lleettnnikik 3 321 || 22002243 || šštteevviillkkaa 31 PoPlave sPreminjajo lastnosti Prsti in s tem možnosti njihove rabe Spletišče Uporabna Vpeljava prevzete Primer geografskega geografija v novi terminologije ter njene dneva dejavnosti za podobi in z novimi etimološke razlage učence šestega razreda posodobljenimi orodji v pouk geografije Poštnina plačana pri pošti 1102 ljubljana uvvsoebdiniak 54 22 2 62 širimo obzorja Spletišče Uporabna geografija v novi podobi in z novimi posodobljenimi orodji 8 Tatjana Kikec, Marko Krevs, Blaž Repe, Mirsad Skorupan Uporaba Ui, vR in AR pri pouku geografije 44 v osnovni šoli 16 Matej Matkovič Poplave spreminjajo lastnosti prsti in s tem možnosti njihove rabe 22 UvoDNiK Ana Vovk, Aleksej Muhić, Nejc Nahtigal, Danijel Davidović Tudi šibko drevo ima močne korenine! Dajmo priložnost človeku! 3 vpeljava prevzete terminologije ter njene Anton Polšak etimološke razlage v pouk geografije 37 Sara Jemec aktualno Grad Žusem in žusemsko gospostvo Medalji na 20. mednarodni geografski 44 olimpijadi (iGeo) Anton Polšak 4 Manca Poglajen iz prakse študijska srečanja 2024 potekala v duhu Primer geografskega dneva dejavnosti za soustvarjanja prenovljenih učnih načrtov in učence šestega razreda 54 katalogov znanj 5 Tea Adamlje Melita Vidovič zanimivosti Učitelji geografije na lipovškovem taboru, Električna vozila v Sloveniji 62 Slika na naslovnici: Bela krajina 2024 6 Anton Polšak Nataša Mrak naselje nadlesk na robu poplavljenega loškega pedagoški orehi polja Napovednik prihajajočih dogodkov Društva Foto: Jurij Senegačnik, junij učiteljev geografije Slovenije 7 Razlikovanje vzrokov in posledic 65 2024 Nataša Mrak Anton Polšak GeoGrafija v šoli | 3/2024 uvodnik tUdi šibko dreVo ima močne korenine! dajmo PriložnoSt čloVekU! Dr. Anton Polšak živimo v svetu, ki se hitro spreminja. Zlasti Pod rubriko aktualno boste lahko prebrali kar odgovorni urednik Zavod RS za šolstvo tehnološko. odkritja na področju (delcev) nekaj novic. najprej je tu novica o zelo uspešni anton.polsak@zrss.si snovi, delovanja mikro rnK in še zlasti umetne udeležbi naših tekmovalcev na olimpijadi v irskem inteligence (Ui ali ai) se zdijo tako pomembna kot Dublinu in okolici, ki jo je pripravila manca odkritje kolesa ali pisave. Zdi se, da se nam dogaja Poglajen. Kratko vsebino študijskih srečanj za revolucija skorajda vsak dan. Kar se je včasih učitelje geografije povzema melita vidovič. dogajalo v daljših časovnih obdobjih, se zdaj pojavlja v zelo kratkem času, kjer je dan morda naslednjo novico je zapisala nataša mrak prekratek, a leto že bistveno predolgo. tudi velike in dokumentirala tatjana Kikec, in to o zgodovinske prelomnice, pa naj gre za družbene, lipovškovem taboru v beli krajini, kjer je tehnične ali znanstvene »revolucije«, niso vedno bilo toliko udeležencev, da si jih lahko le v celoti in dramatično spremenile sveta. to velja želimo na podobnih stanovskih dogodkih. zlasti za prve – družbene. Konec 18. stoletja je bilo sledi napovednik dogodkov Društva učiteljev več takih revolucij (npr. francoska in industrijska geografije slovenije iste avtorice. revolucija, pa reforme marije terezije idr.). ob francoski revoluciji se je zdelo, da ne bo nikoli več osrednji del revije zajemajo prispevki v rubriki tako, kot je bilo. Pa se je marsikaj obrnilo na glavo, Širimo obzorja. Gre za pet člankov z različnih 3 revolucija je na vrhu otopela in končni rezultat področij, a vsi so uporabni tudi za namen pouka ni bil kaj prida drugačno stanje kot pred njo, geografije. tatjana Kikec, marko Krevs, blaž razen morda nekaj ključnih pridobitev, ki pa so se repe in mirsad skorupan so se podpisali pod morale v družbi šele uveljaviti. tudi industrijska članek spletišče Uporabna geografija v novi revolucija naj bi prinesla splošen napredek, pa je podobi in z novimi posodobljenimi orodji. Kot vsaj v prvem obdobju prinesla hudo izkoriščanje urednik nič ne komentiram, samo priporočam. delavcev in še povečala socialno neenakost, resda pa pomenila množično proizvodnjo in mnoge Drugi članek je prispeval matej matkovič in izume, ki so (kasneje) prinesli splošen napredek. sicer o uporabi umetne inteligence in navidezne Podobno je z reformami marije terezije. njena resničnosti pri pouku geografije. sledi članek reforma (osnovnega) šolstva s šolsko obveznostjo Poplave spreminjajo lastnosti prsti in s tem je bila vsaj še nekaj desetletij črka na papirju, možnosti njihove rabe avtorjev ane vovk, dokler niso v začetku 19. stoletja pri nas začeli alekseja muhića, nejca nahtigala in Danijela ustanavljati državne osnovne šole za vsakogar Davidovića. naslednji je članek o vpeljavi prevzete (tudi mnogo kasneje, tj. leta 1869, sprejet zakon terminologije ter njene etimološke razlage v pouk o osemletni obveznosti še dolgo ni bil realiziran). geografije. Zanimiva razprava sare jemec o tem, tako je treba biti pri vsaki revoluciji do neke da poznavanje izvora besed pripomore k njihovi mere previden, saj praviloma ne prinese tistega, boljši razumljivosti. sledi še članek avtorja teh kar obeta. vsaj ne na praktični ravni, na ravni besed o gradu žusem in žusemskem gospostvu, vsakdanjega življenja povrečnega človeka. Kakšen ki je zgodovinske narave, ampak, saj smo mnogi napredek je človeštvo doseglo pri raziskovanju geografi tudi zgodovinarji. vesolja, a še danes mnogi ne vedo, kaj se dogaja v sosednji vasi, ali niso bili dlje kot nekaj kilometrov v rubriki iz prakse je predstavljen primer od doma. Kmetijska revolucija je povečala geografskega dneva dejavnosti za učence šestega proizvodnjo hrane, a še nikdar ni bilo toliko lačnih razreda, ki ga je pripravila tea adamlje. kot danes; še nikdar ni bilo toliko podeljenih nobelovih nagrad za mir, pa še nikdar ni bilo tudi tokrat ne manjkata zadnji dve rubriki: v toliko vojn oz. spopadov in različnih konfliktov. Zanimivosti so se vrinila električna vozila in Upajmo, da pride enkrat revolucija v glavi in da polnilnice v sloveniji, v Pedagoške orehe pa bo spremenila vse, kar dosedanjim revolucijam ni razlikovanje vzrokov in posledic (geografskih uspelo. pojavov in procesov), ki jih je na kratko zapisal prav tako avtor teh vrstic. Pustimo vnemar vse to! Kaj prinaša tokratna številka? lepo in koristno branje želim. GeoGrafija v šoli | 3/2024 aktualno Manca Poglajen koordinatorica tekmovanj s področja geografije Zavod RS za šolstvo Medalji na 20. mednarodni geografski olimpijadi (iGeo) V tednu od 19. do 25. 8. 2024 je v mestu Maynooth na Irskem potekala 20. mednarodna geografska olimpijada. Sodelovalo je 183 najboljših srednješolskih geografov iz 46 držav. Barve slovenske zastave so zastopali Zala Špoljar Slivnik (ŠC Ravne na Koroškem, mentorica Mojca Krebs), Alexander Škof (Gimnazija Brežice, mentor Boštjan Špiler), Nina Levstik (Gimnazija Novo mesto, mentor Žiga Longar) in Gregor Samsa (ŠC Postojna, mentorica Danijela Horvat). Največji uspeh je dosegel Alexander Škof, ki je prejel zlato medaljo in bil hkrati uvrščen kot Slika 2: alexander škof (na sliki levo) in 5. najboljši geograf na svetu v letu 2024. Med Gregor Samsa 4 najbolj uspešnimi je bil tudi Gregor Samsa, ki Foto: Manca Poglajen je prejel bronasto medaljo. Zelo dobro pa sta se odrezali tudi ostali dve tekmovalki. Ekipa štirih najboljših geografov v državi, ki so dosegli najvišje število točk na državnem tekmovanju iz znanja geografije, se je na mednarodno olimpijado pripravljala deloma individualno v okviru svojih šol, deloma pa v prostorih območne enote Ljubljana (Zavod Republike Slovenije za šolstvo), pod mentorstvom Mance Poglajen. Na Irskem je tekmovalce, poleg nje, spremljala še mentorica najvišje uvrščene tekmovalke v državi, Mojca Krebs. Tekmovanje iGeo poteka v angleškem jeziku in zajema sklop pisnih teoretičnih nalog, multimedijski test ter test iz terenskega dela, ki temelji na opazovanju pokrajine. Četrti del tekmovanja je izdelek (plakat), ki je produkt skupinskega dela na določeno temo. V tem letu je to bila »How Geography Makes A Difference In Slovenia«. Mednarodna geografska olimpijada nudi tudi veliko priložnosti za druženje in spoznavanje mladih geografov z vsega sveta. Vsem udeležencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. Odlični uspehi na mednarodni ravni dajejo potrditev slovenski šolski geografiji. Zahvaljujemo se tudi vsem kolegom geografom, ki so s svojimi prispevki in delom, ki pušča pečat v širši javnosti, pripomogli, da so lahko tekmovalci pripravili kakovosten skupinski Slika 1: Slovenska ekipa na mednarodni olimpijadi izdelek. GeoGrafija v šoli | 3/2024 aktualno Melita Vidovič prenove in vsebinske spremembe po celotni Zavod RS za šolstvo vertikali izobraževanja. Da so spremembe smiselne in pomenijo kakovosten premik glede na obstoječe učne načrte, je potrdilo preko 380 Študijska srečanja 2024 potekala prijavljenih učiteljev, ki so septembra v drugem delu študijskega srečanja samostojno presojali v duhu soustvarjanja prenovljenih cilje in standarde izbrane teme v spletnem učnih načrtov in katalogov znanj okolju. Prenova ključnih nacionalnih kurikularnih Po pisnem odzivu na osnutek učnega načrta dokumentov, kot so učni načrti in katalogi znanj, je predmetna kurikularna komisija preudarno temelji na jasni in premišljeni viziji splošnega odločala o posameznih predlogih, komentarjih in izobraževanja v sodobni družbi, katere del smo pobudah s strani učiteljev. to pomeni, da je vsak in katere del bodo prihodnje generacije učencev, prijavljen učitelj s svojim predlogom, glede na dijakov in učiteljev. resolucija sveta eU 2021– sprejemljivost le-tega, lahko vplival na končno 2030 izpostavlja načelo, da je potrebno graditi odločitev, kakšen bo prenovljen učni načrt. inkluzivno, digitalno osmišljeno in trajnostno naravnano vzgojo in izobraževanje, zaradi v tretjem delu srečanja, ki je potekal v oktobru česar se je v sloveniji v letu 2022 začela Prenova na daljavo, je bila učiteljem predstavljena analiza izobraževalnih programov s prenovo ključnih oz. povratna informacija o njihovih predlogih z programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, argumentacijo, ali so bili njihovi predlogi sprejeti učnih načrtov ter katalogov znanj). ali ne. na tej poti je ZrsŠ avgusta 2024 posvetil oktobra in novembra so se izvajala tudi študijska študijska srečanja predstavitvi osnutkov učnih srečanja za srednje strokovno in poklicno- načrtov in katalogov znanj in njihovemu tehniško izobraževanje ter strokovne gimnazije, umeščanju v izobraževalni sistem. kjer so bili predstavljeni osnutki kataloga znanj 5 oz. učnega načrta. na izbranih šolah po sloveniji je bil izpeljan prvi del študijskega srečanja za učitelje v nadaljevanju bodo predlogi prenovljenih osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja. učnih načrtov in katalogov znanj z didaktičnimi na srečanju je bil predstavljen konceptualni priporočili šli v potrditev (didaktična priporočila okvir prenove učnih načrtov in prvič javno v seznanitev) na strokovni svet rs za splošno predstavljen osnutek učnih načrtov. Pri izobraževanje, sledilo pa bo usposabljanje predstavitvi učnih načrtov so poleg svetovalcev učiteljev za uvajanje prenovljenih učnih načrtov ZrsŠ sodelovali tudi člani predmetne in katalogov znanj v prakso. kurikularne komisije za geografijo. Predmetna kurikularna komisija je pri pripravi predloga učnega načrta (in kasneje katalogov znanj) strukturno sledila strateškim dokumentom oz. izhodiščem in smernicam za prenovo učnih načrtov v smeri, da je: • učne načrte horizontalno in vertikalno povezala oz. uskladila ter jih aktualizirala, • učne načrte strokovno in terminološko poenotila, • prilagodila oz. zmanjšala obseg ciljev, • ustrezno opredelila cilje in standarde znanja ter povezave med njimi, • v učne načrte predmetov umestila skupne cilje programov, • posodobila in razširila didaktična priporočila ter priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja. svetovalci ZrsŠ in člani predmetne kurikularne Slika 1: Udeleženci študijskega srečanja komisije so na srečanju utemeljevali novosti Osebni arhiv: Anton Polšak GeoGrafija v šoli | 3/20244 aktualno Nataša Mrak Prvi del seminarja je bil izveden na daljavo, Društvo učiteljev geografije Slovenije in sicer prek ankete, s katero so organizatorji želeli dobiti vpogled, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri pouku spopadajo s Učitelji geografije na Lipovškovem poučevanjem tematik o beli krajini. taboru, Bela krajina 2024 tabor se je začel z belokranjsko tržnico. Po uvodnih nagovorih predsednice DUGs Nataše Društvo učiteljev geografije slovenije je 11. in Mrak, županje občine Polone Kambič in 12. oktobra 2024 v osnovni šoli belokranjskega ravnatelja šole Tomaža Pavlakoviča so se v odreda semič organiziralo tradicionalni seminar prostorih šole začela predavanja o aktualnih lipovškov tabor – bela krajina 2024, ki se ga je geografskih tematikah lokalnega okolja in širše. udeležilo 83 učiteljev geografije. Dr. Dušan Plut je predstavil geografski pogled na belo krajino, dr. Karel Natek nekaj zanimivih dejstev o letošnjih naravnih nesrečah po svetu, o statističnih podatkih in metodologiji na primeru cen nepremičnin v ljubljani in beli krajini pa je spregovoril  dr. Branko Pavlin. Kako je bilo v semiču nekoč v primerjavi z današnjimi časi, je prikazal dr. Matej Gabrovec.   s področja šolske geografije so kolegi predstavili nekaj uporabnih primerov dobre prakse. Barbara Trnovec in Vlasta Lipovec sta 6 poročali o povezovanju šol v Črnomorskem povodju, Franc Malečkar in Edgardo Mauri sta z zanimivimi poskusi prikazala hidrološki cikel in vpliv podnebnih sprememb nanj, dr. Jurij Senegačnik je s svojimi posnetki iz zraka ponudil nekoliko drugačno perspektivo bele krajine, Slika 1: Uvodne besede mateja matkoviča udeležencem tabora pred petkovimi dr. Tatjana Kikec je spodbudila k mladinskemu predavanji v oš belokranjskega odreda Semič raziskovalnemu delu ter predlagala, kako se ga Foto: Tatjana Kikec lotiti. Slika 2: metka Starešinič je pripravila delavnico izdelovanja belokranjskih drsank, matej matkovič pa je zaigral s tamburaško skupino Carmen Cord iz metlike, ki jo vodi. Slika 3: ogled naravoslovne zbirke v muzejski hiši Semič Foto: Tatjana Kikec Foto: Tatjana Kikec GeoGrafija v šoli | 3/2024 aktualno v poznih popoldanskih urah je sledila predstavitev belokranjske kulturne dediščine. Metka Starešinič je pripravila delavnico izdelovanja belokranjskih drsank (barvo z jajc je potrebno spraskati oziroma zdrsati), ki je potekala ob ubranih zvokih tamburaške skupine Carmen Cord iz Metlike, s katero je zaigral matej matkovič, ki skupino tudi vodi. Program tabora je dostopen na spletni povezavi: https://www.drustvo-dugs.si/files/2024/10/ vabilo-bela-krajina.pdf, kjer si lahko ogledate tudi foto utrinke z dogodka. Drugi del večera se je nadaljeval ob zabavnem Slika 4: Udeleženci tabora pri izviru krupe, eni od točk kraške učne poti od lebice geografskem kvizu, ki ga že nekaj let pripravlja do krupe in vodi Matej Matkovič. smeha in zabave ni Foto: Tatjana Kikec manjkalo. v soboto je sledil terenski del programa. Po ogledu muzejske hiše semič, ki ima odlično pripravljene zbirke o beli krajini, in ogledu središča naselja pod vodstvom Jasne Hrastar je vodenje prevzel domači učitelj geografije Matej Matkovič. v lepem sončnem vremenu so učitelji prehodili del Kraške učne poti od lebice do Krupe. Pot je vodila od kamnitega gozda, mimo Slika 5: terenski del 7 vodne jame lebica do izvira Krupe, nazaj pa smo je odlična priložnost se vračali mimo cerkve sv. trojice na vinjem vrhu za povezovanje in izmenjavo izkušenj med in brezstropne jame malikovec do semiča. Del učitelji geografije iz vse bele krajine je bilo v dveh dneh mogoče dodobra Slovenije. spoznati. Foto: Tatjana Kikec Napovednik prihajajočih Poleg izobraževanj pripravljamo/sodelujemo pri dogodkov Društva učiteljev naslednjih dogodkih: geografije Slovenije • Geografske večernice z izbranimi vsebinami (enkrat na mesec, ob četrtkih), 1. Izobraževanja DUGs v šolskem letu 2024/25 • fotografski natečaj »mi v pokrajini« (zaključek: spoštovani učitelji na osnovnih in srednjih šolah! aprila 2025), v šolskem letu 2024/25 je Društvo učiteljev geografije slovenije (DUGs) pripravilo naslednja • Kocenova sobota na Ponikvi (marec 2025), izobraževanja, ki so vpisana v Katis: • natečaj Ustvarjalna geografska predstavitev • vključevanje geografskega informacijskega mojega kraja (zaključek: junija 2025). sistema (gis) v pouk geografije (16. 11. 2024 in na daljavo), 2. Napovedujemo tudi dogodek za šolsko leto 2025/26: • raziskovanje vodnega in obvodnega sveta (12. 4. 2025 in na daljavo), • 24. Zborovanje slovenskih geografov (Kozjansko, 3. in 4. 10. 2025). • Konferenca »promet in energetika« (30. in 31. 5. 2025). o vseh novostih vas bomo prosti obveščali prek Geo-liste, sio-sodelovalnice in društvene spletne strani: https://www.drustvo-dugs.si/. lepo vabljeni, da se nam pridružite na katerem izmed dogodkov. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Spletišče Uporabna geografija v novi podobi in z novimi posodobljenimi orodji Dr. Tatjana Kikec tatjana.kikec@gmail.com applied Geography Website revamp izvleček Abstract Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske the rapid advancement of information tehnologije je prispeval k njeni vsesplošni and communication technology has Dr. Marko Krevs rabi, nepogrešljiva je postala tudi v contributed to its broad use and rendered Univerza v Ljubljani, Filozofska izobraževalnem procesu. na prenovljenem it indispensable in the educational process. fakulteta, Oddelek za geografijo marko.krevs@ff.uni-lj.si spletišču Uporabna geografija učitelji the revamped applied Geography website najdejo na enem mestu zbrana različna compiles a collection of online and mobile 8 spletna in mobilna orodja, primerna za tools for classroom use that we can apply šolsko rabo. orodja lahko uporabijo kot for lesson design, classwork, fieldwork, pripravo na izobraževalni proces ali skupaj school excursions or optional subjects. z učenci oziroma dijaki tako v okviru the tools are particularly well-suited when rednega pouka, terenskega dela, šolskih using smart mobile devices in the field, ekskurzij kot v okviru izbirnih predmetov. which increases student motivation. it orodja so še zlasti primerna za uporabo na supports planning school excursions and Dr. Blaž Repe pametnih mobilnih napravah na terenu, includes theme-based online and mobile Univerza v Ljubljani, Filozofska kar še dodatno vpliva na motivacijo apps that allow user collaboration on map fakulteta, Oddelek za geografijo blaz.repe@ff.uni-lj.si učencev oziroma dijakov. Poleg podpore creation for a specific subject. the map načrtovanju šolskih ekskurzij spletišče search engine enables you to search for ponuja različne tematske spletne in selected locations and a wide range of mobilne aplikacije, s katerimi uporabniki thematic data layers, design a map and use soustvarjamo zemljevide na izbrano it in the field to gather information about temo. iskalnik po zemljevidih omogoča a particular area of interest. the website poizvedovanje po izbranih območjih enables teachers and students to acquire in po številnih tematskih podatkovnih new skills, increase digital literacy and slojih, izdelamo lahko lasten zemljevid, improve their digital competencies. Mirsad Skorupan uporabimo pa ga lahko tudi na terenu Keywords: geography, iCt, mobile apps, map mirsad.skorupan@guest. za zbiranje informacij o območju, na arnes.si search, excursions katerem se nahajamo. Z uporabo spletišča COBISS: 1.04 pridobivamo nova znanja ter, tako učitelji https://doi.org/10.59132/ kot tudi učenci oziroma dijaki, krepimo geo/2024/3/8-15 digitalno pismenost in razvijamo digitalne kompetence. Ključne besede: geografija, iKt, mobilne aplikacije, iskalnik po zemljevidih, ekskurzije GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 1 Uvod organizirali in ustvarili spletišče, na katerem so na enem mestu zbrana različna spletna Še desetletje nazaj so se številne, zlasti in mobilna orodja, primerna za šolsko rabo. Geografi smo se manjše podeželske šole soočale s pomanjkljivo Učiteljem so že vrsto let na voljo tudi različna razmeroma hitro opremljenostjo učilnic s sodobno informacijsko- izobraževanja za njihovo uporabo, zlasti pri organizirali in komunikacijsko tehnologijo (iKt). Danes je arnesu in Društvu učiteljev geografije slovenije. ustvarili spletišče, velika večina šol dobro opremljena, učitelji pa Z napredkom tehnologije in vedno novimi na katerem so na so se znašli pred novimi izzivi. mnogi imajo še možnostmi, ki nam jih ta ponuja, spletišče enem mestu zbrana vedno pomanjkljivo znanje uporabe različnih postopno nadgrajujejo in ga posodabljajo, k različna spletna digitalnih orodij in vsebin, težko se tudi znajdejo soustvarjanju pa vabijo tudi učitelje. in mobilna orodja, v poplavi različnih orodij na svetovnem spletu. primerna za šolsko Kljub temu da učitelji vsakodnevno uporabljajo rabo. Učiteljem računalnike, tablice in pametne mobilne 2 Kratka zgodovina spletišča so že vrsto let na naprave ter tako vsakodnevno razvijajo veščine voljo tudi različna njihove uporabe, imajo mnogi učitelji še vedno verjetno se mnogi še spominjate spletišča izobraževanja za pomanjkljivo znanje na primer o Gis-ih ter ekskurzije.si, načrtovalec šolskih ekskurzij, ki njihovo uporabo, interaktivnih spletnih zemljevidih. že vrsto je nastalo leta 2010 za potrebe načrtovanja in zlasti pri arnesu in let potekajo različna izobraževanja za učitelje izvedbe šolskih ekskurzij. Delovalo je v okolju Društvu učiteljev za uporabo iKt-ja in vključevanje posameznih moodle in za mnoge učitelje je prav uporaba tega geografije Slovenije. spletnih orodij v izobraževalni proces, pa spletišča pomenila prve korake k uporabi moodle. vendarle se marsikateri učitelj še vedno ne počuti izvedeni so bili številni seminarji, kjer so si učitelji dovolj suvereno pri njihovi uporabi. Pomanjkljivo pridobili osnovno znanje načrtovanja šolskih razvite digitalne veščine prispevajo tudi k temu, ekskurzij ter uporabe moodle. Zanimanje za da učitelji težje ocenijo uporabnost in primernost spletišče so pokazali učitelji različnih predmetov, posameznega spletnega orodja za izobraževalne ne le geografi in naravoslovci, ki so pri svojem delu 9 namene. »Popolnih« orodij praktično ni na želeli uporabiti ponujene možnosti informacijsko- voljo, zato je vedno potrebno »tehtati«, ali komunikacijske tehnologije (iKt) (Krevs s sod., prevladujejo prednosti ali pomanjkljivosti rabe 2023). sčasoma je tako nastala bogata zbirka določenega orodja v izobraževanju. Pred uporabo šolskih ekskurzij, ki so nas vodile v različne konce posameznega spletnega orodja se moramo vedno države. vprašati, kakšen je namen njegove uporabe, katere kompetence bomo z njegovo uporabo Z nenehnim razvojem iKt-ja so se ponujale razvijali pri učencih oziroma dijakih, katere tudi vedno nove možnosti vključevanja tega učne cilje želimo z njegovo uporabo doseči in ali v izobraževalni proces. Učitelji geografije smo Vstopna stran jih ne bi morebiti lažje in učinkoviteje dosegli vse pogosteje uporabljali različne interaktivne spletišča v kako drugače, z drugim orodjem, z drugačnimi spletne zemljevide, spletne aplikacije, z množično WordPressu je metodami dela ali morebiti z drugačnim uporabo pametnih mobilnih telefonov smo tudi s preglednejšo didaktičnim pristopom. te postopno vključevali v delo z učenci in dijaki. postavitvijo vsebin v množici različnih spletnih orodij smo učiteljem postala prijaznejša Geografi smo se, v primerjavi z nekaterimi želeli ponuditi spletišče, na katerem bi na enem za uporabnike, saj drugimi predmetnimi področji, razmeroma hitro mestu našli različna spletna orodja, ki bi jih lahko do iskanih vsebin pridemo z manj klikanja. Uporaba spletišča je še naprej možna brez uporabniškega računa. Tega si morajo učitelji ustvariti le v primeru, če želijo dodati ekskurzijo ali se oglasiti v forumu. Slika 1: Zaslonska slika prenovljene naslovne strani spletišča Uporabna geografija GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja uporabili pri svojem delu, hkrati pa jim nuditi posodobljen je iskalnik po zemljevidih, dodani tudi potrebno podporo pri njihovi uporabi. leta so tudi predlogi različnih uporabnih spletnih 2018 je tako skupina geografov s podporo arnesa orodij. Uporaba spletišča je še naprej možna brez zasnovala spletišče Uporabna geografija, https:// uporabniškega računa. tega si morajo učitelji uporabna.geografija.si/, kamor smo prenesli tudi ustvariti le v primeru, če želijo dodati ekskurzijo zbirko šolskih ekskurzij s spletišča ekskurzije. ali se oglasiti v forumu. Trenutno je si. spletišče so avtorji vsebinsko nadgradili z nadgradnja vsebin na spletišču pa z zadnjo uporabnikom na različnimi tematskimi spletnimi in mobilnimi korenito prenovo ni zaključena, ta namreč voljo 16 različnih geoinformacijskimi aplikacijami, iskalnikom po poteka ves čas. Ustvarjalci spletišča tega ne tematskih spletnih in zemljevidih, dodali pa so tudi zbirko predlaganih le vzdržujejo, temveč dodajajo vedno nove mobilnih aplikacij, od orodij, primernih za šolsko rabo. hkrati so začeli aplikacije, tematske sloje v iskalniku po lokalnih zanimivosti izvajati brezplačna izobraževanja za učitelje, kjer zemljevidih in drugo. spletišče bogatijo tudi in lokalne oskrbe so se ti seznanili z orodji na spletišču ter razvijali uporabniki z dodajanjem novih ekskurzij in pa vse do vodnih različne digitalne kompetence, potrebne za s skupnim ustvarjanjem različnih tematskih virov, tujerodnih vključevanje le-teh v izobraževanje. zemljevidov z uporabo mobilnih in spletnih invazivnih rastlinskih geoinformacijskih aplikacij. vrst, šolskih vrtov, leta 2023 je spletišče doživelo popolno predlogov za boljši oblikovno preobrazbo in vsebinsko nadgradnjo. kraj, funkcionalno vstopna stran v WordPressu je s preglednejšo postavitvijo vsebin postala prijaznejša za 3 Kaj vse nam ponuja spletišče? razvrednotenih območij in druge. uporabnike, saj do iskanih vsebin pridemo z Posodobljeno spletišče ohranja prvotno manj klikanja. novosti je prinesla tudi e-učilnica razdelitev na štiri večje vsebinske sklope: v moodle, ki je bila nadgrajena v moodle 4.0 in ekskurzije, aplikacije, iskalnik po zemljevidih ter je oblikovno usklajena z vstopno spletno stranjo, 10 Drugo. namesto zaporednih poglavij so uporabljene »ploščice«, ki nudijo preglednejšo postavitev vse obstoječe spletne in mobilne vsebin (Kikec, 2024). Poleg podpore ekskurzijam geoinformacijske aplikacije so avtorji ponuja spletišče tudi obilo spletnih in mobilnih pripravili znova, na poenoten način, kar aplikacij, dodanih je nekaj zgodb z zemljevidi, olajšuje njihovo uporabo, dodali pa so tudi različne nove. večina aplikacij je namenjena »odprti znanosti«, prostovoljnemu prispevanju informacij o različnih tematikah, v okviru pouka ali prostočasnega sodelovanja v skupnem prizadevanju na izbrano tematiko (Krevs s sod., 2023). trenutno je uporabnikom na voljo 16 različnih tematskih spletnih in mobilnih aplikacij, od lokalnih zanimivosti in lokalne oskrbe pa vse do vodnih virov, tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, šolskih vrtov, predlogov za boljši kraj, funkcionalno razvrednotenih območij in druge. vključena je tudi geolokacijska igra »med zgornjesavskimi stogovi«, namenjena podpori revitalizacije kozolcev, ki je nedavno prejela stanovsko priznanje Zveze geografov slovenije (Krevs s sod., 2023). vsebine aplikacij poleg geografov nagovarjajo tudi učitelje naravoslovja, kemije, biologije in drugih predmetov. Učenci in dijaki bodo zaradi uporabe pametnih mobilnih naprav še dodatno motivirani za delo, še posebej, če bo to potekalo na terenu. Z njihovo uporabo bodo ne le raziskovali določeno tematiko v svojem lokalnem okolju, postali bodo tudi bolj pozorni na svojo okolico in spremembe v njej, na primer na pojav invazivnih rastlinskih vrst, opuščenih stavb in drugo. to učiteljem ponuja priložnost, Slika 2: Zaslonska slika dela spletišča s spletnimi/ da pri učencih in dijakih razvijajo kritičnost do mobilnimi geoinformacijskimi aplikacijami neprimernih posegov in sprememb v okolju. