsikoga razočaral, ki je že pogrinjal plašč nad nedaleko preteklostjo. Morda premalo se je dosedaj podčr-taval značaj mandata, kakršnega je imel g. Uzunovič in kakršnega je danes dobil g. Davidovič. V oficijelnem komunikeju je znova povdarjeno, da se glasi ta mandat za sestavo koncentracijsko ali široke koalicijske delovne vlade. To znači z drugimi besedami: obnovitev dvostrankarske koalicije, kakršna je bila RR se smatra za izključeno, režim RR je poslan v ropotarnico. In s povdarkom «delovna» vlada je eliminirana tudi fraza o vladi (.-narodnega sporazuma*, fraza, ki te bila plašč za režim brezdelja. Mandat za «de-Jovno vlado- je najostrejši očitek nedavni preteklosti in izraža odločnost, da se nc bo več dopuščal švindel z ajmo, da v lastnem interesu ne počaka z vrnitvijo tega mandata do prihodnjega torka, kakor je to delal g. Uzunovič in da ne pokvari še boli saj delno ugodnega Vtisa, ki ga je napravil, ko je zadnjič kroni svetoval volitve. Davidovičev mandat je dejansko grožnja, da mu sledi volilna vlada, pritisk na radikalni klub, da omogoči, da kdo iz njegovih vrst stvori vlado, v kateri bi g. Marinkovič mogel prevzeti portfel.i inostranih del. Zdi se pa. da radikalni klub upa, da more volilni mandat pripasti le njemu. Odločitev prihaja poprej, nego se je vobče računalo, pričakujoč kako kilovo prehodno kombinacijo, ki bi čuvala prostore do 23. januarja. Le nevtralna vlada bi mogla volitve še zadržati do prve seje Narodne skupščine, ki bi se mogla sklicati eventualno šele po 23. januarju. A na steno je nevidna roka usode že zapisala svoj inene-tekel: Mene-tekel delanezmožni skupščini in radikalske-mu sistemu ter njegovim plemenskim partnerjem SLS in HSS. Kako je znal režim RR skrbeti za dostojanstvo države Beograd, 21. decembra, p. ''Politika* poroča, da je o incidentu v Zadru, pri katerem je bila odvzeta službena pošta kurirja našega konzulata, naša vlada odredila preiskavo, ki še traja. Formalni protest v Rimu pa še ni bil vložen niti ni bilo zahtevano zadoščenje. Medtem pa je italijanski poslanik v Rimu sporočil 'zunanjemu ministrstvu, da je sam poročal svoji vladi v Rimu o tem incidentu, da je bilo zadarskemu pre-rektu odrejeno, naj se oprosti pri našem konzulu v Zadrti in da je bi! ka-« ribinjer, ki je odvzel kurirju pošto, kaznovan s desetimi dnevi zapora ter odstranjen iz Zadra. «Politika» pristavlja, da kljub vsemu po vesteh iz Zadra, ki jih jc prejela preko Splita, omenjeni ka-rabinjer ni bil niti uro v zaporu, niti ni bil odstranjen iz Zadra. Fašistovska zračna policija Rim, 21. decembra, (pr.) Vlada namerava uvesti z novim letom zračno policijo. Za izboljšanje fašistovske varnostne službe jc določenih letno 12o milijonov lir. Uuba Davidovič novi mandatar krone Po izjalovljenju Uzunovičeve misije naj Davidovič sestavi široko delovno vlado. — Njegovi izgledi pa so minimalni. Beograd, 21. decembra, p. G. Uzunovič je danes opoldne vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Popoldne ob 4. ie bil pozvan v dvor predsednik skupščine g. Trifkovič, ki je ostal v avdijenci pol ure. Predsednik Trifkovič je kralju nasvetoval. naj poveri mandat g. Ljubi Davidoviču. Takoj potem je bil pozvan na dvor Ljuba Davidovič, ki je ostal pri kralju od 5. do 6. Kralj mu je poveril mandat za sestavo široke koalicijske ali koncentracijske delovne vlade. Po avdijenci .ie izjavil Davidovič novinarjem: «Dobil sem od krone mandat za sestavo široke koalicijske ali koncentracijske delovne vlade, kakršnega je imel tudi g. Uzunovič Novinarji so ga potem vprašali, ali bo že nocoj vedel. ali bo moge! izvesti svoj mandat ali ne in ali ga bo še nocoj vrnil. Gospod Davidovič ie odgovoril: «Tega ne morem vedeti, kar tako v pol uri. Vsekakor bom hitreje postopal, kakor gospod Uzunovič.« Novinarji: «Kako to, da ste dobili mandat Vi in ne g. Pavle Radič, ko je vendar ta gospod zastopnik stranke, ki jc močnejša nego demokratska?« Davidovič: »Dobil sem mandat kot šef Demokratske zajednice, ki šteje 50 poslancev, dočim jih ima gospod Radič Ie 49.« Novinarji: «Ali ste optimist, gospod predsednik?« Davidovič: «Nisem optimist, ker vem, s kom bom imel opraviti.« Ljuba Davidovič se je nato podal v svoj klub, kjer je imel kratko posvetovanje s svojimi pristaši. Kmalu potem ie začel g. Davidovič razgovore s predstavniki parlamentarnih skupin. Najprej je poiskal predstavnika radikalskega kluba Ilijo Mihajlovi-ča, s katerim se je razgovarjal le pet minut. Po tem sestanku je izjavil Mihajlovič novinarjem: «Gospod Davidovič mi je sporočil, da mu je kralj poveril mandat in me.povabi! k pogajanjem za vstop v vlado. Odgovoril sem g. Davidoviču. da se moram v tern pogledu posvetovati s svojim klubom, ki bc določil osebo, ki se bo z njim pogajala. Zaprosil sem g. Davidoviča, naj počaka do jutri.a Ni dvoma, da bo odgovor radikalov v stvari negativen. Radikali o Davidovičeveni mandatu Odklanjajo sodelovanje v Davidovičevi vladi ter pričakujejo, da pride na vrsto Marko Triikovič. — Razne politične kombinacije. — Radič jo je naglo odkuril v Beograd, Beograd. 21. decembra p. Po svojem sestanku z Davidovičem je Ilija Mihajlovič sklical radikalskj klub za jutri ob 10. dopoldne, da mu predloži vabilo mandatarja krone za sodelovanje v široki koalicijski delovni vladi. Ni nobenega dvoma, da bodo radikali to sodelovanje odklonili. Na kakšen način se bo to zgodilo, še ni prav razvidno, vsekakor ne na tako drastičen, kakršnega je eden izmed njih v šali danes zvečer si izmislil, češ zahtevali bomo ministrsko predsedstvo in 19 portreljev od 17. Radikali pričakujejo, da bo moral g. Davidovič že jutri opoldne vrniti mandat ter računajo, da bo potem mandat poverjen Marku Trifkoviču. ki naj bi poskusil, kar nista mogla izvesti Uzunovič in Daividovič. a bi po mnenju radikalov bil tudi predestiniran, da dobi volilno vlado. Ta optimizem radikalskih krogov pa po mnenju mnogih politikov ui povsem utemeljen. Radikalna stranka se je pri konzultacijah principijel-110 postavila proti volilni soluciji, katero sta zastopala le Pribičevič in z malo rezervo Davidovič. Po parlamentarnem običaju bi torej ona ne prišla za vodstvo volilne vlade v prvi vrsti v poštev. Dejstvo je tudi, da se očividno pred oblastnimi volitvami nikakor ne želi razpusta Narodne skupšč:ne. Na drugi strani je res, da so kombinacije za delovno vlado prilično izčrpane in ni Nato je pozval Davidovič Pavla Radiča. Tudi ta razgovor je trajal le nekaj minut. Pavle Radič je izjavil, da se v načelu strinja za sodelovanje v vladi, ki bi jo morda sestavil g. Davidovič. Enako kratek je bil Davidovičev razgovor z dr. Korošcem. Po sestanku je izjavil dr. Korošec novinarjem: "Gospod Davidovič me je obvestil o svojem mandatu za sestavo široke koalicijsko ali koncentracijske vlade. Izjavil mi je, da želi našega sodelovanja. Odgovoril sem g. Davidoviču, da ima naš klub mnogo zaupanja v njegovo osebo in da z naše strani ne bo ovir.« Končno je konferiral g. Davidovič z Markom Trifkovičem. Zvečer je Davidovič mnogo razpravljal s svojimi prijatelji, zlasti pa z dr. Spahom in dr. Marinkovičem. Demokratska zajednica je zadovoljna z mandatom Davidoviču, ker vidi v tem moralno zadoščenje. Prijatelji gospoda Davidoviča pa se ne varajo v tem, da so izgledi Davidovičeve misije minimalni. Davidovič .ie ob 20.30 s svojimi prijatelji zapustil skupščino. Novinarjem je izjavil, da bo vse gladko šlo. Jutri začno glavna pogajanja. Najprej bo govoril z radikali. Na vprašanje novinarjev, kako to, da ni še stopil v stike s Svetozar-jem Pribičevičem, je odgovoril Davidovič, da ga ni prezrl. Iskal je pač gospoda Pribičeviča, ni ga pa našel. Treba .ie počakati do jutri, ko' se začne glavna stvar. Za nocoj ni več pričakovati važnejših dogodkov. Oficijelni komunike Beograd, 21. decembra p. Iz kabineta predsednika ministrskega sveta ie izšel nocoj tale kom initke: »Nj. Vel. kraj je vzel na znanje, da mu g. Uzunovič vrača mandat za sestavo nove vlade. Zato je povabil predsednika Narodne skupščine, naj mu pove svoje mnenje, kako naj bi se vladna kriza nadalje razvila. Gospod Trifkovič je zaprosil kralja, naj napravi poskus z Ljubo Davidovičem. Po njegovem predlogu jc kralS&mjv-.rri! Ljubi Davidoviču sestavo koncentracijske vlade ali široke koalicijske delovne vlade. G. Davidovič je sprejel to misijo.« razvidett, da bi g. Trifkovič kot odločen pašičevec imel s svojim poskusom več uspeha, nego g. Uzunovič, izvzetn-ši. ako bi mu uspelo, da radikalski klub pridobi za pogoje Demokratske zajednice. Z ozirom na zapleteno situacijo se je nocoj zopet pojavila govorica o možnosti nevtralne, izvenparlamentarne vlade,, ki naj bi držala situacijo do kraja januarja ter omogočila, da se pripravi deiinitivna solucija. Zvečer se je vršila v kabinetu min. predsedništva konferenca gg. Uzunoviča, Mihajloviča, Srškiča. Maksimoviča, Ninčiča in Trifunoviča. Razpravljali so o predlogih, ki nai se sprejmejo na jutrišnji seji radikalskega kluba in o tem, kdo naj v imenu NRS vodi pogajanja z g. Davidovičem. Verjetno je, da bo za to določen g. Uzunovič. Zagreb, 21 decembra n. Vsled poročila, da je popoldne dobi! Davidovič mandat za sestavo nove vlade, se je nocoj nenadoma odpeljal z večernim brzini vlakom St. Radič v Beograd. Na kolodvoru so ga vprašali novinarji, ali veruje v uspeh Davidovičeve misije. Radič je odgovoril, da veruje, ker ima Davidovič že dolgo dober in podrobno izdelan program. Po njegovem mnenju pride Davidovič s svojim kabinetom pred parlament in da se bo potem videlo, kako se bo stvar nadalje razvila. Zakaj ne gre Stresemann v Italijo Ker zahteva Nemčija enakopravnost južnotirolskih Nemcev. Zato je Stresemann odgodil podpis pogodbe. — Kako se tolažijo v Rimu. Berlin, 21. decembra, d. Spričo vesti, da se v kratkem podpiše razsodiščna pogod« ba med Italijo in Nemčijo, n3glašajo listi, da je med tema dvema državama še cela vrsta važnih vprašanj, ki čakajo rešitve, vsled česar Nemčiji ni mogoče, da bi šla Italiji tako dal;eč na roko. kakor to ona zahteva. Predvsem stopi v ospredju vpraša« nje Nemcev v Južni Tirolski, dasi je ita« lijanska vlada zadnje čase opetovano dala razumeti, da je pripravljena postaviti ta problem na boljšo podlago. Ako bi se ita« lijanska vlada res obvezala, da da nemški manjšini na Južnem Tirolskem cnakoprav« nos t v vsakem pogledu, odpade s tem glav« ni pomislek proti sklenitvi nameravane po« godbe, in odnošaii med obema državama se bodo očitno zboljšali. Tudi bi se s tem omogočil sestanek z dr. Stresemannom, ki ga je Mussolini že parkrat predlagal. Za« enkrat pa še ni izgledov, da bi se sporna vprašanja dala tako hitro in uspešno po« ravnati. Ker se namerava. dr. Stresemann odpeljati'iz Berlina na dopust že v ponde« Ijek, ni pričakovati, da bo Mussolini pri« stal na vse tc nemške pogoje v teh par dneh. Zato tudi še vedno ni določeno, kdaj sc ho pogodba med Italijo in Nemčijo de« finitivno podpisala in kje. Rim, 21. decembra, s. V političnih kro« gih sc govori, da nemška vladna kriza nc bo imela nobenega vpliva na italijansko« nemške odnosa je, kakor so- bili ustvarjeni po zadnjih pogajanjih o prijateljskem pak« tu. Padcc nemške vlade bo za nekaj časa odgodil podpis tc ] ogodbe. ker nc gre, da bi dr. Stresemann, ki vodi sedaj samo te« koče posle v zunanjem ministrstvu s jrolno obveznostjo za svojo državo podpisal ta« ko važen diplomatski akt Nov debacle dr. Koroščeve politike Obupano priznanje popolnega neuspeha akcije SLS za vstop v vlado. — Slepomišenje s klerikalizmom in avtonomizmom. — Pretnja z abstinenco, ki jo je pa dr. Korošec že preklical. smo izključeni iz skupnosti. Od nas zalite« vajo, naj se odrečemo klerikahzmu, kakor jc reke! Radič, in nadalje naj opustimo ay« tonomizem, kakor to zahtevata Uzunovič Beograd, 21. decembra p. Poskus g. Uzunoviča sestaviti vlado se ie po 15 dnevnem eksperimentiranju, ponesrečil. Danes dopoldne je Uzunovič poročal kralju o težkočali. ki sc mu stavijo na potu. Nato je ob lipo redu klical k sebi gg. Davidoviča. Pavla Radiča, dr. Korošca in dr. Spaha. Od Davidoviča in Spaha je zahteval omiljenje pogojev Demokratske zajednice, od Korošca slovesen preklic avtonomističnega programa SLS, od Pavla Radiča garancije glede nadaljnega postopanja HSS in njegovega voditelja. Konference so sc končale brez rezultata. Po kratki konferenci s svojimi prijatelji se ie g. Uzunovič ob 12.30 podal v dvor, ter je v avdijenci, ki je trajala tri četrt ure vrnil vladarju mandat. Mnogo pozornosti je vzbudilo, da se je g. Uzunovič danes popolnoma razšel 7, dr. Korošcem. Očividno ne samo iz lastne volje je g. Uzunovič konsekventno vztrajal pri zahtevi, da mora SLS, ako hoče sodelovati v vladi javno likvidirati svoj avtonoinistič-no-separatistični program. Kot najboljšo icr 1110 za to likvidacijo je označil g. Uzunovič ono, katere so se poslužili radičevci 1. 1925, ko so slovesno priznali Vidovdansko ustavo ter narodno in državno edinstvo. Zaman je dr. Korošec razlagal g. Uzunoviču, da je avtonomistični program SLS itak le še na papirju in dejansko že davno obsoleten, mandatar krone je insistiral na tem, da SLS to tudi javno pove, nc samo v beograjskih konferenčnih sobah, temveč tudi ljudstvu doma in vsej javnosti države. »Qd te zahteve ne morem in ne more nihče odstopiti, kdor sestavlja vlado« so bile zadnje besede g. Uzunoviča. Siino razburjen ic dr. Korošec zapustil sobo ter se ie napram novinarjem jako ne-povoljno izrazil o g. Uzunoviču. Pozneje je izdal poseben komunikč, kateremu se pozna, da je napisati v prenagljenosti prvega razočaranja in katerega vidne osti niso toliko naperjene proti osebi g. Uzunoviča... Dr. Korošcev komunike se glasi: «-Mi S!ov\nci se zopet enkrat vračamo iz Beograda razočarani. V sedanji vladni kri« zi so od nas. zahtevali, kar se ni zahtevalo še od nobene stranke, namreč naj sc odre« čemo bistvenim točkam našega programa. To je nasilje, ki ie doslej brez primere. Mi moramo misliti, kakor misli večina, sicer I 111 Radič. Najslabše in obenem smešno pr: vsej stvari jc! da nihče ne ve(!). v čem obsoja naš klerikslizem in naš avlonomizem. .Mi sploh nismo klerikalci, ampak popolnoma politična stranka z najbolj naprcd= nim socijalnim in gospodarskim programom! Mi nismo odvisni ne od Rima. i/i nc od epi« skcpdte, ampak le od organizirane svobod« nc volje slovenskega naroda! ln kaj pome« nja naš avtonomizen.V To je lc želja vse« ga našega slovenskega naroda, da sc mo« re v široki ssmoupra\~i razvijati njegova kultura in njegovo gospodarstvo, da more rozvijati svoj jezik, svoj napredek in svojo prosveto! To jc okvir, v katerem ima slo« venski narod edino svojo bodočnost To ni nobeno držsvnozpolitično vprašanje, to n: vprašanje rušenja ali oslabljenja države, ampak vprašanje dejanske demokracije, ki priznava vsakemu narodu svoboden razvoj in življenje. Tuii radikali so za revizijo ustave, ako se za to pokaže potreba. Isto velja za demokrate. Bosan»ko»hercegovski muslimani so avtonomisti. Vsi lahko sc« stavljajo v naši državi vlade, lc slovenski narod nc in stranka nc. ki predstavlja nje« govo ogromno večino! Le mi moramo opu« sriti temeljne točke našega programa in .se tako ponižat i, kakor zahtevajo danes od nas, dt> se ponižamo. Isto zahtevajo od nas, kakor lani.od vodic hrvatskega naroda, ki sc jc moral ponižati.' Mi priznavamo dr« žavo in državno edinstvo, priznavamo usta: vo in sploh priznavamo vse. kar jc dolž« nost dobrega državljana, da priznava. In vendar ne smemo z lastno glavo misliti in imeti svojega lastnega mišljenja, kako naj H sc idealno uredila naša država. Od nas zahtevajo, naj sc odrečemo prepričanju, ki ga ima ves naš narod. Nc vemo. kakšno nasilje bi mogio biti še večje od lega. ki se nad nami izvaja. Šii bomo torej domov, da povemo svojemu narodu, kakšno nasilje se nad nami izvaja, nad nami. zakonitimi zastopniki njegove volje. Kakor vedno do« slej naj tudi tu pove slovenski narod svo« jo zadnjo bcšedo.» Vaš dopisnik ie prosil dr. Korošca, za pojasnilo. ali namerava njegov a stranka po tej .'-rjavi zapustiti parlament. Dr. Korošec jc xteovoril, da njegovi poslanci tega ne mislijo storiti. Sedaj zapuščajo Beograd in sc vrnejo šele po končanih oblastnih voiitvali t. j. po 23. januarju. Nečuveno radičevsko nasilje Pred svojim odhodom iz vlade Krajač na pritisk slovenskega obstoječo ljubljansko Zbornico Beograd, 21. decembra, p. Minister trgovine v demisiji dr. Krajač ie danes podpisal rešeuje, s katerim se razpušča še ne sklicana Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Tako je tik pred njihovo odstranitvijo iz vlade radičevcem uspelo j>okazati, kaj znajo in kako znajo skrbeti za gospodarski napredek Slovenije. Za ta akt najodurnejšega partizanskega nasilja nosijo poieg njih polno odgovornost tudi klerikalci, ki so kot dosledni avtonomisti s svoje strani storili vse, da se razruši avtonomija zastopstva slovenske privrede. Ministrstvo trgovine in industrije pa je pokazalo, koliko zna ceniti voljo in veljavo celokupnega organiziranega gospodarskega sveta Slovenije, ki si je po sklepu in naporu svojih strokovnih organizacij. Zveze industrijcev, trgovskih gremijev in obrtnih zvez, pri septemberskih volitvah izvolil zbornico svojega zaupanja. O predzgodovini nečuvenega nasil-stva nad ljubljansko zbornico je treba zabeležiti sledeče: Vsled klerikalnih in radičevskih intrig si je minister Krajač, akoravno po zakonu za to nima nobene pravice, prisvojil pravo odločitve o pravilnosti zborničnih volitev. Poklical je vse volilne akte v Beograd ter jih izročil v pregled in presojo posebni komisiji svojih zaupnikov. Ta komisija, dobro se zavedajoč, kaj se od nje želi, je več tednov študirala volilne akte ter klerikalno pritožbo proti pravilnosti volitev, a je končno prišla do soglasnega mnenja, da ni povoda razveljaviti volitve. Medtem jc bil minister poljedelstva Pucelj na poslu, da z vsemi sredstvi prepreči oživotvorenje Zbornice. Na njegov pritisk je Radičev klub sklenil, da mora minister Kra.iač onemogočiti delovanje ljubljanske zbornice. Minister trgovine je bil v zadregi. Proti soglasnemu mišljenju svoje lastne komisije ni mogel volitev razVeijaviti. Iskala se je druga forma in pojavil sc je predlog, da se zbornica — razpusti. Pravniki v ministrstvu so opozorili ministra, da bi bila taka odredba že iz formalnopravnih razlogov nemogoča. Nova ljubljanska zbornica namreč še sploh ne eksistira. ker se še ni konstituirala. Eksistirajo ic njeni izvoljeni člani, ki jili naravno ni • mogoče ^razpustiti*. je radieevski minister trgovine radičevca Puclia razpustil še ne za trgovino, obrt in industrijo. Pravniki so svarili ministra, naj ne ukrene nezakonitosti, ker se bo le kompromitiral: Državni savet bi moral tako odredbo kasirati. Ti argumenti so očividno delovali na ministra, ki je sistiral žc odrejeni razpust Zbornice. Medtem je vlada demisijonirala in vedno jasnejše je postajalo, da radičevci ne prihajajo Več v poštev. Minister Puceij je začel znova z vso silo pritiskati na dr. Kraiača in ga je končno pregovoril, da je nahajajoč se v ostavki izvršil očitno nezakonitost ter podpisal razpust Zbornice. V beograjskih gospodarskih krogih brez razlike strank se ta korak označuje kot presto nasilstvo ter ostro obsoja. Smatra se kot samoobsebi umevno, da bo Državni savet na pritožbo volilcev razveljavil ministrov ukrep. V vodilnih pri vrednih krogih se povdarja. da bodo beograjske gospodarske organizacije brezdvomno solidarne s slovenskimi strokovnimi udruženji, proti katerim je ta nečuvena protizakonitost naperjena. Važne spremembe v francoski diplomatski službi Pariz, 21. dccembra (p) Predsednik republike Doumergue je podpisal ukaz o imenovanjih v diplomatski službi. Za poslanika v Beogradu ie imenovan Henrv Canibon. Dosedanji poslanik v Budi.npešti je premeščen v Bukarešto. Dunajski poslanik Beu-marchais je imenovan za političnega ravnatelja v zunanjem uradu. Na njegovo mesto pa pride dosedanji poslanik v Atenah Ciiam brun. za poslanika v Atene pride Cleniea; Simon. Bolgarsko posojilo London. 21. decembra. (Io.) Danes se ie pričela subskripcija bolgarskega posojila pod okriljem Druš-tva narodov. Posojilo je izdano v akcijah, ki sc glase na funte in znaša 2.400.000 funtov. Anglija je prevzela od tega posojila 1,750.000 funtov, ki so bili emitiram po kurzu 92 odst. V Holandski, v Italiji in Švici bo izdanih 650.000 frankov. Za 4 in pol milijone dolarjev bo emitirano tega posojila v Ameriki. Da bo to posoji«. lo perfektno, zahteva Društvo narodov ra. dikalno reorganizacijo bolgarske Narodne banke. Dotični zakon mora stopiti v velja« vo aajkasnejc do 1. januarja i927. Izdajstvo SLS v Mariboru m Celju SLS prejudicira dvojezičnost Slovenije, Slučaj dr. Leskovarja in najnovejšega izdajstva SLS v Mariboru se mora presojati z obče nacijonalnega, pa tudi s stališča osebne dostojnosti. Mi v tem poslednjem oziru nočemo v tem člankn še vsega povedati a za dr. Leskovarja je ta dogodek moraii-čen samomor. Mož je vedno trdil, da ie naroden in priznati se mora, da smo mu verjeli. Dana mn je bila izredno častna vloga, da je pri občinskih volitvah postal nosilec borbene naše na-eijonalne liste, ki je prisegla na čisti nacuonalnl program in se obvezala nanj za bodoče delo. Ni še potekel čas te ■pogodbe in županovanja dr. Leskovarja, ko je SLS za bori mandat izdala svoj narod in pljunila na Leskovarjev prvi pakt G. Leskovar morda niti sam ne čuti. v kakem strahovitem moralnem položaju je danes. Izjava narodne opozicije je zadela v srce. Reči moramo: za dostojnega človeka, ki drži nekaj na čast narodnjaka in na čast moža, zadela je smrtno. Hujši pa je prejudic, ki je z nesrečnim paktom ustvarjen v obče narodnem oziru. Z uspehom se je trdilo in zmagala je teza naše države, da so Nemci v mariborski oblasti le diaspora, raztreseni deli, katerih ne moremo uva-ževati kot celine. S tem jim ni bila od-rekana državljanska enakopravnost, uiti možnost za kulturno in gospodarsko udejstvovanje. A dolžnosti napram njim niso one, kakor napram kompaktnim narodnim manjšinam. Temu logično se je Nemcem svetovalo, naj sami opustijo nastopanje kot ceiina in kot politična stranka, temveč naj se, v kolikor jim je sploh še oportuno politično se udejstvovati, pojavljajo samo kot r-oedinci v njim sicer sorodnih političnih skupinah. Klerikalcem je bilo sedaj dano, da slovesno priznajo obstoj nem-ško-nacijonalne stranke in s tem nemške nacijonalne celine v Mariboru in Celju ter v vsej mariborski oblasti Nemški nacijonalci bodo lahko trdili, da ta dogodek dejansko prejudicira dvojezičnost mariborske oblasti Ni še javnosti znana ostala vsebina izdajalskega pakta, ki ga je sklenila SLS z nemško strnko. Domnevati se mora, da je poleg volilnega kompromisa še kaj več napisanega, poleg tega pa se čita med vrstami ter se bo glasilo po vsej Evropi, da je nemška celina po osemletnem porazu zopet vstala in priznana. Za novim paktom je še poseben pakt za občino Maribor ln najbrže za vse obmejno okrožje, ki ga je SLS s paktom priznala kot jezikovno mešanega. Mislimo, da upravičeno rečemo, da je nemška stranka jako poceni dosegla velikanski uspeh, ki bi mogel imeti ne-dogledne posledice tudi v meddržavnem obravnavanju naših manjšinskih vprašanj. Pakt SLS in g. Leskovarja z Deutsche Partei postane dobrodošel *atouis. vseli naših nasprotnikov. Ali ie bilo SLS tega treba? Ali je res en mandat v oblasti, ki ima 64 poslancev toliko važna stvar, da je radi njega bilo treba tako se prostituirati? Ali je bilo treba, da ie prvi slovenski župan mariborski kapitulira! pred nemškimi nacijonalci? O mariborsko-celiskih radikalih v tej zvezi niti ne govorimo. Ta gospoda ni več v stanju kompromitirati ne sebe, ne narodnega značaja naših mest. Ne moremo pa molče iti preko SLS in župana dr. Leskovarja. Vodja SLS v Mariboru pa je sam g. Korošec, ki je obenem šef vse SLS. Ali je lakomnost za enim mandatom notranje opravičilo za vodstvo SLS? Ali se vsi pristaši SLS z izdajstvom strinjajo? Vidimo, da se SLS ne more zanesljivo poveriti nobene nacijonalne vloge. Za skledico leče io proda in izda. A ni še vseh dni konec. Za izdajstvo, ki ga ie zagrešilo vodstvo SLS. ie potrebna .še ratifikacija mariborsko-celj-skih volilcev. Ne govorimo tu o nemških volilcih, ki jim smemo jamčiti, da jih bo najbolj glava bolela, ker so se vmešali v to stvar, opozoriti pa moramo še danes vse volilce v Mariboru in Celju, kakor tudi v vsej mariborski oblasti, da njihovo glasovanje fcrinese glede narodnega značaja te obmejne dežele dalekosežen prejudic. Božična številka Jutra" Izide v petek zjutraj. Prihodnja redna izdaja «Jutra* sledi radi praznikov šele vtorek, dne 28. decembra. Praznična številka bo vsled tega izšla izdaino pomnožena in bo štiri dni aktualna Ker so oglasi v prazničnih izdajali - Jutra- vedno posebno uspešni, se je nadejati kar najmočnejše zasedbe oglasnega dela Usta. Da se morejo oglasi sproti in pravočasno staviti, smo primorani prositi vse naše inserente, da oglase čim prej naroče. Sprejemanje oglasov za božično številko «Jutra* zaključi oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št. 4, v četrtek ob 12. uri. Podružnici v Mariboru in Celju pa sprejemati oglase samo do srede zvečer. Odmev Radicevih govorov v Beogradu Beograd, 31 decembra Današnja »Politika« objavlja razne izjave beograjskih politikov o nedeljskih govorih St Ra-iča. Radikali izjavljajo, da je Radič s temi govori dovršil svojo diskvalifikacijo za vsako resno politično delo in da ga je treba izključiti iz vsake resne polirčne kombinacije. Eden izmed .radikalov izjavita: Jaz sem se razveselil davi, ko sem videl, da je zopet opsoval vse po vrsti. To ie. najbolje. Tako se ga bomo končno vendarle znebili. Ne uvrdevam, da b- se tudi po vsem tem še moglo delati ž njim.« -Politika- se jc obrnila za pojasnilo tudi na Mišo Trifunoviča, kaj misli o Radičevi :zjavi, da se mora tudi na kulturnem polju mnogo izpreobmiti, ker je m. dr. Trifuiio-Vič napravi! iz ministrstva prosvete batina-ško centralo. Trifunovič je odgovoril: *Pu-stite to! Nočem na to niti odgovoriti« Pr: tem je razširil roke in zamahnil z očividno namero, da bi označil, da Radič sploh ne zasluži odgovora. Na Radičeve napade odgovarjajo davidovičevci. da so njegove dvoumnosti izpre-gledali že mali otroci in da so njegove zadnje izjave preotroške v svoji nepreračunlji-vosii Po smrti Pašičevi je obdržal Radič isto šablono. treba mu je vstaviti samo nove figure. Namesto Pašiča je pričel grditi Davidoviča in kar se še ne upa izbljuvan na radikale, meče na demokrate. Davdovi-čevci naj ostrejše zavračajo Radičeve očitke nelojalnost, dvoličnosti in moraine&a oportunizma, češ vse to velja baš za Radiča samega. Davidovičevec posl. dr. Šečerov, ki je član davčnega odbora, opozarja glede ra Radičevo demagogijo z davki, da so ravno radičeve: upropastili vse v prid kmetu stavljene davčne predloge. Med drugim so sklenjeno z radikali glasovali proti predlogu. naj i-e oproste dohodnine lastniki zemljišč do S ha. ker 3 ha zemlje kmetski Todfebi prav gotovo ne dajejo toliko dohodkov, da bi bila sposobna za plačevanje dohodnine. Radčevski poslanci so tud: pripomogli s svojimi glasovi, da se poveča zemljiški davek in sicer na škodo seljaških interesov. Dr. šečerov navaja celo vrsto sličnih slučajev ter ugotavlja, da od radl-čevske sirani v davčnem odboru spijh ni bila predlagano ničesar za izboljšanje zakonskega predloga o iie-nsčsniu davkov. V teh okolnosrih n: čudno, da se pri podajanjih za rešitev krize, od vseh strani čuje g'as: z Radičem in njegovimi nikdar več. Politične beležke Gerent občine Senovo Dosedanjemu županu občine Senovo g. Skobernetu se je posrečilo doseči pridružitev občine Brezje. Kako je ta stvar šla, is aktov ni prav videti. Občnškj odborniki v Brezju so bili postavljeni v zmoto, da fco poleni njihov kraj z dobro cesto zvezan s Senovhn V tej nad: pa so bili grdo prevarani, ker je cesta zgradila le do neke privatne posesti. Položaj Brezja je zelo oddaljen in b: bila obiast morala tudi s svoje strani proučiti smotrenost in umestnost priključitve. V našem slučaju pa je šla stvar izredno brzo. Občani so se je zavede in jo p-jv razumeli šele. ko je bila vsaj formalno že nekako p:avomočn4. dasi to ni nesporno, ker ima okrami zastop gerenta Vsokako vemo da drueod pametne preured tve občinskih meja v ljubljanski oblasti trajajo leta (n. pr. slučaj »ločitve Vavtevasi iz ob- čine Šmihel-Sfopiče, ki jo zadržuje SLS), v Senovem pa je Sto izredne hitro. Sedaj bi bilo združitev izvesti V ta namen je b lo potrebno imenovanje gerenta novi razširjeni občini Glavarstvo m veliko" županstvo sta bila medtem dovolj opozorjena, da nad 95 odstotkov prebivalstva Brezij ugovarja združitvi in trdi, da je g. Skcberne spravil bivši občinski odbor v zmoto glede cestne zveze. Ugovarjalo se je zlasti odločno proti postavitvi narodnega poslanca za gerenta, češ da je to strankarsko izzivanje in tudi proti zakonu, saj s'učaj g Kurnanudiia dovolj dokazuje, da položaj narodnega poslanca ni združljiv s potožajetn župana, še manj terei gerenta (g! či 15.—19 zakona o volitvah v Narodno sk'">ščii?o) Preko teh upravičenih opomb je veliko županstvo šlo na dnevni red, kar je seveda izzvalo v prizadetem okolišu veliko ogorčenje. Nam je to ogorčenje povsem razumljivo. Posl. dr. Žerjav je proti postopku srezkega poglavarja v Brežicah in velikega županstva v Ljubljani vložil interpelacijo na ministra notranjih del. Razočarani dr. Korošec Klerikalci so na svojih zaupnih sostankih že dolgo časa napovedovali skorajšen vstop dr. Korošca v vlado. Vse jo bilo pripravljeno, ministri, novi veliki župani in še marsikaj drugega. Čakali so samo še ua ukaz, da sedejo na vzvišena mesta. Ker le ni Slo dr. Koroščevo prizadevanje, kakor od klerikalcev zaželjeao, od rok, je «Sloveneo, da brzda klerikalno nestrpnost, skoraj vsak dan zapisal, da je iz vsake kombinacije izključen Svetozar Pribičevič, a da se v Beogradu vse cireni,-! okoli dr. Korošca. Včeraj pa je dr Korošec potegnil klerikalno zaveso narazen. Dr. Korošec je zopet enkrat razočaran, še bolj razočarani pa bodo nad njim njegovi zaupniki, ki so delali politične račune brez krčmarja. Jokavo l&mentira dr. Korošec, da SLS ni klerikalna stranka in da je klerikalna avtonomija bila le fraza. V znak protesta proti , da se klerikalne poslance odriva od ministrskih stolčkov, bodo klerikalni poslanci — zapustili Beograd.. Na tako! Dr. Korošec pravi, da se po praznikih s poticami zopet vrnejo. Svoj čas je dr. Korošec tudi nekaj napovedoval ria bodo klerikalni poslanci — odložili mandate. Tudi to se ni in se na žalost ne bo zgodilo. Oni vztrajajo v svojem mučeništvu. Razočarani dr. Korošec in klerikalci so sedaj zopet pred novo situacijo, ki je pa le obnovitev in podaljšanje njihove dosedanje: vse" zahirano^ vse izgubljeno. Če za koga, velja za klerikalno politiko izrek: Prilika zamujena, ne povrne se nobena. Elegija gosp. Korošca je zaključna pešam k najnovejšemu dejanju klerikalne politične tragikomsdije. Jalovi izgovori Mariborsko izdajstvo SLS je presenetilo vso javnost. Tudi klerikalce, kol ker jih j.e med njimi narodno čutečih. Radi enega mandata je SLS prodala jezikovno enotnost mariborske obiasri. V strašni zadregi je giasiio SLS posvetilo tej stvari zmeden članek, ki ie dokazuje, da SLS sama čut:, da brani slabn stvar. Kako jo brani? Pravi, da so demokrati pri občinskih volitvah v Šoštanju -.in drugod« skieriili zveze. To je prosta 12ž. SDS ni irkdar in nikjer sklenila nobenega pakta z nemško stranko, katere sploh ne priznava Niti v Konjicah niti drugod ni paktirah / r.;c, ker je tudi tu Nemce smatrala le kot p^ediace. SDS je nosite-ljSca čiste nacijonalne linije povsod in dosledno. Drugi izgovor • je, da so b'ii baje gg. \Vesten Gia«er in Ohrida r.a list; SDb . za. trgovsko . zbornico. Tu to erdiaara3 la£ Za industrijsko sekcijo zbornice je postavila listo »Zvesa iadustrijcev*. ki je pač vse prej kakor organizacija SDS. Tudi ■ g. Guld^ ni bil kot namestnik na kaki listi SDS, pač pa ga je mariborski trgovski gre-rnij postavi! vanj ne ket zastopnika nemške stranke, temveč kot poed:.nca, ki mu glede, lojalnosti nihče im prigovarjal. Pač pa je žalos-na koalicija SLS, HSS in g Jela-čira sklenila za zb-vničiie volitve pakt z Nemci v vsej Sloveniji V kakšni stiski je »Slovenec« z argumenti, se vidi tudi iz toga, da vleče iz starih predalov barona Shvegla ia Heiaa Zakaj ne septemberskia dogodkov, kjer je SLS nastopala kot podla izdajalka in denuncijantka? Zakaj ne cifra izjave tedanjega vodje SLS, da je Celje za Slovence .»fremdes Oebiet«? »Slovenec* Pere zamorca, ki pa bo vedno bolj čm, čini bolj se bo trudi! z njim. SLS in ^Marburger Zeitung^ Opravičilo za nečuveno izdajstvo, ki ga ie SLS zagrešila z zaključitvijo volilnega pakta z Nemci za vso mariborsko oblast in posebej v smeri dvojezičnost: Celja ia Maribora, išče «Slove6ec» v dejstvu, da iz= taja v Mariboru v nemškem jeziku »Mars burger Zeitung*. Kdor vidi dalje kakor do svojega nosu, fco brzo uvide I, da je velike nacijonalne važnosti, da se na ozemlju, kjer jc še raztresenega nekaj prebivalstva nemške narodnosti, potom v nacijonalnena in državnem oziru absolutno korektnega časopisa to prebivalstvo pravilno informi* ra. Klerikalci bi menda releji, da se ta krog čitafeljev prepusti n.emško»nacijonalistič» nim hujskačem, ce pa da sc sistematično približuje našemu obeležju in patriotizma. V tem oziru si ne pustimo od nikogar daja ti predpisov, najmanj pa od družbe, ki za peščico madžaronov izdaja madžarsko pi» san list s programom zastopanja — *oger> skih interesov®. Mirno, a odločno odkla* r.iamo vsak pouk od strani, ki je po naroda nih volilcih dvignjena na vodilno mesto na magistratu v Mariboru ustavila naravno na cijonalao čiščenje Maribora z vsemi mož* nimi koncesijami Nemcem, dokler ni končs no našo ponosno troboinieo, k: je bila les ta 1918. zasajena nad Mariborom, vrgla v blato. Češkoslovaški parlament oa božični!