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Preglednica 1: Seznam aplikacij na spletišču Uporabna geografija lokalne zanimivosti ovire za gibalno ovirane invazivke lokalna pridelava hrane Konfluence šolski vrtovi Za boljši kraj Najlepši razgledi lokalna oskrba Pot do šole vodni viri Potovanja in izleti Terensko proučevanje prsti Polhar Funkcionalno razvrednotena območja Med zgornjesavskimi stogovi Do aplikacij dostopamo s spletnimi povezavami označijo na zemljevidu, na mobilnem telefonu ali Qr-kodami, povsod so dodane tudi spletne moramo le omogočiti zaznavanje lokacije. povezave do pregledovalnikov vnosov in zbirnih odvisno od vsebine so aplikacije različno obsežne, zemljevidov vnosov, namenjenih ogledu zbranih posamezen vnos nam tako vzame od dve, tri informacij in drugih gradiv (na primer fotografij, minute do tudi več kot deset minut časa, odvisno zvočnih ali video posnetkov). Do zbirnih tudi od spretnosti uporabnika. zemljevidov lahko dostopamo tudi v iskalniku po zemljevidih, izbrati moramo le ustrezni sloj v sklopu aplikacij najdemo tudi različne zgodbe z zemljevidi 11 (layer) ter želeno aplikacijo. Pregledovalnik nam , pripravljene s pomočjo uporabe ponuja hiter pregled opravljenih vnosov ter nam orodja arcGis online - storymaps. te so zanimive poda osnovno statistiko. ne le geografom (toško Čelo), temveč tudi slovenistom (Cankarjevo vesolje), zgodovinarjem vnos v aplikacije poteka z vnosom zahtevanih (emona, srednjeveška ljubljana, Koliščarji, vsebin v spletni obrazec, pri večini se zahteva tudi okupacija ljubljane) ter vsem, ki iščejo orodje za ena ali več fotografij ali videoposnetek s terena. podporo učenju o mladostnikih, ki se praktično aplikacije samodejno zaznajo našo lokacijo in jo dnevno soočajo z napačnimi informacijami. Slika 3: Zaslonska slika primera osnovnega opisa izbrane aplikacije in dostopov do aplikacije, zbirnega zemljevida ter pregledovalnika Slika 4: Zaslonska slika zgodb z zemljevidi GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 5: Zaslonska slika iskalnika po zemljevidih s prikazanimi geografskimi makro- in mezoregijami ter meteorološkimi merilnimi mesti Posodobljen je tudi Iskalnik po zemljevidih, primer poplavna območja, območja kulturne spletna in mobilna aplikacija za poizvedovanje dediščine in podobno. Za uporabo iskalnika na po izbranih območjih in po različnih tematskih terenu moramo na mobilnem telefonu omogočiti podatkovnih slojih (regije, prostorske enote, zaznavanje lokacije, s klikom na »najdi mojo šole, hidrografija - površinske vode, opozorilna lokacijo« se nam ta samodejno označi na karta poplav, naravne vrednote, kulturna zemljevidu. dediščina, meteorološka merilna mesta idr.). Z uporabo Iskalnika ta je dopolnjen s številnimi novimi tematskimi Z uporabo iskalnika po zemljevidih lahko 12 po zemljevidih lahko podatkovnimi sloji (geološka karta idr.), vključno izdelamo tudi lasten zemljevid domačega kraja, izdelamo lasten z zgodovinskimi (na primer franciscejski okolice šole, območja izvedbe ekskurzije ali zemljevid domačega kataster), sodobnimi kartografskimi podlagami terena z učenci oziroma dijaki ali območja, ki kraja, okolice šole, v različnih merilih (GUrs topografski zemljevid, ga želimo obiskati v prostem času. Z orodjem območja izvedbe svetovni ulični zemljevid, DoF2022 idr.) ter »nariši« na izbrano kartografsko podlago na ekskurzije ali terena s kartami vseh mobilnih aplikacij s spletišča zemljevid narišemo želene točke, izbiramo lahko z učenci oziroma in ekskurzijami s spletišča. Kartografski sloji med različnimi oblikami, barvami in velikostmi, dijaki ali območja, ki so pregledno urejeni, nekateri so združeni v dodamo jim lahko tudi različno oblikovane ga želimo obiskati v vsebinske sklope. Poenostavljeno je tudi iskanje napise. narišemo lahko tudi polilinije, prostem času. (filtriranje) po posameznih podatkovnih slojih poligone, različne like, ki jih lahko obarvamo, ter podatkovni pregled v atributivni tabeli. poimenujemo in prilagajamo velikost, dopišemo lahko tudi izmerjeno dolžino, obseg ali površino. Posebno zanimiva je uporaba iskalnika na Ustvarjen zemljevid lahko shranimo v različnih terenu, saj ponuja obilico informacij o območju, formatih in ga natisnemo. na katerem se nahajamo. te so lahko tudi presenetljive, če se na primer nanašajo na pojave, na voljo so tudi video navodila za izdelavo ki jih na terenu neposredno ne zaznamo, na lastnega zemljevida z uporabo iskalnika po Slika 6: Zaslonska slika zemljevida, izdelanega z uporabo iskalnika po zemljevidih. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 7: Zaslonska slika naslovne strani sklopa ekskurzije. te so na spletišču organizirane po posameznih pokrajinah. zemljevidih. Z malo vaje tako uspe lasten posameznih pokrajinah, kar pa ne pomeni, da zemljevid izdelati tudi tistim manj veščim potekajo le znotraj izbrane pokrajine, veliko uporabe interaktivnih spletnih zemljevidov. jih namreč poteka po več pokrajinah. avtorji 13 video se nahaja na spletišču v sklopu Drugo – ekskurzij so učitelji, pa ne le geografije, temveč izdelaj zemljevid. v istem sklopu pod iskalnikom tudi drugih predmetnih področij, zato je veliko po zemljevidih se nahajajo tudi osnovna pisna ekskurzij zasnovanih medpredmetno. Številne navodila za uporabo iskalnika. Do nadaljnjega izmed njih so bile izvedene tudi v praksi. je uporabnikom dostopna tudi še stara različica iskalnika. vse ekskurzije imajo podobno zasnovo, kar povečuje preglednost in olajšuje njihovo v sklopu ekskurzije lahko brskamo za idejami pregledovanje. Posamezna ekskurzija ima poleg za izvedbo šolskih ekskurzij ali za zasebni poimenovanja, ki se navezuje bodisi na obiskano izlet, lahko pa ustvarimo tudi lastno ekskurzijo pokrajino bodisi na temo ekskurzije, navedenega in jo delimo z ostalimi uporabniki spletišča. tudi avtorja ter osnovne značilnosti, kot so Zbirka trenutno obsega že nekaj manj kot itinerarij poti, trajanje, predmetno področje, tristo primerov ekskurzij. te so razporejene po ter učne cilje, ki jih bodo učenci oziroma dijaki Slika 8: Zaslonska slika primera ekskurzije v Posočje. desna stran zaslona z opisom posameznih postankov in aktivnostmi za učence/ dijake, na levi strani zaslona interaktivni zemljevid z označenimi lokacijami postankov (rumeni krogi). GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja dosegli. Postanki ekskurzije vsebujejo kratek povsem praktične življenjske veščine, kot je opis postanka, dodane so fotografije, pri načrtovanje ekskurzije ali zasebnega izleta večini so navedene tudi aktivnosti za učence (potek, čas, postanki, oprema …). Z uporabo oziroma dijake, ponekod so dodani tudi učni mobilnih aplikacij se navajamo na bolj zavestno in/ali delovni listi. vsak postanek je lociran na spremljanje svojega neposrednega življenjskega interaktivnem zemljevidu. okolja in sprememb v njem, ki jih v hitrem vsakdanjem tempu pogosto spregledamo. Za dodajanje lastne ekskurzije se moramo prijaviti, pri čemer lahko uporabimo dostopne Kompetence, ki jih učitelji razvijajo z uporabo podatke, ki jih uporabljamo za dostop na orodij na spletišču, so pomembne tako za delo spletišče sio, kjer se nahaja tudi geografska z učenci oziroma dijaki kakor tudi za lasten sodelovalnica. Uporabniki moodle se boste brez profesionalni razvoj. Učitelji z uporabo orodij težav znašli, vsi ostali pa si lahko pomagate z razvijajo zmožnosti načrtovanja in izvedbe pouka navodili za dodajanje ekskurzij, ki jih najdete v s podporo iKt, zmožnosti uporabe interaktivnih sklopu Drugo – Pomoč pri uporabi spletišča. zemljevidov in Gis-ov, zmožnosti orientacije (Gnss (GPs)), zmožnosti uporabe spletnih in v sklopu Drugo bomo, poleg že omenjenih mobilnih aplikacij ter nenazadnje zmožnosti navodil za uporabo orodij na spletišču, našli tudi razvijanja digitalnih kompetenc pri učencih različne predloge spletnih orodij, primernih za in dijakih. ob uporabi tehnologije se občasno šolsko rabo, ter raznih uporabnih virov, kot so pojavijo tudi določene težave, ampak ravno z različni domači in tuji interaktivni (tematski) njihovo uporabo bodo učitelji razvijali zmožnost spletni zemljevidi. sezname sproti dopolnjujejo z reševanja tovrstnih težav. Pri tem lahko viri, ki jih priporočajo učitelji. učiteljem z veseljem priskočijo na pomoč učenci oziroma dijaki, ki so pogosto bolj vešči uporabe iKt-ja. Ponujeno pomoč prijazno sprejmite in jim na ta način omogočite pokazati svoje znanje 14 4 Uporabnost spletišča in veščine. Pri tem vam naj ne bo nerodno, tudi spletišče je namenjeno predvsem učiteljem in učitelji vsakodnevno nadgrajujejo svoje znanje, učencem ter dijakom, kot pomoč pri njihovem narobe bo, ko več ne bo tako. delu v šoli, študentom pri delu med študijem ter komurkoli pri iskanju odgovorov na Učitelji lahko orodja na spletišču uporabijo kot geografska vprašanja v vsakdanjem življenju pripravo na pouk, terensko delo ali ekskurzijo, (Krevs s sod., 2023). Z uporabo orodij na lahko pa jih uporabijo skupaj z učenci oziroma spletišču pridobivamo ne le različna nova, dijaki v okviru rednega pouka, izbirnih tudi medpredmetna znanja, temveč tudi predmetov oziroma obveznih izbirnih vsebin ter Slika 9: Zaslonska slika vsebinskega sklopa »drugo« GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja interesnih dejavnosti. skupaj z učenci oziroma orodje, primerno za šolsko rabo, predvsem Učitelji z uporabo dijaki načrtujte šolsko ekskurzijo, postanke in pa nam brskanje vzame veliko dragocenega orodij razvijajo aktivnosti, z uporabo iskalnika po zemljevidih časa. Učenci in dijaki, pa tudi učitelji, že tako zmožnosti raziščite svojo domačo okolico (poplavno uporabljajo pametne mobilne naprave, žal veliko načrtovanja in območje, najbližja meteorološka postaja, časa le za brskanje – zakaj jih torej ne bi uporabili izvedbe pouka naravne vrednote …) in načrtujte terensko delo bolj koristno in se pri tem tudi kaj naučili. Z s podporo iKT, (popis invazivnih rastlinskih vrst, popis vodnih uporabo spletišča poleg potešitve (geografske) zmožnosti uporabe virov, obisk lokalnih pridelovalcev hrane, izkop radovednosti krepimo pri učencih in dijakih interaktivnih pedološkega profila …). Učenci oziroma dijaki tudi digitalno pismenost in s tem tudi digitalne zemljevidov in bodo še posebej navdušeni, če bodo orodja lahko kompetence, ki jih bodo potrebovali v svojem GiS-ov, zmožnosti uporabili na svojih pametnih mobilnih napravah, življenju ter tudi na bodoči študijski ali poklicni orientacije, pa četudi le v neposredni okolici šole, še boljše poti. Pobrskajte po spletišču, tudi če ga morda že zmožnosti uporabe pri terenskem delu ali na šolski ekskurziji. poznate, zagotovo boste odkrili kaj uporabnega, spletnih in sicer pa sprejmite izziv in uporabite katero izmed mobilnih aplikacij o uporabnosti in novostih na spletišču orodij na spletišču tudi s svojimi učenci oziroma ter nenazadnje Uporabna geografija izvemo tudi v posnetku dijaki. Zaradi možnosti uporabe računalnika, zmožnosti razvijanja webinarja z naslovom Kaj nam ponuja prenovljena tablice ali pametne mobilne naprave bodo ti zelo digitalnih kompetenc Uporabna geografija, ki sta ga vodila dr. tatjana verjetno še posebej motivirani za delo. pri učencih in dijakih. Kikec in dr. blaž repe in ga najdemo na https:// video.arnes.si/watch/dbjkbv12l2kq. odgovore na morebitna vprašanja o uporabi spletišča ali uporabi orodij na njem lahko poiščemo pod 6 Viri in literatura Pomoč pri uporabi spletišča ali v Forumu v krevs, m., repe, b., Skorupan, m., kikec, t., Podreka, m., sklopu Drugo na spletišču. lahko pa pišemo in Planinc, m. (2023). Spletišče uporabna geografija neposredno skrbniku na v prenovljeni podobi. V: akademija ob 90-letnici zaslužnega prof. dr. jurija kunaverja & 20. ilešičevi 15 uporabna.geografija@guest.arnes.si. avtorji dnevi : Podnebne spremembe in izzivi geografije; spletišča bodo veseli tudi morebitnih idej za knjižica povzetkov; ljubljana, 22. in 23. september nove spletne in mobilne aplikacije, predlogov 2023. uporabnih orodij, ki bi jih vključili v obstoječ krevs, m. (2023). Nadgradnja in prenova spletišča seznam, dobrodošla pa so tudi opozorila, če se Uporabna geografija. Zaključno poročilo. arnes. pojavi kakšna tehnična težava. v prihodnje bodo še naprej na voljo tudi izobraževanja za učitelje kikec, t. (18. 2. 2024). Kaj nam ponuja prenovljena Uporabna geografija? Sio, Slovensko izobraževalno za uporabo orodij na predstavljenem spletišču, omrežje. https://novice.sio.si/2024/02/08/ deloma tudi v okviru projekta Digitrajni učitelj v posnetek-webinarja-kaj-nam-ponuja-prenovljena- sklopu trajnosti. uporabna-geografija/. kikec, t. (4. 1. 2024). Uporabna geografija. Prenovljeno spletišče Uporabna geografija. Sio, Slovensko 5 Za konec izobraževalno omrežje. https://novice.sio. si/2024/01/04/uporabna-geografija-2/. s prenovo spletišča so avtorji želeli pritegniti Uporabna geografija (b. d.). Uporabna geografija. učitelje in učence ter dijake v šolah ter jim https://uporabna.geografija.si/. ponuditi različna uporabna orodja, zbrana Uporabna geografija. interno projektno gradivo (2018). na enem mestu. v poplavi različnih orodij na oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v svetovnem spletu je namreč pogosto težje najti ljubljani. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Uporaba Ui, Vr in ar pri pouku geografije v osnovni šoli Matej Matkovič The use of ai, Vr, and ar in teaching geography in OŠ Belokranjskega odreda Semič primary school matej.matkovic@osbos.si COBISS: 1.04 izvleček1 Abstract https://doi.org/10.59132/ geo/2024/3/16-21 V sodobnem izobraževanju se tehnologije in modern education, artificial intelligence umetne inteligence (Ui), navidezne (ai), virtual reality (Vr) and augmented resničnosti (Vr) in razširjene resničnosti reality (ar) technologies are increasingly (ar) vse bolj uveljavljajo kot močno emerging as powerful tools to enhance orodje za izboljšanje učne izkušnje, the learning experience, especially in zlasti pri poučevanju geografije v the teaching of geography in primary osnovnih šolah. Prispevek raziskuje, schools. this paper explores how these kako se te tehnologije uporabljajo za technologies are being used to enhance izboljšanje poučevanja geografije in geography teaching and stimulate 16 spodbujanje zanimanja učencev. Uporaba pupils‘ interest. the use of ai brings Ui prinaša personalizirano učenje, personalised learning where content is kjer se vsebina prilagaja posameznim adapted to individual learners‘ needs. potrebam učencev. lažji dostop do easier access to information, better informacij, boljša vizualizacija vsebin visualisation of content, and help with ter pomoč pri analizi in interpretaciji analysis and interpretation make learning učencem olajšajo učenje. Hkrati pa easier for students. at the same time, lažje poustvarjanje vsebin in pomoč pri the ease of recreating content and the sledenju napredka posameznega učenca help in tracking individual learners‘ učiteljem omogoča boljšo prilagoditev progress allows teachers to better adapt učnih strategij in nudenje dodatnih virov learning strategies and provide additional glede na potrebe posameznikov. Vr in resources according to individual needs. ar tehnologije pripomorejo k ustvarjanju Vr and ar technologies help to create bolj interaktivnih in realističnih učnih more interactive and realistic learning okolij. Virtualna resničnost omogoča environments. Virtual reality allows učencem, da doživijo geografske pojave learners to experience geographical na bolj neposreden način, medtem ko phenomena more directly, while razširjena resničnost dopolnjuje resnični augmented reality complements the real svet z digitalnimi informacijami, ki lahko world with digital information that can obogatijo razumevanje geografskih enrich the understanding of geographical konceptov. Pri uporabi teh tehnologij je concepts. the use of these technologies poudarek na ustvarjanju interaktivnih focuses on creating interactive content, vsebin, virtualnih izletih, simulacijah virtual field trips, simulations of natural naravnih pojavov ter na spodbujanju phenomena, and encouraging student 1 Članek je bil v angleškem jeziku že objavljen, a ga zaradi aktualnosti objavljamo tudi v naši reviji. Prva objava: matkovič, m. (2023). The use of artificial intelligence, virtual and augmented reality in teaching geography in secondary school. Gamtamokslinis ugdymas / natural science education, 21(1), 42–48. https://doi.org/10.48127/gu-nse/24.21.42 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja sodelovanja in zanimanja učencev. participation and interest. the paperalso Prispevek obravnava tudi izzive in discusses challenges and solutions rešitve, povezane z uvajanjem Ui v šolsko related to the introduction of ai in school geografijo, kot so dostop do tehnologije, geography, such as access to technology, usposabljanje in profesionalni razvoj teacher training and professional učiteljev, prilagoditev učnega načrta in development, curriculum adaptation etične dileme. tehnologija Ui, Vr in ar and ethical dilemmas. ai, Vr and ar omogoča nov, vsaj v Sloveniji, tehnološko technology enable a new, at least in dovršen pristop k poučevanju geografije Slovenia, technologically sophisticated v osnovnih šolah . ta spodbuja učence approach to teaching geography in primary k raziskovanju, interakciji in boljšemu schools. it encourages pupils to explore, razumevanju kompleksnih geografskih interact and better understand complex vsebin. geographic content. Ključne besede: Geografija, umetna Keywords: Geography, artificial intelligence, inteligenca, navidezna resničnost, razširjena virtual reality, augmented reality, interactive resničnost, interaktivne vsebine content 1 Uvod prednosti in slabosti rabe Ui. Konkretnih raziskav o rabi Ui pri pouku geografije pa nisem zasledil. 17 v sodobnem izobraževanju se tehnologije umetne inteligence (Ui), navidezne resničnosti Uporabo vr in ar tehnologije pri pouku (vr) in razširjene resničnosti (ar) vse bolj geografije je na 7. geografskem natečaju Po uveljavljajo kot močno orodje za izboljšanje Fabianijevih poteh na predavanju z naslovom učne izkušnje, tudi pri poučevanju geografije »Uporaba vr in ar tehnologije za inovativni v osnovnih šolah. razvoj na področju pouk geografije« podrobneje predstavila dr. izobraževanja je nujen. slovenija in znanje o mojca ilc Klun. izpostavila je predvsem velike umetni inteligenci na slovenskem sta uvrščena možnosti in priložnosti vključevanja vr in ar v sam svetovni vrh po številu raziskav glede na tehnologije v slovenski vzgojno-izobraževalni število prebivalcev (Štalekar, 2023). vključevanje sistem ter potrebo po digitalnem opismenjevanju tehnologije v poučevanje in digitalizacija učiteljev in učencev (ilc Klun, 2023). izobraževanja sta trenutno najbolj aktualni reformi v šolstvu. Digitalni prehod spodbuja Uporaba moderne Ui, vr in ar tehnologije pri Uporaba moderne Ui, evropska unija s strategijo digitalizacije pouku geografije je relativno skromno raziskana. Vr in ar tehnologije izobraževanja (radovan, 2022). Pri tem je Prispevek bo navedel konkretne primere kako pri pouku geografije potrebno nadgrajevati izobraževale prakse z lahko to tehnologijo uporabimo pri pouku je relativno skromno moderno tehnologijo, še posebej Ui, vr in ar. geografije v osnovni šoli z namenom izboljšanja raziskana. poučevanja in spodbujanje zanimanja učencev. v zadnjih letih se hitro povečuje število raziskav izpostavil bo tudi izzive in rešitve, ki jih prinaša o uporabi Ui v osnovni šoli. Kljub vsemu pa uvajanje omenjene tehnologije v učni proces. je število raziskav za osnovno šolsko raven v primerjavi s srednješolsko in univerzitetno ravnijo dokaj skromno (Florence, 2024). 2 Prilagojeno (personalizirano) tudi na področju vr in ar tehnologije in njene učenje s pomočjo umetne uporabe v šolstvu je zaznati povečanje raziskav v obdobju po pandemiji Covid 19 (al-ansi, inteligence 2023). slednje je povezano z razvojem omenjene tehnologije in pocenitvijo naprav ter večjo v sodobnem izobraževanju se vedno bolj dostopnostjo šol do tehnologije. zavedamo moči tehnologij umetne inteligence, ki lahko ob pravilni uporabi izboljša učno v sloveniji je objavljenih veliko člankov in izkušnjo. ena izmed možnosti Ui je prilagojeno magistrskih ter doktorskih nalog, ki obravnavajo (personalizirano) učenje, ki se prilagaja vlogo Ui v poučevanju in na splošno opisujejo posameznim potrebam učencev. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Z orodji Ui lahko analiziramo vedenje učencev omogoča bolj natančno analizo podatkov. Čeprav in vzorce učenja, kar nam omogoča prilagoditev je za slednje potrebno globlje razumevanje učenja glede na posameznikove potrebe in želje delovanja algoritmov in podatkovnega (Zawacki-richter idr., 2019). Učenje, gradiva, rudarjenja, nam orodje orange Canvas na učne metode in ravni težavnosti nalog je mogoče razmeroma preprost način omogoča raziskovanje prilagoditi vsakemu učencu. tako lahko učenci, ki določene geografske vsebine, npr. iskanje potrebujejo več časa za razumevanje vsebin, dobijo povezav med priimki in lokacijo, opazovanje dodatno podporo, medtem ko učno uspešnejši držav glede na družbeno-ekonomske značilnosti učenci dobijo zahtevnejše naloge (Cope idr., ter raziskovanje podnebnih tipov evrope. 2021). Prav tako Ui omogoča podajanje takojšnjih odgovorov ter na podlagi analize učenčevega dela Ui tehnologija je v veliko pomoč učiteljem saj smernice za nadaljnje delo (huang idr., 2023). lahko izboljša spretnosti učiteljev tudi tako, da jim omogoči dostop do vrste orodij in virov, ki tak način poučevanja je že prisoten na nekaterih jim lahko pomagajo postati boljši učitelji. na platformah za učenje, kot sta Khan academy primer, orodja za ocenjevanje, ki jih poganja (https://www.khanacademy.org/) in Coursera umetna inteligenca, lahko učiteljem v realnem (https://www.coursera.org/). algoritmi času zagotovijo povratne informacije o uspešnosti analizirajo podatke o opravljenem delu in učnem učencev, kar jim omogoča, da prilagodijo svoje napredku učencev, kot so uspešnost pri kvizih in strategije poučevanja in tako bolje zadovoljijo čas, porabljen za reševanje nalog. na podlagi teh potrebe učencev (jamal, 2023). takšni aplikaciji podatkov sistemi umetne inteligence priporočajo sta Classkick (https://classkick.com/) in nearpod določeno učno gradivo, prilagajajo težavnostno (https://nearpod.com/). Ui lahko učiteljem raven nalog in predlagajo dodatne vire, ki pomaga tudi pri prilagajanju učenja in ustvarjanju ustrezajo trenutnemu znanju in ciljem učenca. učnih ur, ki so prilagojene individualnim 18 s tem zagotovijo, da učenci prejmejo optimalno potrebam učencev. slednje lahko izdelamo z raven znanja (raza, 2023). Podoben primer sta aplikacijo edPuzzle (https://edpuzzle.com/) ali popularni platformi za učenje jezikov Duolingo Flipgrid (https://flipgrid.com/). Prav tako lahko (https://www.duolingo.com/) in Dreambox Ui učitelju pomaga hitreje izdelati učno gradivo. learning (https://www.dreambox.com/) za takšni aplikaciji sta edapp (https://www.edapp. učenje matematike. obe prilagajta zahtevnost com/) in 7taps (https://www.7taps.com/). obe vaj in kvizov stopnji znanja učenca. Podobnih omogočata, da z opisom kaj želimo Ui prepustimo, aplikacij je vse več, njihovo delovanje pa je vse da ustvari primerno predlogo in interaktivne bolj prilagojeno uporabnikom. vsebine. Še več možnosti za ustvarjanje učnih Pri individualizaciji in diferenciaciji pouka so vsebin, učnih priprav, rubrik za ocenjevanje, ipd. koristni različni veliki jezikovni modeli (llm), nam omogoča aplikacija magicschool.ai (https:// kot sta ChatGPt (https://chat.openai.com/), www.magicschool.ai/). ms Copilot (https://www.bing.com/copilot) ali Ui tehnologija postaja vse bolj pomemben Google Gemini (https://gemini.google.com/ učiteljev asistent, ki omogoča učitelju, da lažje in app). ti omogočajo učencem lažji dostop do hitreje pripravi vse potrebno za kvalitetno izvedbo informacij, saj jim ponujajo oblikovane odgovore pouka in obdelavo podatkov za spremljanje na zahtevano vprašanje, učencem pa ni potrebno napredka učencev. Učitelji, ki so vešči uporabe te iskati informacije po različnih spletnih straneh. tehnologije so v prednosti v primerjavi z učitelji, seveda se ob tem pojavi problem zanesljivosti Ui lahko učencem ki Ui tehnologije ne uporabljajo ali celo zavračajo. in verodostojnosti vira, a se z razvojem llm z disleksijo ali Pomembno, da vodstva šol Ui tehnologijo tudi kakovost pridobljenih informacij izboljšuje, drugimi učnimi nekateri llm pa tudi navedejo vire. ob tem je prepoznajo kot pomemben pripomoček ter jo težavami ponudi potrebno že v osnovni šoli učence naučiti, da sistematično uvajajo med učitelje. Pri tem imajo ustrezno podporo, imajo kritični odnos do virov, da znajo preveriti pomembno vlogo učitelji, ki že imajo izkušnjo z npr. v obliki avdio verodostojnost virov in podatkov, oziroma da uporabo Ui ter lahko z lastnimi primeri dobre rabe posnetkov, besedil razvijejo digitalno kompetenco 1.2 vrednotenje svetujejo ostalim učiteljem. v Braillovi pisavi ali podatkov, informacij in digitalnih vsebin po interaktivnih vaj. DigComp 2.2. 3 Učenje z Vr in ar tehnologijami Ui lahko učencem z disleksijo ali drugimi učnimi težavami ponudi ustrezno podporo, npr. v navidezno resničnost (vr) lahko opredelimo kot obliki avdio posnetkov, besedil v braillovi pisavi tridimenzionalno, računalniško ustvarjeno okolje ali interaktivnih vaj. lahko ustvari povzetek s katerim je mogoče komunicirati in ki ustvarja daljšega besedila (Knox, 2020). tehnologija Ui občutek prisotnosti uporabnika – kot da je GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja „resnično“ in da je del navideznega sveta, ki mu omogočajo raziskovanje značilnosti geografskih razširjena je predstavljen (Che, 2016). obstajajo različne elementov pokrajine iz perspektive prve osebe, resničnost (ar) oblike „resničnosti“. razširjena resničnost (ar) ogled znamenitosti in spoznavanje različnih je "resnično" je „resnično“ fizično okolje, ki je bilo izboljšano z kultur po svetu. Za raziskovanje vesolja je fizično okolje, ki dodajanjem virtualnih računalniško ustvarjenih zanimiva aplikacija titans of space PlUs, kjer je bilo izboljšano elementov. mešana resničnost se nahaja med se lahko približamo planetom, zvezdam in z dodajanjem ar in vr ter združuje fizično in navidezno galaksijam ter izvemo različne informacije o virtualnih resničnost. takšne tehnologije predstavljajo vesolju . računalniško edinstveno priložnost za poučevanje in učenje ustvarjenih (bos idr., 2022). Čeprav sta vr in ar prisotni že ar tehnologija je z vidika geografije uporabna elementov. precej let, pa sta šele v zadnjih letih s cenejšo in za ustvarjanje obogatenega resničnega okolja dostopnejšo tehnologijo postali zanimivi tudi za (augmented reality environment) in obogatenih širšo uporabo v šolah. zemljevidov (augmented map) (Yi idr., 2022). Za raziskovanje obogatenega resničnega okolja Uporaba vr in ar tehnologij ima velik potencial so primerne številne aplikacije. tako lahko z za izboljšanje učne izkušnje in spodbujanje aplikacijama stellarium (https://stellarium. zanimanja učencev za geografijo. org/) ali Google skymap opazujemo nebesna telesa na nebu, medtem ko nam aplikacija vr lahko učence popelje na poglobljene izlete označi zvezde, jih opremi s podatki ter jih po raznolikih pokrajinah sveta. namesto poveže v ozvezdja. aplikacija Google earth nam opazovanja slik tropskega deževnega gozda v omogoča pogled 3D modelov izbranih pokrajin braziliji ali gorskih vrhov himalaje si učenci po svetu v resničnem času. aplikacija Thinglink s pomočjo vr očal lahko dejansko ogledajo (https://www.thinglink.com/) pa nam omogoča rastlinstvo, živalstvo in pokrajino iz prve roke. izdelavo obogatenih zemljevidov. Za uporabo Vr in ar Podobno lahko ar s pametnimi telefoni ali ar tehnologije je pogosto dovolj že pametni omogočata tablicami omogoči ogled 3D modelov geografskih 19 telefon, kar je z vidika dostopnosti učencem prikaz težje elementov pokrajine, kot so gore, reke ali zelo primerno. Uporaba virtualnih očal pa ar predstavljivih vulkani, v učenčevem resničnem okolju. to izkušnjo še izboljša. geografskih jim omogoči lažje prostorsko razumevanje in konceptov, kot vizualizacijo geografskih konceptov. Poleg teh aplikacij obstaja tudi veliko drugih so podnebne virov ar, ki jih lahko uporabimo za poučevanje Poleg pokrajin vr in ar učencem približata spremembe, geografije. na Youtubu najdemo veliko tudi oddaljene kulture. Učenci lahko virtualno tektonika plošč videoposnetkov ar o geografiji, obstaja pa tudi potujejo po zgodovinskih mestih, raziskujejo ali erozija ter veliko spletnih mest, ki ponujajo vsebine ar za različne kulture in se učijo o tamkajšnjih običajih. jih naredita poučevanje geografije. bolj razumljive vr in ar omogočata prikaz težje predstavljivih in vizualno geografskih konceptov, kot so podnebne privlačne. spremembe, tektonika plošč ali erozija ter jih 4 izzivi in rešitve pri uvajanju naredita bolj razumljive in vizualno privlačne. tehnologij v poučevanje namesto besedne razlage si učenci lahko v vr simulaciji ogledajo taljenje ledenikov zaradi geografije podnebnih sprememb ali pa spremljajo, kako Ui ne moremo jemati kot objektivno in reka preoblikuje pokrajino. vrednostno-nevtralno. sistemi Ui temeljijo na Uporaba teh tehnologij je zabavna in algoritmih, ki odražajo vrednote ustvarjalcev interaktivna, kar povečuje motivacijo in (Gartner, Krašna, 2022). Zato je potrebno pri zanimanje učencev za geografijo. Poleg tega obe učencih razvijati kompetentnost uporabe Ui tehnologiji pripomoreta k razvoju prostorskih tehnologij, jih seznaniti z etičnimi kodeksi spretnosti učencev, saj omogočata manipulacijo uporabe Ui ter pri njih krepiti kritično z digitalnimi objekti v resničnem okolju (ar) razmišljanje. obstajajo tudi pomisleki glede ali premikanje po virtualnem okolju (vr). zasebnosti in varnosti podatkov, saj sistemi aplikacije, ki Pomemben element uporabe vr in ar je tudi umetne inteligence zbirajo velike količine so primerne za varnost. tehnologija omogoča učencem, da na podatkov o učencih in učiteljih (Thurzo idr., Vr predstavitve varen in nadzorovan način doživijo naravne 2023). Potrebno je čim bolj zaščititi osebne pri geografiji pojave, kot so vulkanski izbruhi ali potresi. podatke učencev. Učitelji morajo učence so Google earth seznaniti z dejstvom, da se njihovi osebni Vr, National aplikacije, ki so primerne za vr predstavitve podatki zbirajo na podlagi njihove privolitve. Cilj Geographic pri geografiji so Google earth vr, national uporabe umetne inteligence v izobraževanju je explore Vr, Geographic explore vr, Wanderlust vr. vse osredotočiti se na učne rezultate, za učenje pa Wanderlust Vr. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja je zaupanje bistvena sestavina. s podatki, ki jih nova znanja in primeri dobrih praks se bi lahko posredujejo učenci, se ne sme na noben način prenašali preko mentorskih programov, ki bi jih napačno ravnati (mhlanga, 2023). izvajali strokovnjaki ali pa izkušeni učitelji. ob tem imajo pomembno vlogo šole in ministrstvo Uporaba različnih llm je pri pouku geografije za vzgojo in izobraževanje, ki bi morali zagotoviti zelo pogosta. vendar pa je kakovost odgovorov zadostno finančno podporo pri izobraževanju odvisna od kakovosti virov. s razvijanjem učiteljev in nabavo ustrezne opreme in licenc. geografije kot vede prihaja do novih odkritij in informacij, nekateri viri pa postanejo zastareli in nepravilni. llm ne loči med kvaliteto vira in lahko učencem posreduje napačne in zavajajoče 5 Sklep informacije. Prav tako nekatere različice llm, tehnologije umetne inteligence, virtualne ustvarijo besedila s pomanjkljivim ali tudi brez resničnosti in razširjene resničnosti omogočajo navajanja virov. Učence je potrebno ozaveščati nov, tehnološko dovršen pristop k poučevanju o spoštovanju avtorskih pravic in jih navajati na geografije v osnovnih šolah. ta pristop spodbuja ustrezno navajanje virov. informacije, ki nam učence k raziskovanju, interakciji in boljšemu jih ustvarijo llm so lahko tudi napačne, zato razumevanju kompleksnih geografskih vsebin, jih je potrebno preveriti, saj lahko v nasprotnem kar prispeva k izboljšanju učne izkušnje in primeru širimo napačne informacije. dosežkom učencev. Uporaba vr in ar tehnologije je vse bolj v prispevku navedeni primeri uporabe različnih dostopna. nekateri proizvajalci, kot na primer aplikacij so le del možnosti, ki jih ponuja Classvr pripravljajo vsebine za uporabo pri današnja tehnologija. Z razvojem tehnologije, pouku, vendar se le-te lahko uporabijo izključno ki postaja vse cenejša in bolj dostopna ter vedno 20 samo z njihovimi vr očali. Pri tem na eni strani nove, boljše in dostopnejše aplikacije se odpirajo omogočajo izbor vsebin, prilagojenih na pouk nove možnosti uporabe pri pouku. in olajšajo delo učiteljem, po drugi strani pa onemogočajo učiteljem izbor ostalih vsebin, Ui lahko služi kot učiteljev in učenčev asistent rabo drugih aplikacij ter inovativen pouk. Z pri učnem procesu. vendar se oboji morajo rabo drugih vr in ar očal, ki pa niso izključno zavedati pomanjkljivosti Ui tehnologije ter namenjene samo pouku pa lahko učitelji upoštevati etične smernice rabe le-te. uporabljajo različne aplikacije, ki jih je vsak dan vse več in ustvarjajo moderen, raziskovalen učni vr in ar tehnologija je vse bolj prisotna pri proces. to pa zahteva od učitelja veliko znanja in pouku. manjkajo pa priporočila in smernice za časa, da se pripravi na pouk. varno in učinkovito rabo. Učitelji morajo sami spoznavati tehnologijo, večinoma v svojem S hitrim razvojem Ui, Čeprav se problem dostopa do tehnologij prostem času, in sami presojati o primernosti Vr in ar tehnologij z različnimi projekti, ki financirajo nabavo rabe pri pouku. Poleg rednega izobraževanja se pojavi problem modernih učnih pripomočkov, in vse cenejše na tem področju in zagotavljanja finančne izobraževanja tehnologije manjša, se pojavi težava pri podpore pri nabavi tehnologije in licenc, kar učiteljev. Zagotoviti vzdrževanju opreme in zagotavljanju licenc, bi moralo zagotoviti ministrstvo za vzgojo in bi bilo potrebno ko se projekti končajo. Pogosto se zgodi, da se izobraževanje, bi bilo smiselno, da se tudi na ustrezne programe s končanjem projekta zaključi tudi inovativna šolah uvede mentorski program, kot je učeča se usposabljanja in raba modernih učnih pripomočkov, ki so bili skupnost, kjer bi bolj izkušeni učitelji prenašal izobraževanja nabavljeni za potrebe projekta. Zato bi bilo svoje znanje in izkušnje ostalim učiteljem. za učitelje, ki bi smiselno zagotoviti vsaj financiranje določenih Šole bi morale tudi dodatno nagraditi učitelje, vključevali uporabo licenc s strani države za daljše obdobje. Primer ki svoj prosti čas namenijo raziskovanju in Ui, Vr in ar dobre prakse je programsko okolje microsoft implementaciji novih tehnologij. tehnologij 365, ki je na voljo vsem učiteljem. v poučevanju. nadaljnje raziskave na tem področju bi morale s hitrim razvojem Ui, vr in ar tehnologij podati odgovore o primernosti določenih vsebin se pojavi problem izobraževanja učiteljev. za uporabo pri pouku ter smernice za učitelje, da Zagotoviti bi bilo potrebno ustrezne programe bodo lažje uvajali tehnologijo v učni proces. usposabljanja in izobraževanja za učitelje, ki bi vključevali uporabo Ui, vr in ar tehnologij Ui, vr in ar tehnologije so izjemno pomembno v poučevanju. ta usposabljanja bi morala biti orodje za sodobno izobraževanje, saj omogočajo interaktivna in praktično usmerjena, da bi ustvarjanje dinamičnih, interaktivnih učnih učitelji pridobili potrebne veščine in znanja za okolij, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost učinkovito uporabo teh tehnologij v učilnici. in kritično razmišljanje učencev. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja nenazadnje pa to tehnologijo danes že ilc klun, m. (2024). Uporaba Vr in ar tehnologije za uporabljajo številni poklici, ki s pomočjo inovativni pouk geografije [Predavanje]. 7. geografski natečaj Po Fabianijevih poteh. omenjenih tehnologij oblikujejo prostor, delajo simulacije ali pa si pomagajo pri popravilih jamal, a. (2023). the role of artificial intelligence (ai) in vzdrževanju zahtevnih strojev. Zato je in teacher education: opportunities & challenges. Journal of Teacher Education, 10, 140-146. https:// smiselno, da tudi učenci, kot bodoči uporabniki www.researchgate.net/publication/369384184_ tehnologije, pridobijo določene izkušnje že v the_role_of_artificial_intelligence_ai_in_teacher_ osnovni šoli. education_opportunities_Challenges knox, j. (2020). artificial intelligence and education in China. Learning, Media and Technology, 45(3), 298- 311. https://doi.org/10.1080/17439884.2020.1754236 6 Viri in literatura mhlanga, d. (2023). open ai in education, the al-ansi, a. m., jaboob, m., Garad, a., in al-ansi a. responsible and ethical use of ChatGPt towards (2023). analyzing augmented reality (ar) and virtual lifelong learning. SSRN Electronic Journal. https://doi. reality (Vr) recent development in education. Social org/10.2139/ssrn.4354422 Sciences & Humanities Open, 8(1), 100532. https:// radovan, m. (2022). dejavniki uspešne digitalne doi.org/10.1016/j.ssaho.2023.100532 prakse vzgoje in izobraževanja. V m. radovan (ur.), Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija bos, d., miller, S., in bull, e. (2022). Using virtual vzgoje in izobraževanja – priložnost in pasti (str. 45- reality (Vr) for teaching and learning in geography: 62). Pedagoški inštitut. Fieldwork, analytical skills, and employability. Journal of Geography in Higher Education, 46(3), 479-488. raza, F. (2023). ai in education: Personalized https://doi.org/10.1080/03098265.2021.1901867 learning and adaptive assessment. international Journal of Educational Technology, 10, 13140/ Che, W. (2016). Virtual reality. V d. richardson (ed.), rG.2.2.24796.77446. https://doi.org/10.13140/ International Encyclopaedia of Geography: People, rG.2.2.24796.77446 the Earth, Environment and Technology (pp. 1-19). 21 https://doi.org/10.1080/03098265.2021.1901867 štalekar, m. (2023). Uporaba sistemov umetne inteligence v osnovni šoli. [na spletu]. magistrsko Cope, b., kalantzis, m., in Searsmith, d. (2021). delo. Univerza v mariboru. https://dk.um.si/ artificial intelligence for education: knowledge and izpisGradiva.php?lang=slv&id=84562 its assessment in ai-enabled learning ecologies. Educational Philosophy and Theory, 53(12), 1229-1245. thurzo, a., Strunga, m., Urban, r., Surovkova, j., https://doi.org/10.1080/00131857.2020.1728732 in afrashtehfar, k. (2023). impact of artificial intelligence on dental education: a review and Guide Florence, m., Zhuang, m., in Schaefer, d. (2024). for Curriculum Update. Education Sciences, 13, 150. Systematic review of research on artificial intelligence https://doi.org/10.3390/educsci13020150 in k-12 education (2017–2022). Computers and Cheng, Y., Zhu, G., Yang, C., miao, G., in Ge, W. (2022). Education: Artificial Intelligence, 6, 100195. https:// Characteristics of augmented map research from doi.org/10.1016/j.caeai.2023.100195 a cartographic perspective. Cartography and Geographic Information Science, 49(5), 426-442. Gartner, S., in krašna, m. (2022). etika umetne https://doi.org/10.1080/15230406.2022.2059571 inteligence v izobraževanju. Revija za Elementarno izobraževanje, 16(2), 221-237. https://doi. Zawacki-richter, o., marín, V. i., bond, m., in org/10.18690/rei.16.2.2864 Gouverneur, F. (2019). Systematic review of research on artificial intelligence applications in higher Huang, j., Saleh, S., in liu, Y. (2021). a review on education – where are the educators? International artificial intelligence in education. Academic Journal Journal of Educational Technology in Higher of Interdisciplinary Studies, 10(2), 206. https://doi. Education, 16(1), 39. https://doi.org/10.1186/s41239- org/10.36941/ajis-2021-0077 019-0171-0 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 22 Poplave spreminjajo lastnosti prsti in s tem možnosti njihove rabe Flood-Inflicted Changes in Soil Properties and Use PoPlaVljeno loško Polje, na obrobjU Sta naSelji dane (na Sliki leVo) in PodCerkeV (deSno). Foto: Jurij Senegačnik, junij 2024 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 1 Poplave lahko omejimo s Ddr. ana Vovk posnemanjem delovanja narave Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta na naravi temelječe rešitve (angl. nature based Oddelek za geografijo solutions ali nbs) zajemajo naravne in zgrajene ana.vovk@um.si sisteme, ki uporabljajo in krepijo fizikalne, kemične in mikrobiološke procese (jordan, 2023; vovk, 2022). nbs so enostavne ureditve, aleksej Muhić z minimalno porabo energije, ustvarjajo Univerza v Mariboru, Filozofska majhne vplive na okolje in zagotavljajo dodano fakulteta vrednost s koristmi, ki jih pridobita človeštvo Oddelek za geografijo aleksej.muhic@student.um.si in narava (krepijo ekosistemske storitve). te koristi vključujejo biotsko raznovrstnost, blažitev učinkov podnebnih sprememb, obnovo ekosistema in zlasti protipoplavno varnost. Nejc Nahtigal Univerza v Mariboru, Filozofska vse bolj se zavedamo, da nam nbs lahko fakulteta pomagajo pri zaščiti pred vplivi podnebnih Oddelek za geografijo sprememb, hkrati pa upočasnijo nadaljnje nejc.nahtigal@student.um.si segrevanje ozračja, podpirajo biotsko 23 raznovrstnost in zagotavljajo stabilne storitve ekosistemov. Pomembno je povečanje zanimanja za nbs v podnebni politiki s poudarkom na njihovem potencialu za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev posledic, zlasti poplav in suš (hamel in tan, 2022). nbs vključujejo široko paleto ukrepov, kot so zaščita in upravljanje naravnih in polnaravnih Danijel Davidović Univerza v Mariboru, Filozofska ekosistemov, vključevanje zelene in modre fakulteta infrastrukture v urbana in ruralna območja Oddelek za geografijo ter uporaba načel, ki temeljijo na ekosistemih danijel.davidovic@um.si kmetijskih območij. Koncept nbs temelji na COBISS: 1.01 spoznanju, da naravni ekosistemi proizvajajo raznoliko paleto storitev, od katerih je odvisno https://doi.org/10.59132/ geo/2024/3/22-36 dobro počutje ljudi, od shranjevanja ogljika, nadzora nad poplavami in stabilizacije obal ter pobočij do zagotavljanja čistega zraka in vode, hrane, goriva, zdravil in genskih virov (semen) (bannerman in Considine, 2003). nbs je »krovni koncept« za druge uveljavljene naravne pristope, kot so ekoremediacije, zelena infrastruktura, modro-zelena infrastruktura in pasivni pristopi, uporabljeni v pokrajini za zbiranje in zadrževanje vode (Klemen idr., 2021). nedavno se je začel uporabljati tudi izraz »naravne podnebne rešitve«. te rešitve se izrecno nanašajo na ukrepe ohranjanja in upravljanja, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov iz ekosistemov in izkoriščajo njihov potencial za shranjevanje ogljika (Konda, 2020). GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja izvleček Abstract V prispevku obravnavamo lastnosti prsti na this study investigates soil properties poplavnem območju dravinjske doline, ki in the flood-prone area of the dravinja zajema občine Slovenske konjice, Slovenska Valley, Slovenia, which covers Slovenske bistrica, Poljčane, makole in majšperk. reka konjice, Slovenska bistrica, Poljčane, dravinja poplavlja ne samo zaradi svojih makole, and majšperk. the dravinja visokih pretokov, temveč tudi zaradi visoke river floods due to its high flows and podtalne vode. to povzroči zastajanje vode elevated groundwater levels, which leads na površini, še posebej na nižjih legah, tudi to stagnant surface water, particularly daleč stran od struge dravinje. namen in lower elevations, even well away raziskave je bil analizirati poplavne prsti in from the immediate riverbed. the study oceniti, kako dolgotrajno zastajanje vode aimed to characterise these floodplain vpliva na njihove lastnosti. Vzorce prsti soils and assess how their properties smo odvzeli na enajstih lokacijah s pomočjo are affected by prolonged waterlogging. pedološkega svedra. merili in analizirali Soil samples were collected from 11 sites smo deset ključnih fizikalnih in kemijskih using a soil auger. ten main physical lastnosti prsti v odvisnosti od njihove and chemical properties were measured poplavljenosti. rezultati prispevajo k and analysed for their correlation with širšemu razumevanju značilnosti poplavnih flooding events. the results contribute 24 prsti in njihovega odziva na poplave. to a broader understanding of floodplain Ugotovitve lahko pomagajo izboljšati soil characteristics and their response to prihodnje strategije upravljanja s prstmi flooding. the findings can inform future na poplavnih območjih in spodbujajo k soil management strategies in flood- zagotavljanju bistvenih storitev ekosistema prone areas and promote the provision of tal. essential soil ecosystem services. Ključne besede: reka Dravinja, poplave, prst, Keywords: Dravinja river, floods, soil, water, voda, lastnosti prsti, Dravinjska dolina soil properties, Dravinja valley 1 Poplave kot oblikovalec ko evropa doživlja strahovite poplave, suše in lastnosti prsti požare. Ključna je degradacija prsti – evropske prsti niso dovolj zdrave, da bi pripomogle sovpad okoliščin, kot so spremenjeni vzorci k ublažitvi teh težav. Dvig organske snovi v količin in razporeditve padavin, višanje gladine prsti je lahko rešitev, ki je bila do zdaj kritično morij, manjša možnost vpijanja vode v tla zaradi spregledana. 