* počitnicah Parlament je spravil pod streho 21 zakonov. — Bodoče parlamentarno delo. — Samouprava za Slovaško. — Afera z avstrijskim vojnim posojilom. Praga, 19. decembra. Predbožično zasedanje parlamenta je bilo končano 18. L m. V tej prvi polovici jesenskega zasedanja je poslanska zbornica v celem sprejela 21 zakonov, med njimi v prvi vrsti državni proračun. Med sprejetimi zakoni jih je 10 docela novih, ostali vsebujejo spremembe starih, zf,':onskih določb. Vpliv nove koalicije ie viden samo na nekaterih novih zakonih, dočim imajo ostali svoj izvor Se v stari koaliciji. Smer nove vladne koalicije bi se lahko uveljavljala šele v drugi_ polovici parlamentarnega zasedama. Kdaj se to zasedanje prične, še ni določeno. Naj-preje pride na dnevni red davčna reforma, obsegajoča tri zakone: reformo direktnih davkov, reformo gospodarstva v samoupravnih korporačijah in stabilizacijo bilance. O tej reformi so že razpravljali v odboru, referenti in ministri so o nji že podali svoje ekspo-zeje in na dan U. januarja se ima pričeti o nji generalna debata v proračunskem odseku. Z uzakonjenjem predloge o biri računajo v februarju ali marcu, toda z veljavnostjo z dne 1. januarja 1937. Pri razpravi o tem zakonu pride gotovo do velikih borb v parlamentu, prav tako tudi pri predlogah o stavbenem gibanju in pri nOvelizaciji socijal-nega zavarovanja. Dasi so za socijal-no zavarovanje glasovali tudi socialisti. vendar ž njim tudi delavstvo ni zadovoljno. Zato sega vlada tako brzo po novelaciji. da bi se čim najpreje izvršile potrebne izpopolnitve. Nadaljna važna predloga bo reforma uprave, pri čemer gre za radikalno spremembo župnega zakona. Splošno se sodi, da bo parlament razpravo o tei predlogi pospešil z ozirom na zvezo s sporazumom, ki je toliko, kakor 2e sklenjen s Slovaki, katerim hoče vlada dati neke vrste pokrajinsko administrativno samoupravo po vzorcu samouprave v historičnih zemljah CSR. Pogajanja s Hlinkovo stranko za nje vstop v vlado, ki trajajo že od začetka meseca novembra, so toliko kakor končana. V slavnih točkah je že dosežen sporazum in pričakovati je, da vstopijo slovaški klerikalci v vlado po parlamentarnih božičnih počitnicah, ki bodo traiaie dober mesec. V zadnjem Času neprestano krožijo v javnosti vesti o stremljenju narodnih socijalistov. da bi prišli v vlado. Ne more se zanikati, da bi bili tc govorice brez podlage, zlasti ako uvažuje-mo, da je v narodnosocljalistični stranki nastal preobrat v njenem političnem mišljenju, kar priča njeno glasovanje za državni proračun. Pravijo, da je povod aa U preokret iskati v strahu pred posledicami skandalne afere ravnatelja Salde in njegovih sokrivcev, ki so oškodovali državo za milijone z dovažanjem vojnih posojil iz Avstrije. Za glavnim krivcem Gavhom je bita izdana tiralica. Mož živi sedaj v Švici rn ga dosedaj še uiso prijeli. Saldova aie-ra povzroča tiaroduosocijalistični stranki neinalc nepreiike. a je voda na mlin poslanca Stribrnega ki se pripravlja na ofenzivo proti strankinemu vodstvu. V to svrho je Stribrav pravkar ie! izdajati tednik «Ponde!ni Listy». Vodstvo narodnosocijalistične stranke bi rado L Stribrnega in Trnobranskega spravilo ob poslanske mandate, a ne more podati tožbe na volilno sodišče, ker stoji za Stfibroim podkarpatska ruska delavska stranka, ki ie skupaj kandidi- rala z narodnosocijalistično stranka Brez njenega izrecnega privoljenja ni torei mogoče Sfribrnemu odvzeti mandat. Nepričakovana Mussolinijeva velikodušnost Kako skuša Mussolini popraviti, kar se popraviti ne da. — Obtožbe socialističnega voditelja T ur aiija. Rim, 21. decembra, o. V palači Viaiinale se je sestala danes prizivna komisija, ki je razpravljala o rekurzih prizadetih proti odločitvam o konimaeiji. Od M2 oseb, ki sa bile obsojene, na konfinacijo, jih je vložilo do 20. I m. rekurze 774. O rekurzib so bile v največji naglici uvedene preiskave, ki so se doslej zaključile v 513 primerili. Doslej te ie prizivna komisija izrekla v 161 slučajih. V 104 primerih je bil rekurz zavrnjen in samo v 16 slučajih ie komisija ugodila rekurzom. \"a željo Mussolinija je komisija predložila ministrskemu predsedniku nekaj slučajev, ki so ji zdeli vpoštevania vredni. Mussolini ni samo sprejel predloge, ampak jo iz lastnih nagibov na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon o javni varnosti, 34 konJinacij spremenil v opomine, 7 v posvarila in 1 opomin tudi v posvarilo, 10 osfi) pa ie Mussolini popolnoma pomilostiL Tudi je 29 rodbinam konJinirancev, ki so se mu zdele potreb ue pomoči, dovolil posebne podpore. To vest je objavila Agenzia Štefani. Večina listov dodaja svoje komentarje iu p> iejo Mussoliniju slavospeve zaradi te velikodušnosti. cTribuna> pravi: Po tei veeti se bo še nadalje govorilo o grozovit ost i h fašistov-skegn terorja, ki dan za dnem polni ieče, terorizira deželo iu državo starega Turatija, za katereg3 se sploh- ni nihče zmenil in se tt}di nihče ne briga zanj, ko je inseeniral svoj bc-j v motornem čolni;. Pari*. 21. decembra, a. Filippo Turati. stari voditelj italijanskih socijalirfev, ki se rau je posrečilo pobegniti v Francijo, objsvlja v levičarskem cSoirjtrj članek, ki je v jasnem n^protstvu z naglašanjem oficijelaih italijanskih krogov, da ga sploh ni gihče zasledoval in preganjal. Turati pravi, če je ponoči kakor fat pobegnil na skrivaj is Italije, se to ni zgodilo iz strahu, česa naj se boji mož, ki je že skoraj 70 let star, čeprav je uničilo delo nolstolotj.-:. ki ga je vodil c vztrajnostjo. Ni pa mogr.l več ostati v državi kjer ni več svobode misli in tiska, kjer ni več svobodne parlamentarne tribune. Ni sfc čutil Turati ogroženega. Policija ee mu je celo ponudila, da ga 1» ščitila pred fašisti, kar pa je zanj velika žalitev. Očividno ao jra hoteli imeti za talca. Ali Turati še vedno na upa. da se bo dala Ttalija rešiti sedanjega fašistovskega trinoštva, kjer je fanatizem udušil vse politično življenje. Bizržsazija ja prvotno celo podpirala fašizem proti sodia-lizmu, sedaj se pra trese pred cjim za svoje življenje. 0)>ozictje ni danee več v Italiji, kjer se je vsedel en njež namesto cele stranke in se stranka identificira z državo. Pomc«5 mora priti le iz inozemstva. Tn zato 6e js Turati zatekel v Francijo, da bo s svojimi prijatelji preskušal delati proti fašizmu. Težave poljske republike Socijalni demokrati podpirajo Pilsudskega. — Zaleski o odnosa-jih z Italijo. — Pogajanja za ameriško posojilo. Varšava. 31. decembra (pr-pa). Osrednji odbor poljske socialistične stranke ie z 12 proti 3 glasovom sprejel resolucijo osrednjega izvrševahie-ga odbora, da opozicijonalno stališče stranke ne pomeni nezaupnice Pilsua-skemu in da zasleduje le reorganizacijo njegovega kabineta, v katerem so tudi monarhisti in konservativci, ki zastopajo samo interese veleposestnikov in industrijalcev, iz vlade bi morali izstopiti pravosodni, poljedelski in trgovinski minister. Iz te resolucije ie razvidno, da zasledujejo socljalisti politiko sodelovanja iu podpiranja Pilsudskega. Rim, 21. decembra, s. Ženevski dopisnik «Popo!a d' Italia» je imel s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim razgovor o odnošajih med Italijo in Poljsko. Simpatije za vaš narod, je de.iaf Zaleski, so v meni posebno iskrene ter na Poljskem nekai docela normalnega. Vsi imajo vtis. da je vaša energija in vaše delo v občudovanja vrednem poletu. Z gotovega stališča je tudi moja država v sličneni položaju kakor Italija. Na mednarodnem polju je brezštevilnih možnosti za sodelovanje med Italijo in Poljsko. Vedno bom deloval za zbližavanje obeh prijateljskih narodov. V nekaj tednih bo državni pod-tajnik Knoil. eden najuglednejših diplomatov naše države, nastopi! mesto poslanika v Rimu. Iz iega se jasno razvidi, kako važnost polaga Poljska na to mesto. Varšava. 21. decembra (pr.^ Vlada se pogaja i Morganovo finančno skupino za sklep posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Razvoj dogodkov v Litvi Nova litavska vlada reklamira Vilno. — Razmerje do sovje-tov. — Pred razpustom parlamenta. — Poročila iz Varšave govore o proliakciji levičarskih strank. Ducaj. 21. decembra, s. Neue Freie Pres-se-- poroča iz Kovna: Litavski zunanji minister Woldemaras je v večurnem razgovoru z domefimi in inozemskimi novinarji obrazloži! glavne smernice svoje politike. Litva polajr* največjo važnost na sporazum z Nemčijo. Nerešena vprašanja «e boJo sedaj kmalu rešila, ker bo nova vlada pokazala trdo roko. Glede Poljske je NVoldemaras opozarjal da Litva ne bo uikoli pozabila na Vilno. Gospodarska pogajanja z Rusijo, ki se vrše že dva meseca, bodo rodila obe državi zadovoljiv uspeh. Sovjetska P,usija ima z Litvo skupne interese v tem oziru, da je v konfliktu s Poljsko naravni zaveznik Litve ne glede n;- državno obliko ruske države. Kavno. 21. de^mbra. Glede usode parlamenta ni še ;edaj nobene jasnosti. To bo odvisno od postopanja levičarskih Strank. Ako bodo socijalni demokrati in narodni socija-listi kakor dosedaj bojkotirali parlament, se lo razpustil. Vendar pa menijo v političnih krogih, Ja ui izključeno, da se bodo narodni socijslisti udeležili seje Varšava. 21. decembra. Cpr.1) Poljsko, litavska meja je zastražena s trojno obmejno sAražo. Desničarski puč v Litvi se ni popolnoma posrečil Vladne čete. so pretrgale železniško zvezo Kovno - Dunaburg. Delavstvo organizira oborožen odpor. Ponekod so ustanovljeni tudi sovjeti. Id jih podpirajo posamezni konjeniški polki. Varšava. 21 decembra, d. Po vesteh iz Kovna nadaljujejo oblastva v Litvi z aretacijami pristašev prejšnjega režima. Nova \Vo!demarasova vlada je takoj začela odstav-Ijati neljube ji častnike na najvišjih mestih in jih zamenjavati s svojimi vnetimi prisiaši skrajne desnice. Glavno glasilo socijalistov ;e bilo prepovedano. Ista usoda je zadela tudi vse ostalo delavsko časopisje. Med prijetimi nasprotniki revolucijonsTiev so tudi znani voditelji strokovnih organizacij tn do sedani) načelnik generalnega štaba Skirpo. Desničarski blok je dobil pri poslednjih volitvah v juniru t 1. od 85 mandatov le 35 sedežev v sejmu. Pod vodstvom svojih prva- kov, bivših ministrov Biftrasa in Kandisa ter litovskega Mussolinija Krupavicija, s* je sedaj s silo povspel aa krmilo države, ki j« tako dobila diktaturo iD okrnjen parlatnen4, v ka'erem ?e-';j Ie desnica. Opozicija pa ^ demonstrativno .'th^enfira. deloma pa niti a* sme v zbornic«. Princ Windischgratz je že v sanatoriju Budimpešte. 21. decembra. Princ Wii, di»chgriu je bi! na podlagi spričevala pra» vosodnr.ga zdravniškega sklepa prepeljan » Park sanatorjj, kjer bo operiran. Dob:! je dvomesečni odiog kazni. Po poteku tega dopusta, bo zoper t.^oral nastopit: -\oy Katastrofalen potres v Kolumbiji Guay&cfwl tEcuador), 21. decernhra. s. Rcuterjev urad poroča: Po vesteh iz Ko* 1 um bije, je potres uničil mesto CarloMma. Ba_;o ic začel bljir>-ati CumbaL Dospele br. /ciavke pravijo, da na ozetnlru Gumbi!« ni človeških žrtev. Turški paralment Angora, 21. decembra. 1. Zunanji odbor zbornice ie imel včeraj sejo. na kateri je ri-zpravlja! o prijateljski pogodbi, skienje* ni med Turčijo in Argentino. Po dalji; de= bsti ie bila pogodba odobrena. Ka vrsto jc prišla pogodba z Zedinjentmi državami, sklenjena v Lausacci. Zuntnji minister Ruidi beg je podal nato elespoze o run^ a j cm položaju države. Seji so prisostvovati tudi turška poslanika v Rima in Atenah ter turški dckgat v mešani umesjaki ko« misiji HUR Največji film vseh iasovi Svečana premijera v četrtek ob 9. uri zvečer. Nase bolnice in naše ceste Dve krMčni vprašanji sedanjosti ln najbližje bodočnost) V proračun za 1927-28 je uvrščena kot partija 955a -Pomoč (subvencija) za vzdrževanje okrajnih cest I. ta II. reda v Sloveniji 4,3)6.000 Din". Ni pa v proračunu nobene postavke za plačilo zaostalih zakonitih prispevkov okrajffim odborom. — Posebna akcija, sprožena po velikem županu v .Mariboru, za popravo letes precej poškodovanih občinskih potov, je zelo umestna. Kajti ni misliti, da bi kdo drug; mogel v tem oziru sedai pomagati, enkrat zanemarjeno delo pa ie pozneje mnogo težje Umestna b: bila sličua izredna akcija i v ljubljanski oblasti, kier so samo občine 2lri tn v Poljanski dolini ozir. zapadnem delu ljubljanske okolice dobile nekaj podpore. Posl. dr. Žerjav je opetovano na vseh merodajnih mestih interveniral, da se zagotove sredstva za novi deiinitvni most preko Save na cesti Le-sce-Bied. Akoravno vsi činttelji izjavljajo, da se ta most mora zidati, se doslej v proračunu za I. 1926-27 pokritja za ta nepričakovani izdatek ni našlo, pa tudi v proračunu za 1. 1927-28, k- je bil seveda že julija .sestavljen, ga ni. Vlada bo morala poseči po čisto izrednih sredstvih, da to delo izvede. * Za bolnice skoro v vseh delih države redni krediti v proračunu 1. 1926-27 ne zadoščajo več. Tudi bolnice v Sloveniji so v isti krizi. Deloma je ta kriza povzročena po dejstvu, da državni nameščenci uživajo brezplačno oskrbo, a država bolnicam niti gotovih izdatkov ne reiundira. Ako sc hoče bolnice sanirati, mora dobiti takorekoč vsaka zase oziroma skupine svoj proračun, ki bo g'bliiv po potrebah, za kritje pa mora biti skrbljeno tako, da za vsakega bolnika. ki ni v možnosti, da sam plača, nekdo poravna takso in to bodisi samoupravna telesa oziroma država, poleg tega pa da uživajo bolnice pavšalne subvencije. Naši poslanci so opetovano opozorili ministra narodnega zdravja na pretečo akutno kr:zo, ki Je po novem letu neizbežna. Minister je deputaciji kluba SDS prizna! te težave, češ da se v finančnem ministrstvu že da dobiti kredit. Finančni minister pa izjavlja, da so rezervni krediti iztrošeni; da pa bi skupščini predložil zakon o naknadnih kreditih za bolnice, o tein noče nič slišati, češ »ni kritja«. Ministrstvo narodnega zdravja radi tega preti zatvoriti večje Število bolnic v vsej,-državi,, in sicer med drugimi v Šabcu (volilni okraj finančnega ministra Perica) iti v Nišu (volilni okraj g. Uzunoviča). kakor tudi v ljubljanski oblasti (volilni okraj g. Piiclja). pred vrati. Pa ga je modro zavrnil g. župan, da se to ni zgodilo radi tega, ker bi ravno sedaj, ko so zopet volitve, ne kazalo zniževati prehrane, temveč bi bilo morda na mestu isto zvišati. In mož je obmolknil. Kako se sedanji občinski odbor zaveda pomena dobrih šol, jasno priča postavka za pouk in izobrazbo, ki znaša 24 odstotkov vseh občinskih izdatkov. Brez ugovora je med drugimi sprejel predlog odbornika g. Lajovi-ca, da se kupi obrtno-nadaljevalni šoli iz občinskih sredstev čevljarski šivalni stroj, da se tako polagoma preuredi šola v strokovno čevljarsko šolo. Dohodke za kritje proračuna dobi občina iz 200 odstotne do-klade na vino kar da 65.000 Din, najvišjo doklado na žganje, ki vrže 25.000 Din, z najvišjo doklado na meso in mesne izdelke v znesku 15.000 in 25.— Din doklade na pivo,'ki da 5.000 Din. Predilnica prispeva prostovoljno k kritju občinskega proračuna letos znesek 200.000 Din, za kar ji je izrekel občinski svet toplo zahvalo. Na do-kladam podvržene davke je odmerjena doklada v znesku 250 odstotkov, kar bo dalo 110.680 Din, in 50 odrtorno doklado na hišno najmarino, ki se steka v stavbni fond in se letos poveča za 12.400 Din. Tako je občinska večina s pametnim gospodarstvom obvarovala občane pred zvišanjem občinskih doklad in dokazala, da ji je blagor občine predvsem na srcu. V volilni odbor sta bila soglasno izvoljena gg. župan I. Lončar ni podžupan g. H. Snoj. Za zastopnika občine, v odboru obrt-no-nadaljevalne šole je poslal občinski svet G. Šteieta in Rueha Sklenjeno je bilo napraviti več cestnih svetiljk, poplavljenceni Žirov, Polhovega gradca in Poljanske doline je dovoljena podpora v znesku 3.000 Din. Pri slučajnosti se ie protestiralo proti postopanju tovarne čevljev »Peko*, ki odpu- j šča naše ljudi strokovnjake in može na svojem mestu, kakor g. Marka Skrinjarja, ki so ga odpravili pod pretvezo nujne redukcije radi varčevanja. A zgodilo se je, da je odhajal imenovani pri enih vratih iz tovarne, pri drugih pa je vstopil njegov namestnik, ki ie seveda rajhovski Nemec. Kai takega se nc vidi vsak dan Občinski svet je sklenil soglasno, ukreniti vse korake, da se podobni slučaji na vsak način preprečijo. Padle so celo besede, da ie tovarna »Peko« danes glavna nositeljica nemštva v Tržiču in da je vtilgo ime tvrdkine stanovanjske h'iše za uradnike »Nemška trša«. Prav tako ie sklenil občinski svet podvzeti vse mere, da se tovarno »Peko« končno prisili, da zgradi na njo pripadajoči de! stanovanjskih hiš za svoje delaVce. V tajni seji se Je podelilo več:m domovin-stvo. odklonila G-olmajcrju gostilniška koncesija, dodelila več ubožcem podpora, nakar je župan tri ure trajajočo sejo zaključi! in želel vsem vesele praznike in srečno novo leto. Občinski svetovalci so se razšli v m;mi zavesti, da so zopet opravili dobršen kos poštenega dela. Danes ob 4., pot b., pol o. in y. uri. Na slav e ie plesalke in najslavnejši športniki v filmu „M0Č IN LEPOTA« Popolnoma nova izdaja, nova kopija! Finn o moderni kulturi telesa v glavni \ logi najslavnejša plesalka Tamara Karsavina, Peter Vladimirov Mary \V gmann in drugi. KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 730. Jek in Jekarji Staro ljubljansko pristanišče je bilo na Bregu. Tam so pristajale ladje, obložene s prekmorskim sladkorjem, sladkorno moko v sodčkih, kavo, pavolo, suknenim blagom, svilo, kolonijalnim blagom in dr. Trnovski fakini so čakali zjutraj ladje v gostilni »Pri zlati ladji*, ali kakor so takrat rekli, »Pri Šifbirtu«, kjer so zajtrkovali »žgance«, to žek. Imeli so pa še drage postranske vire. Kadar je imela ljubljanska gospoda, tedaj večinoma nemška, veselico na strelišču, v gledališču. Kazini, reduti. so se nastavili Jekarji v pozni nočni uri blizu imenovanih zabavišč in se ponujali odhajajočim z veselice (»šofons pelajhten«), da jim svetijo po ulicah. ki so bile takrat še slabo razsvetljene. Pismo iz Tržiča i V četrtek se jc vršila redna letna prora- j čanska seja mestnega sveta. Na dnevnem i redu je bilo prvič poročilo župana, ki je v kratkih besedah povedal, v čem je obstojalo delo v preteki-: dobi, ter se radi tega dela opravičil, da ni mogel prej sklicati redne seje. kar je svet rade volje odobril. Leto 1926 je potekalo v vednem boju za obstanek uradov, kot sodišča, davkarije, pa zopet bolniške blagajne tako. da ni zmanjkalo intervencij. Proračun za leto 1927 izkazuje rednih dohodkov 469.107 in 464.780 Din tako, da se izkaže prebitek v znesku 4327 dinarjev. Posamezne postavke izgledajo takole: Dohodki iz občinskega imetja znašajo 16.240 Din, takse vržejo 6.600 Da, samostojni občinski da v-; i doneso 8400 Din in ostali dohodki 4700 Din, skupaj 35.940 Din. Vzdrževanje imetja 83.000 Din, upravni stroški 80.000 Din, dobrodelnost 94.900 Dn, ceste, pota Iti vodovod 44.000 Din, pouk in izobrazba 93.480 Din, razno 8.000 Din in stavbe in naprave 61.400 Din, kar da skupaj 464.880 Din. Pri posameznih postavkah se jc vnela živahna debata, ki je izzvala tudi dosti smeha. Ko je občinski svet pristopil na znižanje oskrbe v cbč. ubožnici, je g. Majer-jjč pogruntal. da je svoječasno demokratska stranka zvišala podporo in prehrano Iz političnih nagibov, ker so bile ravno volitve 1 je ocvrte piščance in rake ter jih zalivali z vinom, Fak'ni so izkrcali blago, je naložili na vozove in spravili v skladišča. Fakinski naraščaj — trnovske paglavce — so mikali sodčki, napolnjeni s sladkorno moko. Navr-taH so skrivaj posodo, vtaknili v luknjico cevko in srkali po nji sladko vsebino. Železnica, ki je 1. 1857 stekla v Trst, je ugonobila staro pristanišče na Bregu. Trnovski fakini-nakladalci so dobili službe na kolodvoru. Po Ljubljanici so poslej vozili Ižanoi drva in iz Podpeči se je prikazal kak čoln kamenja. Pristanišče se je pomaknilo višje pred izliv Gradaščice v Ljubljanico — na Jek. Tu so postajali in čakali razkladalci in nakla-dalci čolnov iz Trnovega in Krakovega, k; so jim rekli Jekarji. Ta priimek je cikal malo na zaničljivo stran. Krajno ime Jek je menda povzeto z nemške »Ecke« — kot, ki ga tvorita Ljubljanica in Gradašč!ca ob začetku Trnovskega pristana. Krog leta 1860 se ni šel noben krakovski ali trnovski deček učit obrta — obrtni učenci so bili večinoma tz litijske okolice, pekovski vajenci pa z Iga in i i Horjula — vsi so ostali doma in hodili na Jek. Vzor .sta jima bila čik ln žganje, ki jih je mnogo vrglo v prezgodnji grob. Na Jeku jim Je bil poglaviten zaslu- Pozimi so prihajali Jekarji na pomoč gospodi na drsališču na Keruu. Odličnim drsalcem in drsalkam so privezovali in odvezovali drsalke; nekaterim so jih celo shranjevali. O takih in enakih priikah so se Jekarji okoriščali z marsikaterim poštenim či-kom in se jim je stisnila nekatera pet'ca, ki se je prav kmalu izpremenila v žganje. Mnogo vožnje na Ljubljanici Je povzročil potres 1. 1895, ko se je dovažalo stavbno gradivo zlasti iz Podpeči in iz Vrhnike. Razni čolni, od malega čolnička, napolnjenega s peskom, pa do velikana, kakršne opazujemo na Savi, so pristajali na Jeku, noseči obsekane hlode, deske, kole, drva, trame, šoto, kamenje, opeko, kamenite stopnice in podstavke itd. Množica voz in živine je tedaj hudo razorala Jek v vznožju in tamkaj poslujoči paznik Je imel mnogo otepanja z vozniki. (SN 1897, 103). V začetku tega stoletja je vezal nekak poštni promet Podpeč z Jekom. »Pošto« je vozil čolnar Pikuš redno vsako sredo in soboto; s svojim čolnom je prevažal ljudi in njihovo prtljago. Včasih ni zadostoval en čoln, morala sta odveslatl dva. Ob 8. zjutraj so dospeli v Ljubljano in točno ob 2. popoldne so se vračali z Jeka. Ta »Pošta« je nehala okrog 1. 1905. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Llublianska drama Sreda, 22.: «Macbeth». C. Četrtek, 23.: »Kovarstvo in ljubezen®, t. Ljubljanska opera. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: aTannhauser*. A. Neznani spis Virtora Hugoa, Neka pariška knjigarna bo izdala doslej še neobjavljen spis Viktorja Hugoa. roman cLes Miseres*, iz katerega se je pozneje izcimilo Hugojevo motročno delo . Ii beograjskega gledališkega repertoarja. V beograjskem novem gledališču bodo ponovili ta teden dve operi Cajkovskega: <-Ev-r,Pt)jja Onjeginas in , Loperovo -Grdo Fer-ranto* in Sremčevo cZono Zamfirovo,, torej same komedije. V petek bodo gostovali v tem gledališču ruski dilefantje. Božična razstaTa v Jakopičevem paviljonu je bila na splošno dobro sprejeta in vzbuja obče zanimanje. Razstava nudi priliko, da občinstvo spozna tudi nekatere starejše umet nikte poleg najmlajših. Simfonični koncert Orkestralnega društva v Ljubljani V pondeljek. dne 21. decembra je zbralo Orkestralno društvo Glasbene Mitice v Ljubljani lepo število poslušalcev v veliki dvorani hotela , kjer se je vršil njegov prvi letošnji simfonični koncert. Spored je obsegal po večini skladbe ruskih skladateljev, od katerih so bili zastopani Borodin, Glinka in Stravinskij. Razen Glinke se še ni izvajalo pri nas nobeno teh del, ki so bila torej že samaposebi velezanimiva in pestro izbrana. Borodinovo veliko prvo simfonijo je interpretiral naš mladi, priljubljeni skladatelj L. M. Skerjane. Velika, štiridelna simfonija se odlikuje po karakteristični tematiki, ki cvete osobito v prvem stavku, kateri je'poln barvnih harmoničnih in kontrapunk-tičnih domislekov in ki zveni (v predelavi Rimski - Korsakova) posebno efektno. Počasni uvodni del prinaša temeljni domislek v basih in njegove poddele žonglira skladatelj z neverjetno virtuoznostio skozi vse instrumente orkestra v priključenem Allegru. ki konča z mehko, kantabilno ponovitvijo glavne misli. Dirigent se je globoko u/.ivel v težko partituro in je dirigiral z zanosom ln temperamentno, in je z elegantnimi, a vendar energičnimi kretnjami vodil poslušni orkester, ki je bil do podrobnosti naštudiran. Živahni Scherzo z narodnim Triom in otožni počasni stavek sta napravila na poslušalce najgloblji vtis. Dirigent je bil toplo nklaini-ran in je prejel venec in cvetja v dokaz priljubljenosti. Druga polovica sporeda je obsegala Jlon-negerjev Pastorale d'£te (za pihalni in go-- talni kvartet), fino. korjtrapimktično delo s subtilnimi harmoničnimi in melodičnimi do-misleki. širši publiki je naibolj ugajala Glin-kova uvertura cKamarinskaja, 7,bog svoje nacijonalne priproste melodike in naravne živahnosti. Modema glasba pač pri nas še nima širšega kroga poznavalcev in ljubiteljev. Spored sta zaključila dva stavka Stra-vinskega suite fžar - pticas, eno manj eks-tremnih del velikega ruskega modernisti, ki pa tu le semintnm pokaže sledove kasnejše drzne kontrapunktike in harmonike (n. pr. v koncu prvega dela) Drugi del sporeda je vodil dirigent gosp. Emil Adamič z zanositostjo in obzirnostjo, stopnjevaje do mogočnega in efektnega konca. Orkestralno društvo je lahko ponosno na svoje veliko kulturno delo, ki ga vrši njegovo požrtvovalno članstvo in njegov agilni predsednik dr. Ivan Karlin. Dasi se je vršil koncert tik pred prazniki, je vendar občinstvo napolnilo velikb dvorano in sledilo z zanimanjem" in užitkom izvajanju, kar je najboljši dokaz uvazevanja, ki ga uživajo simfonični koncerti Orkestralnega društva Glasbene Matice. . St. M. Odkar so jeli betonirati hišam temelje, se ne dovaža več toliko kamenja U Podpeči. Nekdanja živahnost je izginila z Jeka, kjer pristajajo le še čolni z drvmi in vrhniško opeko. S. Dogodki na meji pri Sušaku Sušak, 21 decembra Ker preganjanje naših dijakov, ki pose-čajo zavode na Reki, Se ui prenehalo, sta srezki poglavar na Sušaku. dr. Cukar in direktor realne gimnazije Brkič posetila včeraj na Reki našega generalnega konzula dr. Dobračiča in ga prosila, da intervenira pri italijanskih oblastvih in zahteva zaščito naših dijakov. Na Sušaku viada ogromno razburjenje. Na Reko hodijo samo oni. ki so k temu prisiljeni. Pred poslopjem »Narodne Čitalnice« na Reki, v katerem je tudi naš generalni konzulat, stražijo noč in dan 4 karabinjerji in 4 detektivi, ker nameravajo baje fašisti onemogočiti delovanje Čitalnice. Vojaška komisija, ki je prišla v ponedeljek iz Rima, je pregledala mejo od Reke do Opatije in odločila, da se morajo vse straže na tej črti podvojiti. Člani fašistovske milice iz Rima so sklenil' na svojem sestanku, da bodo vsi, ki bi hoteli izzvati tudi najmanjši incident, takoj konfiniraP. ijceneiši vir vseh oblačilnih blagov je v najcenejši družinski oblačilnici M BAN na Resljevi cesti štev. 7. Poneverba v mariborskem železniškem skladišču Maribor, 21. decembra Poročali smo, da je ovadila direkcija državnih železnic v Ljubljani višjega revide.11-ta Franca Jarha radi poneverbe v mariborskem materijalnem skladišču, katero je vodil g. Jarh. Kakor doznavamo, znaša poneverba 622.310 Din. Da je prišlo do te velikanske poneverbe, so krive gotovo špekulacije g. Jarha, katerega so prejšnji teden aretirali ta sc nahaja sedaj v bolnici jetniš-nice okrožnega sod'5ča, kjer običajno bivajo do obsodbe takšni »boljši« aretiranem Poneverbe segajo nazaj v lansko leto in so nastale na ta način, da je g. Jarh inka-siral od železničarjev denar za prejeti premog ln ga uporabil za svoje kupčije. V zvezi z materijalnim skladiščem so bile namreč tudi 3 oblačilnice, ena last in v režiji železnice, druga je bila Jarhova, tretji pa noče biti sedaj nihče ne oče. ne lastnik in še manj dolžnk. G Jarh je bil v zvezi s tvrd-ko Davorin Johan v Tattenibachovj ulici, koje pravdni zastopnik je nemška odvetniška pisarna dr. Orosel in dr. Blanke. čeprav sc je kazal radikal Jarh za tako velikega narodnjaka V to tvrdko je tudi vtaknil Jarh svoj denar, ki ga je dobil v materijalnem skladišču. Vs3 zaioga tvrdke Davorin Johan pa je vredna okrog 90.000 Din, s katerim zneskom se bo torej delno krila izguba erarja. Poleg tega je imel Jarh še tudi lesno kupčijo, katero Je izvajal skupno s svojim bratom Jarhovim manipulacijam je prišel na sled najprej železniški uradnik Drago Kos'', ki je o tem obvestil poslanca Faleža in ta je vlažil radi tega upit v Narodni skupščini. Uradnik Kosi pa je o tej informaciji poslanca Faleža Istočasno obvesti tudi načelnika Jarha. Sele nato je sledila revizija s strani direkcije državnih železnic, ki je ugotovila gorf navedeno horend.no vsoto po-neverjenega denarja. Kljub temu pa je dobil načelnik Jarh še rok do 9. decembra, da poravna poneverbo in s tem reši svojo sramoto im rodbino daljne nesreče. Ko pa Je tudi ta rok potekel brez uspeha, je železniška uprava zadevo ovadila in sledila je aretacija Jarha. Jasno pa ie, da pri takšni ogromni manipulaciji ni mogel biti udeležen samo Jarh Li da so morali zlast: tudi njegov-; sakupčevalci vedeti, odkod prihajajo te ogromne vsote, ki jih je Jarh vlagal v podietie. (IMZATEDRJ! (razpršilci) originalno francoski, najmodernejših oblik od Din 16-— dalje dospeli v drogeri o .Sanitas* Prešernova ulica 5 in lekarno Bahovec, Kongresni trg Klemenova razmišljevanja v zaporu Ljubljana, 21. deccmbra. 1'rance Klemen, ki so ga v pondeljek do* poldne pripeljali iz Brezovice v Ljubljano, se v sod iih zaporih nikakor ne počuti dobro. Dasiravno je zaporov po tolikih letih že prestane ječe vajen, se sedaj kax ne mo« re udomačiti v ozki gajbici in ga srce z neodoljivo silo vleče na prosto. Ko pa po celici stopajoč butne že po nekaj korakih ob steno in vedno znova uvideva, da je izguhljen, se sesede na stol in prične raz* mišljati. «Za vraga sem bil neumen, ko sem še! zopet na Kranjsko! Italijani so me iz« pustili, vrag me je pa nesel nazaj v vaše roke!» se je pritoževal in jezil sam nase vpričo jetniškega paznika. NTa vprašanje paznika, ali se spominja, kaj na svojo ljubezen in ali misli na An« gelco, so se Klemenu zaiskrile oči, vendar pa ni dal nobenega odgovora. Ljudje na deželi so se vesti, da so hra» hri Ložani spravili končno Klemena ven« darle v roke pravici, silno razveselili. No* vica o njegovi aretaciji je šla kakor blisk po deželi. Gospodarji in gospodinje v oko--lici mesta so sc oddahnili, kajti vsakdo bo sedaj lahko nekoliko mirneje spal, v zave« sti, da drzni rokovnjač ne straši več na pro stem. Mir bodo imeli tudi fantje, ki jim ne bo treba več držati straže. Kakor je pripovedoval Klemen sam, jo takoj po vlomu v Gameljnah krenil v Br« do nad Vičem in vlomil tamkaj v pisarno Vidicove opekarne. Od tam je odšel v No« tranje in Vnanje gorice, kjer je vlomil v hiše, kakor smo že včeraj omenili. Na Loj gu je v nedeljo ve» dan ležal zakopan v senu na Gromovem hlevu. Okoli 22. ure pa ga je, kakor pripoveduje g. Alojz Toni, opazil gostilničar Lenarčič p d. Verbič, pri katerem je vlomil 10. t. m., kako po« stopa nasproti gostilne in ogleduje trgovi« no Marije Toni. Lenarčič je stopil na cesto in vprašal, kdo je. Tujec s Klemen pa nI dal nobenega odgovora, marveč je hitro pobegnil po cesti proti Vrhniki. Ko je gos stilničar Lenarčič o tem obvestil Tonija, sta odšla obadva na zasledovanje. S kole« si sta ga dohitela dober kilometer od Lo« ga, ko je ravno krenil za železniško progo proti Drenovemu griču. Na poziv «Stoj!» se je Klemen takoj spustil še v večji dir čez njive proti gozdu. Videč pa, da sta mu zasledovalca za petami, se je postavil v bran z besedami: »Jaz bom streljal!)« V tistem trenotku pa jo je že dobil z betič= kom po glavi. Počakal je tudi še drugi uda« rec in hotel Tonija suniti, vendar se je premislil in se znova spustil v beg proti Vahtarjevemu kozolcu. Tamkaj ga je To« ni, predno je skočil čez jarek, zagrabil za vrat in ga po hiHi borbi s pomočjo Le« narčiča in na pomoč došlega Vahtarjevega sina ukrotil ter povezal. Odtam so ga od« gnali v Lenarčičcvo gostilno, kjer ga je pozneje prevzela zasledujoča ga orožniška patrulja iz Brezovice. Klemen pride bržkone pred pomladansko poroto in tedaj ga porotniki ter senat go« tovo ne bodo gledali prav milo. Pred sodniki Lipar je mitniški paznik v Ljubljani, ki pa slabo pazi na cesto. Pred par meseci je namreč vozil s kolesom po cesti, pa je zavil kar na levo strau in drvel slepo dalje. Tedaj je pa nekdo zajokal: Lipar je skočil ua tla. Pred njim sta javkali dve punčki, ki jih je s kolesom podrl, n sicer nista bili poškodovani. Lipar je hotel odvihrati, pa je pristen pil stražnik in ga ljubeznjivo vprašal, kako se piše. Mož je moral plačati 50 Din globe, Za pravo vsebino in kakovost aspirinovih tablet jamči samo originalni tava) (ploščnati kartoni $ 6 aH 20 table-1 tami) e modro - belo - rdečo varst-1 i veno znamko. V lastnem. interesu odklanjajte _ w druge zavoje- Domače vesti * Srbska krona v dunajski zakladnici Znano je, da je zadnji Habsburžafl, cesar Karel, na begu iz Avstrije oplenil dunajsko zakladnico in odnesel s seboj v izgnanstvo ogromne vrednosti. Ko je prišel pozneje v Švici v denarne stiske, je večino teh predmetov prodal pariškim zlatarjem in tr-govcem z antikvitetami. Cesarjev korak je izzval takrat energične proteste in celo intervencijo tako Avstrije, kakor tudi Madžarske. Naša država se seveda tedaj ni zanimala za to afero, ker ni bilo znano, da so bili z oplenitvijo dunajske zakladnice oškodovani tudi naši interesi. Nedavno pa je prišel neki naš zgodovinar v dunajskem državnem arhivu na sled srbski kroni, ki se je nahajala v habsburški zakladnici. Poročilo avstrijskega poslaništva iz Beograda, poslano aprila 1882 avstrijskemu zunanjemu ministru, pravi namreč, da je v dunajski cesarski zakladnici tudi neka krona ki so jo dolgo smatrali kot srbsko kraljevsko krono. Čeprav so arheologi ugotovili da to ni srbska kraljevska krona, temveč krona srbskega patrijarha, vendar so tedanji srbski ministri in kralj Milan govorili o eventualnosti, da bi se cesarja Franca Jožefa nagovorilo, naj pokloni ono krono kot srbsko kraljevsko krono kralju Milanu, da bi se mogel z njo kronati. Ker pa je bil kralj Milan takrat na potovanju po notranjosti Srbije je bil končni sklep v tej stvari odložen in potem sploh ni prišlo do pogajanj. Naše zunanje ministrstvo bi moralo vsekakor sedaj zahtevati legaliziran prepis tega poročila, in ugotoviti, kakšna usoda je zadela to srbsko zgodovinsko dragocenost, posebno, ali ie bila tudi ona med predmeti, ki jih ie odnesel cesar Karel s seboj ali pa te morda še vedno v nekdanji dunajski zakladnici. * Elektrifikacija naših železnic. Vsled inicijative Udruženja inžerjer.iev in arhitektov se ie na poslednji seji glavne uprave obravnavalo vprašanje elektrifikacije naših železnic. Seji so prisostvovali delegati beograjske. ljubljanske in novosadske direkciit * Število dijakov na aašib gimnazijah. Ministrstvo prosvete ie objavilo te dni statistiko dijakov in dijakinj na vseh državnih srednjih šolah v naši kraljevini začetkom šciskega leta 1926/27. Po tej statistiki ie v državi skupno 173 državnih srednjih šol z 89.073 gojenci, med njimi 63.837 moških in 25.236 ženskih. V Ljubljani: l. osemrazredna 725 dijakov in 106 dijakinj; II. osemrazredna: 297 m in t20 ž.; realka 8 razredna: 630 moških in 50 žensk. V Mariboru. 8 razredna gimnazija. 