60–70 % evropske prsti ni v zbitosti in prevlada betonsko-asfaltnih površin, zdravem stanju. žal je tudi 40 % slovenskih vpliva na vse bolj pogoste poplave. Problem obdelovalnih zemljišč degradiranih in poplave ogroženosti prsti zaradi poplav je zares velik, v letu 2023 so to stanje še poslabšale. slovenija zato je evropska komisija začela javno spletno je vse bolj ogrožena zaradi degradacije prsti po posvetovanje z državljani in strokovnjaki z naravni poti, pa tudi zaradi človekovih vplivov. namenom, da pridobi povratne informacije brez zdravih prsti je življenje, kot ga poznamo o stanju tal. Prvič so pristopili k oblikovanju danes, ogroženo. hrana izgublja svojo hranilno strategije eU za tla do leta 2030. njen cilj je vrednost, suše in poplave postajajo vse hujše, zdravje, obnova in zaščita prsti zaradi naravnih biotska raznovrstnost je vse manjša, kmetje se nesreč, pri čemer imajo poplave velik vpliv zadolžujejo za nakupe mehanizacije za obdelavo na izginjanje rodovitnih prsti. Posvetovanje tal in prst iz ozračja absorbira manj ogljika, razumejo kot ključno priložnost za javnost, kar pospešuje globalno segrevanje. Posledično da oblikuje prihodnost evropskih prsti, potem biomasa zaradi zmanjšane možnosti fotosinteze GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja ne uspe proizvajati dovolj hrane, kar privede do manjšega pridelka (vovk, 2024). visoka vsebnost organskih snovi v prsti omogoča zadrževanje vode, zato je pomembno, da je prst bogata s humusom, ki ni samo hrana za rastline, ampak tudi zadrževalnik vode. rastline ne morejo uspevati brez vode, zato je pomembno, da so prsti v zgornjih horizontih bogate s humusom. Poplavna voda odnese zgornjo plast, kjer so hranila, zato prst postane neuporabna za rastline, saj površino pogosto preplavijo anorganske naplavine. odpornost prsti pred poplavami je odvisna od njihovih fizikalnih lastnosti, zlasti deleža organske snovi in globine ter teksture. na območjih pogostih poplav, kot je Cerkniško jezero, zaradi zasičenosti prsti z vodo prevladuje travniška raba (slika 1). bolj ko so prsti plitve in peščene, manjšo možnost imajo za zadrževanje vode in bolj so občutljive za poplave in suše (vovk, 2024). v raziskavi smo se osredotočili na pogosto Slika 1: območje Cerkniškega polja pogosto poplavlja voda, zato je primerno večinoma za travnike. poplavljeno območje Dravinjske doline, ki ji Vir: Ana Vovk, 2023 daje osrednjo podobo prav reka Dravinja z meandrirajočo strugo in ohranjeno avtohtono 25 obrežno zarastjo. Gre za eno izmed najbolje ohranjenih ravninskih območij v severovzhodnem ko pretoki rek presežejo zmogljivost strug in V raziskavi smo delu slovenije, zato je dolina Dravinje v celoti se voda razlije po poplavnih površinah (Plut, se osredotočili na uvrščena v naturo 2000. ohranjena rečna 2000) ali ko se podtalnica dvigne do površine. ob pogosto poplavljeno dinamika pogostih poplav, predvsem zaradi strugah rek se razvijajo tudi specifične skupine območje Dravinjske visoke podtalnice, omogoča obstoj pestrih prsti, pogosto gre za nerazvite obrečne prsti, doline, ki ji daje hidromorfoloških struktur, kot so rečni okljuki, ki imajo ob poplavah še ekosistemsko vlogo. osrednjo podobo erozijske stene in prodišča. na reko se navezujejo Poplavne prsti so ekosistemski vir in ledvice prav reka Dravinja tudi različne krajinske strukture, kot so mokrotni pokrajine, saj poskrbijo za odvečno vodo. na z meandrirajočo travniki, uleknine oz. depresije in mrtvice. Za teh prsteh so tako imenovane poplavne ravnice, strugo in ohranjeno pokrajino ob Dravinji so značilne tudi mejice ki imajo ob poplavah pomembne funkcije, saj avtohtono obrežno in samotna drevesa. vsi ti elementi ustvarjajo predstavljajo naravne zadrževalnike vode in zarastjo. Gre prepoznavno kulturno pokrajino ob reki, ki je oblikujejo pokrajino. za eno izmed nastala in še nastaja v prepletu z delovanjem najbolje ohranjenih človeka – predvsem z njegovim načinom Po klasifikaciji Wrb lahko poplavne prsti uvrstimo ravninskih območij prilagajanja visoki podtalni in poplavni vodi. v 4. niz, to je v skupino mineralnih prsti, nastalih v severovzhodnem zaradi vpliva reliefa v rečnih dolinah in nižavju delu Slovenije, zato (fluvisoli, glejsoli). v teh prsteh se v spodnjem je dolina Dravinje 2 razumevanje poplavnih prsti delu profila pojavlja stalna (redukcijski procesi) v celoti uvrščena v ali začasna zasičenost z vodo. Za redukcijske Naturo 2000. termin poplavne prsti lahko razložimo kot prsti, procese je značilna siva barva z odtenki modre, ki so občasno izpostavljene poplavni vodi zaradi zelene ali črne in pogosto povišan delež gline. v rečnega razlivanja ali visoke podtalnice. te prsti tem horizontu se izmenjujeta procesa redukcije in so ob tekočih vodnih telesih, ki imajo občasno oksidacije, zato je rjavo-sivo marmoriran. velika povišane ravni vode. Poplave so eden izmed vlažnost ovira rast korenin, mikroorganizmov naravnih pojavov, ki so z drugimi geološkimi praktično ni, zato organska snov razpada počasi in procesi oblikovali in še oblikujejo zemeljsko se kopiči. na glejsolih so v glavnem vlažni travniki površje, poplavna območja pa so pomembni in logi, primerni za pašno živinorejo, in riževa vodni ekosistemi in naravna dediščina. nastanejo polja (repe, 2006). v času ekstremno visokih pretokov, ko voda preplavi območja v bližini rek in ko se dvigne na poplavnih prsteh se razvijajo posebni podtalna voda. Poplavne razmere torej nastopijo, ekosistemi. Glede na to, da so te prsti občasno GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Poplavne prsti so prekrite z vodo, se začasno spremenijo v nekakšna (hydrologic engineering Center›s hydrologic ekosistemski vir in mokrišča, ki imajo veliko pomembnih, pozitivnih modeling system) je široko uporabljena ledvice pokrajine, saj funkcij. mokrišče zadržuje in čisti vodo, napaja programska oprema za hidrološko modeliranje, poskrbijo za odvečno podtalnico, zmanjšuje nevarnost poplav in je ki jo je razvila inženirska enota ameriške vojske vodo. Na teh prsteh naravna prepreka za širjenje požarov (vovk Korže (U.s. army Corps of engineers). namenjena so tako imenovane in vrhovšek, 2007). Poplavne prsti imajo funkcijo je simulaciji procesov padavinsko-odtočnega poplavne ravnice, ki zadrževanja vode, celoten ekosistem na poplavnih dogajanja v dendritičnih porečjih. heC-hms je imajo ob poplavah prsteh pa zadržuje poplave, saj deluje kot spužva, sposoben simulirati različne hidrološke procese, pomembne funkcije, ki vsrkava vodo. Poplavne prsti so vključene tudi v kot so padavinsko-odtočni procesi, taljenje saj predstavljajo proces čiščenja oziroma kroženja vode, saj očistijo snega in računanje vlage v tleh, kar ga naredi za naravne deževno in poplavno vodo različnih sedimentov vsestransko orodje za inženiring vodnih virov in zadrževalnike in hranil, to pa je močno povezano s teksturo prsti okolja. model deluje tako, da pretvori podatke vode in oblikujejo in z vegetacijo, ki uspeva na njih. navsezadnje o padavinah v odtok skozi vrsto izračunov. pokrajino. ljudje na območju mokrišč tudi kvalitetno Za napovedovanje gibanja vode po pokrajini preživljajo svoj prosti čas ali pa ga znajo tudi uporablja parametre, kot so značilnosti tal, raba turistično tržiti (silva idr., 2007). Država naj bi na zemljišč in topografija porečja. sistem lahko območjih s poplavami načrtovala rabo prostora po obravnava različne skale in kompleksnosti porečij, ekosistemskem pristopu, kar pomeni prilagajanje kar omogoča tako skupinsko kot tudi razdeljeno dinamiki vode in značilnostim prsti. modeliranje. v kontekstu porečij reke Umie (Španija) in reke voglajne (slovenija) je bil model heC-hms uporabljen za oceno, kako spremembe 2.1 Življenje s poplavami po svetu rabe tal vplivajo na poplavna tveganja. model je bil nastavljen s podatki, specifičnimi za vsako Poplave so značilne za mnoga območja po porečje, vključno z značilnostmi tal, rabo zemljišč 26 svetu. severni bihar in severovzhodna indija in meteorološkimi vnosi. s simulacijo različnih se vsako leto soočata s hudimi poplavami, ki scenarijev rabe zemljišč je model pomagal povzročajo gospodarsko škodo in ogrožajo razumeti učinke širjenja kmetijskih površin, življenja prebivalcev. Čeprav so nekoč ljudje te pogozdovanja in drugih sprememb rabe zemljišč regije pozdravljali poplave zaradi rodovitnosti tal, na vršni odtok in poplavno tveganje (alonso in so zdaj postali njihove žrtve zaradi nepravilne drugi, 2024). človeške intervencije v rečne sisteme. Gradnja nasipov in drugih struktur za nadzor poplav je ekstremne poplave, ki so avgusta 2023 prizadele spremenila naravne tokove rek, kar je povečalo slovenijo, so bile katastrofalen dogodek, ki je tveganje za poplave in povzročilo trajno zastajanje povzročil veliko gospodarsko škodo. obsežne vode na nekaterih območjih. ta sprememba je poplave so sprožili dejavniki, kot so intenzivne prebivalce, nekoč častilce poplav, spremenila v padavine, visoka vlažnost tal in nenavadni žrtve, ki se borijo za preživetje. Prizadevanja vremenski vzorci. Študija (alonso in drugi, organizacij, kot je barh mukti abhiyan, se 2024) je poudarila izjemnost tega dogodka z osredotočajo na vračanje tradicionalnih praks visokimi koeficienti odtoka, vršnimi pretoki in upravljanja z vodami in obnovitev povezave med erozivnostjo padavin, ki so presegle običajne skupnostmi in rekami. Kljub temu politični in pragove. Posledice poplav so bile obsežne, ekonomski interesi ohranjajo status quo, kar povzročile so škodo na zgradbah, infrastrukturi preprečuje spremembe v upravljanju s poplavami. in kmetijskih zemljiščih. Posledice so poudarile kritično potrebo po uvedbi učinkovitih strategij Za reševanje izzivov, povezanih s poplavami, za odpornost proti poplavam, da bi omilili vpliv je potrebno sodelovanje skupnosti, lokalnih prihodnjih nesreč in izboljšali pripravljenost. voditeljev in vladnih agencij ter upoštevanje tradicionalnih metod prilagajanja na okoljske Študija (bezak in drugi, 2023) poudarja grožnje (Karunakaran, 2004). Znanstveniki potrebo po podrobni analizi lokalnih pogojev, ki spremljajo povezave med rabo tal in poplavnim prispevajo k poplavam in masovnim premikom, tveganjem. ena od raziskav (alonso in drugi, pri čemer je poudarila pomembnost razumevanja 2024) se osredotoča na vpliv spremembe rabe pobočnih procesov in vodnih tokov med takimi tal na poplavno tveganje v porečjih reke Umie dogodki. Ugotovitve raziskave so ponudile (Španija) in voglajne (slovenija) z uporabo modela dragocene vpoglede v kompleksno medsebojno heC-hms za hidrološke simulacije. Poročilo delovanje okoljskih dejavnikov, ki so pripeljali poudarja pomen ustrezne rabe tal in upravljanja do poplav avgusta 2023, ponujajoč pomembne pri omilitvi poplavne ogroženosti in vlogo naravi lekcije, ki lahko oblikujejo prakse upravljanja z prijaznih rešitev pri zmanjševanju ranljivosti nesrečami in izboljšajo splošno odpornost proti (alonso in drugi, 2024). model heC-hms naravnim nesrečam v sloveniji in širše. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 2: Poplavna območja z vodotoki na raziskovalnem območju 27 3 raziskave poplavnih prsti ob reke Dravinje odvzeli vzorce prsti. Za prikaz mest Potrebno je reki Dravinji odvzema smo uporabili karto ter jo dopolnili. poudariti, da avgusta Upoštevali smo pomen nature 2000 ob Dravinji in 2023 Dravinja ni Zaradi pogostih poplav ne samo v sloveniji, vzorce odvzeli zunaj degradiranih površin zaradi poplavljala bolj ampak tudi drugod po svetu, postaja nasipavanja, izravnave meandrov in izravnavanja kot običajno, ker pomembno vprašanje, kakšne lastnosti imajo površja. mesta izkopanih profilov prsti so bila so v dolini naravna poplavne prsti, če jih želimo nameniti kmetijski v različni oddaljenosti od reke Dravinje, saj na razlivna polja, dolina rabi oz. če so kot travniška raba ali redko v poplavljanje vode najprej vpliva dvig podzemne ni poseljena, raba sloveniji tudi gozdna raba (Krakovski gozd). vode. Za vpogled v obrečne prsti smo odvzeli tal pa je prilagojena letnim poplavam. reka Dravinja je znana po pogostih poplavah vzorce na enajstih mestih, kot je označeno na in ker živimo na tem območju, nas je posebej karti (slika 3). zanimalo, kako poplave sooblikujejo lastnosti prsti. Potrebno je poudariti, da avgusta 2023 mesta profilov prsti so označena s številkami Dravinja ni poplavljala bolj kot običajno, ker od 1 do 11, horizonti pa s črkami, a pomeni so v dolini naravna razlivna polja, dolina ni zgornji humusno akumulativni sloj, b je poseljena, raba tal pa je prilagojena letnim kambični horizont in C je horizont matične poplavam (slika 2). podlage. Ponekod so v prsteh tudi prehodni horizonti, kar je označeno z ustreznimi kombinacijami navedenih črk. terenske 3.1 Identifikacija odvzemnih mest prsti analize smo opravili po metodah dela na terenu, ki so zapisane v knjigi metodologija Pri določitvi odvzemnih mest smo upoštevali raziskovanja prsti v geografiji (vovk, 2016). svetovalni načrt za Dravinjsko dolino (svetovalni osredotočili smo se na izbrane lastnosti prsti, načrt, 2022). v njem so obravnavali poplavna in sicer globino, prekoreninjenost, teksturo, območja ob reki Dravinji (slika 2) za potrebe strukturo, obstojnost strukturnih agregatov, ohranjanja biodiverzitete. Za potrebe analize prsti velikost skeleta, vlažnost, barvo, ph, vsebnost smo določili mesta odvzema vzorcev s pedološkim CaCo3 in nitratni dušik. vzorce smo odvzeli svedrom, kjer so najbolj pogoste poplave (letno septembra 2023 in jih analizirali s terenskimi in pet- in večkrat), in v oddaljenosti 2 m do 50 m od laboratorijskimi metodami. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja naplavljanja sedimentov ob poplavah. Gre za nekarbonatne sedimente s Pohorja. sicer se v porečju reke Dravinje izmenjujejo evtrične rjave prsti, nastale na laporju, ter distrične rjave prsti na peščenjakih ter psevdooglejene in oglejene prsti južno od slovenske bistrice. na območju doline Dravinje prevladujejo travniki, njive so odmaknjene od poplavnih površin (slika 5). travniška raba je neposredno povezana s pogostimi poplavami, zaradi česar so v prevladi obrečne prsti. Pogled povečave karte rabe tal med Poljčanami in majšperkom podrobno kaže razporeditev travniških površin kot prevladujoče rabe. le posamezne njivske površine so odmaknjene od območij stalnih poplav (slika 5) zaradi dviga podzemne vode ter razlivanja reke Dravinje. Slika 3: lega profilov za odvzem vzorcev prsti (kartografska podlaga: Svetovalni načrt za dravinjsko v nadaljevanju so prikazane izbrane lastnosti dolino, 2022; kartografija vzorčenja: avtorji) obrečnih prsti po profilih od 1 do 11 in analiziranih horizontih. 28 Neposredno ob reki 4 Lastnosti prsti v Dravinjski 4.1 Globina horizontov prsti Dravinji prevladujejo dolini na poplavnem območju prevladujejo prsti z obrečne prsti, a-horizontom nad matično podlago. Poleg ki so posledica na karti tipov prsti (slika 4) so prikazani zgornjega a-horizonta so vidni še prehodni aC, naplavljanja prevladujoči tipi prsti na območju porečja slabo razviti (a) ter na območju njiv ap-horizont. sedimentov ob reke Dravinje. neposredno ob reki Dravinji organsko-mineralni horizonti a obrečnih prsti poplavah. Sicer prevladujejo obrečne prsti, ki so posledica so normalno razviti, medtem ko je (a) začetni, se v porečju reke Dravinje izmenjujejo evtrične rjave prsti, nastale na laporju, ter distrične rjave prsti na peščenjakih ter psevdooglejene in oglejene prsti južno od Slovenske Bistrice. Slika 4: tipi prsti na raziskovalnem območju GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 5: raba tal na raziskovalnem območju 29 slabo razvit horizont, biološko aktiven, v njem vzorčili prsti, trava preneha intenzivno rasti, se razvijajo korenine in začenjajo nastajati prav tako plitveje korenini, zato je rezultat strukturni skupki. Za horizont ap velja, da je manjše prekoreninjenosti pričakovan. odvzet na njivi zunaj poplavnega območja in je nastal z obdelovanjem obrečnih prsti (vovk Korže in lovrenčak, 2001). b-horizonti so zelo 4.3 Tekstura prsti redki in so zunaj poplavnih območij ter kažejo na Prevladujoča tekstura je meljasto-glinasta ilovica razvoj globljih prsti. samo v profilu 4 se je razvil (mGi), kar je posledica naplavljanja sedimentov Go-horizont, ki kaže zaostajanje vode v tleh, prav s Pohorja (53 %), in prevladuje v spodnjih tako je v profilu 1 slabo razvit aC-horizont zaradi horizontih prsti. meljasta ilovica (mi) je poleg naplavin mivke (Grafikon 1). mGi najbolj pogosto zastopana tekstura pri Povprečna globina a-horizontov obrečnih prsti znaša 18 cm, v profilih 4, 7, 9 in 10 je globina a-horizontov komaj 10 cm, saj se potem takoj pojavlja matična podlaga, to so nanosi mivke 80 iz magmatsko-metamorfnih kamnin Pohorja, 70 od koder Dravinja akumulira v dolini erodirane 60 kamnine. 50 40 4.2 Prekoreninjenost prsti 30 glloobiina Gosta prekoreninjenost je v 33 % vzorcev, 20 in sicer v 2a, 3a, 4a, 5a, 8a in 9a, te prsti imajo grudičasto in mrvičasto strukturo z 110 ugodnim zračnim režimom. ostale prsti so 0 manj prekoreninjene, zlasti pod zgornjim a-horizontom prekoreninjenost hitro izgine. iime horriizonnttaa Prekoreninjenost je odvisna tudi od vegetacijskega obdobja. v septembru, ko smo Grafikon 1: Globina horizontov poplavnih prsti glgolboibninaa h hoorirzizoonnttoovv vv ccmm 11AACC 22AA 22BB 33AA 33AACC 44AA 44GGoo 55AA 55BB 66AA 66BB 77((AA)) 88AA 88BB 99AA 99BB 1100((AA)) 1111AApp 1111BB GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja skoraj tri četrtine analiziranih vzorcev prsti. sledi peščena ilovica (Pi) ter nato posamezni horizonti z ilovnatim peskom (iP), peščeno glino (PG) in peščeno-glinasto ilovico (PGi), ki so zastopani v plitvih a-horizontih, kar kaže na recentne procese naplavljanja (peščene teksture). tekstura obrečnih prsti je neposredno odvisna od naplavljanja sedimentov reke Dravinje in je še v nastajanju, kar velja za tip obrečnih prsti. Primerjava vzorcev prsti po teksturi kaže na visoko prisotnost ilovice, to je frakcija, zgrajena iz peska, melja in gline, zato so obrečne prsti po konsistenci rahle. Grafikon 2: Prekoreninjenost obrečnih prsti 4.4 Struktura prsti rezultati nam kažejo, da so delci peska, melja in gline v poplavnih prsteh v večini povezani med sabo v sferično obliko, to je v mrvičasto, grudičasto in ponekod v oreškasto strukturo, ki kaže na občasno zastajanje vode v profilu prsti. največ talnih vzorcev ima mrvičasto strukturo (slaba tretjina). Gre za zgornje 30 horizonte a, ki so dobro prekoreninjeni. Za grudičasto strukturo, ki jo ima 23 % talnih vzorcev, je značilno, da so strukturni skupki zaobljeni in čvrsti. tudi ta struktura prevladuje v a-horizontih (Grafikon 4). oreškasto strukturo imajo vzorci 2b, 5b, 9b in 11b, za katere je značilno, da imajo skupki posamezne ravne ploskve ali ostre robove. Gre za vzorce horizontov pod površjem, in sicer v b-horizontih. brezstrukturno stanje se je pojavilo pri dveh vzorcih, in sicer pri Grafikon 3: tekstura obrečnih prsti (mGi – meljasto- 1a in 10a, kar pomeni, da gre za peščene, glinasta ilovica, mi – meljasta ilovica, Pi – peščena ilovica, iP – ilovnat pesek, PG – peščena glina in PGi – peščeno- sipke, nevezane brezstrukturne prsti, kjer glinasta ilovica) se strukturni agregati še niso oblikovali. Prizmatična struktura se pojavi samo v enem vzorcu, to je v 4b. Prizmatični strukturni delci so oglati skupki, za katere je značilno večje število ravnih ploskev, z ostrimi robovi, vendar so nepravilno geometrično oblikovani (vovk Korže in lovrenčak, 2001). takšna struktura se pojavlja v vlažnih prsteh, kjer potekajo procesi redukcije in oglejevanja (lovrenčak, 1994), na kar v profilu kažejo sive lise. Koherentno stanje se pojavi v enem vzorcu, to je v 7a, kar pomeni, da so delci med sabo že nekoliko zlepljeni, vendar pravi agregati še niso izoblikovani – gre za predhodno stanje. Za poplavne prsti je torej značilna sferična, krogličasta oblika strukturnih agregatov. v zgornjih horizontih se pojavita mrvičasta in grudičasta struktura, odvisno od tega, koliko organske snovi je prisotne v prsti, v spodnjih horizontih je praviloma oreškasta Grafikon 4: Struktura poplavnih prsti struktura kot posledica zastajajoče vode. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 4.5 Obstojnost strukturnih agregatov obstojnost strukturnih agregatov pomeni odpornost poplavnih prsti proti vodnemu 11% raztapljanju. analiza obstojnosti strukturnih agregatov je pokazala srednjo odpornost 11% 33% razpadlo je manj kot 50% poplavnih prsti, saj jih je 33 % razpadlo počasi razpadlo je več kot 50% in 28 % hitreje. Podatke o obstojnosti talnih razpadlo je 50% delcev uporabimo za razlago stanja po deževju, 17% razpadla je večina slabo odporni talni delci razpadajo in jih voda z lahkoto odplavlja. nerazpadli nerazpadli strukturni agregati se pojavijo v 28% vzorcih 3b in 5b, torej v spodnjih horizontih, kjer so zaradi zastajajoče vode bolj kompaktni. vzorci, kjer je razpadlo 50 % strukturnih agregatov, so 6a, 8a in 9a, torej zgornji Grafikon 5: obstojnost strukturnih agregatov horizonti profilov, ki so gosto prekoreninjeni, imajo mrvičasto strukturo in teksturo mGi in mi. vzorci, pri katerih je razpadlo manj kot 50 % strukturnih agregatov, so 2a, 2b, 3a, 4b, 6b in 9b, torej zopet v večini spodnji horizonti, ki niso neposredno izpostavljeni vplivom dežja. slaba obstojnost strukturnih agregatov je v 39 % 5% odvzetih vzorcev poplavnih prsti. 16% 31 37% ni skeleta 1-2 mm 4.6 Velikost skeleta v prsteh 2-5 mm ta podatek govori o procesih, ki potekajo v prsti, 16% 5-10 mm o njenem nastanku in o tem, kako primerne do 1 mm so prsti za obdelovanje. skelet je anorganski material, večji od 22 mm. manjši ko je skelet, večja je prezračenost, večji ko je skelet, težje je 26% zemljo obdelovati (vovk Korže in lovrenčak, 2001). Pri primerjavi profilov in vzorcev prsti smo prišli do zanimivega rezultata, saj kaže, da Grafikon 6: Velikost skeleta največ vzorcev poplavnih prsti nima skeleta (37 %), preostalih 26 % jih ima delce pod 2 mm, večje anorganske delce med 5 in 10 mm smo zasledili v 16 % prsti. Ker gre za recentne prsti, na katere vpliva Dravinja s svojimi poplavami in višino talne 70 % vode, je takšen odstotek povezan s teksturo, 60 % ki kaže na prevlado mGi in drobnih frakcij kot posledic nanašanja fizikalno erodiranega 50 % anorganskega materiala s Pohorja. Po poplavah 40 % namreč opazimo mivko v velikosti od 0,63 do 1 mm neposredno na površju. 30 % 20 % 4.7 Vlažnost prsti 10 % vlažnost prsti je posledica zadrževanja vode v 0 % prsti, na kar neposredno vpliva tekstura prsti. 1a 2a 2b 3a 3b 4a 4b 5a 5b 6a 6b 7a 8a 8b 9a 9b 10a 11a 11b a horizonti imajo peščene frakcije, zato imajo št. vzorca vlažnost pod 20 %. spodnji b-horizonti z večjim deležem gline so posledično bolj vlažni tudi zaradi zastajanja vode v spodnjih horizontih prsti. Grafikon 7: Vlažnost prsti Vlažnost horizontov GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Podatki za obrečne prsti v dolini Dravinje kažejo na nizko vsebnost vlage v zgornjih horizontih, kar se kaže po hitri sušnosti prsti v toplih mesecih. na površju je pogosto akumulirana mivka kot rezultat poplavljanja, kar oblikuje zgornje a-horizonte. 4.8 Barva prsti na barvo poplavnih prsti v največji meri vpliva vlažnost, pa tudi delež organske snovi. bolj vlažna ko je prst, intenzivnejša je barva (lovrenčak, 1994). barve poplavnih prsti so v razredu 2.5Y, kar pomeni rumene prsti, in v Grafikon 8: barva prsti razredu 10Yr, kar pomeni rumenordeče prsti. najpogostejša barvna razreda sta olivno rjava (2.5Y 4/3) in svetlo olivno rjava (2.5Y 5/3), ki predstavljata 42 % vseh barv odvzetih vzorcev (Grafikon 8). Ker so poplavne prsti mlade, slabo razvite in v nastajanju, so svetlejše barve, zlasti zgornji a-horizonti, tudi zaradi nižjega deleža organskih snovi. Zelo temno rjava in zelo temno sivorjava 32 barva se pojavljata le v 11 % vzorcev prsti in sta povezani z večjim deležem organske snovi in vlage v horizontih. 4.9 Reakcija (pH) prsti skoraj tri četrtine vseh vzorcev ima nevtralno reakcijo prsti, kar pomeni, da se njihov ph giblje okoli 7 (Grafikon 9). na bazičnost poplavnih prsti vpliva vsebnost kalija, večja ko je, bolj se ph giblje proti 14 (banner s sod., 2000). takih je Grafikon 9: pH vrednost v prsti samo 5 % prsti in so vezane na obrobje boča. nevtralna reakcija velja za ugodno, gledano z vidika primernosti za kmetijsko rabo. Kljub naplavljanju mivke s Pohorja, ki je iz nekarbonatnih kamnin, v dolini Dravinje ni izrazito kislih prsti. 4.10 Vsebnost kalcijevega karbonata v prsti vsebnost kalcijevega karbonata v prsti je eden izmed kazalnikov nastanka prsti (vovk Korže in lovrenčak, 2001). Poplavne prsti so se razvile na aluviju, ki ne vsebuje kalcijevega karbonata, tako da so tudi te prsti v večini brez karbonatov (Grafikon 10). Pri skoraj polovici vzorcev ni bilo prisotnih karbonatov, pri 37 % vzorcev je bilo prisotnih zelo malo karbonatov (0,5 % CaCo3). Poplavne Grafikon 10: Vsebnost kalcijevega karbonata prsti ob Dravinji torej v veliki večini ne vsebujejo GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja kalcijevega karbonata oziroma je njegova prisotnost zelo majhna. na to vplivajo matična podlaga in procesi naplavljanja. 114 4.11 Nitratni dušik v prsti 112 nitratni dušik rastline uporabljajo za rast, saj jim pomeni hranilo, vendar pa se tudi del 110 nitratov, ki so lahko topni, izpira iz prsti, kar 8 je posebej dobro vidno v peščenih prsteh. tako bi naj prsti v in ob vodi imele dovolj nitratnega 6 dušika kot hranilo (lovrenčak, 1994). Glede na nitrattnii d duuššikik to trditev smemo predvideti, da bo velika večina 4 vzorcev poplavnih prsti imela dovolj velike 2 količine nitratnega dušika za rast in potemtakem dodatno dognojevanje ne bi bilo potrebno 0 (Grafikon 11). Št. Vzorrca Povečane vsebnosti nitratnega dušika so povezane s kmetijskim obdelovanjem, saj v dolini Dravinje zaradi obrečnih prsti tam, kjer zemljo Grafikon 11: Vsebnost nitratnega dušika v mg/kg obdelujejo, uporabljajo tudi hlevski gnoj, ki pa se ob poplavi spira na območja k reki Dravinji in v njo. lastnosti predstavljajo čudovit in kompleksen 33 ekosistem. Prsti s svojimi lastnostmi nudijo 5. ekosistemski pomen poplavnih ugodne pogoje za rast vlagoljubnim rastlinam, prsti različnim travam, trstičju in različnemu grmovju ter drevju, ki dajejo naravi ob Dravinji čudovito Poplavne prsti so posebna skupina prsti, ki se estetsko vrednost, hkrati pa so dom številnim pojavljajo ob vodnih telesih in so po klasifikaciji živalim, ki jih najdemo le na poplavnem območju. Fao Unesco obrečne, najdemo jih tudi v dolini Zato so tukaj uredili tudi opazovalnico za ptice, Dravinje. Dominanten pedogenetski dejavnik, kjer je možno poleg ptic opazovati tudi čaplje, ki vpliva na te prsti, je podtalna voda s svojim štorklje, dvoživke in različne insekte. tako se nihanjem ter reka Dravinja s poplavno vodo. na poplavni ravnici ob Dravinji prehranjuje Zaradi tega se prsti poplavnega območja bela štorklja, na rečnem bregu gnezdi čudoviti razlikujejo od prsti, ki se nahajajo zunaj vodomec, tu pa svoj dom najdeta tudi kosec in poplavnih območij. že na samem terenu smo rjavi srakoper. lahko videli, da mejo poplavnega območja določa cesta, ki je speljana po robu prve rečne terase na območjih, kjer se pojavljajo mejice s starim Za poplavne prsti po dolini. tudi ljudje so v preteklosti poznali drevjem, lahko najdemo zeleno žolno. Z veliko v dolini Dravinje življenjski ritem reke in se niso naselili na njeno sreče lahko tukaj vidimo tudi velikega strnada, je značilno, da poplavno ravnico, poselitev se začne na robu vendar je v občini Poljčane maloštevilen. na tem so plitve, slabo območju je tudi veliko različnih žuželk, prisotni zadržujejo vodo prve rečne terase, ki je odmaknjena in dvignjena so barviti kačji pastirji vrst modrozelena deva, in imajo nad reko. veliki rdečeokec in rani plamenec. Številne v teksturi vidne na karti (slika 6) je prikazana rodovitnost prsti cvetnice pogosto obiskujejo metulji vrst znake naplavljanja v porečju reke Dravinje glede na bonitetne točke. lastovičar, gospica, velerilec in ogroženi črni mivke zaradi poplav Kot najboljše prsti so opredeljene tudi prsti ob mravljiščar (bedjančič idr., 2009). reke Dravinje. reki Dravinji, čeprav ljudje tukaj nimajo njiv oz. so te odmaknjene od poplavnih površin. Ker tudi naravno vegetacijo, ki se pojavlja na poplavni nekaj dni po poplavah ostane voda na površini ravnici, predstavljajo hrast dob, brest, čremsa, zaradi visoke podtalnice, te prsti niso namenjene veliki jasen, robinja, navadna trdoleska, rdeči njivski rabi (razen izjem). dren, kalužnica, travniška penuša, vrednikov jetičnik, mehki osat, močvirska perunika, rogoz, Z vidika primernosti za kmetijsko rabo je večji trstičje in številno drugo rastje. Zaradi poplav del prsti v dolini Dravinje neprimeren, na kar spada območje ob reki Dravinji med omD kažeta tudi karti tipov prsti in rabe tal (slika območja s posebnimi omejitvami, in sicer zaradi 4 in slika 5). Poplavne prsti zaradi vseh svojih naravnih dejavnikov (slika 7). VVrreeddnnoosstt nniittrraattnneeggaa dduuššiikkaa vv mmgg//kkgg 11aa 22aa 33aa 44aa 55aa 66aa 66bb 77aa 88aa 88bb 99aa 99bb 1100aa 1111aa 1111bb GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 6: boniteta oziroma talno število na 34 raziskovalnem območju 6 Sklep nimajo posebne vrednosti za kmetijsko rabo zaradi omD omejitev, so pomembne iz Za poplavne prsti v dolini Dravinje je značilno, ekosistemskega vidika. opravljajo pomembne da so plitve, slabo zadržujejo vodo in imajo v ekosistemske storitve, saj zadržujejo vodo v teksturi vidne znake naplavljanja mivke zaradi spodnjih horizontih, omogočajo kroženje vode, poplav reke Dravinje. Zaradi dviga podtalne vode pripomorejo k razrastu vlagoljubne vegetacije, na teh površinah ljudje zemlje ne obdelujejo in je ki se zaradi ohranjenosti ocenjuje kot poseben kmetijska raba omejena na višje ležeča območja. habitat, zato spada celotno območje poplavnih prsti doline Dravinje pod naturo 2000. analiza 11 profilov od loč do majšperka je pokazala skupne lastnosti poplavnih prsti, ki so ekosistemsko pomembne, saj je tukaj omrežje 7 Viri in literatura natura 2000, omejujejo pa primernost za kmetijsko rabo. te prsti imajo horizont a, plitev alonso, C., alvarez, X., bezak, n., in Zupanc, V. (2024). pod 18 cm, zaradi nanašanja poplavne mivke modelling the impact land use change on flood je zadrževanje vode slabo in posledično prsti v risk: Umia (Spain) and Voglajna (Slovenia) case studies. Ecological Engineering, 200. https://doi. poletnih mesecih hitro postanejo suhe. Poleg org/10.1016/j.ecoleng.2024.107185 poplavne vode je za Dravinjsko dolino značilen dvig podzemne talne vode, ki pogosto več dni banner, a., in mackenzie, W. (2000). The ecology of po poplavah onemogoča dostop do travnikov. wetlands system. http://www.for.gov.bc.ca/hfd/ pubs/docs/en/en45.pdf Posledično na poplavnih območjih ni njiv, te so odmaknjene na višja območja prve terase reke bedjanič, m., Senegačnik, a., kaligarič, m., jež, m., in Dravinje. Vrezec, a. (2009). Narava v občini Poljčane. občina Poljčane. spodnji horizonti b so po teksturi ilovnati bezak, n., Panagos, P., liakos, l., in mikoš, m. (2023). in po strukturi grudičasti in oreškasti zaradi brief communication: a first hydrological investigation zastajajoče vode v talnem profilu. Ker so prsti of extreme august 2023 flood in Slovenia, europe. v dolini Dravinje mlade in pogosto poplavljene, Natural Hazards and Earth System Sciences, 23, spadajo v tip obrečnih prsti. so brez skeleta, 3885–3893. kemijsko pa brez kalcijevega karbonata in bračič, V. (1985). Dravinjske gorice s Podpohorskimi po večini nevtralne reakcije. Čeprav te prsti goricami in Savskim. obzorja. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 7: območja omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo na raziskovalnem območju 35 danube Parks (2020). areas of intervention. https:// lovrenčak, F. (2006). Prst – nenadomestljiv naravni vir. danubeparks.org/fields-of-work Geografski obzornik, 53(1), 4–7. directorate-General for environment (european mkGP, 2024. javno dostopni podatki. Grafični podatki Comission) (2010). Dobrine in storitve ekosistemov. raba za celo Slovenijo. https://rkg.gov.si/vstop/ https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/ publication/0daf4273-393f-4e24-ac2d- mnVP, 2024. opozorilna karta poplav. https://podatki. 9fca0c13d0bc/language-sl gov.si/dataset/opozorilna-karta-poplav Hillel, d. (1998). Environmental Soil Physics. mohorič, š. (2012). Poplavne prsti v občini Poljčane http://books.google.si/books?id=tP__ [diplomsko delo]. Univerza v mariboru, Filozofska y5xrd0oC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ fakulteta. ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false natek, k. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Hriberšek, n. (2010). Prsti v Dravinjski dolini [diplomsko Geografski obzornik, 52(1), 13–18. delo]. Univerza v mariboru, Filozofska fakulteta. Obvladovanje nevarnosti poplav, Preprečevanje poplav, varstvo pred njimi in ublažitev posledic (2004). http:// karunakaran, n. (2004). Contercurrents. Living eur-lex.europa.eu/sl/index.htm With Floods. https://countercurrents.org/en- naren100904.htm orožen adamič, m. (2005). Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik, 52(1), 4–12. keddy, P. a. (2000). Wetland Ecology: Principles and Conservation. Cambridge University Press. Perko, d., in orožen adamič, m. (1998). Slovenija, pokrajina in ljudje. mladinska knjiga. kociper, d. (2010). Strokovna podlaga za poplavni poligon v občini Poljčane. Projekt tr-erm. Univerza v Plut, d. (2000). Geografija vodnih virov. Univerza v mariboru, Filozofska fakulteta. ljubljani, Filozofska fakulteta. komac, b., natek, k., in Zorn, m. (2008). Geografski Potočnik, d. (2006). Azija med preteklostjo in vidiki poplav v Sloveniji. ZrC. sedanjostjo. Pivec. liFe Programme. european Commission. http:// radovanovič, S. (2008). Poljčane. ostroga. ec.europa.eu/environment/life/publications/ lifepublications/lifefocus/documents/wetlands.pdf repe, b. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. http://www.ff.uni-lj. lovrenčak, F. (1994). Pedogeografija. Univerza v si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_34/07_ ljubljani, Filozofska fakulteta. repe.pdf GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja repe, b. (2006). Svetovna klasifikacija prsti. Geografski Svetovalni načrt za območje dravinjske doline (2022). obzornik, 53(1), 8–22. https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/ dokumenti/liFe_iP_natUra_Si/rezultati/C.4.1_ ribarič lasnik, C., Grabner, b., Sirše, t., in romih, n. Svetovalni_nacrt_dravinjska_dolina_dravinja_s_ (2007). Celovito sonaravno urejanje desnega pritoka pritoki_licenca.pdf reke drave – reke dravinje. V a. Vovk korže, a. in t. kikec, t. (ur.), Trajnostno upravljanje porečja reke Uhan, j., bat, m. (2003). Vodno bogastvo Slovenije. Drave = Sustainable management in the Drava River agencija republike Slovenije za okolje. Basin : zbornik referatov (str. 80–94). Univerza v mariboru, Filozofska fakulteta. Vovk korže, a., in Vrhovšek, d. (2007). ekoremediacije v življenju ljudi. Geografski obzornik, 54 (3–4), 4–7. Senegačnik, a. (2009). Učna pot po dravinjski dolini. V a. Senegačnik, a. (ur.), Tematske učne poti po Vovk, a. (1992). lastnosti prsti in njihova raba v Dravinjski dolini (str. 18–19). Univerza v mariboru. odvisnosti od poplav. V m. orožen adamič (ur.), Poplave v Sloveniji. domus. Silva, j. P., Philips, l., jones, W., eldridge j., in o‘Hara, e. (2007). Life and Europe‘s wetlands, restoring a vital Vovk, a. (2016). metodologija raziskovanja prsti v ecosystem. geografiji. 2. izd. Univerza v mariboru, Filozofska fakulteta, mednarodni center za ekoremediacije. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). http://bos. Geaart. zrc-sazu.si/sskj.html Vovk, a. (2023). Varovanje prsti v obdobju podnebnih Stepančič, d. (1986). Komentar k listu Ptuj, osnovna sprememb 2023. Revija za geografijo-Journal for pedološka karta 1:50.000. Univerza v ljubljani, Geography, 17(2), 55–68. biotehnična fakulteta. Vrhovšek, d. in kroflič, b. (2007). ekonomska in ekološka Strojan, i. (2012). Majhna vodnatost rek v letu 2011. upravičenost rastlinskih čistilnih naprav na območjih http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20 razpršene poselitve. Geografski obzornik 54 (3/4), poro%C4%8dila/majhna%20vodnatost%20rek%20 13–16. v%20letu%202011%20splet.pdf IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Priročnik Elementi coachinga in supervizije v podporo kolegialnemu svetovanju: za sistemsko vodenje v praksi je nastal iz prakse za prakso. dr. Mihaela Zavašnik, dr. Tatjana Ažman Elementi coachinga Avtorici dr. Mihaela Zavašnik in dr. Tatjana Ažman izhajata iz predpostavke, da trenutni čedalje in supervizije v podporo hitrejši tempo sprememb in razvoja terja od ravnatelja, pomočnika ravnatelja in drugih vodij v vzgojno kolegialnemu svetovanju: izobraževalnih zavodih vse več učenja s poglobljenim razmišljanjem, proučevanjem in presojanjem, za sistemsko vodenje v praksi za kar je praviloma premalo časa. Glavni del priročnika predstavljajo izbrani coachinški in supervizijski pripomočki ter orodja za kolegialno svetovanje in podpiranje, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih, kot so: • delo z zaposlenimi, 27,00 € • vodenje pedagoških konferenc in sestankov, • individualna podpora strokovnim delavcem, 3. 04. 2024 12:45:09 • mentorstvo, • delo z učenci, otroki … 22 orodij je na kratko razloženih, podani so koraki za uporabo in primeri vprašanj, Priročnik lahko naročite po pošti ki jih lahko uporabite za izvedbo podpiranja s pomočjo izbranega orodja. Uporabiti jih je Zavod RS za šolstvo, mogoče na primer za: Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, elektronski pošti • zastavljanje močnih vprašanj za razjasnjevanje problemov, zalozba@zrss.si • reševanje konfliktov, ali na spletni strani • vodenje refleksije, www.zrss.si/spletna-knjigarna/ • analizo stanja, • ugotavljanje vpliva, Cena priročnika je 27,00 EUR • usmerjanje v in načrtovanje prihodnosti, • ustvarjanje ravnovesja, • omogočanje oddaljenega pogleda na problem … širimo obzorja Vpeljava prevzete terminologije ter njene etimološke razlage v pouk geografije Sara Jemec študentka geografije na Filozofski fakulteti Univerze v introducing Borrowed Terminology and its etymology Ljubljani sara.jemec25@gmail.com into Geography Lessons COBISS: 1.01 https://doi.org/10.59132/ geo/2024/3/37-43 izvleček Abstract terminologija kot prevzeto strokovno terminology (i.e., borrowed technical izrazoslovje pri pouku lahko predstavlja vocabulary) in the classroom can oviro za učitelja oziroma breme za impede the teacher and the learner, as učenca, saj zaradi svoje abstraktnosti its abstractness and complexity often in kompleksnosti pogosto zahteva require in-depth understanding. this fact 37 poglobljeno razumevanje. Prav to dejstvo led us to design a study comparing the nas je vodilo tudi v snovanje raziskave, origins of borrowed geography terms and katere cilj je bil primerjati izvor prevzetih analysing the preference for adopting geografskih terminov ter analizirati subject-specific vocabulary in geography naklonjenost za uporabo prevzetega instruction. the linguistic findings suggest strokovnega geografskega izrazoslovja that latin has contributed more to pri pouku geografije. Ugotovitve, vezane geography terminology than Greek, both in na jezikovni del raziskave, nakazujejo, da the case of physical and sociogeographical je h geografski terminologiji več prispeval terminology. despite some reservations, latinski kot grški jezik, tako v primeru teachers and students favour introducing fizično- kot tudi družbenogeografske and using borrowed terminology. terminologije. V splošnem pa so tako učitelji kot tudi učenci naklonjeni vpeljavi Keywords: borrowed terminology, etymology, in uporabi prevzete terminologije, četudi school geography, interdisciplinarity izpostavljajo nekatere zadržke. Ključne besede: prevzeta terminologija, etimologija, šolska geografija, interdisciplinarnost 1 Uvod in družbe vse bolj nepogrešljive oziroma nujne postajajo tudi jezikovne kompetence. stičišče Pomembnost poznavanja procesov in pojavov obeh se morda nekoliko prikrito odraža prav v v prostoru in družbi je brez dvoma ključnega terminologiji, ki kot osnovno sredstvo izražanja pomena za njihovo razumevanje in sposobnost določene stroke včasih laični javnosti oziroma razvoja kritičnega odnosa do aktualnih problemov, predvsem srednješolcem lahko predstavlja ki jih kot jedro svojega programa obravnava tudi nepotrebno kompleksnost in zato odpor do šolska geografija. Prav tako pa z globalizacijo kot njenega učenja, pomnjenja ter nadaljnjega enim izmed osrednjih procesov sodobnega sveta poznavanja. Prav to je razlog, zakaj prevzeta GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja terminologija zahteva sistematično obravnavo, ki 2018) ugotavlja, da so internacionalizmi, jo lahko olajša prav njena etimološka razlaga. med katere lahko štejemo tudi prevzeto Znanje o etimologiji terminologijo, bolj sprejemljivi kot citatni učencem omogoča, Znanje o etimologiji učencem omogoča, da termini, čeprav imajo mnogi tudi slovenske da poglobijo svoje poglobijo svoje znanje o besedah in razumejo ustreznice, ki pa so v nekaterih primerih lahko znanje o besedah in neznane pojme, ki jih bodo srečali v prihodnosti. dvoumne ali nenatančne. vnaprejšnje zavračanje razumejo neznane etimološki pristop jih namreč uči prepoznati prevzetih terminov, ki jih je zaradi narave pojme, ki jih bodo pomene besednih delov, iz katerih lahko v terminologije zelo veliko, ali celo opuščanje srečali v prihodnosti. nadaljevanju sami izpeljejo pomen določenega že ustaljenih terminov zgolj zato, ker gre za etimološki pristop leksema. Ker je bila večina strokovnih pojmov prevzete besede, nikakor ni smiselno (žagar jih uči prepoznati ustvarjena s kombinacijo morfemskih elementov, Karer, 2018). tudi v primeru, da je slovenska pomene besednih bi v primeru, da bi učitelj in učenec postala neke ustreznica dovolj natančna, je smiselno pri delov, iz katerih vrste amaterska etimologa, lahko postala bolj pouku predstaviti tudi prevzeto. argumente lahko v nadaljevanju pozorna na pomen besed in njihova razmerja z predstavljamo v nadaljevanju prispevka. sami izpeljejo pomen drugimi besedami iz drugih jezikov. Poznavanje določenega leksema. teh besednih odnosov lahko prispeva k bolj smiselnemu učenju, ki je povezano s predhodno že pridobljenim znanjem. Prav zato bi bilo tudi 2 Metodologija dela bolj verjetno, da bi se na ta način pridobljeno znanje ohranilo in posplošilo tudi na učenje nabor terminologije, ki smo jo podrobneje na drugih področjih (eliah, 2013). Znanstveni etimološko analizirali, smo osnovali na leksikon je namreč večinoma sestavljen iz Geografskem terminološkem slovarju. rezultat korenskih morfemov in je samoopisen, zato ima več temeljitih pregledov slovarja in izpisa gesel, ki uporaba etimološkega pristopa pri učenju nove se pojavljajo pri pouku geografije ter v geografski literaturi, sta bila dva seznama terminov. seznam 38 terminologije dve prednosti pred tehnikami učenja na pamet: ima učno ogrodje, ki lahko družbenogeografske terminologije je bil precej bolj učencem omogoči integracijo neznanega skop v primerjavi s seznamom fizičnogeografske besedišča v svoj osebni leksikalni repertoar, ter terminologije, saj v slovarju primanjkuje besed, obenem spodbuja razvoj sposobnosti sklepanja ki se v splošnem uporabljajo pri pouku geografije o pomenu lastnosti izrazov glede na njihov in se nanašajo na družbeno geografijo. na tem znanstveni kontekst (brown, 2014). mestu smo se za nasvet obrnili na slovensko akademijo znanosti in umetnosti (saZU), kjer so razumevanje pomenskega dela oziroma korenske nas preusmerili na Geografski inštitut antona besede nam tako pomaga razumeti nove besede, melika. svetovali so pregled leksikona geografije ki so nastale iz nje. Posledično nam besedne podeželja (Kladnik, 1999). Glede na to, da je povezave in kontekst pomagajo, da besedo za bila večina družbenogeografskih terminov že v vedno obdržimo v svojem mentalnem leksikonu. Geografskem terminološkem slovarju agrarnega raziskave kažejo, da etimologija pomaga učencem značaja, nismo znatno pridobili na številu tudi pravilno uganiti pomen neznanih besed terminov. Pri dopolnjevanju smo se oprli na raziskave kažejo, iz njihovih korenov in kontekstualne analize. angleško literaturo, v pomoč nam je bil Dictionary da etimologija etimološka razlaga lahko vzpostavi močnejše of human geography (Gregory idr., 2009). izbiranje pomaga učencem povezave v možganih in na ta način upočasni nabora terminologije se je zaključilo z dvema tudi pravilno pozabljanje besed. Četudi usvajanje besed z seznamoma s 122 in 118 besedami, enega fizično- uganiti pomen etimologijo zahteva vztrajnost, radovednost in in drugega družbenogeografske terminologije. neznanih besed iz načrtovanje, se glede na opravljene raziskave na tem področju ta pristop lahko šteje ne le za Z namenom pridobitve nearbitrarno določenega njihovih korenov in kontekstualne učinkovitega, temveč tudi za najbolj naraven nabora besedišča, s katerim smo operirali tekom analize. etimološka način učenja besed (Yamsani, 2018). raziskave, smo na spletni strani www.1ka. razlaga lahko si sestavili anketo, namenjeno učiteljem Frekventnost določenega pojma zato vsekakor vzpostavi močnejše geografije na vseh treh stopnjah izobraževanja. ne more biti edini ali najpomembnejši kriterij povezave v možganih računalniško predviden čas reševanja je bil 14 pri izboru besedišča oziroma terminologije in na ta način minut, anketo je začelo reševati in delno izpolnilo tudi pri pouku geografije. Gairns in redman upočasni pozabljanje 141 anketirancev, od tega je bilo v celoti rešenih (1986, v Šifrar Kalan, 2011) povzemata, da je besed. 83 vprašalnikov. aktivna je bila od 30. 11. 2022 do redko uporabljena beseda, ki ni nujno termin, 2. 3. 2023. lahko v nekem kontekstu ključnega pomena, če predstavlja točno določen pomen in je ni lahko Prvi del vprašalnika je spraševal po nekaterih nadomestiti z nadpomenko, sopomenko ali osebnih podatkih učiteljev geografije, kot parafraziranjem. Fajfar (2017, v žagar Karer, so stopnja izobrazbe, stopnja poučevanja GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja ter približna starostna skupina. Drugi del nadaljevanju analizirali z etimološkega vidika, ankete se je nanašal na 122 fizično- in 118 in obravnavati skupaj približno 120 do 130 družbenogeografskih terminov, ki smo jih izbrali terminov fizične in družbene geografije v iz omenjenih slovarjev. v anketi so učitelji s podobnem razmerju. izbrali smo termine, ki so klikom na »Da« oziroma »ne« na vprašanje Ali pri pouku rabljeni srednje pogosto, zanemarili napisane termine uporabljate pri pouku geografije? pa smo določen odstotek najbolj in najmanj napredovali korak bližje k izoblikovanju uporabljenih. Po analizi anketnega vprašalnika Cilj anketnega končnega nabora obravnavanega besedišča. Da smo se odločili, da izključimo termine, ki so vprašalnika je bi pridobili kar največji vzorec odgovorov in dosegli pod 20 % uporabo, ter tiste, ki so dosegli bil pridobiti s tem resnično verodostojno vrednotili svoje nad 80 % uporabo. v nadaljevanju smo torej dokončni nabor ugotovitve, smo anketo prek Društva učiteljev obravnavali 130 terminov, od tega 70 fizične terminologije, ki smo geografije slovenije posredovali na Geolisto, in 60 družbene geografije. Končni izbor so jo v nadaljevanju elektronski distribucijski seznam, kjer smo sestavljali termini, ki so v anketi pridobili od analizirali z uvodoma pridobili največ odgovorov. nato 20 % do 80 % odgovorov »Da« na vprašanje etimološkega vidika. smo, z namenom pridobitve še več odgovorov, o uporabi pojma pri pouku. Za takšen kriterij V končni izbor na spletnih straneh osnovnih, srednjih šol in smo se odločili, ker izvzema tako 20 % najbolj obravnave smo tako vseh treh fakultet iskali elektronske naslove kot tudi 20 % najmanj uporabljenih pojmov. dobili 130 terminov, učiteljev geografije, ki smo jim anketo tudi namen raziskave je bila namreč vpeljava od tega 70 fizične poslali. tretji del je zajemal vprašanja, vezana na in 60 družbene osebno mnenje anketirancev o uporabi oziroma terminologije s pomočjo etimološke razlage geografije. smiselnosti uporabe prevzete terminologije pri v pouk geografije, česar pa za najpogosteje pouku geografije, razmisleku o dobesednem uporabljenih 20 % pojmov ni potrebno storiti, pomenu in izvoru terminov ter razlagi saj so že dokaj »zakoreninjeni« v razlage pri etimologije. pouku na vseh treh stopnjah izobraževanja. najmanj pogosto uporabljenih 20 % terminov pa 39 Cilj anketnega vprašalnika je bil pridobiti je nesmiselno vključevati v pouk, saj v splošnem dokončni nabor terminologije, ki smo jo v pri poučevanju, predvsem na sekundarni Slika 1: Prikaz strukture vprašanja Avtorica: Sara Jemec GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja FG ra entropija Vo arhipelag iZ a glacioevstazija/ stopnji, niso nujno potrebni za poznavanje in eG izostazija hidrofilna (rastlina) ŠK razumevanje procesov ter pojavov v prostoru Gr sinoptična (karta) in družbi. Prav tako je njihova vpeljava težja in aconalna (prst) adiabatni (dvig) izohieta manj verjetna, saj pojmi tudi v splošni leksiki antiklinala/ meteorna voda sinklinala niso dovolj pogosti in zato še toliko manj znani. izohalina metamorfoza areično/ piroklast računalniško predviden čas reševanja ankete, endoreično eksogeni/ (območje) mezofit endogeni namenjene dijakom vseh letnikov gimnazij in kriptodepresija (procesi) srednjih šol ter študentom dodiplomskega študija, ekotop kserofit je bil 4 minute. anketo je začelo reševati 377 eolska akumulacija anketirancev, pridobili pa smo 280 v celoti rešenih vprašalnikov. anketa je bila aktivna od 10. 1. alternativna energija aconalna prst 2023 do 10. 4. 2024. v osnovi se sicer zdi precej homogena, saj so vsa vprašanja vezana na osebno conalnost mnenje anketirancev o uporabi terminologije ter abrazija akumulacija vključujejo le bolj specifična vprašanja glede lažjega sedimentacija diverzifikacija pomnjenja in razumevanja prevzetih pojmov. boreal aluvialna (prst) transgresija Alpidi hibrid Prvo vprašanje je anketirance spraševalo po glacialni soliflukcija a (režim) kaskada suspenzija retrogradn letniku izobraževanja, anketa pa se je nadaljevala erozija denudacija toksičnost fluvioglacialni z vprašanji o uporabi dobesedne razlage terminov gradient albedo (režim) ter njihovega povezovanja z angleščino in retinenca deforestacija deflacija areal romanskimi jeziki, pomoči dobesednega pomena pluvialni (režim) frakcija divergenca radiacija termina pri lažjem razumevanju in pomnjenju amplituda ekspozicija era ra konvergenca terminologije ter o prednostih poznavanja slednje 40 Slika 2: Vennov diagram nivalni Vo korazija iZ kot dela splošne izobrazbe. fizičnogeografskih pojmov kvocient a evaporacija subdukcija eG Avtorica: Sara Jemec irigacija SK najpomembnejše med vprašanji za poučevane iN LaT je zasnovano drugače od preostalih, saj je večdelno. Prvo vprašanje je namreč postavljeno DG ra vsem respondentom in je oblikovano na način, Vo iZ hegemonija ki že predpostavlja lažje razumevanje termina a v povezavi s poznavanjem etimološke razlage. eG antropogeni ŠK (dejavnik) Za naslednja vprašanja, ki so se nanašala Gr megalopolis na odgovor, ki ga je anketiranec izbral, pa je uporabljen t. i. IF pogoj. tako so respondenti, ki geopolitika so odgovorili s »4« ali »5«, v nadaljevanju dobili kozmopolitizem etnija vprašanji, ki predpostavljata, da jim dobesedni evtrofikacija pomen že pomaga za razumevanje in lažje diaspora antroposfera pomnjenje, medtem ko so tisti, ki so odgovorili z »1« ali »2«, v naslednjih dveh vprašanjih odgovarjali, ali bi jim poznavanje dobesednega etnocentrizem monocentrizem pomena lahko pomagalo. Predpostavili smo, da so tisti, z odgovori »4« in »5«, že uporabili alohtono prebivalstvo hiperpopulacija podobne tehnike za lažje razumevanje besed eksodus kartel in jim bodo naklonjeni tudi za lažje pomnjenje prebivalstva neokolonializem repatriacija in manj verjetno pozabo. v nasprotju z njimi populizem latifundija smo predpostavili, da se tisti z odgovori »1« in separatizem kolon »2« takšnih tehnik še niso posluževali, bodisi ekstenzifikacija akomodacija imperializem ker jim nikoli niso bile predstavljene bodisi jim kreol minifundija deforestacija peon eksklava le niso naklonjeni. Z odgovorom na vprašanje, marginalizacija enklava ki vključuje pogoj »bi«, bi tako ugotovili, če regionalizem konurbacija nomadizem takšnih metod učenja besed ne poznajo ali jim redistribucija disperzija multikulturalizem le ne ustrezajo. Za odgovor »3« so respondenti lokalizacija pozitivna a dobili možnost izbire med odgovoroma »bi protektorat or Slika 3: Vennov diagram litoralizacija diskriminacija mi pomagalo« ter »mi pomaga«, saj smo iZ V družbenogeografskih predpostavili, da so do obravnavanega vprašanja primitivizem protekcionizem Ga pojmov Ke indiferentni oziroma noben od ponujenih piemont Avtorica: Sara Jemec NS Ti odgovorov ne ustreza njihovemu stališču. La GGeeooGGrraaffiijjaa vv ššoollii || 33//22002244 širimo obzorja 3 izvor in interdisciplinarnost izvor, medtem ko bi bili fizičnogeografski termini prevzete terminologije večinoma grškega izvora. hipoteza se opira predvsem na predpostavko o različnih začetkih izvor prevzete terminologije je v večini primerov raziskovanja procesov in pojavov v prostoru vezan na latinski oziroma grški jezik. Znaten in družbi ter posledično drugačne časovnice v delež besed v angleškem jeziku in drugih, njihovem poimenovanju. omenjeno hipotezo predvsem romanskih jezikih, je latinskega smo tudi potrdili, kar lahko nakazuje na to, da bi izvora, zato lahko pomenski del termina, bilo za dijake lažje razumevanje, poznavanje in četudi z drugačno končnico, spremljamo vse pomnjenje družbenogeografskih pojmov kot pa do njegove uporabe v slovenskem jeziku. v fizičnogeografskih. njihov izvor je vezan večinoma raziskavi smo predpostavili, da naj bi imeli na latinski jezik in se posledično pogosteje družbenogeografski termini pretežno latinski pojavljajo v angleškem jeziku, prav tako pa je tudi 41 Slika 4: Vennov diagram končnega izbora interdisciplinarnih pojmov Avtorica: Sara Jemec GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja njihova pogostost zunaj pouka geografije večja. Ugotovili smo tudi, da je k prevzeti geografski terminologiji v splošnem več prispeval latinski kot pa grški jezik. nenazadnje je bil cilj raziskave povezati nabor etimološko obravnavane terminologije z drugimi strokami oziroma učnimi predmeti v splošnem gimnazijskem izobraževanju. namen tovrstnega povezovanja je bil predstaviti dodatno prednost prevzete terminologije, saj je z Grafikon 1: Primerjava odgovorov o razmisleku glede vsesplošnim povezovanjem strok in popularizaciji dobesednega pomena termina in njegovo predstavitvijo določenih njihovih znanj poznavanje pojmov, v razredu ki jih uporablja tudi širša javnost, prednost tudi Avtorica: Sara Jemec zaradi širjenja splošne razgledanosti učencev. obravnavan kriterij je tako v prid predvsem družbenogeografskim pojmom, saj se zlasti slednji tesno povezujejo z geografiji sorodnimi strokami, ki obravnavajo družbene procese in pojave (npr. zgodovina, sociologija). Končna odločitev o izboru predvsem aktualnega besedišča, katerega poznavanje in razumevanje je precej pomembno za orientacijo v sodobnem prostoru in družbi, je torej vezana predvsem na uporabno vrednost 42 terminov. Predpostavljamo, da so termini, katerih uporaba sega v več strok, tudi del splošne izobrazbe ter da se lahko z njimi dokaj pogosto srečamo v mnogih tujejezičnih virih. Poznavanje prevzetih ustreznic nam torej lahko pomaga pri razumevanju teh pojmov v tujih jezikih, kar pa omogoča tudi razvoj jezikovnih kompetenc. 