508 m. in 78 ž.; sedemrazred na realka: 468 m. in 69 ž. V Celju: 8 razredna gimnazija: 386 m. in 71 ž. V Ptuju: 8 razredna gimnazija: 238 m. in 41 ž. V Kra nju: 8 razredna gimnazija 288 m. in 96 ž. V Novem mestu: 8 razredna gimnazija: 260 m. in 74 ž. V Kočevju: 8 razr. gimnazija: 228 m. in 59 ž. V Murski Soboti: 6 razredna gimnazija: 353 dijakov iu 58 dijakinj. * Namesto 8 samo 2 milijona. Kakor znano. je vlada svoiedobno obljubila narodnemu odboru za pomoč poplavljencem 8 milijonov dinarjev, izplačila pa mu ie doslej samo 2 milijona. Predsedstvo odbora je sto rilo potrebne korake, da se mu čim prej izplača diferenca. + Žene in otroci izseljencev smejo v Ame riko. Senat ameriških Zedinjenih držav ie sprejel z dvema glasovoma večine naredbo. ki dovoljuje 35.000 ženam In otrokom izseljencev, ki so se nastanili v Zedinjenih državah v I. 1921. do 1924, da se smejo priseliti k svojim domačim. Ta pritok novih izseljencev ne spada v število zakonsko določenih kvot za izseljence posameznih drže v. * Pouk cirilice in latinice v osnovnih šolah. Na predlog prosvetnih inšpektorjev iz Bosne in Hercegovine je minister prosvete odredil, naj se pouk druge abecede (latinice ali cirilice) prične že v drugem, a ne kakor doslej, šele v tretjem razredu. * Lombardiranie obveznic 1% drž. in-vestic. posojila iz leta 1921 pri poštni hranilnici V smislu sklepa nadzorstvenega sveta poštne hranilnice sme slednja in vse njene podružnice dajati lotnbardna posojila na označene obveznice vsem drž. uradnikom, vpokojencem, voj. invalidom in duhovnikom in sicer po 50 Din na obveznico v nomin. vrednosti 100 Din. Točnejša pojasnila o teh lombardih daje interesentom podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. * Promocija. Na graški univerzi je bil v soboto g. Joško Fischer iz Št. Pavla pri Preboldu promoviran za doktorja vsega zdravilstva. * Himen. Šef odseka poštnega iu brzojavnega ravnateljstva v Splitu g. Anton Su-hač se je poročil z gospodično Franjo Bi-tenc. poštno uradnico v Ljubljani. Bilo srečno! + Pogozdovanje naših goličav. V generalni direkciji šum se dovršava.io načrti za pogozdovanje goličav v Južni Srbiji Črni gori Hercegovini, Dalmaciji in drugih krajih. Takoj početkom prihodnje pomladi se prične s pogozdovanjem, ki se bo nadaljevalo z veliko agilnostjo. Generalna direkcija šum je že poskrbela za potrebne kredite. * Dom narodnega zdravja v Osjekn. V Osjeku ie bil preteklo nedeljo svečano otvorjen Dom narodnega zdravja, v kate-iem se bodo brezplačno zdravili šolski otro ci. Svečanosti je prisostvoval načelnik hi-gijenskega oddelka v ministrstvu za narod-no zdravje dr. Andrej štampar, ki le pozneje tudi predaval v «Uraniji». * Spomenik Aleksi Šantlču v Mostarju. Mestna občina Mostar je sklenila, da po-stSvi spomenik tamkajšnjemu rojaku pesniku Aleksi Šantiču. V to svrho ie določen znesek 80.000 dinarjev. Spomenik bo stal v mestnem parku. * »Jugoslovenskl doma v Ameriki. V mestu VVaren v Zedinjenih državah Je bil dne 28. novembra slavnostno otvorien »Jugoslovanski dom«, ki so ga z združenimi močmi postavili Srt>I, Hrvati ln Sovenci. Otvoritve se ie udeležila cela jugoslovenska kolonija. Dom je otvoril mestni na.el-nik J. H. Marshall, ki le v svojem lepem govoru pohvalno omenja! delavnost in slogo ameriških Jugoslovenov. Združena pevska društva so ob velikem navdušenju zapela našo divno »Slovenec, Srb, Hrvat*. Slavnost je uspela v najlepšem redu. * Koledar »Jadran«. Dalmacija doslej ni imela svojega koledarja. Mate Barišič le sedaj zadostil tej potrebi in izdal v Splitu koledar «Jadran» za leto 1927. Razen mnogih informativnih člankov, aktualnih slik, vesti in beležk objavlja prispevke znanih dalmatinskih književnikov. Cena mu je 15 dinarjev. * Citrončki v mrazu. Na planinskem izletu je preteklo nedeljo gospodična Ljubica Glaser pod Golim brdom našla dva citronč-ka, ki sta vsled mraza vsa odrevenela, na cvetočem telohu iskala zavetja. V gorki sobi sta oživela in sedaj živahno frtotata v naši redakciji. * Plemenitim srcem kličemo zadnje dni pred Božičem: Olajšajte našo bedo in spomnite se nas najbednejših slepih s kakršnimkoli darom, za kar Vam bomo iz dna srca hvaležni. Milodare (v blagu ali denarju) sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, \Volfova ulica 12. Na željo pošljemo položnice! + Lepo božično darilo je brez dvoma Grad nikova najnovejša pesniška zbirka »De Profudus« Nekaj izvodov te dragocene knji ge je dala založba «Jug» vezati v celo usnje. Pesnik sam pa ie opremil te izvode z lastnoročnim podpisom Izvodov ie le majhno število ter se dobivajo v pisarni Jugoslovenske Matice šelenburgova ulica št. 7-II za 100 Din izvod * Za domače knjigovodstvo, katerega vodi danes že velik de! slovenskih gospodinj, ie najprimernejša knjiga »Gospodinjsk; ko-ledar» Jugoslovenske Matice Poleg poučne vsebine ima tudi froškovnik za vse dni v letu. Cena Din 20. za člane Din 15 — Naprodaj ie pri vseh podružnicah lugoslo-venske Marice in v vseh kniigarnah. Sneg v Dalmaciji. V zadniih dneh 'e tudi na hribih oko! Splita in na otoku Bra-ču zapadel sneg kar ie v onih kraiih red ka prikazen Zapihala ie tud' mrzla buria * Nesreča pri delu. V Godencih pn Središču so te dni trebili gozdove in so krnetie podirali drevje, ki so ga dobili potom agra' ne reforme Ko so drvarji 'zpodkopnli mo čan hrast, niso opozorili v b!iž:ni zaposlenih tovarišev Hrast se ie p idrl in močna veja je zadela 53 letnega Ivana Kociana Zlomljena mu ie bila hrbtenica Ni upania da bi mož ostal pri življenju. Specialna zaloga noMiliziriiiii suKenl in na modeineišiti damskib p aščev po na n žji cem e pri FRAN LUK1C, Pred >kot o štev. i -» Drž. nameščencem uiaišina piaf< a * Zopei samomor Slovenca v Zagrebu. V pondeljek popoldne se ie v koiarski delavnici Alojzija Zgaica v Zagrebu >besil neznan starček Policija ie ugotovila da ie samomorilec brtzposelm tesai Ivan hanedl iz Rožpaha pri Mariboru Brezdvoma ie beda nesrečnega starčka pognala v smrt * Manija samomorov v Skoplju Ne mine skorai dan. da bi se v Skopltu ne izvršil kak samomor Šele prošlo soboto te neka pevka napravila konec svojemu življenju v pondeljek pa ie 'zvršila samomor Milica Lazarevič. lastnica modnega salona v Skoplju Zanimivo ie. da se ie v letošnjem poletju ustreli! njen sin prošli teden pa se ie zastrupila njena hči. oba na miste-rijozen način Istega dne se ie obesila soproga lastnika hotela »Zvezda«. S. Gjuriča. gospa Luci.iana V zadniem trenotku so domači opazili že nezavestno samomorilko ter prerezali vrv * Naslednik Caruge v Slavoniji V Sremu se je pojavila nova roparska tolpa kateri načeluje edini preostali član Čarugine tolpe — Prpič Mali Tolpa šteie kakih deset članov ter se pojavlja v raznih kraiih Slavonije. kjer napada in ropa Nihče si ne upa več v tamkajšnja lovišča Orožništvo zasleduje dr?no roparsko tolpo, a doslej brez uspeha 4 Črnogorski dijak izvršil samomor. Osmošolec sarajevske gimnazije Nikola Jovanovič. rodom Črnogorec, ie prošlo sredo naroči! sobo v notelu «Amerika* Ko so jo naslednjega dne popoldne otvoril! so našli dijaka mrtvega v postelji Zadušil se ie s plinom Nesrečni dijak te izvrši! samomoT zrradi nepovoline šolske ocene * Za Jugoslovensko Matico. Združena kulturna in humana društva v Rogaški Slatini in okolici so priredila dne 21 novembra zbirko na korist preganjanjih primorskih rojakov ter nabrala skupno 2137 Din K tej zbirki so društva sama prispevala Sokol Rogaška Slatina 200 Din. Orjuna Rc-gaška Slatina-okolica 200 Din. Čitalnica ~ZLAfMNO~ kot božič'o (inrilo si lah^o za majhen denar nabavite in s tem 'ao>avite t/ašim ven * o vesele. Z at coUier samo 100 Din., zlat obesek 80 Din Čuden, Prešernova ul. 1. V kino Ideal pripravlja se pariški balet B0NJ0UR PARIŠ Zimske suknje in druga oblačila nudi v uajvečjj izberi J. MAČEK, LJUBLJANA __Aleksandrova cesta številka 12 Rogaška Slatina 100 Din, Pevsko društvo orSlogas 100 Din, Gasilno društvo 100 Din, Odvetniška pisarna gg. dr. Klepca in dr. Knafliča je poslala Jugoslovenski Matici iz neke poravnave 400 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! * Zlatniki harambaše Bojanlča najdeni Kar je bil v Slavoniji v sedanjosti Čaruga, to je bi! v 19. stoletju Maksi,ti Bo.ianič. Celo desetletje, od 1851. do 1862 je bi! strah in trepet slavonskim graščakom, župnikom in trgovcem. Najbogatejši rop je Bo-janič izvršil pri vlastelinu Jankoviču v po-žeški okolici, kjer le baje s svojo tolpo odnesel cele vreče zlatnikov ter iih v neki šumi zakopal. Pred svojo smrtjo je Boja-nič baje izjavil, da so zlatniki zakopani v gozdu pri Crl.iencu Iskanje zaklada je osta lo brezuspešno Nedavno pa so pastirji v omenjenem gozdu zapazili, da rijejo svinje in da ie prišla na svetlo rijasta železna posoda v kateri so se zabliskali zlatniki Pastirji so se stepli za zlatnike in predno je poklicana žandarmerija mogla napraviti red so zatniki izginili. Pr nekem aretirancu so našli le 9 cekinov. Orožništvo izsleduje sreč ne posestnike zlatega zaklada * Razbojnik skočil v Vardar. V pondeljek opoldne je skočil v Skoplju z mostu caria Dušana v Vardar razbojnik Ramadan, ko so ga orožniki gnali v sodne zapore. Orožniki so hoteli streljati nanj, a Ramadan ie hitro preplaval reko, na drugi strani reke pa so ga aretirali policijski stražniki. Voda ie bila zelo mrzla Temperatura je znašala le 4 stopinje Celzija. £ ES ob 3. *v, Srttušjco predavan.e z 40 skioz ičnimi slik mi « estn m uomu iZSS * Nesreča v tunelu skozi Ivan!-planino. Pri gradnji tunela skozi Ivanj-plan.no je v seboto ponesrečil delavec Gjuro Ninkovič. Pri spojitvi vozičkov, s kater.mi se materija I izvaža iz tunela, je prišel Ninkovič med dva vagina, ki sta mu zmečKaia pisni koš * Kdor še ne ve, naj se sam prepriča kako krasne, trpežne in poceni športne sanke izdeluje M. Fajfar. kolar. Trnovo 42, poleg konjušn.ce v Ljubljani. 1607 STO tri nflilv-ll ; + Čevlje za male noge št. 35, 36, in 37 več tisoč parov m »on, h, so-lidn h in trpežnih prodaia tovarna Peter Kozina & Comp, Trž č. v svojih lastn h trgovinah, Ljubljana, Breg 20. in Aleksandrova cesta L, po povprečni ceni D.n 145 dokler traja ta zaloga. 1554 * Zdrave živce in mirno spanje dosežete z už.vanjem zdravilnega »Nervosal« čaja Izdeluie lekarna Ph. Mr. Bahovcc. Ljubljana «Zvezda». Kongresni trg 12. 1594 + Najboljše čevlje «Karo» dobite v Mariboru. Koroška cesta 19.. od I. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23. v trgovini St. Čer-netič. 27 * Uporaba pravega iuhinega ekstrakta ».luhan« Vam omogoči z najmanjšimi stroški izvrstno iuho. kakoršne iz samega mesa današnie kakovosti ne morete doseči. 1609 * Popravila polnih strojev se izvršuiejo strokovnjaški in naiceneje v speciialm delavnici za popravila pisalnih strojev Ant. Rud Legat & Comp.. Maribor. Slovenska ulica 1 telefon 100 * Lepo božično darilo je pisalni stroj. Tvor niško nove in rabliene pisalne stroie kakor rudi stroie za potovanje ima vedno v zalogi tvrdka Ant Rud Legai & Comp. Maribor Slovenska ulica 7. telefon 100. Gospodom, ki kupujejo darila v počastiti v dam prmo'oramo, da ne pozabi/o na si" Ut ow ume tau de Co> gre Ur na na>fi' eiša krasno nihteča toaletno mila kate>a ima v zalogi droger ia A. K^NC sineva. Zidov tka ulica. L EVERT & SCHUDEL Haartem (Hulandiu) NAJFINEJŠI LROME-LIKERII (vinski destiiat) Curacao. Jripl sec, Sherry. Brandy Ora»ge Bo^nckamp Ca ca o itd, o na.bolj pripor^l/iti 66©©eea©®6©©Qg Veliko iznenadenje kakor si ga sami ne pričakujete. Vas čaka o praznikih v Kino Matici. Edini film. ki je primeren za praz» nično razpoloženje boste videli v Kino Matici. Veliko aenzaciiO vzbuja v Ljubljani že dva dm interesantna pusto ovma o polnoči V glavnih vlogah Agnez Esterhazj/ tr. Bernhard Goetzke. Predstave ob: 4- pol 6.. po! 8 in 9 uri. KI-o I O E A L Najcemjšo in na večjo izbiro damske konfekcije kakor: moderne bluze n krila, perilne in volnene obleke, velike in otroške klotaste, barvaste, listraste in bele predpasnike, otroške oblekce, damsko perilo itd., dobite pri F. in J. GORIČAR. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Mhla BUDILKA v lesu je prek'asno božično darilo 9*. Čuden, Liubljana, Prešernova u ica štev. 1. Želja turistov in diugih pri ateijev narave |e Ja bi r>J oboar eni s si« vitimi D ajer e/irr i soj sar]. ki ji ti je dotiiti pr; J Brajer, B eg štev 1. Iz Ljubljane u— Petindvajsetletnica. G. Herman Hro-vat, dolgoletni poslovodja knjigarne in založništva Kie;nmayr ds Bamberg, k' je tekom svojega dela za to tvrdko pomagal pri porodu in krstu marsikatere slovenske knjige praznuje danes 25 letnico službovanja Čestitamo m kličemo, še mnogo let! u —Zavod za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za spre-iem gojenk v dvoletno šolo za dečje zaščitne sestre, ki prične dne 1 marca 1927 Spre je tih bo 15 gojenk na državne nekai pa na lastne stroške Opozarja se na «Uradr,i lisu v katerem so pogoji objavljeni. u— Dvorska knjižnica na Borštnikovem trgu št. I, bo zadnje tri dni pred prazniki odprta že ob 16 uri Ker ie knjižnica spo-polnjena z deli najmodernejših pisateljev, zato se priporoča v obilen poset. u— Društvo »Treznost« ima danes svoj redni sestanek na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom. 1.) Predavanje br Cerkven ka. 2 Pogovor glede prireditve »Silvestrovega večera« 3. Sprejemanje novih članov n slučajnosti. u— Policijske prijave. Od pondelika na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji 2 tatvini, 1 poškodba tuje astnrne 1 telesna poškodba. 1 prestopek žaljenja straže, 1 prestopek kalienia nočnega miru. 3 prestopki zglaševalnih predpisov, I nezgoda 1 prestopek hoie po železnici in 10 prestopkov cestnega policijskega reda Areto-vani sta bili dve ženski in sicer radi v!a-čugarstva. u— Nogo si ie zlomiL Mestni delavec Leopold Samer stanujoč na Zavrteh v Vod matu št. 7, je 20 t. m. popoldne v mestni jami na Vodovodni cesti stopi! ns neki kamen tako neprevidno, da mu ie spodrsnilo in si je pri padcu na tla zlomil levo nogo Samerja so odpeljali v bolnico. u— Napravite red! Na Vidovdanski ce-st: že dva dni ne tunkeijonira mestna električna napeljan Cesta sama je ponoči popolnoma nerazsvetlien? v stanovanjih in javnih lokaiih pa si morajo svetiti s svečami. Kljub :emu, da ie bik o tem pravočasno ipozorjeno vodstvo mestne elektrarne, se ni ničesat ukrenilo odpravi tega nedo-staika Ljubljančan' so a navadil pod ge-rentskim svetom na red. pa prosijo g. vi komisarja nai -,krbi da bo prejšnji red še nadalje osta1 v ve'javi u— Črno-bela reduta, ki jo priredita Klub Primork in ASK Primorje. se vrši 5 fe-bruaria 192/ v vseh prostorih Tabora. Z dograditvijo Tabora ie Ljubljana pridobila krasne reprezentativne prostore, pripravne za prireditve v stilu črno-bele redute. Ta tradicionalna prireditev, ki ie vsako leto privabila najizbraneišo družbo iz Ljubliane in cele Slovenije in ki se bo tudi letos kakor lani vršila pod devizo črno-bela bo brez dvoma tudi letos tvorila vrhunec plesne sezone. Zato opozarjamo ceni publiko že sedai nanio Prostori na Taboru že sami na sebi izredno reprezentativni, o čemer se ie občinstvo že ponovno lahko prepričalo bodo dekorirani na način, ki pomenja za Ljubliano noviteto Dostop bo dovoljen, ker ima reduta strogo eliten značaj, samo proti vabilu Z razpošil;aniem vabil se bo pričelo začetkom ianuarja. 1610 u— Pripravite si za sveti večer naifi-nejši liker sami V to Vam na najenostavnejši način pomorejo Neuberievi sloviti li-keresenci ki jih ima v zalogi za Ljubljano drogerija A Kane. sinova. Židovska ulica u— Delikatesa in špecerija s popolnim sortimajem ter nizkimi cenami .Muc-Kolo-niale*. Tavčarieva ulica 4 se priporoča u— Opozarjamo na današnji oglas Alojza Galleta o prevzemu in izvrševanju slaščičarske obrti v Gosposki ulici 4. 1582 u— Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto dajemo znaten popust, nakar slavno občinstvo najvljudneje opozarjamo Jos. Roiina, Ljubljana. Aleksandrova 3. 1586 u— Žive ščuke in karpe ter druge ribe v četrtek in petek pri Fr. Kham najcenejši nskup likerjev, vina šampanjca in raznin de likates. OBLEKE •stnega zdelk? Vam »ud NR CENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova '6 Iz Maribora a— III. politična šola SDS za mariborsko oblast v Mariboru se bo vršila v dneh 28., 29. in 30 decembra Prijavljenih ie od posameznih krajevnih organizacij Ln zaupnikov nad 30 mož in mladeničev iz cele oblasti. a— Zbor g. Svetozarja Pribičeviča v Macincib v Atedjimurju. Dne 2 januarja 1927 ob pol devetih dopoldne bo v Macincih v Medjimurju veiik zbor voditelja SDS g. Svetozarja Pribičcviča Po vsem Medjimur ju. v varažditiskem okrožiu in tudi na slovenski strani v okrožju Središča in Ormoža se vršijo priprave za veliko udeležbo na zboru. Pozivamo vse naše organizacije in zaupnike v srezih Ptuj. Ljutomer. Murska sobota in Dolnja Lendava, da odpošljejo na ta zbor čim največle število naših pristašev — Oblastni odoor SDS v Mariboru. a— Klerikalni politlčui shodi v šolah. V St Petru pri Mariboru so minulo nedeljo klerikalci pričeli svojo volimo kampanjo tia način, ki je potreben javnega ožigosania in glede katerega moramo zahtevati, da ga pristojne oblasti točno preiščejo in pozovejo krivce na odgovor Razglašeno je bilo. da se vrši občni zbor ^Kmečke zveze» s kmetijskim predavanjem. Prišla sta klerikalna kandidata oblastni živinozdravnik g. Pirnat in advokat s dr Veble Po kratkem govoru g. Pirnata o odstavljanju telet (ali je govoril samo o klerikalnih, ne vemo! Op. ur.) je dr Veble razkladal na dolgo in ši-teko SLS politiko Zatnevamo oc oblasti, da ugotovi: !. kdo je dovoli! prireditev po-iit:čnega shoda v šolskih prostorih. 2 aii se je kurilo z dragimi šolskimi drvmi. ali s klerikalnimi, ker šolarjev ne pustimo zmr-zovati na račun klerikalnih političnih prireditev. Kako je mogoče, da se je vršil shod z vednostjo in privolieniem šolskega sveta vkljub tozadevnim predpisom? Ali plačujejo nekierikalni duvkoplačevalnci šolske sluge za to, da snažijo šole po klerikalnih shodih? Šolski prostori imajo služiti svojim namenom, ne pa za klerikalne shode, na katerih se po stari navadi psuje na državo. na uradništvo in zlasti na učiteljstvo! a— Narodna hrvaška pesem v Ljudski univerzi v Mariboru. Fa velezammiva glas bena prireditev v Ljudski univerzi (mala kazinska dvorana) bo v sredo 22 t. m. ob 8. zvečer Na podlagi bogatega materijala. ki ga ie zbral neumorni g prof Druzovič bo ptedaval poslednji o razvoju hrvaške narodne pesmi in o njenih posebnostih v različnih časih m v različnih pokrajinah — seveda z muzikalično ilustracijo! Priliubliena koncertna pevka ga Druzovičeva bo zapela najlepše narodne pesmi! Ljudska univerza nudi s to prireditvijo in z nadaljnimi prireditvami o hrvaški umetni glasbi redko priliko, da se prav dobro seznani s hrvaško glasbo. Naj nihče ne zamudi te priložnosti! a— K razpustu okrajnega zastop3 v Ljutomeru, o čemer smo nedavno poročali, še dodajamo, da je veliki župan mariborske oblasti naknadno imenoval v gerentski sosvet tega okrajnega zastopa še Vincenca Mihaliča posestnika v Bučkovcih tako. da šteje gerentski sosvet 12 članov. a— Planinski ples se vrši letos dne 1. februarja v Gotzovi dvorani. Iz Celja e_ »Lista vseh strank« nai bi bila po »Slovenčevenu poročilu lista celjskih klerikalcev in Nemcev iti radikalov proti celjskim demokratom, dasiravno so bile v Celju vložene štiri kandidatne liste V resnici pojdejo za to njihovo listo v boj samo klerikalci, Nemci in morda par onih radikalnih voditeljev, ki so bili poslani v občinski svet na podlagi izrazito nacijonalnega pro-gTama, so se pa temu programu izneverili in se je njih verolomnost do Narodnega bloka izkazala celo pred sodiščem Za to se združena opozicija silno moti, ako res misli, da napredno slovensko Celje na isti način pojmuje načela politične zvestobe in morale ter morda celo danes odobrova to, kar ie pred dvema letoma z volilno krog-liičo v roki tako izrazito in ostro obsodilo. Volilci strank, ki spoštujejo stvarno delo in tudi še kaj dajo na politična načela, zaradi tega odkrito priznavajo, da bo volilni boj v Celju sicer oster, a da ie z narodnima kandidaturama dr Ant Božiča in Ivan3 Rebe-ka že v naprej odločen. Celie ne postane nikdar več kaka ekspozitura mariborskih klerikalcev in Nemcev Nikdar ne bo celjsko slovensko napredno prebivalstvo dopustilo. da izgubi Celje svoi nacijonalni in napredni značaj in še ceio zaradi tega. da dobijo mariborski nemški nacljonalci po milosti naših klerikalcev in par radikalov v oblastni skupščini mandat, katerega samostojno niso mogli več izvojevati. e— Osebna vest. Odvetniški izpit ie položil dne IS. t. m. v Ljubljani s prav dobrim uspehom g. dr. Rihard Pintar. koncipijent pri g. dr. Kalanu v Celju, čestitamo' e_ Redna sestanka članov krajevnih organizacij za mesto Celje in okolica Radi božičnih praznikov odpadeta ta teden oba sestanka. Po božičnih praznikih sr> vršili pogostejši sestanki, na katere bodo vabljeni gospodje zaupniki s posebnimi vabili. e— Potrjene kandidatne liste. Vse pri okrožnem sodišču v Celju vložene kandidat ne liste »Napredne fronte, so potrene. e_ Občeslovensko obrtno društvo priredi. kakor običajno vsako leto. d-bruarja svoi veliki obrtni ples. Ker hoče društvo to prireditev dobro aranžirati, se začnejo predpriprave že sedaj. Vsa društva se naprošajo, da ne prirejajo na ta večer nikakih prireditev. Plenarna seja trboveljskega občinskega zastopa Trbovlje, 21 decembra. Na včerajšnji plenarni seji občinskega za stopa je župar _r najprej prebral pk>mo a Bs»utt>gii-"i ..i »e je stavil na razpo» lago za brezpi—j iečenje zobovja šolske mladine, in poročal o ukrepih obč.ne Nato je sledila volitev zastopnikov in njihovih namcs.niii.ov v volilne odbore za 9 volišč. Izvoljeni so bili: 1 vol.šče Jožef Goropev« šck, namestnik Alojzij Grčar; II Avgust Jordan, nam Rudolf Ahac; lil Ivan Kru« šič, nam Ivan Breznik; IV Jakob Klenov« šek, nam Martin Povše; V Rudolf Perso« glio. nam Alojz Vrbnik; VI. Franc Pliber. šek, nam Milan Trzinski; VII Edvard Jur« javec, nam Karol Podlesnik; VIII Karol Malovrh, nam. Alojzij Tanšek, IX Gašpar Vastič, nam Miloš Roš. Na predlog g Fer« da Roša se opusti volilni lokal v delav* sktm konzumu v Hrastniku in namesti po eno volišče v deški in dekliški šoli Pri volitvi odsekov je poročal občinski svetovalec Krušič Odobrena je bila for« macija 9 odsekom katerim predseduje žu« pan, če pa je zadržan podžupan, ki je ob* enem tudi član vseh odsekov Izvoljeni so bili: 1 v finančni odsek celotno občinsko starešinstvo, 13 po številu; 2 ceste, kmei tijstvo in ekonomija. 10 članov in sicer: Jože Goropevšek. Rudolf Ahac, Ferdinand Roš, Vinko Grabnar, Milan Tržinski. Ivan Breznik, Karol Malovrh. Gašper Vastič: 3. personalni odsek, 8 članov: Miha Koren, Miloš Roš. Ivan Krušič, Jakob Klenovšek, Karol Malovrh, Franc Brnjaz: 4 obrtni cd« sek, 8 članov: Janko Arnšek, Miha Koren, Rudolf Persoglio. Martin Povše, Gašper Vastič, Franc Brntaz: 5 stavbni in javna dela. 8 članov: Jože Goropevšek Avgust Jordan, Jakob Klenovšek. Franc Gunšek, Ivan Bistan. Ivan Jazbec; 6 zdravstveni odsek. 8 članov: Franc Slapšak, Miloš Roš, Karol Podlesnik, Franc Pliberšek. Alojz Tanšek, Aiojz Hoferle; 7 učni odsek, 8 članov: Miloš Roš, Franc Pencelj, Jakob Klenovšek. Alojz Vrbnik. Karol Malovrh in Franc Brnjaz: 8. ubožni odsek. 10 čla« nov: Janko Arnšek. Alojz Grčar, Franc Jerebičnik, Ivan Krušič, Edvard Jurjavec, Alojzij Strumelj, Karol Malovrh. Franc Br* tijaz Poleg teh spadata sem še župnik in šolski upravitelj g Plavšak: 9 tržno ned> zorstveni od:-ek. 8 članov: Janko Arnšek, Rudolf Ahac. Jakob Klenovšek. Franc Tr* žen, Franc Brnjaz, Alojzij Tanšek Zanimivo so potekle volitve v krajni šolski svet v Trbovljah in v Hrastniku V kraini šolski svet v Trbovljah so bili izvo« Ijeni- župan Siter (30 glasov). Klenovšek (25). Goropevšek (23), Krušič (23), PLber* šek (23) V krajni šolski svet v Hrastniku: Malovrh (22). Jazbec (22). Hoferle (24). Privšck (23) in Papež (22) V občinsko zvezo so bili sprejeti: Anton Kunstelj, Janez Koprive. Janez Novak, An« ton Pograic. Franc Požim. Peter Koritnik, Vinko Jaklič. Avgust Jošt. Aloizij Soba, Ivan Grablič, Ivan Mak. Ana Mohorič. Ja« ne/ Ramšak Zagotovilo za sprejem v ob« črnsko zvezo so prejeli- Ivan Puffcr, Ni« kolaj Volf. Rok Glanrnger. Ana \Valla in Alojz Kušič Pri slučajnostih je poudarjal župan Si« ter potrebo sistemiziran ja mesta nadzorni« ka za obširno občinsko posestvo v Trbov« Ijah in Hrastn'ku. za nadzorovanje občin« skih cest itd Predlog. k; ie bil sprejet, se je izročil v proučitev finančnemu odseku ir, odseku za ceste in ekonomijo Koren je pred'agal, naj bi se v odsekih razčistilo vprašanje rešitve regulacijskega načrta in izboljšanje sanitarnih razmer V zdravst« veni od-ek naj bi se pritegnile korporacije, kakor TPD 1'božni odsek naj bi vzel v pretres stavbo nove ubožne hiše, ker se« dania v Hrastniku ne ustreza svojim na« meram in bi bilo najbolje, da se proda z izolimico vred Vsi ti predlogi so bili spre« jeti Končno je še Arnšek pred'agal, naj bi se nekaterim ubožcem dovolile izredne podpore, kar je bilo tudi sprejeto. ki bo neumorno sviTal pri večernih pred« stavah ob 8. zvečer, mislim, da sem s tem povedal vse. — Stalni posetnik SokoUkina. 1606 Ptujsko gledališče Dne 15. decembra zvečer se je uprizorila Remčeva «Magda>. Občinstvo dela ni povsem razumelo. Tako je imel zdravnik pri naši prireditvi ?:Die Lacher nuf seiner Sei-te» Je - li publika tako pokvarjena? Ali jpa je morda gosp. Bratina kot igralec močnejša osebnost kot ga. Gabrijelčioeva? Pomanjkanje srčne kulture pri enem delu publike je bilo očitno. Delo kot tako je tehnično balast za igralce in oubliko. Dvanajst različnih scen zadržuje razvoj dejanj. Treba bi bilo za to tehnično modernega odra in zlitja nekaterih scen. Če smo deloma morali grajati publiko in tehnično stran, moramo naše umetnike ie pohvaliti. Tako lahko imenujemo naš trio: Bratina-Gabrijelčič Kaukler. Tudi scenerija nas je pijetno presenetila, zlasti še v 2.. 7. in 8. sceni. Igra je bila polna življenske 6ile, ver-ve, toplote, v vseh nijansah izcizelirana. Imamo stalno gledališče, stalno publiko in stalne dogodke. Samo malo nas je še v našem panonskem mestecu za vzdrževanje dobrega in trajnega gledališča, kakor je sedaj. Dr. G. Ponos rospotiftnie je iera «ufl>-ijska oorava in ed lno oiodje, >-aero si nabavite naugomee pn »Jtieo", Luoijana Star rg M\ onstran sranic Mussoiini o Jadranu in Dalmaciji «11 Popolo di Trieste« je priobčil povo« dom 44obletnicc Oberdankove usmrtitve sponi nski članek, ki je na kraju usmrtitve pred (število let je bilo zadnji- trenotek pred tiskom odstranjeno!) leti govoril pr. vič tržaškemu ljudstvu, zbranemu v ginje« r.osti pred celico, kjer ie prebil zadnie ure Oberdan.i Po tem prvem duhovnem kon« taktu Mussolinija s Tržačani je sledil Mus« solni jev govor 20 decembra 1918 v Trstu, ko so postavili na meslu. kjer so stala ve« šala, Obeidanku spominsko ploščo Govo« ril je o mučeniku vmes pa se ie dotaknil Jadrana in Dalmacije « Včerajšnji narodi, še nelonmrani. ple« mena. hočejo danes italijanskemu ljudstvu preprečiti posest našega lepega ali še pre« grenkega Jadrana Kjer je danes Italija, ram ostane, tako v Trstu tako na Reki. tako v Zadru Ker pa ie v Dalmaciji še toliko Italijanov, ki se prikazujejo vsak dan s klicem na pomoč in jokom, ne sme biti pozabljeni njihova pravica Triurni pravice se lahko zabrani za neka i časa. končne pa prodre na dan » O Dalmaciii pišejo italijanski dnevniki neprestano, velika le propaganda za Dal« macijo in Italiiani upajo, da se jim posre« č' preplesti io s svoir trgovino in svojimi podietji po določenih načrtih tako da bo nainrvo docela v gospodarski odvisnosti od njih in tci bi sledil čez čas dan. ko bi Jadransko morje nehalo hiti grenko za Ita« liiane! Glede Dalmacije je rekel Musso!:ni sre« di prijateljstva z Jugoslavijo, da se zgo« dovina pred mejami ne ustavi ... p— V Berseču je bil misijon «Istarska Riječ» poroča: V Berseču je bil te dni mi« sijonar Prišel je tja tudi naš škof V cer« kvi ie govoril italijanski, pa obžaloval, da nc razume še dobro hrvatski, sicer pa bi jako rad propovedoval v našem lepem je« ziku (nella vostra bella lingua) Obljubil je. da se ga nauči m bo mogel govositi v niihovem lepem jeziku. Ljudje so zma« jevalt z glavami ko se jim ie razložilo, kaj se iim je obečalo v cerkvi, ker v-'dijo baš obratno, kako se namreč povsodi zatira nj hov jezik V Berseč ni bilo potreba po« I slati italijanskega propovednika. saj je na razpolago dovolj takih ki znajo jezik na« šega ljudstva k— Iz Koroške Polom Koroške banke razburja dalje duhove v deželi Vodstvo banke ie obdolževalo vlado v dolgem član« ku, da je ona kriva poloma Oglasil se je takoi deželni glavar Sumi in napisal še dalj ši članek, kjer zavrača energ čno vsako svo« jo krivdo na krahu — Zveza gospodarskih zadrug na Koroškem je slavila pred nekaj dnevi 251etnico -.vojega obstanka — Pri« straši Heimatschutzi v Krivi Vrbi so na« silno izgnali iz stanovanja čevljarja Nagla Pied -sodiščem v Celovcu so bili storilci dvakrat oproščeni, dasi je nasilstvo doka« zano Sedaj je šele višje sodišče v Gradcu obsodilo nasilnikc v zapor deloma pogoj« no, deloma brezpogojno Na Koroškem ni več pravice za Slovenca — Spominska plo* šča v Goričah pri Borovljah je zopet za« zidana Kakot znano, so io hoteli znani hudobni ljudje izbiti in odstraniti Precej časa je trajalo predno se je zljubilo sod. ni oblasti, da ,e prijela storilce Prejšnje stanje glede plošče ic vzpostavljeno, ali I o kaki kazni za zlikovce še nismo pa naj« PAZITE! hrže tud; rie bomo nič slišali S slovensko bstnino smejo početi razni nemški tiči, kar hočejo. Vremensko poročalo Mete ra|n*k' -svor - ubHnn' 1 ifc » Vts np twm"i-'ia <>*•>■ t— Sokohkino v Trbovljah. Kot vsako leto, bo tudi letos ob priliki božičnih praz« nikov nešteto zabav in prireditev «-• našem trgu. Najlepši užitek bodo pač brez d\Tw ma imeli vsi posetn:ki in obiskovalci So= kolskina v Trbovljah Da zadovolji v pol« ni meri svoje posetnike, jc sklenila uprava Sokol.kina preskrbeti za praznike čim lep« š program, kar se j: je tud: v polni meri posrečilo Na Božič predvaja Sokol«kino monumentalno filmsko delo «Nero» To je komediiant. tiran, umetnik in rimski cesar, ki pa nima nič skupnega s Plinom «Quo vadis» Na Štefanovo se pa predvaja film. ki je namenjen izključno Ie onim, ki so zdravih in trdivh živcev pod naslovom »Železni oklep« Filrr «Že!ezn; oklep® še n; bil predvajan v Sloveniji ter ga bodo v Ljubliani igrali šele za Sokol«kinom Če omenim še prvovrstni Jazz«band orkester. V kino Ideal pripravlja se pariški balet B0NJ0UR PARIŠ Kra ca >"fl7' > anta |3«> 18' 5b oir.: t luei : go | v Vi Liubijan; dvorec) Mar boi . £agieb . ti' ogiad , arajevo . ■koplje . DubrovniK Split . Praha . . ti •1 8 v • 5! 57 7 i —3 8 5 8 | - 4 ! -41 7i 7|—20 56 3 57 5 7 87 56 > 5 7 54 9 587 t • —30 8( 10 30 2' 4"( >9 9b 9- '5 95 91 2 9 5b smei vetra i brzma * m NE I NNE 0.5 NE 0.5 mirno NVV 7 !SE 1.5 mirno WSW t.5 W 3 N lo W 9 ESE 7 30.8 tos 10 10 H 10 2 9 4 K. 11 0 8 7 Vrsi^ :2i luia vzhaja o*> 18 29 '.ahaia ob C925 Najviiji temperatura danes • Liubliani - l h oainižja -46 C Povprečni haromerei ie dane» « Liubliani nž i» 4 7 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved ia sredo: Večinoma nejasno, mnogo snega, mraz, severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetovi z raznih strani, nebo spremenljivo, pozneje oblačno. Temperatura od 4 do 8 stopinj. Morje mirno. TRE TOMI Švedska svetsKa marka -tfaljača i Gospodarstvo Šport Zimski šport na Pohorju Letos je na Pohorju zgodaj jako močno zapadel sneg Mariborska podružnica SPD je radi tega že otvorila svoje na novo zgra« itno sankališče, ob koči, ki meri kakih 600 metrov. Lepo solnčno vreme vabi sleher« nega. da se navžije svežega zraka in tople« ga solnca Smučarski tečaj, ki ga priredi podružn:ca SPD v Mariboru, pod vodstvom g Badjure od 24. decembra do 6 januarja 1927 bo torej nudil vsem udeležencem obilo prijetnega zimskega športa Pod spret nim vodstvom novega oskrbnika g Reša jt pa tudi sicer bivanje na Pohorju nad vse prijetno. Izvrstne koline ter izborno vinsko kapljo se vedno dobi. Na južni strani Pohorja solnce, sicer pre« cej jemlje sneg. vendar je zato severna stran od Mariborski koč preko Ruške pa tja do Klopnega vrha za smučarski šport zelo ugodna Snega je 60 cm do 1 m, proti Klopnemu vrhu pa še več Dnevna tempe« ratura 12 stopinj C Jako lepo naravno san« kališče se razprostira od Ruške koče do gostilne Repolusk in je dolgo poldrugo uro pršhoje Marlj;vi odbor Ruške podružnice SPD praznuie na letošnjem Silvesfrovem večeru 20 letnico svojega obstoja ter 15« letnico Silvestrovih večerov na Ruški koči. Suhi tečaj za smučarje se vrši samo dne 23 t m v četrtek ter odpade vsled piedavanja v sredo Po potrebi se bo vršil še en tečaj po praznikih Vsakdo naj pride s smučmi in smuškimi čevlji, sploh v opre« mi. v kateri namerava smučati Le oni. ki še nima smuči in opreme, naj pride brez Dostop ie vsakomur prost Namen suhega tečaja je, da se kontrolira vsakemu njego* va oprema, da se mi poda o-novne pojme o smučanju, da sc ga navadi pravilno in hitro natakniti svoje smuči S tem se skraj« Š3 čas na snegu in zamuda s takimi pripra« vami ASK Primorje (vesetični odsek). Danes ob 18 seja širšega odbora v Emoni Polno« številna ud Iežba obvezna — Predsednik Zimsko-sportno predavanje se vrši da« nes, v sredo ob 8. zvečer v Mestnem domu. Vabimo vse, ki se zanimajo za smučarstvo, zimsko turistiko in zimske krasote naših Alp, kajti nad 80 sk'optičnih slik Vam bo pokazalo v o krasota naših Alp v zimi. Po« sebno opozarjamo smučarje in smučarke, ki nameravajo letos pričeti, da pridejo k predavanju Vstopnina je 5 Din za odra« sle. 3 Din za mladino. Predavanie bo tra« jalo prilično poldrugo uro. — JZSS Za smuški tečaj v Kranjski gori spre« jema Savez prijave še do petka opoldne. Prijavijo se lahko tudi oni, ki bi želeli ude« ležiti se drugega tečaja, ki se bo vršil pr« ve dfii januarja. Prijave se oddajo lahko v trgovin' Goreč. Polovična vožnja za Božič Člani JZSS imajo za Božič jiravico na polovično vož« njo v Kranjsko goro in nazaj Imeti mora« jo legitimacijo Saveza s sFko. Ravnati jc tsko, da kupi vsakdo celo karto, ki je pa ne odda, temveč se s potrdilom saveza z isto karto lahko vrača Polovična vožnja velja od 23 decembra pa do 6 januarja. Legitimacije izdaia savez smo svoi'm veri« ficiranim članom, ki so poravnali do Save« za vse obveznosti, in proti plačilu 5 Din Lcg:t:maci.je so stalne ter veljajo tudi kot legitimacije za kretanie v turistovski co« n za poset koč šumske unrave in za tu« ristovske žeh-zniS''e vozne listke v Avstri« ii (s nopustom do 40 od^t) — JZSS Klub kolesarjev in molociklistov I Uriš ia sklicuje za danes 22 decembra ob pol osmi uri zvečer pri T ovem svetu (v restav« raciji odn Prešernovi sobi) članski sesta« nek — Ker ie razgovor zelo važrn. se član« stvo naproša da se istega v čim večjem številu udeleži Nedeljski nogomet v Mariboru. V ne« delio se je vršila prijateljska tekma m^d SD Rapid in TSK MerkuT Rapid si ie iz« voieval z 12 • 0 (3 0) visoko zmago Re. zerva ISSK Maribor pa je premagala SK Svobodo s 5 : 0 (2 : 0) Koturaškl savez SHS ima svoi o redno glavno skujiščino 9 januarja 1927 v Za« grebu Ziifirebški hazei.i podsavez si je na svoii glavni skupščini v pondeliek 'zbral za svoi^ga predsednika g Kovačiča. za nnd« predsednika g Cuvaia. za tain'~o gdč Bal« zareno za blagain;k3 pa znanega Ijubljan« skega športnika Vidma ieria Športno drsališče SK Ilirija. V prihod« r.iih dneh po možnosti pa že z jutri5ni:m dnem. otvori Ilirija svoje športno drsali« šč<- pod Cekinovim gradom Drsališče je nanovo in novsem moderno urejeno Pro« stor je razdeljen v dva dela. od katerih bo določen eden za treninge v umetnem drsa« p.ju. drugi večii del pa za družabno drsa« nje V večern:h urah bo drsališče otvorje« no do 9 ure. jx> potrebi pa tudi do 10. ure, tako da sc bodo večernega drsanja ud-de« že vali lahko tudi vsi oni. ki so v dnevnih uiah zaposleni Za razsvetljavo je izborno poskrbiieno Garderoba ie letos primeno preurejena in povečana, tako da bo n"d'la obiskovalcem vse udobnosti DrsaPšče bo skozi celo sezono z naivečjo pažn'"o oskr« bovano, ter se bo drsalcem n"di!a vsak dan nova zrcalna ploskev Za shranjeva« nie drsalk ie na razpolago še kakih 15 nre« dalov. ki se dobe proti pTimerni odškodni« ni v najem za celo sezono Čas in kra i izda« iania sezonskih kart sc objavi v prhndniih clnf-h Otvoritev drsališča se obiavi v časo« piših ter s posebnimi oglasnimi tablami na vseh nrometnei.