4 rezultati Grafikon 2: analiza naklonjenosti za uporabo dobesednega pomena kot pomoči pri razumevanju in pomnjenju termina v Grafikonu 1 obravnavamo primerjavo med Avtorica: Sara Jemec pogostostjo razmisleka o dobesednem pomenu terminov ter dejansko predstavitvijo etimološke razlage pri pouku. opažamo, da je v skladu s predpostavko predstavitev etimologije v razredu s strani učitelja, sicer z visoko korelacijo z njenim razmislekom, večkrat izpuščena. razloge lahko iščemo zlasti v pomanjkanju časa, ki omejuje učiteljevo avtonomijo odločanja do razlage dodatnih stvari, za katere pri pouku prepogosto zmanjka časa. Odgovori v Grafikonu 2 kažejo naklonjenost poznavanju dobesednega pomena pojmov, saj je več respondentov odgovorilo, da bi jim poznavanje etimologije pomagalo, da bi si ne poznam pomena termine lažje zapomnili in terminologije ne bi ne spomnim se jih Zdijo se mi težavni tako hitro pozabili. Nekoliko manjši odstotek menim, da jih učenci ne bi razumeli respondentov pa je odgovoril, da si s takšnimi Zdijo se mi nepotrebni tehnikami že pomaga pri lažjem pomnjenju Grafikon 3: Primerjava odgovorov glede na stopnjo in manj verjetni pozabi strokovnih besed. izobraževanja Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da se dijaki Avtorica: Sara Jemec strinjajo z našo hipotezo, da bi si strokovno GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja terminologijo lažje zapomnili in jo razumeli, če rešitev je načrtna vpeljava terminologije, pri bi poznali dobesedni pomen, ki izvira iz njene čemer se seveda držimo načela postopnosti, kljub etimološke razlage. temu pa ni nujno, da je nabor terminologije vezan le na učna gradiva, ki se pri pouku uporabljajo. Ugotovitve izhajajo iz odgovorov na vprašanja, najbolj domač odnos z abstraktnimi pojmi da je razlog za zmanjšano pogostost uporabe lahko pomaga vzpostaviti etimologija pojmov, prevzete terminologije pri pouku geografije s saj poseg v dobesedni pomen termina razkriva strani učitelja predvsem mnenje o nepotrebnosti njegov izvor in je lahko bistven ter izredno in nerazumljivosti za poučevane. Prav gotovo ne poveden pri razlagi procesa ali pojava, ki ga smemo prezreti, da so razlogi za predstavljene označuje. Priporočljivo bi bilo, da se terminov ne odstotke različni (Grafikon 3). Z vzponom po obravnava le kot oznake za nek proces ali pojav, izobraževalni vertikali se namreč na vsaki stopnji temveč da od samega dobesednega pomena zahteva večji obseg uporabljene terminologije prek različnih taksonomskih stopenj slušatelji in zato je nepotrebnost nekaterih pojmov spoznajo tako pojem kot tudi celoten proces/ na določeni stopnji očitna. Kljub temu pa je, pojav in ga ob koncu znajo tudi ovrednotiti. upoštevajoč kompetence, znanje in nenazadnje Če je termin postavljen v dober kontekst in ni tudi razpoloženje in dinamiko poučevane le enkrat omenjen v poteku celotne ure, si ga skupine pomembno, da se sistematično v pouk poučevani gotovo lažje zapomnijo, prav tako pa je vpeljuje terminologija, saj s tem v mnogih njegova pozaba manj verjetna. na ta način lahko primerih zagotovimo strokovno neoporečnost terminologija predstavlja iztočnico za obravnavo ter obenem mlade spoznavamo z aktualnimi marsikatere teme pri pouku geografije, ki pa se temami, ki jih kot bodoči intelektualci in nosilci začne že pri poimenovanju procesa ali pojava, ki sprememb v svetu morajo poznati ter jih znati ga prevzeti termin nenazadnje tudi opisuje. poimenovati tudi na globalni ravni, torej v lingui franci sodobnega sveta – v angleščini. 43 6 Viri in literatura 5 Sklep brown, a. o. (2014). lexical access, knowledge transfer Prevzeta geografska terminologija je tesno and meaningful learning of scientific terminology via an etymological approach. International Journal povezana z izrazoslovjem drugih strok, zato of Biology Education, 3(2), 1–12. https://www. njeno poznavanje omogoča lažje razumevanje researchgate.net/publication/273379410 pojmov tudi na drugih področjih. Glede na to, da ima večina pojmov enako predpono in pomenski eliah, k. (2013). Using the Strategy of etymology to learn Vocabulary for engineering Students in andhra del tudi v drugih jezikih, predvsem angleščini Pradesh. Indian Journal of Applied Research, 3(7), in romanskih jezikih, njihovo poznavanje 354–355. https://www.worldwidejournals.com/ pripomore tako k razumevanju izrazov v tujih indian-journal-of-applied-research-(ijar)//file. php?val=july_2013_1372685360_7f787_107.pdf virih in literaturi kot tudi spodbuja razvoj jezikovnih kompetenc. Geografske teme so Geografski terminološki slovar, https://doi. precej vkoreninjene v naš vsakdan. tematike, ki org/10.3986/978-961-254-470-6 jih pokriva stroka, so del splošne razgledanosti, Gregory, d., johnston, r., Pratt, G., Watts, m., in z njimi se srečujemo tudi v mnogih medijih. Whatmore, S. (ur.) (2009). The Dictionary of Human Pomembno je, da so mladi ozaveščeni glede Geography, 5th Edition. Wiley. družbenih in prostorskih problematik planeta kladnik, d. (1999). Leksikon geografije podeželja. Zemlja, saj je prihodnost v njihovih rokah. v inštitut za geografijo, ljubljana. https://doi. mnogih primerih za določen termin niti nimamo org/10.3986/9619044339 slovenske ustreznice, zato je uporaba prevzetega šifrar kalan, m. (2011). leksikalna razpoložljivost termina v takšnem primeru nujna, če želimo kot eden izmed kriterijev za izbor besedišča. določen proces ali pojav dodobra poznati. Pri tem V Meddisciplinarnost v slovenistiki (str. 461–467). seveda ne moremo prezreti didaktičnega načela Znanstvena založba Filozofske fakultete. https:// postopnosti. v vsakem letniku posamezne stopnje centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/30- Sifraf_kalan.pdf je potrebno prilagoditi nabor besedišča, ki ga predstavljamo, saj so sposobnosti za razumevanje Yamsani, a. (2018). etymology – an effective approach abstraktnosti pojmov in procesov pri študentih to Vocabulary acquisition. Journal of Research in Humanities and Social Science, 6(12), 52–56. https:// seveda boljše v primerjavi s sposobnostmi www.questjournals.org/jrhss/papers/vol6-issue12/ razumevanja tega pri osnovnošolcih. Kljub p3/l0612035256.pdf temu pa je mogoče veliko prevzetih terminov žagar karer, m. (2018). Upoštevanje terminoloških načel predstaviti na način, ki omogoča lažjo predstavo v terminografski praksi. Slavistična revija, 66(2), in razumevanje ter pomnjenje pojma. možna 235–249. https://srl.si/sql_pdf/Srl_2018_2_09.pdf GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Grad žusem in žusemsko gospostvo Dr. Anton Polšak Žusem Castle and Nobility Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si COBISS: 1.03 https://doi.org/10.59132/ izvleček Abstract geo/2024/3/44-53 Prispevek osvetli nekaj dejstev in na this article offers information on and kratko opiše okoliščine, ki so oblikovale a brief history of the žusem nobility žusemsko gospostvo in grad žusem na and žusem Castle in kozjansko. at the kozjanskem. V začetku 11. stoletja je beginning of the 11th century, the land was bilo ozemlje svobodna (alodna) posest a free (allodial) possession of the Savinja savinjskega mejnega grofa Viljema ii. border earl, William ii. His wife, Hemma Po njegovi smrti je posest podedovala (St. emma), inherited the estate and žena Hema (sv. ema). še pred smrtjo je transferred it to the women‘s monastery 44 ustanovila ženski samostan v krki (Gurk) in krka (Gurk), Carinthia, which she had na koroškem in nanj prenesla posest. founded before she died. the diocese of kmalu je posest prešla v roke krške škofije, Gurk soon acquired the estate and granted ki jo je podeljevala različnim ministerialom it to German ministerial tenants. (zakupnikom), ki so izhajali z nemškega območja. Grad je bil verjetno pozidan v the castle was most likely built in the 12th 12. stoletju in je bil v osnovi romanski. V century and was essentially romanesque. gotskem obdobju so ga večkrat dozidavali it was expanded and repaired several times in prezidavali, končno podobo pa je dobil v during the Gothic period, but it took on its pozni renesansi, ko so mu prizidali celotno final form in the late renaissance when zahodno stran z dvema obrambnima the entire west side was built, together stolpoma. Zadnji lastnik ga je l. 1871 razkril with two defensive towers. the last owner in deloma porušil in od takrat se nekdaj removed the roof and partially demolished mogočna stavba že 150 let spreminja v the castle in 1871, leaving the once-mighty ruševine. tako izginja še eden zgodovinski structure in ruins for 150 years. as a result, pomnik in pomembna prvina pokrajinske another historical monument and integral identitete. part of the landscape‘s identity is being eradicated. Ključne besede: žusem, Kozjansko, grad Keywords: žusem, Kozjansko, castle 1 Uvod gospodarska dejavnost izvira iz tedanjih časov, prav tako pa so bili in so še danes gradovi v članku na kratko predstavimo razvoj pomembna prvina pokrajinske identitete žusemskega gospostva in gradu žusem na in s tem kulturne dediščine ter različnega Kozjanskem. tematika je na prvi pogled bolj (narodnega) izročila. zgodovinska, a v resnici ima mnogo geografskih prvin, saj med drugim na srednjeveškem Kakor smo z veseljem ugotavljali v eni od in novoveškem fevdalnem sistemu temelji prejšnjih številk, da se je grad žovnek pri današnja zemljiška razdelitev, marsikatera braslovčah iz ruševine, ki jo je že preraščalo GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja trnje, dvignil kot Feniks, tokrat pišemo o nastali novi gradovi, med njimi tudi žusem skoraj pozabljenem gradu žusem, ki počasi in ne daleč stran še žamerk nad loko pri a nezadržno propada že 150 let. Še več, pri žusmu. tako imamo iz l. 1197 in 1199 omembo pregledu literature in drugih virov nismo nikjer žameršega viteza sigmarja, leta 1203 se omenja zasledili možne ohranitve ali revitalizacije. Zdi žusemski (Krki podložni) vitez Popon (Poppo se, da je gradu usojena dokončna porušitev, kar de süzzenheim), leta 1208 pa se omenja ta isti bo velika škoda za našo zgodovino in pokrajino. Popon z bratom henrikom (Poppo et frater eius hainrikus de süzenheim) (Kos, 1928, št. 54 in 131). Poimenovanji za oba gradova 2 Zgodovinski okvir in začetki sta nemški: saldenberch in süssenheim. Začetki žusemskega žusemskega gospostva žusemsko gospostvo (sladki dom) naj bi ime gospostva, kakor dobilo po okoliških vinogradih (okrog babne tudi mnogih drugih Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je na Gore) (Koropec, cit. delo). Koropec tudi meni, v Posavinju, segajo Kozjanskem in obsotelju že v 11. ali 12. stoletju da sta vazala krške cerkve viteza Popon in v konec 10. stoletja, nastalo kar nekaj gradov, resda pa so posredne ali sigmar gotovo prišla s Koroške (»iz severnih ko je nemški državi neposredne omembe vsaj stoletje kasnejše.1 krajev«), sigmar morda iz žalema (saltenheim- uspelo odriniti ogre preko Sotle. obmejno ozemlje je bilo takrat pomembno za saldenheim oz. seltenheim) – približno 5 km obrambo pred ogri, ki so se ustalili vzhodno severozahodno od Celovca. Gradova sta bila od nemške države (v 10. in 11. stol. Imperium vojaško sprva podrejena kunšperškemu gradu, Romanum, od sredine 12. stol. pa Sacrum albreht žusemski pa je bil leta 1329 po volji Imperium Romanum – sveto rimsko cesarstvo krškega škofa vojaško podrejen Planinskemu in (Dolinar in dr., 2011)). ne več Kunšperškemu gradu (gospodu). Začetki žusemskega gospostva, kakor tudi v prvi polovici 13. stoletja naletimo na že 45 mnogih drugih v Posavinju, segajo v konec 10. omenjenega henrika žusemskega in na stoletja, ko je nemški državi uspelo odriniti njegovega sina Friderika, leta 1259 na Friderika ogre (madžare) preko sotle. leta 1016 je tudi in henrika. sredi 14. stoletja se omenjata ozemlje okrog rudnice, kjer je kasneje nastalo henrik (heinzel) in albrecht, ki sta mdr. leta žusemsko gospostvo, nemški cesar henrik ii. 1364 priznala žusemsko trdnjavo (vest) za fevd s kraljevsko darovnico podelil savinjskemu Celjskih3, ki so ga posedovali od 1364 do 1404. mejnemu grofu viljemu ii. (breže-seliškemu) v dedni listini iz l. 1392 se omenjajo Friderik, kot alodialno posest2. Po njegovi smrti l. 1036 viljem, janez in rajnpreht, bratje žusemski, je ogromno posest med savo, savinjo in sotlo podedovala žena hema (sv. ema Pilštanjska) in kako si bodo delili očetovo imetje in dolgove. ga l. 1043 darovala samostanu v koroški Krki omenja se tudi mati ana (Koropec, cit. delo). (Gurk), kjer je kasneje (l. 1072) nastalo središče leta 1404 sta sprejela žusemski grad od krškega krške škofije. škofa v fevd janez žusemski in njegov nečak že proti koncu 11. stoletja je verjetno nastalo andrej. slednji je takrat kupil in dobil v fevd posvetno in cerkveno središče na Pilštanju. tudi sosednji žamerk, saj so žamerški izumrli Krški škofje kot gospodje tukajšnjega ozemlja že okrog l. 1310. sredi 15. stoletja je grad so mejili na ogrsko in na obmejnem območju postal razvalina, saj je leta 1458 sin andreja začeli postavljati obrambo pred ogri. to je bil žusemskega dobil v posest že razvaline tega po Koropcu (1984) poglavitni vzrok, da so tu gradu (Gradovi slovenije, b. d.a). 1 tako se grad v Podčetrtku prvič omenja l. 1261 kot castrum lansperch (Gradovi.net) in l. 1279 kot castrum landsperg (Zahn, 1893, 504), prvi grad na Pilštanju l. 1185 kot castrum Pilstain (Zahn, cit. delo, 29), grad na Planini pri sevnici l. 1227 (Gradovi.net) in l. 1250 kot castrum mvnparis (Zahn, cit. delo, 342), grad v Podsredi l. 1213 kot castrum herberch (Zahn, cit. delo, 260) in grad pri Kunšperku l. 1305 kot hovs Chvnigesperch (Zahn, cit. delo, 108). žusmu bližnji grad žamerk se v tem obdobju ne omenja kot grad, se pa l. 1256 omenja kraj kot seldenberch (Zahn, 1893, 409). Grad je bil že v sredini 15. stoletja razvalina. 2 o tem smo pisali že v prispevku o Pilštanju v tej reviji št. 3/2022. Če povzamemo: v 10. stoletju je ozemlje Kozjanskega pripadalo savinjskemu mejnemu grofu englbertu Pilštanjskemu, v začetku 11. stoletja pa njegovi hčeri sv. hemi Pilštanjski - selški, ki naj bi se rodila leta 982 ali 983 (če ne še prej) na Pilštanju. Po smrti moža viljema ii., grofa v brežah in mejnega grofa savinjske marke, l. 1036 (v številki 4/2022 smo napačno zapisali letnico 1015), in sinov viljema in hartvika, ki sta umrla že prej (simoniti in Štih, 2009, 56), je svojo posest izročila solnograški cerkvi oz. ženskemu samostanu v Krki (Gurk) na Koroškem, ki ga je ustanovila leta 1043, in pa sorodniku ažvinu, zavetniku krške cerkve in samostana. Po hemini smrti (verjetno l. 1045) je samostan propadal, tako da je salzburški nadškof Gebhard (1060–1080) razgnal nune in s samostanskim imetjem obdaril leta 1072 ustanovljeno krško škofijo. Krški škofje so dajali obsežna posestva v najem raznim ministerialom, ki so v prvem obdobju imeli v zajmu tudi žusem. 3 orožen (1971, 176) piše, da je grad l. 1364 izročil grofoma Ulriku i. in hermanu i. Celjskemu in ga vzel nazaj kot fevd ivan žusemski (hansel sussenheimer) in ne omenjena brata, kakor navaja Koropec (1984, 3). enako kot Koropec piše tudi stopar (1984, 140). GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 1: naselja v obsotelju in na kozjanskem, kjer so imeli sredi 15. stoletja posest žusemski (ne nujno celotna naselja oz. vse kmetije) (koropec, 1984, str. 5). temno označena je dominikalna posest gospostva ob nastanku Franciscejskega katastra (1825). 46 3 razvoj žusemskega gospostva (1424 Gawn) (Zahn, 1893, 242), Cerovec (1436 Zerowez), javorje (1436 aharn) (Zahn, 1893, Približen obseg žusemskega gospostva izvemo 279), babna Gora (1466 Papenberg), brezovica iz omembe različnih krajev, kjer so bili žusemski pri babnih brdih (1466 bresobecz), pa tudi podložniki že ob sami omembi kraja ali so postali zaselka Zakelj pri Podpeči4 (1428 sakel) (Zahn, podložni žusmu kasneje. tako se v drugi polovici 1893, 406) in Kladje pri lokah5 (1466 Clade) 13. stoletja v listinah prvič omenjajo strtenica (Zahn, 1893, 18, 99), sicer na območju gospostva (1263 terztoniz) (Zahn, 1893, 447), malčanjsko Planina (pri sevnici). tako je nastalo kar obsežno pri veračah (1275 malzach), virštanj (1275 zemljiško gospostvo (slika 1). vieristein) (Zahn, 1893, 325, 498) in vinji Dol (1286 Weintal) pri Drenskem rebru (Zahn, Koropec piše (cit. delo, 4), da se novo poglavje 1893, 502). žusemskih odpira z letom 1425. takrat je vetrinjski samostan prodal vitezu andreju v listinah iz 14. stoletja so prve omembe krajev: žusemskemu pravico do letnega činža od Drozgomet (1332 Druzgomet) pri strtenici, Zibika domcev (hofsteten) s pripadajočo posestjo (1332 sybkaw) (Zahn, 1893, 462) in Grobelce pred Ulrikovimi vrati pri mariboru. Še isto (1341 Gewbliz) s trdnjavo (1362 Gröblicz das fest) leto je andrej kupil kot vladarjev fevd 12 (Zahn, 1893, 237), kjer so že v naslednjem stoletju kmetij in dvor v močni (zahodno od lenarta živele žusemske podložniške družine. v slovenskih goricah) pa tudi posesti pri slovenjem Gradcu, andrejeva žena liza je iz 15. stoletja so omembe podložniških družin leta 1433 kupila še šentpavelski vinograd na v različnih naseljih, od katerih se nekatera Prošeku pri bresternici (zahodno od maribora). omenjajo prvič, npr. lekmarje (1404 nekmer) leta 1437 si je andrej sposodil pri celjskem in Zgornje tinsko (1404 superius tinsk) (Zahn, knezu Frideriku ii. 2000 funtov in mu zanje 1893, 134, 352), obršnica pri babni reki zastavil svoje žusemsko zemljiško gospostvo. (1414 oberssicz) (Zahn, 1893, 362), Gubno andrej žusemski je takrat obljubil, »da bo s svojim gradom in pripadajočimi posestvi grofu6 4 v obsegu dveh polžupnic (župnica velja za dve kmetiji), po ene kmetije in pustote ter mlina (Koropec, 1984, 8). 5 v obsegu dveh kmetij, po enega dvojnega domca in domca (Koropec, cit. delo, 8). enako imenovan zaselek se omenja tudi v urbarjih gospostva Planina (Zahn, prav tam). 6 jeseni 1436 je cesar sigismund luksemburški povzdignil Celjske v državne kneze, a Friderika tu citirani avtor še navaja kot grofa. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Frideriku Celjskemu vedno na uslugo in bo v oskrbo grad (listine pričajo, da je bil tam še njega in njegove naslednike priznaval kot svoje leta 1472), Konjice, kjer je bil prav tako grajski zakonite fevdne gospode« (orožen, 1971, 176). oskrbnik (omemba l. 1474 in 1479), še od prej Celjski so tako posedovali gospostvo od l. 1437 je posedoval tudi betnavo pri mariboru. do izumrtja l. 1456. iz žusemskega gradu, ki ga je še obdržal v upravi, se je preselil v betnavo7. Po andrejevem sinu janezu žusemskemu je leta leta 1444 je vladar začasno zastavil andreju 1480 prevzel vladarjeva zemljiška gospostva žusemskemu svoje slovenjgraško gospostvo, ker Konjice, valdek in žusem njegov nečak bernard mu je dolgoval 400 funtov. andrej je posedoval lichtenberger in jih najverjetneje posedoval tudi krške in vladarjeve fevde, vezane na le 4 leta. Za njim je bil upravnik žusemskega zemljiški gospostvi vitanje in vodriž (južno od zemljiškega gospostva jurij Katzendorfer. Do slovenj Gradca). leta 1449 je kupil od andreja leta 1494 je vladarjev (ne več krški) žusem bil ložniškega za žusemsko zemljiško gospostvo zastavljen Pavlu buchwaldu, od istega leta dalje več njegovih kmetij in drugih posesti. andrej izročen v upravo ahacu mutmannsdorferju, žusemski je umrl med letoma 1454 in 1458. poročenemu z vdovo andrejevega sina janeza žusemskega. mutmannsdorferju je ravno tako podjeten kot oče andrej je bil tudi vladar že hitro po smrti janeza žusemskega sin janez. Ker je bil poročen z lizo Pesniško, zastavil (izročil) dele žusemskega zemljiškega je pridobil posest vartenhajm (severno od rač gospostva. leta 1496 so sestavili nov urbar pri mariboru, zaradi bližnjega mariborskega (prejšnji iz l. 1480), kjer so natančno popisali letališča so leta 1976 vartenhajm porušili). leta kmečke dajatve, in je izvrsten vir za preučevanje 1458 je janez sprejel od krškega škofa po očetu takratnega žusemskega gospostva. Urbar priča, podedovano žusemsko zemljiško gospostvo da je vladar zastavil žusemskim v 40 naseljih in žamerske ruševine (Burgstall), po materi podedovani valdek (severozahodno od vitanja), (za orientacijo slika 1) okrog polovico od 188 podložniških družin. Urbar kaže, da je prihajalo 47 Celje, kjer je leta 1464 prevzel od habsburžanov do koncentracije kmečke posesti le v manjši meri, zaradi vojnega (turškega) pustošenja pa je 7 Še pred letom 1413 se je andrej žusemski poročil z lizo, hčerko vida betnavskega (Wintnawer), ki je imel v lasti gospostvo betnava bilo tudi precej pustot. nov urbar so sestavili južno od maribora. l. 1524 (Koropec, cit. delo). Sliki 2 in 3: Spomenik zadnjemu lastniku gradu in šmarskemu županu leopoldu Fiegelmüllerju (1816–1890) pred žusemsko cerkvijo sv. jakoba ob njem je bila pokopana tudi hčerka leopoldina dobovišek (1849–1883). Podružnična cerkev se ponaša tudi z imenitnim lestencem iz l. 1885, obnovljenim l. 2020, izdelkom domače steklarne (glažute) v loki, ki je delovala med letoma 1839 in 1886. Podrobneje je o rodbini pisal rošker (2016). Foto: Anton Polšak, februar 2024 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 4: Gospostvo žusem (Süssenheim) okrog l. 1823, ko je bil lastnik joseph Chamare de Herbuval. rdeče označeno območje predstavlja dominikalno posest gospostva ob nastanku Franciscejskega katastra, ki je še vedno obsegala 813 ha oziroma 1413 oralov površin, od tega je bila velika večina gozda. 48 Vir: Arhiv RS: VAČ Gospodarske Gospodarske razmere na žusemskem gospostvu gospostvu podložnih družin, da je bilo manj drobne razmere na so se spremenile v 1. polovici 16. stoletja, posesti in je torej prihajalo do koncentracije posesti žusemskem ko je notranjeavstrijski vladar Ferdinand i. (zlasti zaradi delitve gmajn in krčenja rut) in da gospostvu so habsburški postal tudi ogrski kralj. s tem meja se je število pušč skrčilo za približno polovico. se spremenile med nemškim cesarstvom in ogrsko ni bila Število mlinov je naraslo z 12 na 16. v 1. polovici 16. več prepreka za gospodarske stike. leta 1528 je stoletja, ko je plemič andrej altenhaus (umrl l. 1543) vladarju Po sigmundu altenhausu (umrl l. 1581) je postal notranjeavstrijski posodil 2000 funtov in zanje dobil v zastavo gospodar žusemskega zemljiškega gospostva vladar ferdinand i. žusemsko zemljiško gospostvo. nasledil ga Krištof Kronegger, a ga je že l. 1583 nasledil Habsburški postal je sin Franc. ta je leta 1550 dobil vladarjevo inocenc moškon (1583–1620) iz dobro znane tudi ogrski kralj. žusemsko zemljiško gospostvo v dosmrtno in premožne plemiške rodbine. leta 1616 ga je S tem meja med zastavo za 4700 goldinarjev (funtov). Dodatno odkupil od deželnega kneza v dedno last (stopar, Nemškim cesarstvom je moral na vladarjev račun zboljšati grajske 1993, 141). leta 1624 ga je nasledil baron in ogrsko ni bila stavbe v vrednosti 400 goldinarjev. Poleg Polikarp scheidt.8 več prepreka za žusma je posedoval tudi brezovec v veliki brezi gospodarske stike. (severovzhodno od laškega). v njegovem času so sledili so baroni reisi(n)gi9 (1663–1724), grofje l. 1566 sestavili nov popis podložniških družin, Petazzi (1724–1787: najprej izabela Petazzi, ki so jih našteli 151 oziroma okoli 20 % več kot hčerka Dominika reisinga), grofje de herbuval konec 15. stoletja v istih naseljih. Podložniška (1787–1848), a. ritter (1848–1850), dr. F. Fürst družina je imela povprečno za 4 orne dneve njiv (1850–1858) in od l. 1860 ali 1864 glažutarski in travnikov za 3 dni košnje. leta 1579 in 1624 podjetnik leopold Fiegelmüller, ki ga je iz davčnih so nastali novi urbarialni zapisi, ki jih je Koropec razlogov leta 1871 razkril in pet let pozneje deloma podrobno navedel (cit. delo, str. 14–22). naj porušil. v njegovem času je pri loki delovala povzamemo, da so takrat našteli 170 žusemskemu njegova glažuta, l. 1871 pa je v loki postavil 8 Predsednik notranjeavstrijske dvorne komore, upravitelj štajerske dežele, cesarjev tajni svetnik in komornik, zemljiški gospod humperka (južno od Celovca), žlemberga (severozahodno od maribora), Wolkensteina in radgonskega Šahenturna. takrat so spisali nov urbar za gospostvo, ki smo ga omenili že zgoraj. Curk (1984, 25) omenja, da gradu od deželnega kneza ni odkupil inocenc moškon, ampak prav baron Polikarp scheidt. 9 l. 1703 grof rudolf reising s 83 »podložnimi ognjišči« (stopar, 1993, 141). GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja cerkvico sv. leopolda. v njej je danes muzejska zbirka Glažute na območju žusma. od l. 1892 je grad posedovala josefine marek, od l. 1914 pa h. Geringer (Cvelfar, 2010). Po Wikipediji (Grad žusem) naj bi v začetku 20. stoletja posestvo imela splošna hranilnica iz linza v avstriji. o žusemskem gradu je ohranjenih tudi mnogo zanimivih legend (artiček, 2024; Gradovi slovenije, b. d.b). 4 Grad Žusem Grad žusem se prvič omenja posredno leta 1203 v darilni listini krškega ministeriala viteza Poppo de suzzenheima (Curk, 1984, 25) in neposredno l. 1364 kot vest Süzzenhaim, l. 1414 kot vest Slika 5: Grad žusem na Vischerjevi upodobitvi okrog l. Suessemhaim ter l. 1437 kot haws unnd gesloss 1681, torej nekaj let pred tem, ko je delno pogorel. Süssenheim (Zahn, 1894, 472). Vir: Vischer, Georg Matthäus (1681) iz neposrednih omemb je razvidno, da je grad v 14. stoletju obsegal le stolpasto jedro (vest, iz neposrednih gesloss), kateremu so pred letom 1437 dodali tudi omemb je razvidno, stanovanjsko poslopje (haws). Pozidali so ga na da je grad v 14. 49 rahli vzpetini (514 m) pod žusmom. vojaško- stoletju obsegal obrambno so bili žusemski najprej podrejeni le stolpasto jedro ministerialom s Podčetrtka (landsberga), od leta (vest, gesloss), 1212 Kunšperka in od leta 1329 Planine, kar kateremu so pred smo že omenili. letom 1437 dodali tudi stanovanjsko leta 1550 je cesar Karel v. dovolil Francu altenhausu popraviti grad za 400 funtov10 poslopje (haws). na Pozidali so ga na račun za toliko povečane zastavnine. leta 1559 rahli vzpetini (514 m) je celjski mestni pisar in član komisije za popis pod Žusmom. deželnoknežjih posesti D. Kupič ocenil grad in njegovo gospostvo. Pomemben je podatek, da je imela grajska kapela križni obok iz klesanega kamna, iz česar se da sklepati, da je bila gotska. nato navaja, da sta ob gradu stala konjski hlev in pristava. leta 1624 se omenja še opekarna, pod gradom je bil še ribnik, ki se omenja že leta 1496. leta 1607 so pregovarjali inocenca moscona, da bi popravil zanemarjeno kapelo, kar lahko pomeni, da zanjo niso skrbeli in da v njej verjetno tudi ni bilo verskih obredov. Grad so 5. maja 1635 oplenili uporni kmetje, leta 1695 pa je pogorel. nastala je znatna škoda, ki jo je celjski stavbni mojster j. satler ocenil na 2188 funtov (Curk, 1984, 25). žusem je bil kot večina naših gradov iz srednjega veka, ki so se ohranili do 19. stoletja, rezultat Slika 6: Grad žusem na reichertovi upodobitvi okrog l. 1863/64 številnih prezidav. vischer ga je leta 1681 Vidimo stanje gradu nekaj let pred opustitvijo. na sliki upodobil kot mogočno stolpasto hišo, kjer lahko ni nič kaj podoben gradu na Vischerjevi upodobitvi ali današnji predstavi glede na razvaline, a gotovo gre za žusemski grad, saj na štajerskem ni bilo nobenega 10 Denarna enota pribl. od 14. do 18. stoletja, ki se deli na 240 drugega gradu z enakim imenom. V prid tej trditvi je tudi srebrnikov. v 14. stoletju je enota tudi marka, ki se deli na 160 dejstvo, da je upodobljena visoka stavba z zvončasto srebrnikov. Kasnejša enota je goldinar, v habsburških deželah od streho kapele v ozadju. 1754 do 1892. Do 1857 se je delil na 60 krajcarjev, nato pa na 100 krajcarjev. Vir: Reichert, C. (1863–1864) GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja pod strešnim zidcem grajskega jedra opazimo leseni zunanji obrambni hodnik. na vzhodni strani je bila k stavbnemu jedru prislonjena grajska kapela, katere stolpič je lepo viden tako na vischerjevi (1681) kot Kaiserjevi (1824/1833) in reichertovi (1863/64) upodobitvi. ob to jedro je bil kasneje na zahodni strani prislonjen trinadstropen šestosni stanovanjski trakt z dvema mogočnima okroglima stolpoma. Pritličje, ki je bilo obokano in je rabilo za klet, je bilo utrjeno z renesančnimi strelnimi nišami s ključastimi, iz enega kamna izklesanimi strelnicami (Curk, 1984, 25 in 26; slika 8). okna s kamnitimi profili so v 3. nadstropju krasila trikotna čela poznorenesančnega porekla. tako povečan grad je tvoril precej nepravilen kvadrat v velikosti okrog 33 x 33 m z nekoliko izstopajočima stolpoma. Do gradu je bila z južne in zahodne strani speljana obzidana pot, dodatno zavarovana še z zunanjim in notranjim vhodnim stolpičem (vischerjeva upodobitev, slika 5). Podporni zid je viden še danes. Danes skoraj povsem zasuto grajsko jedro skriva 50 pozneje obzidani vogal prvotnega romanskega gradu, ki ga opredeljujejo klesani ogelniki. Dokaj Slika 7: žusem na Franciscejskem katastru pravilna zidava severne stene (slika 14) kaže stik južno od gradu so bila gospodarska poslopja in ribnik, ki dveh gradbenih faz (desne renesančne in starejše je še danes na istem mestu v lasti tamkajšnje kmetije. leve, a zaradi prezidav težko določljive starosti). Vir: Arcanum. Habsburg Empire – Cadastral maps (XIX. na severni strani je ostanek gotske kapele, ves century) https://maps.arcanum.com/en/ zahodni del pa je poznorenesančni stanovanjski trakt s stolpoma iz 17. stoletja, katerega zidovje še stoji, od stolpov pa je delno ohranjen le jugozahodni (slika 15). Slika 8: kletne line na zahodni strani gradu Slika 9: Stopnice v zidu kot prehod iz tretje etaže v Posebnost so bile kamnite strelne niše, ki jih ni več. podstrešje gradu Foto: Anton Polšak, marec 2021 Foto: Anton Polšak, februar 2023 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 11: Grad iz zraka na levi strani so jasno vidni grajski prostori iz 51 poznorenesančnega obdobja, na desni pa je bolj porušen, Slika 10: Grad žusem na fotografiji josipa šašla l. 1935 v osnovi gotski ali celo romanski del gradu. Vir: Slovenski etnografski muzej Foto: Anton Polšak, februar 2024 Slika 12: Grad s severozahoda dobro je viden poznorenesančni del gradu: čelna stena s tremi stanovanjskimi etažami, del jugozahodnega obrambnega stolpa, medtem ko od severozahodnega obrambnega stolpa ni več sledu. V ozadju je romansko-gotsko jedro s prezidavami, ki je v osredju na debelo zasuto z gradivom. V razvalinah ni bolje ohranjenih arhitekturnih detajlov, razen nekaj arkadnih lokov v kletni etaži in pritličju ter klesancev v stolpu, prav tako ni več kamnitih okenskih okvirjev, ki jih še omenja Stele (1923). V južni steni so še delno ohranjene stopnice v zidu za prehod iz tretje etaže v podstrešni del gradu. Foto: Anton Polšak, februar 2024 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Slika 13: Pogled na grad z jugovzhoda Slika 14: Severna stena gradu V ospredju je bolj razvaljen starejši del gradu, v ozadju da je bil grad dozidan, dokazuje dobro vidna razmejitev poznorenesančni del. starejšega (verjetno gotskega in ne prvotnega Foto: Anton Polšak, februar 2024 romanskega) jedra in renesančne dozidave. 52 5 Namesto zaključka Pred očmi domačinov in strokovne javnosti počasi izginja še en spomenik kulturne dediščine na Kozjanskem. Grad se podira že dobrih 150 let in je danes v takšnem stanju, da ga skoraj ni več niti smiselno niti možno rešiti. od pomembnejših arhitekturnih elementov na gradu ni ostalo skoraj nič, že davno so bili odstranjeni kamniti profili oken, ki so jih krasila trikotna čela poznorenesančnega porekla, in ključaste niše v linah kletne etaže. Gotovo bi med razvaljenim gradivom našli še marsikaj zanimivega. ob pregledu različnih virov in dokumentov, ki jih najdemo na spletu, nismo našli niti enega, ki bi omenjal obnovo ali vseboval kakršnekoli zamisli za konzervacijo. ali je njegova lega v hriboviti kozjanski pokrajini preveč odročna ali je varovanje kulturne dediščine pri nas le prazna beseda? Gradu enostavno ne bi smeli spregledati! 6 Viri in literatura arhiv republike Slovenije. Vač – Virtualna arhivska čitalnica. Franciscejski kataster za štajersko: Celjska kresija, C 170 loka pri žusmu, k.o. https://vac.sjas.gov.si/vac/search/ Slika 15: južna stena gradu z okroglim stolpom archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535, 653582,23253 ohranjena je le polovica stene; lepo je viden kamniti venec. artiček, d. (2014). Legende grofije Žusemske. 2. izd. Foto: Anton Polšak, marec 2021 Samozaložba. GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Curk, j. (1984). Zemljiško gospostvo žusem – gradbenozgodovinska skica. Časopis za zgodovino in narodopisje, 55, 23–37. Cvelfar, b. (ur). (2010). Vodnik po fondih in zbirkah. Zgodovinski arhiv Celje. https://doczz.net/ doc/6886453/vodnik-po-fondih-in-zbirkah-2010 (str. 269). dolinar, F. m., Gabrič, a., Golec, b., kosi, m., nabergoj, t., in rihtaršič, m. (2011). Slovenski zgodovinski atlas. nova revija. Gradovi Slovenije (b. d.a). Grad žamerk. https:// gradovislovenije.si/project/zamerk/ Gradovi Slovenije (b. d.b). legende o žusemskem gradu. https://gradovislovenije.si/legende-o-zusemskem- gradu/ kaiser, j. F. (1824/1833). Lithographirte Ansichten der Stayermarkischen Stadte, Markte und Schlosser. http://www.dlib.si (https://www. europeana.eu/en/item/92068/Urn_nbn_Si_imG_ CWVlk9to) koropec, j. (1984). Zemljiško gospostvo žusem do 17. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje, 55, 1–22. orožen, j. (1971). Zgodovina Celja in okolice. I. del: od Slika 16: razvaljena notranjost renesančnega dela gradu začetka do l. 1848. Celjski zbornik 1971, posebna izdaja. na levi strani je viden obok v pritličju med severno in 53 srednjo sobo, levo pa naknadno zazidan prehod v starejši reichert, C. (1863–1864). Album, Steiermarks vzhodni (gotski ali morda v osnovi še romanski) del sämmtliche interessante Schlösser, Burgruinen, gradu. Städte, Märkte, Kirchen und Klöster enthaltend / Einst und jetzt. knj. ii. https://www.dlib.si/details/ Urn:nbn:Si:doc-b9YjYQaj rošker, j. (2016). Zadnji žusemski graščaki, kozjanski steklarji, trgovci in loški učitelji: monografija o družinah: Fiegelmiller, Dobovišek in Roškar (2. dopolnjena izd., str. 104). društvo izviri. Stele, F. (1923). Žusem, župna cerkev sv. Valentina, grad, znamenje (zapiski). Giskd pregledovalnik: babna Gora – razvaline gradu žusem. https:// situla.gov.si/Si_indok_ZaP_z001-0135.html Stopar, i. (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save: občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah (str. 167). Viharnik; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. štih, P., Simoniti, V., Vodopivec, P. (2008). Slovenska zgodovina. Družba – politika – kultura. https://www.sistory.si/publikacije/ prenos/?urn=SiStorY:id:902 Vischer, G. m. (1681). Topographia ducatus Stiriae. https://www.dlib.si/details/Urn:nbn:Si:doC- Hj7Z8Qr7 Wikipedia. Grad žusem. https://sl.wikipedia.org/wiki/ Grad_%C5%bdusem Zahn, j. (1893). Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter. Wien. https://diglib.tugraz. at/ortsnamenbuch-der-steiermark-im- Slika 17: jugozahodni renesančni obrambni stolp mittelalter-1893 V notranjosti v veliki meri razvaljenega okroglega Več o doživljajski Grajski učni poti žusem najdeš na: obrambnega stolpa so delno ohranjeni oboki v prvi etaži. https://www.turizem-sentjur.com/.../dozivljajska- lepo je vidna tudi meja med kletjo in prvo etažo. Grajska.../ Foto: Anton Polšak, februar 2024 GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse Primer geografskega dneva dejavnosti za učence šestega razreda Tea Adamlje OŠ Tabor Logatec teaa@os-tabor.si Geography activity Day for Sixth Graders COBISS: 1.04 https://doi.org/10.59132/ geo/2024/3/54-61 izvleček Abstract V šestem razredu je za učence Space is the most intriguing topic for najzanimivejša vsebina o vesolju, ki pa sixth-grade students, but teachers rarely ji učitelji zaradi manjšega števila ur v have time to cover it due to the limited predmetniku praviloma ne moremo number of lessons in the curriculum. We nameniti veliko časa. natančnejši ogled can, however, plan a simple, engaging, vsebin o nebesnih telesih in drugih pojavih informative activity day to help students 54 v vesolju lahko omogočimo z dnevom grasp celestial objects and space dejavnosti. izvedba le-tega je preprosta, phenomena. this article proposes an za učence zanimiva in poučna. Prispevek outer-space-themed tech-day event, predstavlja primer izvedbe dneva allowing students to be creative while dejavnosti (tehnični dan) na temo vesolja, providing educational information. in ki učencem ponuja veliko ustvarjanja in addition, students practise several hands- hkrati nekaj poučnih vsebin. Poleg tega se on skills. učenci urijo v različnih ročnih spretnostih. Keywords: activity day, space, primary school, Ključne besede: dan dejavnosti, vesolje, sixth grade osnovna šola, šesti razred 1 Uvod v ospredju so vsebinski cilji (iz treh učnih načrtov) o vesolju, ki je za šestošolce zelo zanimiva tema, Učitelji se srečujemo s pomanjkanjem ur pri saj predstavlja nek še ne odkriti cilj, predvsem pouku geografije, kar nam onemogoča, da bi fante pa zanimajo tudi potovanja po vesolju, učencem vse vsebine predstavili na najbolj prvi pristanek na luni, prva izstrelitev v vesolje, inovativen in privlačen način. največ težav je kakšne so vesoljske postaje itd. Učenci bi se o teh pri vsebinah šestega razreda, kjer je potrebno temah pogovarjali ure in ure. vse te teme lahko obdelati kar nekaj snovi, na voljo pa je zgolj 35 medpredmetno povezujemo s fiziko, s katero ur, v sklopu katerih mora učitelj pridobiti še se sicer učenci srečajo šele v 8. razredu. nekaj ocene. Učiteljici geografije na osnovni šoli sva skupnih ciljev lahko najdemo tudi pri predmetu zato iskali možnosti, kako pridobiti več časa naravoslovje v 6. razredu. Predvsem pri temi snovi za obravnavo snovi. rešitev sva našli v okviru in sončeva energija. Kako je mogoče to povezati organizacije dneva dejavnosti, in sicer v obliki v obliki dneva dejavnosti, pa bo predstavljeno v tehniškega dne. želimo predvsem, da bi učenci naslednjem poglavju. sproščeno sledili vsebinam in se z aktivnim doživljanjem dneva čim več naučili, ob tem pa namen tehniškega dne je tudi uresničevanje imeli priložnost, da spoznajo še kaj več o temi ciljev, ki spodbujajo razvijanje različnih veščin vesolja. (t. i. veščinski cilji), predvsem ročnih spretnosti GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse učencev, kar smo dosegli z izdelavo modela v 7. razredu. tako učni načrt za naravoslovje Načrtovanje treh nebesnih teles. Učence tudi učimo, kako se predvideva, da učenci razumejo pomen sončne medpredmetne učiti, ponavljati snov z različnimi dejavnostmi, energije kot osnovni vir energije, nujno potreben povezave med npr. z učnimi karticami, kvizi ipd. tehnični dan za vzdrževanje življenja na Zemlji (Učni načrt geografijo, fiziko vsebuje tudi vzgojne cilje, saj učence z delom naravoslovje, 2011, str. 10). v 7. razredu ter naravoslovjem v skupinah naučimo sodelovanja in strpnosti pa nadgradijo tako, da poznajo značilnosti v šestem razredu je (ob odgovarjanju na vprašanja pri kvizu) ter svetlobne energije ter njene posledice. Prav tako namenjeno usvajanju spodbujamo medsebojno pomoč, npr. pri izdelavi lahko povežemo s temo snovi, pri kateri učenec učnih ciljev, modela. opredeli pojem snov ter spozna, da so snovi opredeljenih v učnih zgrajene iz delcev (Učni načrt naravoslovje, 2011, načrtih, ter razvijanju Ker pa so morali v različnih situacijah tudi str. 9). ta znanja učencem koristijo, da razumejo različnih kompetenc, sodelovati, si pomagati, je uresničen tudi eden zgradbo planetov ter njihovo gibanje v osončju. kot so kompetenca izmed socialnih ciljev, kar dobro vpliva na raziskovanja, pozitivno klimo v razredu. ročnih spretnosti 3 Potek tehniškega dne ter socialnega vključevanja. 2 Medpredmetno povezovanje s 3.1 Učni pripomočki in učila fiziko, naravoslovjem in likovno Učencem smo pri uri geografije naročili, naj na umetnostjo dan dejavnosti prinesejo učbenik, zvezek za načrtovanje medpredmetne povezave med geografijo, barvice, flomastre, škarje in lepilo. v geografijo, fiziko ter naravoslovjem v šestem šoli smo priskrbeli mehek karton ter sponke. razredu je namenjeno usvajanju učnih ciljev, opredeljenih v učnih načrtih, ter razvijanju 55 različnih kompetenc, kot so kompetenca 3.2 Metode in oblike dela raziskovanja, ročnih spretnosti ter socialnega Pri poteku tehniškega dne smo uporabili vključevanja. slednja se v našem primeru kaže frontalno obliko pouka, večino časa pa se je predvsem pri zaključnem kvizu. Kompetenco tehniški dan izvedel v skupinah, ki smo jih prej raziskovanja smo predvideli ob ustvarjanju določili. Učencem se je veliko snovi podalo z izdelka ter risanju nebesnih teles, kjer so morali metodo razlage in razgovora. Pojavi, predvsem učenci dobro preučiti videz, obliko in druge kroženje nebesnih teles (predvsem Zemlje in zunanje značilnosti le-teh. Usmerili pa smo jo lune), so bili prikazani z metodo prikazovanja tudi v raziskovanje vzrokov in posledic gibanja (ogled videoposnetkov). Z metodo demonstracije Zemlje in lune. ročne spretnosti so učenci (uporaba 3D-modela) pa smo učinkovito razvijali pri izdelavi modela sonce–luna–Zemlja, predstavili kroženje Zemlje ter njegove posledice. kjer so prikazana kroženja dveh nebesnih teles Učiteljica fizike je uporabila metodo igre vlog, pri ter njihovih posledic. kateri so učenci predstavljali posamezno nebesno telo (sonce, luno, Zemljo). bolj natančno Cilji v učnem načrtu za geografijo, ki se bodo načini uporabe metod predstavljeni v nanašajo na vesolje, predvidevajo, da učenec podpoglavju Načrt in izvedba tehniškega dne. spoznava osnovne zakonitosti in posledice oblike, položaja, zgradbe in gibanja Zemlje v vesolju (Učni načrt geografija, 2011, str. 8), ne 3.3 Načrt in izvedba tehniškega dne pa vesolja kot takega. Pojasnitev pojmov, kot so Pred izvedbo tehniškega dne smo učencem pri zvezda, planet, svetlobno leto in drugi nebesni uri geografije podali vse ključne informacije ter pojavi in telesa, predvideva učni načrt za fiziko. navodila za delo. Učenci pri tem predmetu v osmem razredu npr. razložijo pojme zvezda, planet, satelit, komet, Učenci prvo uro najprej spoznajo osnovne meteor, galaksija ipd. ter spoznajo in primerjajo pojme, kot so vesolje, zvezda, nebesno telo, lastnosti posameznih planetov (Učni načrt fizika, planeti itd., ki jih razloži učiteljica geografije. 2011, str. 8). omenjena cilja smo si poleg cilja iz vsakega poskuša najbolje prikazati z geografskega učnega načrta za organizacijo dneva videoposnetki, ki učencem omogočijo predstavo dejavnosti zadali pri učencih v šestem razredu. o velikosti, predvsem, kakšna so razmerja vsebino pa lahko povežemo z likovno umetnostjo, velikosti med nebesnimi telesi. v spoznavanje saj učenci pojme, ki so jih spoznali, narišejo. le-teh je vključena še ena ročna spretnost, tj. barvanje. Učenci pobarvajo pojme z ustrezno Učenci se znotraj te teme dotaknejo vsebin pri definicijo, kar še vedno zelo radi počnejo. to naravoslovju v 6. razredu ter nato nadgradijo lahko izkoristimo za popestritev pri obravnavi GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse Slika 1: model Sonca, Zemlje in lune Foto: Tea Adamlje, 2023 Učenci z igro vlog snovi. Kasneje s pomočjo kartic utrdijo posnetku vpišejo tri podatke o planetu, kot so prikažejo kroženje definicije pojmov ter spodbujamo tekmovalnost si jih zapomnili. Po vsakem krajšem posnetku 56 nebesnih teles in si (katera skupina bo prva povezala pojem z so pozvani, da povedo, kaj so si zapomnili, jim tako z izkustvenim ustrezno definicijo). je bilo zanimivo. na ta način v učencih zbujamo učenjem lažje radovednost ter vsakemu od njih namenimo predstavljajo in tudi Poleg barvanja je ena izmed dejavnosti tudi nekaj pozornosti. naslednja dejavnost je risanje zapomnijo kroženje risanje planetov našega osončja. Učenci dobijo planeta, ki so ga videli v posnetku. Za učence je to Zemlje okrog Sonca. preglednico z vsemi planeti, v katero po vsakem zanimivo, poleg tega razvijamo likovne spretnosti ter se tako povezujemo tudi z likovno umetnostjo. tako na primer razvijajo občutek za razporejanje oblik ter za odnose med različnimi barvami (Učni načrt likovna vzgoja, 2011, str. 13). Prav tako smo ob iskanju pojmov v zmešnjavi črk t. i. osmerosmerki spodbujali tekmovalnost ter obenem uporabo označevalcev besedila (markerjev), ki jih učenci zelo radi uporabljajo. to je bil eden od načinov ponovitve snovi. Učenci z igro vlog prikažejo kroženje nebesnih teles in si tako z izkustvenim učenjem lažje predstavljajo in tudi zapomnijo kroženje Zemlje okrog sonca. to dejavnost vodi učiteljica fizike, ki nazorno, tudi z igro vlog, prikaže kroženje lune okrog Zemlje. vsa tri nebesna telesa (Zemljo, sonce, luno) pa predstavi najprej skupaj z učenci, ki uporabijo svoje izdelane modele iz kartona (slika 3), pa tudi s posebnim 3D-modelom, ki prikazuje del osončja, in večjo lučjo (slika 4). Učenci pri predstavitvi seveda sodelujejo in jo na ta način tudi soustvarjajo. Kot najboljši način za utrjevanje snovi se je izkazalo spletno orodje Kahoot, ki pri učencih ne Slika 2: kartice s pojmi in razlage pojmov le spodbudi tekmovalnost, temveč tudi odlično Foto: Tea Adamlje, 2023 vključi ponavljanje snovi v učno uro. Učenci si GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse na tak način snov zelo dobro zapomnijo. slabost te dejavnosti je, da je učitelj odvisen od števila tablic ter dobre internetne povezave. 4 Sklep izkazalo se je, da je takšen dan dejavnosti za učence zanimiv ter privlačen, saj se geografija poveže kar s tremi predmeti (likovno umetnostjo, naravoslovjem in fiziko) ter z izvedbo različnih dejavnosti, ki razvijajo ročne spretnosti pri učencih. ti ne samo rišejo, barvajo, ampak se tudi vživljajo v situacijo gibanja Zemlje, lune v našem osončju. metoda igre vlog ne le popestri dogajanje, ampak pri učencih omogoči razvijanje socialnih veščin ter vključevanje ter povezovanje oddelka. s pomočjo dejavnosti smo razvijali tudi tekmovalnost (kviz Kahoot, iskanje pojmov v zmešnjavi pojmov) ter zanimanje za Slika 3: rešen učni list ter dokončan model raziskovanje nebesnih teles. Usvojena snov je Foto: Tea Adamlje, 2023 bila ustno preverjena na eni izmed naslednjih ur geografije in izkazalo se je, da si je večina učencev snov dobro zapomnila. razlog za to so bile različne dejavnosti, ki so bile za učence zanimive. 57 v krajši anketi se je preverilo, kaj je bilo za učence najzanimivejše oz. jim je bilo najbolj všeč. največ učencev je izpostavilo kviz Kahoot, saj zelo radi uporabljajo mobilne naprave. Zelo jim je bilo všeč tudi risanje planetov in iskanje podatkov o njih. na vprašanje, ali se jim je zdel dan dejavnosti dobro zasnovan, je večina učencev odgovorila pritrdilno. Učenci pri dnevu dejavnosti (v večini) ne bi spremenili ničesar. vključevanje dejavnosti, ki omogočajo doseganje ciljev iz različnih učnih načrtov ter omogočajo medpredmetno povezovanje, je ključno za uspešno izvedbo dneva dejavnosti. tak način pouka velikokrat težje izvedemo v sklopu rednih ur omenjenih treh predmetov. Slika 4: Ponazoritev gibanja Zemlje in lune 5 Viri in literatura Foto: Tea Adamlje, 2023 Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje (2011). ministrstva/miZS/dokumenti/osnovna-sola/Ucni- ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike nacrti/obvezni/Un_geografija.pdf Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/mVi/dokumenti/osnovna-sola/Ucni- Učni načrt. Program osnovna šola. Fizika (2011). nacrti/obvezni/Un_naravoslovje.pdf ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ atlas Sveta za osnovne šole in srednje šole (2012). ministrstva/miZS/dokumenti/osnovna-sola/Ucni- mladinska knjiga. nacrti/obvezni/Un_fizika.pdf Verdev, H. (2007). Raziskujem Zemljo 6. Učbenik za Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja (2011). geografijo v šestem razredu osnovne šole. rokus ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod republike klett. Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/mVi/dokumenti/osnovna-sola/Ucni- marentič Požarnik, b. (2000). Psihologija učenja in nacrti/obvezni/Un_likovna_vzgoja.pdf pouka. dZS. GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse Priloga 1: Učna priprava za izvedbo dneva dejavnosti odkrivajmo vesolje ime in priimek avtorja: Tea adamlje šola: osnovna šola Tabor logatec Predmet: Geografija Učna tema: vesolje Razred: 6. razred operativni cilji po predmetih: Učenci: • razumejo osnovne zakonitosti in posledice oblike, položaja, zgradbe Zemlje v vesolju (Učni načrt geografija, 2011), geografija • opišejo gibanje Zemlje v vesolju ter pojasnijo njegove posledice za življenje ljudi (Učni načrt geografija, 2011), • naštejejo in primerjajo lastnosti posameznih planetov. naravoslovje Učenci: • razumejo, da je sončna energija osnovni vir energije, nujno potreben za vzdrževanje življenja na Zemlji (UN naravoslovje, 2011), • razumejo, da je v biomasi in fosilnih gorivih nakopičena sončeva energija, ki se je v osnovi vezala pri fotosintezi (UN naravoslovje, 2011), • naštejejo lastnosti snovi (UN naravoslovje, 2011). 