š;h točkah mesta Za prvo polovico ianuaria pripravita IPriia važne in zanimive snortne kakor tnd; dT"žabne priredi*ve na led", ici bndo za Li"bliano pov«em nove. ter vzb"d'le sigurno naiveCio pozornost Pndrrbnnsti o t*h pri« red:tvah se -objavijo pravočasno v dnevnih h stih. Kako je letošnje vino in kako bi lahko bilo Prerokovanja koncem poletja o slabem vin skem pridelku, ki naj nas letos čaka, se k sreči niso izpolnila. Vina je letos res malo, a povprečna kakovost — v kolikor sem dosedaj imel priliko opaziti — je dobra. Po 3tarih vinih je vedno večje povpraševanje Zato sc tudi cene pri vinu primerno poskočile. Ponekod so tako malo vina pridelali, da ne krijejo z izkupič kom niti stroškov za obdelovanje vinogradnika in še celo ne stroškov za zatiranje trt-nih škodljivcev. Oni, ki so smotreno izstopali pri zatiranju trtnih škodljivcev in ki se niso pri tem preplašili velikih izdatkov, so vseeno dobro odrezali v primeru z drugimi. To, kar se je premalo pridelalo, skušaio brezveetneži povečevati iz gole dobičkazelj-nosti, tako da primešajo nekaj sadjevca vinu. Pri tem se zanašajo iz nevednosti na znano dejstvo, da se ni dala še nred kratkim z vso kemijsko gotovostjo določiti navzočnost sadjevca v vinu Bila je to pomanjkljivost na naši strani, ki se ukvarjamo s presojo vin, ki so jo dosedaj ljudje pošteno izrabljali in je marsikateri polovnjaček šel po deželi kot vino. čeprav je bilo pomešano s sadjevcem. Tako je marsikdo obocMel nt> rffnn knnsumentov. Jezik izkušenega vinskega izvedenca je trdil z vso gotovostjo v takih primerih o nepristnosti vina. Kemijsko pa se ni dalo v tem oziru nič točneea zatrvabiti v primeru da ni bilo drugega dokazilnega materijala na razpolago. Ker je sestava sadjevca oni vina slična. se razlike še bolj ublržijo v mešanici obojih. Najboljši poznavalec vina ni spoznal nepristnosti z jezikom v primerih, kjer je bilo kletarstvo povsem na višku Cela presoja vin in mešanic vin s sadjevcem je bila posebno otežkoeena. ker so dale tipične kvarne glivice za vrenje sadjevca vinu •udi vonj in deloma tudi okus po sadjevcu To vse je dalo vinskim izvedencem vzpodbudo. da so spopolnili svoje orožje v borbi proti ponarejevalcem vina Z doseženimi uspehi smo lat>ko zadovoljni. Kakor bomba z jasnega neba je treščilo letos v gnezdo temnih pošte ijakov in pona-rejalcev vina ko so se lelos prvič uporabiia izkustva zadnjih lel pri presoji sumljivih vin kajti že šestič se je letos ugotovilo na ozemlju mariborske oblasti, da je bil sadjevec primešan vinu Tako mešanje sadjevca z vinom ie pri nas po zakonu o vinu kaz-njivo Če se še posebno povdarja. da so to samo primeri, ko so opeharjene stranke same pri nesle sumljive vzorce v preiskovanja, mora priti vsak do prepričanja, da morajo biti raz mere ponekod po kleteh obupne. Zato naj bodo moje besede svarilni glas za one. ki menijo, da nastane iz sadie»ea vino. če pride v vinskih sodih z vinom v do-tiko. Dosedaj je bil govor le o vinu, kakršno je. Izpregovoriti je še o vinu. kako bi lahko bilo. Po mojih izkustvih se bore malo našega vina izvaža na Češkoslovaško Izvozniki vina se sicer malo jezijo zaradi formalnosti, so na naši predpisi vendar dobri, ker se na tak način spozns kakovost izvoženega vina in eventualno zabrani. da bi se izvozilo blago, ki ne ustreza zakonskim predpisom Reči moram da kupujejo Čehi pri nas le dobra vina. medtem ko kupujejo naši ljudje iz tujine vse, kar ima le blesteče ime. Uvožena vina Bordeaux so take kakovosti, da jih posekajo naša štajerska vsak eas. Zato se mi vidi umestno opozarjati širšo javnost, da naj povprašuje raje po domučih vinih, ker so boljša kakor po tujih, ker s tem si ohranimo važno pridobitno kmetijsko panogo na višku, ki je v ei>»ovih legah edini vir dogodkov našega Zemljana. Vinski izvozniki bi morah misliti na resno reklamno kampanijo za naša vina v tujini. kajti dokler ne bodo v inozemstvu tujci spoznali in primerjali n^ša vina s tujimi, ni misliti, da bo vinogradništvo v bodoče zaposlilo v naši oblasti toliko ljudi kakor dandanes. Svoje dni je bilo drugače: takrat ni bilo treba reklame za naša vina. kajti naši naravni sosedje niso poznali drugih vin kakor štajerska in tirolska. Od preobrata sem so nastale okoli nas meje. ki onemogočajo našim vinom lahek prehod in je s tem tudi zanimanje za naša vina v tuiini padlo. Inž. Henrik Mohoreič, Tržna ooročila Dunajski goveji sejem (20 t. m.). Dogon 2328 glav; od tega 478 iz Jugoslavije. Ob zmanjšanem dogonu je primanjkovalo tudi vesel ia za nakupovanje Cene nespremenjene. Notirajo za kg žive teže- voli L 1.55 do 1A5 (iziemno 1.90 - 2.05). II 1.25 - 1.50. III 0.90 _ 1.20. biki 1 - 1.40, krave 0.80 do 1.30 (1.55). slaba živina 0.50 — 0.70 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte i20. t. m.) Ameriški in budimpeštanski tečaji malo višji, kar pa je bilo na dunajskem tržišču brez posebnega vpliva Čvrst je bil oves in več se je povpraševalo po otrobih. Notirajo vključno bbgovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: p 5 e n i c n -domača 40 75 — 41.25. madžarska Tis.i (79 do 80 kg) 45.75 - 46.75; rž' 31.25 - 33.75; turščica- 23.25 — 24.25; oves: iomaci 24 75 - 25.50. = Načrt zakona o mestnih hranilnirah. Iz Beogradn poročajo, da je v ministrstvu za trgovino in industrijo načrt zakona o me stnih hranilnicah V istem ministrstvu izdelujejo nadalje načrta zakonov o hinotekar-nih kreditih in o gospodarskem svetu — 1'snnh vinske ra*atave in nc v Ivanjkovcib je priredila po lanski uspešni priredilvi ojun-čena tudi lelos vinsko razstavo in sejem 9. t. m. v veliki dvorani kolodvorske restavracije v Ivanjkoveih. Zanimanje z;i to prideitev je bilo od strani pro-ducentov in kupcev večje kakor lani. Vsega skuprj je 84 razstnvljaVev razstavilo 178 vzorcev iz letnikov 1926.. 1925.. 1924.. 1920 . 1921. in 1917.; od teh je bilo 28 vzorcev razstavljenih samo za poskušnjo iu oceno. 150 pa za prodajo, in Mcer okoli 5000 hI. Skoro vse vinske gorice iz ormoškega in ljutomerskega okraja so bile na razstavi zastopane, in sicer- Brebrovnik, Cerovec. Gomila. Gro-sovčak. Huibar, Ilovec, fvanjkovčak, Ivanjkovci. Jeruzalem. Kaižar. Kog, KržanjSčak. Litmerk. Malh Nedella itd. Največ je bilo na-mizneca vina. in tO 97 vzorcev: luškega rizlinga 21. posipa (mozlerja) 19. belega bur-gundca 14. muškatnega silvanes 8. rulandca 4, silvanea 4. traminea 3, renskega rizlinga 3, muškatelca 1, muškatne ranine l, neubur- iaua 1 in portugalke 2 vzorca. Po letnikih ;e bilo iz leta 1926 113, I. 1925, 56, 1. 1924. 5, I. 1923 1, I 1921. 2 in 1 1917. 1 vzorec. Cene so se gibale od 8—17.50 Din. Iz pristojnih gospodarskih strokovnjakov gosp Zabavnika. gosp. Zupana, gosp. Kočevarja in drugih lokalnih veščakov sestoječa ocenjevalua komisija je klasificirala vse vzorce Najboljša vina so dobila 6, najslabša pa 0 točk. Z ničlo označeni vzorci so bili z razstave izločeni. Sest točk je dobilo 14 vzorcev, pet 25. -tiri 37. tri 49. dva 40. eden 9 in nič tofk 2 vzorca. Pri dveh vzorcih je pa cena izostala. Razstava, ki je bila z nagovori gospodov srezkega poglavarja, oblastnega kmetijskega referenta, zastopnika Kmetijske družbe in predsednika zadruge rili!;o ,|.t se laglje skrivajo. Vsaka Turkinja. ki m* ni se pokorila ukazu Valijo, prido v bodoča pred sodišče. To je. posebno važno, kor po doslej še ni primeril noben slučaj, da b: oblasti izrecno zabranjevala paijčolan. V ostalem spada Trebisonski okraj ali vil,v — med najnaprednejše kraje v azijatski Tur-! oiji in spominja nekoliko na poskus, ki ga je pod vzel Kemal paša v Kastaluiuniju. lo je snel fes. ga zavrgel iu se pokril s cilindrom. -KLJUČ »aj boji'š e. rtajVpeineiše zato naučene/se Dopisi SKOFJA LOKA. Podružnica Kola jugosl. seštsr je priredila v nedeljo božičaico v de-Ski osnovni šoli SO revnih dečkov ia deklic je bilo obdarovanih s čevlji, oblekama in klobuki. Tudi slaščic, ki so jih rade volje capekle naše gospe, sJadkorčkov, iig in ro-•?ičev, ki so jih dai! gg. trgovci, ni manjkala Vsem, ki so pripomogli k tako bogati obdaritvi in so jtorttagali pri akciji za pomoč poplav!jencem ,izreka odbor podružnice najtoplejšo zahvalo. LESCE. BoSčirlca na osnovni goii bo dne 24. t m. ob 9. dopoldne in bodo otroci obdarovani s toplimi oblekami in drugimi darili Vabljeno ic vse mladim naklonita o občinstva. DtrKa se hvaležno sprejemaj!.. TRNJE PRI BREŽICAH. V sredo, dne 15. decembra je umrla s. Ivana Šetinc, omoze-tia 0enkoč, posesti!ca v Trnju št 2. Pokoj-nica, stara komaj 23 tet, je b:la v okraju spTošno priljubljena ter vsled njene izredne dobrosrčnosti, nadarjenosti Ln resnosti posebno pri srcu. To je dokazal zlasti njen rojreb, ki je bi! kljub slabemu vremenu tako potooštcvilen, kakršnega se v okraju le malokdaj vidi Ohranimo blago pokojrrico v najlepšem spominu, njenim sorodnikom — posebno še njenim staršem — pa naše naj-odkritosrčnejše sožalie! MIRNA. Kakor že par let, smo tudi letos priredili za šolsko dcc-o »Miklavžev večeri Na sporedu je bilo lepo triglasno petje, de-klamacija in čarobna igrica »Zaklad«. Vse točke so v popolno zadovoljstvo izvrgli šolski otroci. Zlasti igra, ki jo je nalašč za. ta večer spisal tukajšnji knjigovodja s. Li-povš, je krasno uspela, posebno v moralnem oziru, kar nam kaže, da naj ne Iščimo bogastva v namišljeno zakopanih zakladih, temveč v svojih srcih in v Ijnbezni do lepe naše domovine. Po igri je nastopil Miklavž z angelci in parkljem. Po krasnem nagovoru ca deco je razdelil med vse otroke lepa darila, najubožnejše pa še posebej obdani bozato deloma z obleko, deloma z obuvalom in 4rugo potrebno opravo. Da ie mogel zvršiti svojo nalogo tako obilno, je zasluga vjeh onih, ki so bodisi z materijalom aH denarjem v to pripomogli. V prvi vrsti naj omenim tvrdko Brata Koienc, ki je poleg mnogih daril daJij napeljati v šolo električ-io razsvetljavo brezolafco. Dalje gg. Be-Iovsky, Peček, Strah, Planinšek, ki so prispevali mnogo iz ljubezni do otrok. Vsem, k; so na katerikoli načisi pripomogli do tako lepega večera, izreka podpisani v imenu obdarovane mladine najsrčnejšo zahvalo. — 'Iv. Benedičič, šolski upravitelj. SEMIČ. Tu smo pokopali dne 17. t. m. 'gospo Marijo Sepahar roj. Kenda, staro 64 !tet. Pokojnica jc bila vrlo napredna ter dobra gospodinja in gostilničarka. Pripomogla je veliko tudi Gasilnemu društvu v Semiču, ter bila prva, ki se je zanimala za društvene prireditve -as takozvanih deskah. Le pod njeno roko se je počasi razvijalo prosvetno delo, kakor je danes v ponos Semiču. Sploh je bila vedno veselega obraza, 'imela je dobro besedo za vsakega ln bila tudi odprtih rok napram ubogim. Kako je 'bila v čistih, se je videlo pri pogrebu. Velikanska množica jo je spremila na njeni : ;adtiji pori. Med drugimi se je udeležilo pogreba tudi Gasilno društvo in šolska mla-:renrjaLa prijetna zavest, da so s svojo požrtvovalnostjo doprinesli rn~o ■20 k vzgoji naš:h bodočih graničariev. Da-;ri!a sprejema do 16. januarja 1937 (vsled ..snežnih zametnv se prireditev ne more prej vrSti!) podpisano upraviteljstvo. — Šolsko upraviteljstvo Sv. Duh na Ostrem vrho, p. Selnica- ob Dravi. ST. IU V SLOV. GORICAH. Ker je bil »Miklavžev večer*, ki ga je priredil *0b-mejai Zvon« v St njo dne 5. decembra tako prijazno sprejet v krogu občinstva, se na pobudo domačinov priredi na Silvestrovo družinski zabivm večer pr Sfiligoin v Št nju. Poleg koncerta, na katerem nastopi tarubaražki zbor z nekoliko novimi komadi, je predviden tudi ples ia šaljiva pošta. Vstopnine tli, pač pa se bodo radi vzdrževanja inštrumentov pobirali prostovoljni prispevki. Prijatelji dTuštva domače glasbe vljudno vabljeni. Pnčetek ob 20. uri. MURSKA SOBOTA Imel sem priliko govoriti z delavci iz obmurskih občin, ki so zaposleni pri regulaciji rtke Mure! Možje so se bridko pritoževali, da že nad dva meseca delajo ne da bi dobili izplačilo, ki je bilo običajno vsak mesec* Sedaj na zimo, ko je potreba nabaviti obleko za sebe in družino, kerjavo, živež ter plačat; stanovanje, pa še toliko časa brez plače, to je vendar višek, kar se more men<3a le samo pri naši državni upravi zahtevati od delavstva! G minister za poljedelstvo in vode naj vendar ukrene, da dobe delavci vs»j že zaslužene prejemke, kajti dvomimo, da bi bilo treba timogo več izplačati kot znašajo stroški asitaclje državnega podtajnika dr. Per-uarja v Prekmurju. Lovstvo in ribištvo K trnkarski sezoni Kadar po jesenskih poplavah narastle reke upadejo, ne vale več vejevja, brstja, suh-Ijadi, predvsem pa ne od dreves in grmovja odpadlega listja v prevelikih množinah s seboj in so se toliko očistile, da razločiš vsaj kaka 2 metra globoko za pest debel belkast kamen od svojega okoliša, ko so nastopile prve mrzle noči s svojimi slanami in poinr-zujejo po cestah lufe, — tedaj je započela prava doba za lov na leoparda naših voda. ca našega sulca. Če ni snega in ne hudega mraza, ampak se drži dnevna toplota med 5 do 15 » nad ničlo, in je nebo oblačno, doline megleno rosne, tako da eo pripravlja na dež in sneg — potem je december najuspešnejši mesec za sulčji lov. Riba ti prijema ne samo v zgodnjem jutranjem in poznem večernem mraku, ampak ves dan in povsod, tako v curkih kot v tolmunu. Meta prijatelj, meči pridno in neutrudno, kdor veliko strelja, vsaj nekaj zadene — in redko prideš bres plena domov Če se pa voda preveč ujasni ali pade njena višina zlasti t n;'?topaji*>čim hujšim mrazom celo pol nlormalo potem upravičeno lahko tudi tebi upade upanje oa uspeh. Ob hudem mrazu opraviš kar že opraviš, samo ob vedrem nebesu in ob blestečem solncu od 1 do Z popoldne, sicer pa boš lovil »brez upa zmage« Se najprej zalotiš kak rep v kaki manjši reki, kjer sulci itak rajše prijemajo kot v velikih vodah. Če ui južnega vremena, prinfeseS ozeblino domov na nogah in od vrvice napiljene iu odrgnjeue prste, nahrbtnik pa se vrne prazen kot ie 5el z doma na sprehod. Isto velja tudi za januar in februar. Kjer brodi mnogo sc-ofarjevc dan na dan po vo-Ji, osobito takih, ki nespretno love in ki mislijo, da je v meležu ua daljavo alfa in ornega vsega trnkarstva, uo pa v pravilnem vodenju seofa< kar je prava umetnost, tamkaj sulci pognintajo prevaro, poznajo >cof-c in nanj sploh ne prijemajo. Tamkaj je treba pričeti z ribico, če ti je do uspeha, sicer ne boš pokoril, tudi če dobro loviš, za grehe drugih. če imaš pa nosača, vzemi pernico za II-pane s seboj, kajti v decembru ob opoldanskem solncu lipani, ki stoje ob kakem rahlem curku in love, tudi tvoje rnušice ne zavržejo. Lipaaa. katerega samo vidiš, da stoji, a ne lovi, verjetno tudi ti ne vjameš. Če je pa tam zato in imaš srečo, prinesel, dasi morda ne sulca, pa vsaj lipanov domov za dobro in obilno večerjo. Obupan »cofovec* v večernem mraku nasloni svojo ribnico na ograjo mostu in čaka ob vrvici, spuščeni v tolmun navzdol nizdnl mostu na čudesa, ki se imajo zgoditi. In res se včasih zgodi čudo, da zagrabi kak stile*, očividno pregledujoč svoj revir, še v zadnji iiri za cof, ki se mota ob dnu in se vjame. Navadno pa seveda tega reSilca trnkarske časti ni, pač prihajajo drugi gospodje v goste, ki odščipnejo in oglodejo na malo okusen način peskorske repe in se potuhnjeno zopet odplazijo kc»t so prišli. Včasih seveda kakega izmed te sodrge ogoljufa; ribnica se aačne majati in stresati, vrvica napenjati in po vodi se vlači včasih slabši, včasih jačii jetnik, navadno kak debeloglav, požrešen klin. Kjer so pa skale, osobito v februarju, te preseneti v j-ozui večerni uri mesto sulca lokavooči ro^n&k. Čc je pa vrvica na kratko spuščena, tako da skoraj navpično visi ob mostnici navzdol, in cof miglja v žuborečem curSiču ob njej, se ti lahko zgodi, metaviuca ptirkrat krepko zamahne in se zakrivi; po'em pa popusti, tako temeljito, da misliš da ?i vjel z vodarcem napolnjen halon, tako lahka je vrvica ko dvigneš palico. In res je lahka, samo balona Di na njenem koncu, cofa pa tudi ne, kajti polastila se ga je v navlaki ob mostnici skrita ščuka, odgriznila ga, ko se je vjela in odplavala i njim v č. no noč, predno veš kaj in kako. Pa bodi kakor ž'.', dober tmkar nikoli ne izgubi korajio iu upanja in bi ga še celo ne, če bi bila ribja trgovina v Gradišču odprta vsaj dotlej, da bi se z večernih vlakov splošno moglo priti do aje. Javna dražba. Glasom sodnega edikta se vrši 23. t m. ob 9. uri v Ptuju javna dražba dveb šivalnih sbrojov, nakar se opozarja interesente. Škofova klet toči pristna dalmatinska vina po najnižjih cenah. Čez ulice 1 Dinar ceneie. — Vsaki petek sveže morske ribe. — Polenovka sla tnarinaii. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne to sodaln« ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmaajtl znesek Din 5--% 2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—, Najmacjil saesefa Din 19-—v Stanovanje ■ | obstoječe ir 1 toh,'. ■.r.? ia pritiMia tilt^j ol-■, v Kcisi delisi Sa-' I • i..v pore cdle!. »U3 j Opremljeno sobico ' od.linj t 1 jaoa.tr(>Li Kcnrretieii 'r-u. » oiUt-eia oddt iia * s;:« Snežne čevlje sprejema v popravilo ta M. Trebar, Lvrob!.iaB». Sv. Petra cesti £?tlSS Slike za legitimacije i»d»t«l» ojjhltre}« fotoarraf Horon HibScr * Ijakljaal, Varvarorjev trg 366 Ondulacija. vodna, indulacija. striie-ije. barvanje las. nanikura. najtečne-ie se izvršuje v iamskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica L Galoše popravlja p a r a a vnltaniiacija P Škafar, Ljubljana. niiEJia testa U. STO AMP/A (>(q pcCale ^ Btik«*o, graversivo , (SITARASVETEKJ VO, LJUBLJANA 't* — Jfra Svoj brivsjri salon priporoma Tvaa Možiaa, Stari tr~ iSS. — Sfecijsiso striženjo «'OTbi» frisci. S91S2 V spodnji Šiški Jeraejeva allca štev. 243 nov česalni salon za dame. I^stretba prvovrstna. ccae solidno. 87121 dobe Kuharica skrbaa, siaožna, telo pridna, iS6o elnžV-o pri finanftni ali oro?.niski stajici. Ka-stopi lahko tako.i. Xaslov v oglasnem oddelku 301-11 Šivilja sprejme uSenko. Ksusiov v ocrla^nem oddelku . S7140 Učenke pridne, spretne in poltene ra predfiAk ia vpzon.!« sprejmft Matek 4 ttikeš v Dalmatinovi ulici »tev. 13. »133 Skladiščnika, potnika, več pomočnikov samo ?«;leaninske stroke sprejme Fr. Stopica, Ljubljana. rsio Nočni čuvaj dosložen orožnik ali policijski stražnik dobi službo s takojšnjim nastopom. Ponudbe na oglasni oddelek -ijrctra« pod »Šotni čuvaj"-$9125 Natakarico pridno ia r. 371S7 Samost. gospodinja kavcij« tiaoina gospodična ali mlajša gospa dobi stalno službo pri dobro situira-nem, samostojnem gtepodo na deželi. — Ponuobe pod »Gospc.ifiaja na oglasni oddelek <,T;itr-j->. S71S5 Parfume kolinske, toaletno raiio, brivske potreb ščne itd. kot pripravne predmete za božična in novoletna darila priporoča Mmeriifl Strmoli Ljubljana, Pod Trančo 1.1^ Prodajalko katera jc zmožna tudi pisarniških del. sprejmem s januarjem. — Ponudbe pod Da oglasni oddelek «Jutra». 37003 Trgovski pomočnik Einesljivod obra moč te sprtjm« z novim letom ali kasneje v večjo detajlno trgovino Ponudbe na ogl. oddeiotc «Jtit.ra» pod šifro •Manufakturists. S7065 dri&v* rairedne Koteriie Srečke kot deri vsakomur najbolj dobrodošla in najbolj priporočljiva. Zaloga se hitro krči, zato ni odlašati. Prodaja se vrši v Zadružni hranilnici, Sv. Petra cesta štev. 19 in v Oglasnem sdJelku Jutra, Prešernova ul. 4. o <5 za božično številko »JUTRA« sprejema oglasni oddelek Prešernova uilca 4 samo do četrtka do 12. ure ker izide praznična številka «Jutra» že v petek zjutraj, ffijf, .................................. Pekariio iščeio Ekonom išfe slnibo oskrbnika ali kaj pli&n^ga. Ponudb« na ogl »mi oddriek «.Tutra» pod »Ekonom«. 39131 Gospodična vaJia slovenske in nemške korespondence, knjigovodstva itd. išče s 1 jaaua?. jem mesta, najraje v iadu-strijsktm podjetju. P-«nd-be poslati na oglasni oddelek d Mfro «t»»Jjl» praksa». ' 37186 Manufakturist starejia nioS, vsostranaio dobro versiran. e prvovrst-Bimi večletnimi spričevali, »aojeo ■ '.ovenskeja, sem-Siega ter deloma tudi brv. jeifta, fPie stalnega caise. VSenja pri kakeir. večjem podjetju. C. 37203 Mesto elektromon-terja in tehn. risarja sprejmem. Ponudbe na naslov: .Organizacija«, Ljubljana, Lepi not ftev. 12. 33162 Dobra šivilja službo pomočnice, ev. gre tudi za hišno. Kaslov v oglas, oddcifcu «.Tutra» pod sifio .Pobra šivilja«. 37176 Kuhinjski mesar absolvent strokovne akademije pri Ounaju, usposobljen ra obrt. in draga dela, iSee službe. Govori sloveittsko ia nemSko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37052 r4. Šo.erska šola daje pouk ta iiobraznje praktieno ia teoretično Lu didate za eamosfcoine so-ierje Ponk je temeljit ia uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak daa Prospekte »ratis Katančne in formacije v avto-lkoll, Za greb. Kaptol 13. — Telefon 11-95 23J iSHUi Kožuh za noge huteljske steklenice in ročke tu maet aH siično prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jntras. P91J9 Lepa slika v 1-ogatto okviru privlačuje vsa.ko oko Slike Uado-ne, svetnikov, ikone, kraljeva slika, pokrajhse. ženske, sgodovtnske slike v umetnem tisku, olja itd ter elegantno uokvirjene najce-neje nudi Bračajecič, Zagreb, Ure« 48. — Znatne plačilne olsjSave. 265/11 Ugodna prilika! Poceni prodam zlato lorni- onsko verižico, ziato dam-sko uro, obeske za uhane is pravih peii s topaai ter fotoaparat 9 k 12. Naslov v oglasnem oddelku Jutra, 37212 «Ford» avto v brezhibnem ttanjn. Se dobro ohranjen, n rodno pro — Da-ruvar, Brv. — Zahtevajte cenovnik! ivi^j m Lokal s stanovanjem pripraven za vsabo cbrt. v prometnem kraju blizu rudnika v trgu, oddam. — Naslov v oglasnem odneikn »Jutra--. 39143 Enodružinska hiša z lepim \-rtoru. 2 sobi. pred-s-5bo, verando ia jedilno shrambo, prav v dobrem cianju, napro-laj radi starosta" osamljenosti. Poj^ie-n:ia daje g. Urban, mesarski mojster in prekajevilec v Ptuju. 32177 Enonadstropno hišo pripravno za strojarja, 3 lepo urejeno strojarsko delavnico radi bob-zai proda, eventuel. tudi da v najem Joei', Opraus, Studenice pri Poljanah. 3917« Grajščina 4S3 oralov arondir. sveta, 3:5 oralov samo goe-la, naprodaj. — Pojasnila daje Jonke. Gri-disCe 3,'L S91S2 Glinasto peč dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglai. oddelek »Jutra« pod šifro »Peč. «». 391S9 «OdoIa prazne steklenice kupa je dregsrija Antos Kane sirova, 2i3o-.iia ulit. I, SS2 Lokal za trgovino z rnefesnim blagom v Mari-boru, Ptuju al: okolici, a*i tiaii drugod vzamem v najem. Event. Hidi r m^nišo nalogo blaga. Ponudbe c.i oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 30148 Gostilno v občini Dobrova pri Ljub. ljsai, ca jako prometnem krijn oddata z novim letom v sajem pod tigodnimi p.> goji Najemnik mora posedovati osebno pravico. — Naslov v ojlaiica oddelka . £7110 0'i',.;m v najem ? provre-mom ivi-0'arja. — Ponudbe pod mačko »Industrijski kraj 40.000» na oglasni o^L delek »J'it.ra*. 36S2S fUHHMmja Stanovanje in hrano Tr.Vrn v Ljubljani :• Novim letom za svojega llletneg* gimnazijca, s srednjo i>no, pri st-rogi obitelji. Dopi« je poslati na oglas, o-ldelek »Jutra- pod »Gimnazije-d«. 39149 Stanovanje ^ več sobami iščem za takoj v srediri meeta- Ponudbe c,*t orla.sni oddelek »Jutra« ;M?d »Večje stanovanjem 39137 Opremljeno sobo s posebnim vho-iom išče gospod v bližini Tabora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »teba 39163 Kabinet o d d t m Nizu dramskega gledališča. Naslov v c-gl. oddelku »Ju-ra«. 39172 Stanovanje sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe z aavedbo ceue na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 11». 36413 2 prazni sobi eno večjo in eno maiijSo, oddata v Mižiai dramskega gledališča — brez uporabe kuhinje — mirnim zakoncem brez otrok g januar-jem 1927 v podnajtm. cudho na oglasni eddelek »Jutra* pod šifro »Prijeten stan 1927«. 39124 Opremljeno sobo s poldijetifno hrano ifiem s 1. januarjem pri zelo dobri gospodinji (družini). Svetla soba, poseben vhod in vsa oskrba ter dobra kuhiaj.» ima prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1000». 39I1S 2000 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi u inosee februar leto stanova-aje 3—4 sob. Ponudbe sa ou-l&sni oddelek «Jotra> pod »Nagrada«. S65S4 Sobico ■V d - O tiloj poe«=3 oictm « ossti mini (aepadltu. — Niilo* * etta »Ju"rx». čW6 Lcpo sobo t elektriko in parketom oddam v Gledaht-ki uiici 7, priCič**. 30171 ffi Kdo posodi miadi gorpodični 300>) Din proti mesečnemu odpla/*-vanju. Cenj. ponudbe n* oglar.ci oddelek »Jutra« pod »vesel Božič.. S9168 -Višji uradnik 32» D^igaite pismo v oglasnem oddelka »Jutra>. 3D147 Obrtnik sre-.tajib let, s prenož«-njem, želi raanja e primerno gospodično ali vdov. Ponudbe pod «I«nit«v tC«» na oglasai oddelek «Jwr*> 39161 Pianino prvovrsten ia dobro ohranjen, kupim. Ponudbe, oglasni oddelek »Jutra« pod .Planino 6>. S9156 Klavir in plišasto salonsko garnituro predam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 3911' Gramofon modern, bres lijaka ia 1f nlošč prod« ta d<0 Dto božaat-c — L;ubijana, £v. Petra 2.TT. 37192 IzgMbiune Otroško galošo št. 7 sem zgubil. Najdite:j naj jo odda proti uigra/? v Gradišča 11'H, vrata 6. 39130 Perilo v pranje in likanje sprejmem na dom Naslov v oglasnem eddftlfctf »Jutra«. c91St Premičnine (rabljene predmete) fd-evT^-ma v prodajo »Posredovi-lec». Sv. Petra cesta IS. (Le etanjie fjredmete, ir-vxemši one, ki so kvarijo, sprejemamo v prodajo v leu kalu.) 39161 Oslabeli gospodje (nevrastenlkf) doMjo vatso pojasnilo Dopis! tu ogla^ri oddelek »Jutra« pod iif-o »0»dravlje:j». SB61 ososo»o»o«o»osoeoso Praktična in cenena božična in novolei darila priporoča tvrdka «««!i*» ti LJUBLJANA Sv. Petra cesta il 3 in 11. cr> ■ CD B C^ 8 riD ■ C3 ■ O tO BO ■<=>•<=> nmis ki je s prilikami našega Primorja znan, išče ob povoljnih pogojih večje domače podjetje. Prosilci iz kolonijalne stroke in z znanjem italijanskega jezika imajo prednosL — Ponudbe pod oznako .Putnik 28—11* na hiterreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova 6. k M. Zevaco' 36 Papežinja Favsta Roman Prišla sta na vrh griča. Tam je stala opatija sester benediktink, ki je bila tedaj že malone razvalina in je imela samo še dva tisoč liver dohodka na leto, čeprav so jo šteli prejšnje čase med bogate samostane. Pardaillan ni vedel, kaj naj stori s svojo varovanko. Prišlo mu je na um, da bi ji lahko izprosil zavetje pri rcdovnicah. Ne samo da bi se potlej lahko mirno vrnil v Pariz, ampak lahko bi jo tudi spet poiskal in nadaljeval svoje izpraševanje ob ugodnejših prilikah. »Gospa,« je dejal, ;>evo naju zunaj Pariza.« »Da,« je rekla ciganka, »tu mi je lažje. Misli, ki so v mestu rojile okoli mene kakor mrtvaške ptice, me tu zapuščajo... Vsa druga postajam... Kdo sem? Ali sem še Saizuma?... Saizuma sem. Hočete li, da vam povem srečo? Kdo ste? .. »Popotnik. Vaš prijatelj, ako hočete.« »Moj prijatelj?... Kdo more biti prijatelj izobčenke Sai-zume?. »Tisti, ki je sam izkusil dovolj gorja, da vas ume pomilovati.« »Vaš glas mi dobro de. Čutim, da vaše srce ni človeško srce, zakaj srca ljudi so polna okrutnosti... Junak ste. Kako ste v krč ni nagnali one tuleče volkove! Dajte, da vidim vašo roko.« Pardaillan je pomolil vedeževalki roko. Čeprav bistra glava, ;je bil vendar otrok svojega časa. S tajnim nemirom je čakal ci-gankine sodbe. Saizuma je zmajala z glavo. »Ce bi jaz, ki ne ljubim nikogar in nisem in ne bom nikoli nikogar ljubila, kedaj vzljubila koga, bi hotela, da bi imel roko, kakršna je vaša. Morda ste siromak, in vendar ste knez med knezi. V sebi nosite gorje, okoli sebe pa trosite srečo ...« To rekši ie Izpustila Pardaillanovo roko. »Tako mi Pilata!« ie pomislil vitez. »Gorje da nosim v sebi?... Nu, videli bomo. Cujte, uboga žena,« je povzel na glas, »evo vam hiše, ki je njena dolžnost, da gostoljubno sprejema ljudi, ki tavajo brez miru po svetu. Dajte, počijte tu nekaj dni. Potlej pridem po vas.« »Res pridete pome? ...« »Obljubim vam. Težko vas je pozabiti, kdor vas je enkra; videl., ali bolje, kdor je videl vaš zakrinkani obraz...« »Tedaj vas počakam tu,« je rekla Saizuma, ne meneč se za njegovo opazko o krinki. Vitez, ki se ie bal. da se blaznica ne bi premislila, je brž pozvonil. Po dolgem čakanju so se vrata odprla in pokazala se je ženska v posvetni obleki. Ko je ugledala zastavnega plemiča, se je' čudno nasmehnila iti ie ganila z roko, kakor bi ga vabila, naj vstopi. »Oprostite,« je začudeno vprašal vitez, »ali je tu opatija moiit-martrskih benediktink, ali se morda motim?« »Ne motite se, gospod,« je odgovorila ženska »Ta hiša jt do:n sester benediktink, ki jim načeluje visoka in mogočna gospa K'.av-dina de Beauvilliers, naša pobožna opatica ...« »Opatica Klavdina de Beauvilliers?« je ponovil Pardaillan, ki mu je bilo to ime povsem neznano. »Že mogoče. Vsekako ne poti t-bujem njenega gostoljubja zase, ampak za to nesrečno ciganko...« Tako govoreč je stopil v kraj in je pokazal na Saizumo. Sestra — zakaj bila je redovnica vzlic svoji ogoljeni posvetni obleki — ie naglo premerila ciganko z očmi ter odvrnila: »Častita mati Klavdina de Beauvilliers nam je prepovedala, da bi sprejemale krivoverke drugam kakor v oni konec samostana, kamor same nikoli ne hodimo. Tja povedem tudi to žensko.« »Cez nekaj dni, morda že jutri, se oglasim ponjo.« »Kadar vam bo drago, gospod plemič.« Saizuma je vstopila. Redovnica je spet privoščila vitezu nasmešek, ki ga ni iznenadil nič manj od prvega. Nato so se vrata zaprla in Pardaillan je odšel nekam vznemirjeno misleč na razpadajoči samostan, na sestro vratarico v posvetni obleki in na čudno neprisiljenost, s katero ie govorila o svoji prednici... XVI. Privid Jacquesa Ciementa Vrnimo se k princesi Favsti. Spet je sedela v razkošni mali sobani, kjer smo jo nedavno videli, kako je vdahnila vojvodi Goriškemu krvavo misel in kako je kmalu nato izkušala potegniti >Jar-daillana v svoj ognjeni krog. A to pot je govorila z žensko. In ta ženska, ki smo jo že videli na razvratnem sestanku v sosednji hiši, je bila ravno Klavdina de Beauvilliers, opatica mont-martrskih benediktink. Razgovor se ie bližal koncu, zakaj Klavdina je stala in se pripravljala, da bi odšla. »Mala pevka je tedaj varno spravljena?« je rekia Favsta. »Varno spravliena med dekleti moje hiše. Zelo premeten bi moral biti kdor že bodi, da bi jo iztaknil. Sicer pa jo straži Belgoder.« »Pazite vendarle. Ali ste z giavo porok zanjo?« »Z glavo sem vam porok, gospa ... A morala bi vedeti, kaj naj ukrenem z njo... Ako sem vas prav razumela .. »Govorite jasno,« je velela Favsta. »Kako ste me razumeli?« »Razumela sem vas tako. da ste obsodili Violetto na sinrt.c »Obsojena jc. Izvršitev sodbe je samo preložena.« Da. A to še ni vse. Zdi se mi, da Violetta ni samo obsojena na smrt, ampak da bi morala pred smrtjo...« Klavdina de Btauvilliers je premolknila. Preden umre s telesom,« je resno odgovorila Favsta. »mora umreti z dušo. Devica mora izgubiti svojo čistost. Postati mora najnesrečnejša izmed nesrečnic. Taka ie moja volja.« Opatica se je priklonila. »Kadar bo to izvršeno, me obvestite,« je povzela Favsta. »Idite.« Klavdina de Beauvilliers je prikleknila malone do tal in odšla. Te ženske se upajo vse drugo, samo govoriti ne,« je zamrmrala Favsta, ko je ostala sama. »Le jaz, devica, ki me še nikoli ni vznemirila misel na ljubezen, imam pogum, da povem, česar treba, iu rabim jasne besede...« Obmolknila je in nrebledela. Njene prsi so se dvignile. »Oh,« je šepnila z grozo, »je li res, da še ne poznam ljubavue omotice, kj so ji podvržene druge ženske?... Kaj! Jaz naj bi...! Oh, rajša si izrujem srce!...« Z obema krasnima rokama se je zgrabiia za bele grudi, kakor bi si jih res hotela raztrgati. Po malem se je umirila. Izraz vedrega veličanstva se je vrni! na njeno lice. Poklicala je sinžabnico in ukazala, naj spusti k njej naslednjega gosta. Nekaj trenutkov nato je smehljaje vstopila zala mlada ženska, take ljubka in živa, da si jo moral dvakrat pogledati, preden si opazil, da nekoliko šepa. Bila je Marija Lorenska, vojvodinja de Montpensier, sestra vojvode Guiškega, vojvode Mayennskega in kardinala Guiškega. »Kakšne novice prinašate?« je vprašala Favsta z nasmeškom, v katerem je bilo za trohico več prijateljske toplote, nego so je drugače opažali pri njej. »Dobre in slabe...« Anton Golež prodala srečk državne razredne foferife Maribor, Aleksandrova c. 42. Naročujte srečke, dokler so še v salogi. Cetrtinske srečke so že oovsod razprodane, dobite se še lahko pri nas\ če »ste hitro naročite. / Cea srečka stane Din 100polovična Din 50'-. četrtinska Din 25'—. Vsaka druga srečka mora dobiti. PRVA DALMATINSKA KLET v Mariboru, Mesarska nI. 5 toči izborna in pristna dalmatinska vina, belo in črno, dnevno se ptčejo vsakovrstne morske ribe po najnižji ceni, vsak pete* se prodajajo s eže morske ribe, tam dobite dalmatinsko oljčno olje in vinski kis na drobno in debelo. Se priporočam Jos. Powodn?k, Seštevanje! Računanje Bisrreughs 99,999 999.99 Dolarjev 180 — 10 iraiii n&rokov Brezplačno n neobvezno predočenje GlOMI&CO. ZAOREB, &ačko«?a uiica 1 r Zaloga tapetn skih izdelkov in potrebščin RUDOLF SEVER V LJUBLJANI naznanja da je preselil SVOJO ZALOGO IN DELAVNICO v lastne prostore na rijin trg št. 2 naspsoti Frančiškanske cerkve Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive borzni Kako se jih ubra lite izvestt 'Z knjigt Or. Josis Tičar; Cena s poštnino vred D;n 19-30 -aročila aa knji -jarno fiskovne tb irtige v Ujnbliani it aorotanake zgodovine it- 7.ajel roman Angelin Hidar Spisai 'Vau Lah, Cena vezani knjigi Din 20. po pošti Din 1'50 več Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. lnaannnnnonoao »op®*, Koptroi. mm in povodi m ki (rolo) SS in računske strO}e Barve, matrice n spec. papii za razmnozevanie Barvni 'rakovi PJco m Srace tet ogljem papir L. BARAGA, liubiiana, Seienburgova ulica št 6. .elelon !t >ai " M.fnp st ^ Gumbe i kupite najbalie in najcenefe : direktno o | touarni! Maribor, Slovenska 8. Prodaja na celiko in drobno ♦ ♦ ♦ > • * * t ♦ ■r Vse huali nad vse trpežno, lepo in ceneno „Dnko" oliiiteo. Nabavite si je tudi Vi v trgovini ,Doko", Prešernova ul. 9. dvorišče. IfKhfD I A F^ šPet4iaina trgovina JUSllr ilU/in božičnih okraskov Ljubljana. Mestni trg 11. Papir: avilen, -dietni, zlai .n srebrni, skieDeC) u) Kiep. ilata u srebrna penca Žica rože. £.\cs za obešanje okraskov Btiijantn;-vrvica svečke, držke za svečke, čudežne svečke Prtički za v kot res krasni tr. poceni, lo vzorcev m veličin. Obrazci . FCnppenbildei i rojstva (štalice'. lamete girlande od lamete, girlande papirnate angelski laski Feenhaari Razglednice, blok; m rtrbtički «a kole darjs. krinke to lampiions. Listje za rože. prašniki PStzeln) cmetnt cvetlice in vena za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih ste klenih božičnih okraskov v oblik' ptičkov, zvončkov, možičkov sadja buri ki c špice okraski od lamete tei Rlasnikovp t> lel|e, modroce in tapetniške izdelke nudi Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg 7 poleg Mestnega doma - ma, volna in morska trava vedno v zalogi Za čimprejšnji nastop iščemo izpra= šanega, vseskozi zanesljivega :n ener» gičnega stavbnega mojstra jugoslovenskega državljana za veliko tovarno v Sloveniji. Prosilci za to mesto morajo imeti bogate izkušnje za izvršitev stanovanjskih, tovarm= ških, kurilnih in vodnih stavb ter jih naprošamo, da svoje ponudbe z na= vedbo referenc, študij, prepisi spr> čeval zahtevkom plače, družinskih razmer itd. pošljejo pod «Trajno me» sto tovarniškega stavbnega mojstrai> na A LOM A COMPANV. Ljubljana ""ejuje Franc Puc. izdaja sa Konzorcij cJutraj Adoli Ribnikat. Za Narodne tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršck. Za inaeranu del je odgovoren Alojzij Novak. VsJ » Ljubljani, 01212221