58 fizika Učenci: • razložijo pojme zvezda, planet, satelit, komet, meteor, galaksija ipd. ter spoznajo in primerjajo last- nosti posameznih planetov (Učni načrt fizika, 2011, str. 8). • navedejo in razložijo poimenovanje enote za merjenje razdalj v vesolju (Učni načrt fizika, 2011). likovna umetnost Učenci: • razvijajo občutek za razporejanje oblik ter za odnose med različnimi barvami (Učni načrt likovna vzgoja, 2011), • z barvicami narišejo in pobarvajo planete. Pričakovani dosežki Učenci: v zvezi z operativnimi • ustrezno povežejo pojme nebesnih teles in njihove razlage tako, da jih pobarvajo z enako barvo, učnimi cilji/izdelki, spretnosti • izdelajo model gibanja Zemlje in lune okrog Sonca v približnih velikostih in jih ustrezno oblikujejo glede na zunanje značilnosti, • v osmerosmerki prepoznajo pojme iz teme vesolja, • v skupini pravilno odgovorijo na vprašanja v aplikaciji Kahoot. Didaktični pristopi in strategije • Učno-ciljni in procesni pristop, • aktivna oblika pouka: timsko delo, samostojno delo, • uporaba tehnologij: tablični računalnik, splet, nove aplikacije. Učne metode Metoda razgovora, razlage, demonstracije, igra vlog. Učne oblike Delo v skupinah, individualna oblika, sodelovalno učenje. Učni pripomočki in učila • Za izdelavo modela: sponke, ki se razprejo, A3-karton, barvice, škarje, šestilo, • Atlas Sveta za osnovne šole in srednje šole. (2012). Mladinska knjiga. • verdev, H. (2007). Raziskujem Zemljo 6. Rokus Klett. • videoposnetek 1: https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=Un5SEJ8MyPc&t=238s (Citi- rano: 12. 9. 2023), • videoposnetek 2: https://www.youtube.com/watch?v=GNR8fqZz-48 (Citirano: 12. 9. 2023), • videoposnetek 3: https://www.youtube.com/watch?v=B4dK_083lrA (Citirano: 12. 9. 2023), • videoposnetek 4: https://www.youtube.com/watch?v=qKMEGY72zJE (Citirano: 12. 9. 2023), • videoposnetek 5: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/izstrelitev-uspesna-veliki-tele- skop-james-webb-je-v-vesolju-iztegnil-je-soncne-celice/602433 (Citirano: 12. 9. 2023). GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse 1. ura: Spoznavamo vesolje Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode, oblike, učila, taksonomska raven, cilji Uvodna motivacija Predvajam sproščujoč videopos- Poslušajo glasbo in si ogledujejo • frontalna oblika, netek z glasbo in potovanjem po videoposnetek ter se sprostijo. • skupinska, vesolju. • razgovor, videoposnetek 1. • videoposnetek, Učenci navedejo asociacije. Nato postavim vprašanje: Kaj je to • znanje, razumevanje. vesolje? Obravnava posameznih poj- Pojasnim definicijo vesolja. • individualna, mov iz vesolja Nato jim postavljam vprašanja Povejo, kaj oni vedo o vesolju in • frontalna oblika, glede prvih raziskovanj vesolja. o prvih raziskovanjih. Postavljajo vprašanja. • skupinska, • razgovor, Učencem razdelim Učni list 1, kjer so pomešani pojmi z definicijami. Pripravijo barvice ter pozorno • učni list, spremljajo razlago. • razumevanje, znanje. Učenci ob novem pojmu poiščejo ustrezno definicijo in jo pobarvajo z ustrezno barvo. Prikažem fotografijo pojava ter kratek opis in/ali značilnosti. Utrdijo definicije pojmov ter se urijo v spretnosti barvanja. Pojmi: • galaksija, 59 • zvezde, • Sonce, Učenci ob obravnavi pojmov • luna, ugotavljajo, katero definicijo morajo pobarvati. • planeti in njihova imena, • Zemlja, • komet ali repatica, • meteor, • asteroid, • osončje, Pridobivajo predstave in različne podatke o luni. • svetlobno leto. • uporaba. Pri luni predvajam videoposnetek 2. Ustvarijo si predstavo o velikosti Si ogledujejo videoposnetke, kjer Pri planetih predvajam videopos- planetov ter razmerju med njimi. opazujejo nastanek repa. netek 3, kjer učenci pridobivajo predstavo o velikosti planetov. Razumejo ter si predstavljajo Pri kometu predvajam videopos- komet ter njegovo potovanje po netek 4. vesolju. ob koncu predvajam videopos- netek 5 o novem Webbovem tele- Ustvarijo si predstavo o teleskopu skopu. ter razumejo njegov pomen za človeka v današnjem času. Utrjevanje znanja Učence razdelim v skupine. Učenci morajo s skupnimi močmi • skupinska, vsaka skupina dobi izbor vseh poj- čim hitreje najti ustrezne pare. mov z definicijami, ki so vsak na svojem listku. • razumevanje. Ko končajo, preverim, ali so ustrez- no povezali definicijo s pojmi. Učenci se urijo v povezovanju kartic pojmov z definicijami. GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse 2. ura: Planeti v našem osončju Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila Uvodna motivacija Učencem postavim vprašanje: Kaj Učenci navedejo asociacije. • frontalna oblika, je to planet? • razgovor, • razumevanje. Obravnava planetov in Učencem razdelim Učni list 2, kjer Učenci za vsak planet napišejo tri • frontalna oblika, njihovih značilnosti so v preglednici zapisani planeti. značilnosti. • individualna, • razgovor, • znanje, razumevanje. Podam navodilo za delo. Za vsak planet jim zavrtim kratek videoposnetek lastne izdelave. Učenci povedo, katere značilnosti Po vsakem planetu vodim pogo- so zapisali. Učenci s pomočjo videoposnet- vor. ka na podlagi podanih podatkov narišejo planet. Učence sprašujem po lastnostih, ki so si jih zapomnili iz videopos- vsak planet tudi ilustrirajo. netka, npr. masa, T na planetu. 60 Utrjevanje znanja Z učenci v zvezek po vrstnem Učenci ponovijo vrstni red plane- • individualna. redu zapišemo zaporedje plane- tov ter njihova poimenovanja tov v našem osončju od Sonca zapišejo v zvezek. navzven. Preverjam pravilen zapis. 3. ura: izdelava modela Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila Uvodna motivacija Učencem podam navodilo za Učenci poslušajo navodila. • frontalna oblika, izdelavo modela. • razgovor, vsak prejme velik karton A3, iz • demonstracija. katerega bodo izrezali Sonce, luno in Zemljo ter trakce za raz- dalje. vsak dobi 3 sponke, ki se Učenci dobijo material. razprejo, da bodo povezali nebes- na telesa. Potek izdelave modela Učence nadziram, jih usmerjam Učenci izdelujejo nebesna telesa • individualna oblika, ter jim ponujam pomoč. ter poti. Uporabljajo barvice ter • sodelovalno učenje. škarje in po potrebi lepilo. Učence ob ustvarjanju fotografi- ram in si zapisujem težave ob poteku izdelave. GeoGrafija v šoli | 3/2024 iz prakse 4. ura: medpredmetno povezovanje s fiziko Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila Uvodna motivacija Učencem predstavim učiteljico Učenci poslušajo. • frontalna oblika, fizike. • razgovor. Povem jim, da bo to uro vodila učiteljica fizike. Usvajanje Učiteljica fizike predstavi luno. Pri predstavitvi sodelujejo in • frontalna oblika, Učiteljica uporabi učence, da sprašujejo. • demonstracija, ponazori vrtenje lune okrog Zeml- Učenci opazujejo in sprašujejo. • igra vlog, je. • razgovor, • uporaba. Poda navodilo za uporabo modela Učenci svoje modele postavijo in ponazoritev obeh mrkov. tako, da bo položaj ustrezal luni- nem/Sončevem mrku. Učiteljica fizike jim predstavi model Sonca, lune in Zemlje ter jim raz- loži oba mrka s pomočjo le-te. Učiteljica uro popestri s pomočjo različnih podatkov o luni ter z različnimi posnetki. 61 Utrjevanje Podam navodilo za delo. ostali učenci sodelujejo. • razgovor. vsak učenec postavi eno vprašanje učiteljici fizike. 5. ura: kaj smo se naučili? Artikulacijska stopnja Potek dela in aktivnosti učiteljice Potek dela in aktivnosti učencev Učne metode in oblike, učila Uvodna motivacija Učencem podam navodilo za delo. Učenci poslušajo navodila. • frontalna oblika, Razdelim jim učne liste z osmero- • razgovor, smerko pojmov. Učenci dobijo učne liste. v skupi- • delo v skupinah, nah iščejo pojme na učnih listih, • razumevanje, uporaba. Pozorno spremljam, ali so poiskali ki so pomešani v osmerosmerki. vse pojme. Učenci skupine, katere prvi najdejo vse pojme, so zmagovalci. Utrjevanje Podam navodilo za delo. vsaka ostali učenci poslušajo. • individualna, skupina predstavi en najden pojem. • frontalna, • skupinska, Učencem razdelim tablice ter jih Učenci so v skupinah ter se • znanje, razumevanje. razdelim v manjše skupine (po 3 s pomočjo kode na zaslonu učence). vpišejo v kviz Kahoot. Na računalniku zaženem kviz Kahoot. Učenci odgovarjajo na vprašanja. Razglasimo prve tri skupine. Zaključek Učencem razdelim krajši evalva- izpolnijo evalvacijski listek. • individualna. cijski listek in podam navodilo za izpolnjevanje. Poslušajo navodila. Učencem napovem zaključek dne- va dejavnosti ter podam navodila Pospravijo učilnico. za pospravljanje učilnice. GeoGrafija v šoli | 3/2024 zanimivosti Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si tega je bilo motornih vozil okoli 1,67 milijona električna vozila v Sloveniji (prav tako za 2 % več kot leta 2022). med registriranimi cestnimi motornimi vozili je bilo v prispevku je na kratko predstavljena 1.230.565 oz. 71 % osebnih avtomobilov (tudi problematika električnih (in hibridnih) osebnih za 2 % več kot leto prej) (Gostiša, 2024). to vozil v sloveniji. osredotoča se na dva ključna pomeni, da število vozil rahlo narašča, a hkrati poudarka: kako daleč smo v naši državi glede se povprečna starost osebnih avtomobilov »elektrifikacije« osebnih vozil in kakšno je (11,1 leta v 2023) povečuje, kar je tudi zanimiv stanje glede polnilnic za ta vozila. Uporabili smo podatek. v tej zvezi nas zanima, koliko je na trenutno dostopne vire, ki pa nujno ne kažejo slovenskih cestah električnih vozil. odgovor celostne podobe tega področja, saj se hitro razvija. na to ni tako enostaven. vedeti moramo, da 62 imamo povsem električna vozila (torej vozila izključno na električni pogon), hibridna vozila Število električnih osebnih vozil v (pogon na motor z notranjim zgorevanjem in Sloveniji električni motor) in še kakšno varianto (najbolj zanimivi, a tudi nenavadni so npr. tisti, ki Poglejmo naprej nekatere ključne podatke o imajo motor na notranje zgorevanje, da polnijo cestnih vozilih v sloveniji. Pri nas je bilo konec elektromotor, ki potem vozilo dejansko poganja). leta 2023 skoraj 1,73 milijona registriranih Kaj pravi statistika, ki loči le vozila na električni cestnih vozil (za 2 % več kot leta 2022). od (baterijski) pogon in hibridna vozila? Grafikon 1: število registriranih osebnih vozil na električni in hibridni pogon v Sloveniji Vir: SURS, b. d. GeoGrafija v šoli | 3/2024 zanimivosti statistični urad rs navaja, da je bilo konec leta 2023 v sloveniji registriranih 12.743 osebnih vozil z električnim pogonom (prvih registracij 5.180) in 37.278 vozil s hibridnim pogonom (prvih registracij 14.768), kar je opazno povečanje glede na prejšnja leta za obe vrsti vozil (sUrs, b. d.) (Grafikon 1). Zanimiv je tudi podatek, da je bilo npr. leta 2014 v sloveniji le 133 vozil na električni pogon. leta 2021 je bilo pri nas med prvič registriranimi vozili 3,3 % električnih vozil (skupaj s priključnimi hibridi), medtem ko je bil ta delež najvišji na islandiji (64 %) in na norveškem (86,2 %). Po končnem osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta nePn (moPe, Portal energetika, b. d.) naj bi leta 2030 električna vozila predstavljala 12 % delež osebnih vozil, kar pomeni, da bi moralo do takrat na slovenske ceste zapeljati še vsaj 155.000 električnih vozil (predvidevamo, Slika 1: električna polnilnica da bo ob sedanji rasti takrat na cestah okrog 1,4 Foto: Anton Polšak, 2024 milijona osebnih vozil). Cilj se zdi nedosegljiv, a rast števila (osebnih) električnih vozil v sloveniji je, ne glede na veliko zaostajanje za vodilnimi 63 evropskimi državami, vse hitrejša (Grafikon 1). Upravičeno lahko trdimo, da je danes polnilnic v Polnilnice za električna vozila v teh državah bistveno več, kar pomeni tudi njihovo Sloveniji večjo gostoto. Koliko je polnilnic za električna vozila, ne vemo v sloveniji naj bi bilo leta 2021 610 javnih natančno, ker so na voljo različni podatki. Poleg polnilnic (abmobil, 2021), danes pa že več kot tega je treba upoštevati, da pomeni podatek o 1500 (i Feel slovenia, b. d.). številu polnilnic nekaj drugega kot podatek o številu polnilnih mest. o slednjem za slovenijo v povečevanje mreže polnilnic gre tudi politika nismo našli nobenih podatkov, dejstvo pa je, da eU. tako je 25. julija 2023 svet eU potrdil Uredbo imajo polnilnice različno število polnilnih mest o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna in tudi moč polnjenja. goriva, ki določa večje število polnilnic za električna vozila po vsej eU. skladno z uredbo Če pogledamo evropsko raven, sta imeli leta bodo morale polnilnice za avtomobile na glavnih 2022 skoraj polovico vseh električnih polnilnic evropskih prometnicah stati vsaj na vsakih 60 v eU nizozemska (29,4 odstotka) in nemčija kilometrov. ob tem so določili tudi izhodno moč (19 odstotkov); skupaj to predstavlja skoraj 150 teh postaj, ki naj bi se povečala do konca leta 2027 tisoč polnilnic. Gostota polnilnic, ki jo navadno na 600 kW za lahka električna vozila ob jedrnem izračunavajo glede na dolžino cest, je po evropi zelo cestnem omrežju (ten-t1), za težka električna različna. na nizozemskem naj bi bilo leta 2022 kar vozila pa celo do 2800 kW. Ker električna energija 64,3 električne polnilnice na sto kilometrov cest (ali ni edini energetski alternativni vir, so določili tudi, ena na 1,5 km cest), v luksemburgu 57,9, v nemčiji da morajo do takrat ob glavnih prometnicah biti 25,8, medtem ko jih je bilo na Cipru in v Grčiji samo na vsakih 200 km tudi polnilne postaje na vodik 0,4, v litvi komaj 0,2 polnilnice na sto kilometrov (Uredba (eU), 2023/1804). Poglejmo za konec še, cest. Po teh podatkih se slovenija uvršča v sredino koliko energije porabijo polnilne postaje. Poraba s 3,3 električne polnilnice na sto kilometrov cest. električne energije na polnilnicah se zaradi vse Za primerjavo, na hrvaškem je povprečje 6, na večjega števila električnih vozil in posledično vse madžarskem 1,1, v italiji 9,2 in v avstriji 9,9 večjega števila polnjenj povečuje. Po podatkih polnilnice na sto kilometrov cest (abmobil, 2022). soDo (sistemskega operaterja distribucijskega 1 trans-european transport network (ten-t). Glej podrobneje https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/infrastructure-and- investment/trans-european-transport-network-ten-t_en GeoGrafija v šoli | 3/2024 zanimivosti omrežja), ki je javni operater distribucije Viri in literatura električne energije v sloveniji, so v času od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2022 vse hitre polnilnice abmobil (27. 10. 2022). eU in novi podatki o številu električnih polnilnic. https://abmobil.si/eu-in-novi- soDo skupaj porabile 1.051.717 kWh (1,05 podatki-o-stevilu-elektricnih-polnilnic/ GWh) električne energije. leta 2022 se je poraba povečala za 76 % glede na leto 2021 (eles, b. d.). abmobil (17. 11. 2021). električne polnilnice v Sloveniji in isti vir navaja, da je bilo v tem obdobju 93.827 eU. https://abmobil.si/elektricne-polnilnice-v-eu-in- v-sloveniji/ polnjenj (leta 2022 povečanje za 63 % glede na leto 2021), čas zasedenosti je bil 32.238 ur (leta eleS (b. d). Podatki o polnjenju na hitrih polnilnicah 2022 povečanje za 71 % glede na leto 2021), Sodo. https://www.sodo.si/sl/o-omrezju/hitre- polnilnice-sodo/podatki-o-polnjenju-na-hitrih- da je eno polnjenje v povprečju porabilo 11,20 polnilnicah-sodo kWh električne energije, povprečni čas polnjenja pa je bil 20,61 minute. Po njihovih podatkih so Gostiša, n. (8. 4. 2024). Vozili smo v povprečju več kot polnilnice najbolj obremenjene med 9. in 21. uro. 11 let stare osebne avtomobile. Statistični urad rS. https://www.stat.si/StatWeb/news/index/11675 Za skupno porabo električne energije in za porabo zadnji dve leti nismo našli podatkov, a so številke i Feel SloVenia (b. d.). električna mobilnost v Sloveniji gotovo mnogo višje. s posluhom za naravo. https://www.slovenia. info/sl/zgodbe/po-zeleni-sloveniji-z-elektricnim- sklenemo lahko, da se tudi v sloveniji vse bolj avtomobilom#:~:text=V%20Sloveniji%20je%20 vzpostavljenih%20%C5%bee,razli%C4%8dnih%20 razvija trg električnih osebnih avtomobilov (pa slovenskih%20in%20mednarodnih%20ponudnikov. tudi drugih vrst električnih vozil, čeprav bistveno počasneje), prav tako se širi mreža električnih https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/stevilo- elektricnih-vozil polnilnic. v obeh pogledih močno zaostajamo za vodilnimi evropskimi državami, a je razvoj moPe, Portal energetika (b. d.). Posodobitev nePn. 64 opazen in dokaj hiter. Če je glavna ovira za nakup https://www.energetika-portal.si/dokumenti/ električnih avtomobilov cena, njihov doseg in strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski- in-podnebni-nacrt-2024/posodobitev-nepn/#c1523 miselnost kupcev, pa je glavni problem mreže polnilnic slej ko prej energetsko omrežje. Statistični urad rS (SUrS), SiStat (b. d.). osebni avtomobili, avtobusi, miniavtobusi in tovorna vozila konec leta (31. 12.) ter prve registracije teh vozil po vrsti vozila ter vrsti pogona in goriva, Slovenija, letno. https://pxweb.stat.si/SiStatdata/pxweb/sl/data/ data/2222109S.px/ Uredba (eU) 2023/1804 evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi direktive 2014/94/eU. Uradni list eU. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/Sl/ tXt/?uri=celex%3a32023r1804 GeoGrafija v šoli | 3/2024 pedagoški orehi Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo antonpolsak@zrss.si višinskih pasov, pojav gozdne in snežne meje razlikovanje vzrokov in posledic idr. Primerov, kjer lahko učitelj pojasni vzročno- posledično povezanost geografskih procesov, je mnogo; naštejmo le nekaj dodatnih primerov (procesov), ki imajo svoje vzroke in posledice: Kot eden ključnih pristopov k razumevanju geografskih pojavov in procesov je tudi • primer vpliva različne hitrosti ohlajanja razlikovanje vzrokov in posledic le-teh. Gre tlaka in temperature na tvorbo in velikost pravzaprav za kritičen razmislek, da ima vsak mineralov ter mineralno strukturo pojav oz. proces svoje vzroke in posledice. magmatskih kamnin, Prometna nesreča, ki je dogodek, ima vzroke v poledeneli cesti, prehitri vožnji, nezbranosti • primer kemičnega raztapljanja (kemičnega voznika itn., posledice pa so trk avtomobilov, preperevanja) apnenca in nastanek kraških 65 avtomobil zleti s ceste, zapelje v reko, vse do podzemnih in površinskih reliefnih oblik, nesreč s smrtnim izidom. Geografski dogodki so navadno nekoliko bolj kompleksni. Če • primer vpliva nagnjenosti površja, količine vzamemo kot proces ali dogodek preperevanje, padavin in drugih dejavnikov na pojavljanje so vzroki lahko fizikalni (npr. temperaturne usadov in plazov, razlike, zmrzal, neposredno mehansko delovanje • primer opuščanja planinskega pašništva in na kamnine ipd.), kemični (reakcije kamnin z zaraščanje nekdaj pašniških površin, različnimi snovmi) in biološki (vpliv živih bitij na preperevanje). Ko ti dejavniki delujejo na • primer zasoljevanja tal zaradi namakanja ali kamnino, prihaja do preperevanja kamnine in dviga podzemne vode v vročih območjih, posledično do razpadanja in razgradnje kamnin, luščenja ipd. Če sledi še odnašanje materiala • primer pogostejših neurij zaradi podnebnih (denudacija), je posledica zniževanje površja, sprememb ipd. njegovo uravnavanje itn. naloge, kjer je treba razložiti vzroke in/ali tudi priseljevanje ljudi v mesta je mogoče posledice geografskih pojavov oz. procesov, so podobno umestiti v vzročno-posledično bile vključene tudi v nacionalno preverjanje dogajanje. vzrok za ta proces je lahko znanja in na maturo. tako je bila v nacionalnem pomanjkanje delovnih mest ali na splošno nižji preizkusu pred leti naloga (riC, banka nalog), ki življenjski standard na podeželju (v sodobni je zahtevala pojasnitev vpliva severnoatlantskih družbi ne velja več za vse primere oz. države!), morskih tokov na podnebje Zahodne evrope, posledica pa hitro večanje števila mestnega pojasnitev posledic naraščanja števila mestnega prebivalstva in nastanek barakarskih naselij v prebivalstva tako za mesto kot podeželje oz. mestih ter navadno močno razširjeni socialni zapis rešitve, ki bi zmanjšala selitve s podeželja problemi. to lahko povzroča nadaljnje posledice. v mesta v državah v razvoju. Še bolj vzročno- posledično sklepanje pa je zahtevala naloga, pri vzemimo za primer še dogodek oz. pravilo, da kateri so morali učenci ugotoviti spremembo, v gorah običajno pade več dežja in snega kot v ki bo nastala v alpah zaradi segrevanja ozračja, nižinah in da je v gorah hladneje (Polšak, 2010). in posledico te spremembe, kar je kar malo vzrok za to je lahko prisilno dviganje in ohlajanje zapleteno. sestavljavci naloge so predvideli zraka ob gorskih pregradah, kar pomeni več možnih sprememb, npr. višjo snežno mejo, kondenzacijo pare v vodne kapljice, zakonitost taljenje ledenikov, višjo gozdno mejo, posledice oz. vzrok je tudi, da temperatura z višino pa uspevanje rastlinstva na višjih območjih, pada, posledica tega pa je nastanek rastlinskih večjo poraščenost gorstev, možnost izrabe GeoGrafija v šoli | 3/2024 pezdaangiomškivio osrteihi lesa, možnost paše na teh območjih, krajšo dijaki navesti dva vzroka za gostejšo poselitev smučarsko sezono, bolj vodnate reke v času v nekaterih reliefnih oblikah visokih dinarskih taljenja ledenikov in snega, višji vodostaj rek in planot. Podobno je bilo tudi vprašanje, ki je poplave, možnost smučanja na le višjih legah idr. spraševalo po načinu prilagoditve rastlinstva, naj navedemo še eno nalogo s področja družbene prikazanega na sliki v prilogi, videnim vodnim geografije, ki je bila tudi že uporabljena na razmeram: v bistvu gre za posledice, ko se nacionalnem preverjanju znanja. ta je zahtevala rastline prilagodijo določenim rastnim pogojem. razlago vzroka in posledice kolonizacije amerike. verjetno bi ob podrobnejšem pregledu nalog Kot vzroke je bilo treba razložiti, da so v evropi našli še kakšen bolj ilustrativen primer. zaradi rastočega gospodarstva nastajale potrebe po novih surovinah, da je osvajanje krepilo moč sklenemo lahko, da je pri pouku pomembno evropskih držav, da je šlo za pohlep evropskih urjenje v razlikovanju vzrokov in posledic, osvajalcev po denarju oz. zlatu ipd., kot čeprav ni vedno ostre ločnice, kajti neka posledice pa zapisati, da so zaradi kolonizacije posledica je lahko tudi vzrok nekega drugega in izkoriščanja kolonialne delovne sile nastajale procesa. razlikovanje vzrokov in posledic nekega družbene razlike v južni ameriki, da so se zaradi pojava ali procesa pa je pomembno tudi zaradi priseljevanja prebivalstva širili evropski jeziki in sovplivanja geografskih dejavnikov in njihove vera, da je prihajalo do mešanja prebivalstva, da celostne obravnave, kar je eno od temeljnih načel so zaradi nasilja in bolezni propadale prvotne pouka geografije. civilizacije, da so zaradi kolonij nastajale napetosti med evropskimi državami idr. Viri in literatura med maturitetnimi nalogami iz prejšnjih let nismo našli vprašanj, ki zahtevajo tako navedbo Polšak, a. (2010). Učenje učenja s kritičnim mišljenjem 66 (ali pojasnitev) vzrokov kot posledic, saj se in uporabo geografskih virov. V a. Polšak (ur.), vprašanja nanašajo ali na eno ali na drugo. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi (str. 54–69). Zavod republike Slovenije za šolstvo. Primer vprašanja, ki se nanaša na posledice, je, kaj (kateri pojav) povzroča umiranje gozdov, riC. banka nalog, nacionalno preverjanje znanja. https:// nato pa so morali dijaki napisati še dva ukrepa bankanalog.ric.si/Search/testSearchdynamic za zmanjševanje posledic. na navedbo vzrokov riC. banka nalog, splošna matura. https://bankanalog. se je nanašalo vprašanje, pri katerem so morali ric.si/Search/testSearchdynamic GeoGrafija v šoli | 3/2024 Geografija v šoli letnik 32, številka 3, leto 2024, iSSN 1318-4717 izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnica: Jasna Rojc odgovorni urednik: dr. Anton Polšak NAvoDilA AvToRJEM PRiSPEvKov ZA oBJAvo Uredniški odbor: v REviJi GEoGRAFiJA v šoli dr. Borut Stojilković, Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, Melita vidovič, Zavod RS za šolstvo, Avtorji ob oddaji prispevka jamčijo, da ne kršijo nobenega avtorskega dela Damijana Pleša, Zavod RS za ali drugih lastninskih pravic. Za gradivo (npr. fotografije ali risbe), za katero šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo k oddanemu prispevku priložiti Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, dovoljenje za objavo, pridobljeno od lastnika teh pravic. Za objavo fotografij dr. Matej ogrin, Univerza v ljubljani, učencev in dijakov so avtorji dolžni zagotoviti soglasje staršev ali zakonitih Filozofska fakulteta, oddelek za zastopnikov. obrazec se nahaja na spletni strani revije. Prav tako morajo geografijo, dr. Eva Konečnik Kotnik, avtorji priskrbeti tudi soglasja za fotografiranje drugih oseb, objektov ali Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. valentina Brečko območij (npr. določenih zavarovanih naravnih vrednot v tujini), če tako Grubar, Univerza na Primorskem, nalaga tamkajšnja in slovenska zakonodaja. Moralne avtorske pravice Fakulteta za humanistične avtorjev prispevkov v reviji Geografija v šoli pripadajo avtorjem; materialne študije, oddelek za geografijo, dr. Tatjana Kikec, mag. ludvik avtorske pravice reprodukcije in distribucije v tiskani ali digitalni obliki in Mihelič, Ekonomska šola ljubljana, pravico predelave avtorji brezplačno prenašajo na Zavod Republike Slovenije Aleksander Jeršič, osnovna šola za šolstvo s tem, ko se prvič strinjajo z objavo v reviji in prispevek prijavijo. Draga Kobala Maribor, Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka v Prispevki niso honorirani. Avtorju pripade en brezplačen izvod publikacije. pokoju, dr. Anđelija ivkov Džigurski, Prispevki naj bodo zapisani v slovenskem jeziku ter opremljeni z izvlečkom in Naravoslovno-matematična ključnimi besedami v slovenskem jeziku. fakulteta, Univerza v Novem Sadu, Srbija, dr. Barbara Riman, inštitut za Besedilo naj ne bo računalniško oblikovano in razlomljeno na strani. Besede narodnostna vprašanja, enota Reka, naj ne bodo deljene; besedilo naj bo enostavno in neoblikovano ter zapisano Hrvaška, dr. Péter Bagoly-Simó, Geographisches institut, Humboldt- z malimi tiskanimi črkami z izjemo velikih začetnic. velikost črk naj bo 12 Universitat zu Berlin, Nemčija, pik, tip pisave Times New Roman, razmik med vrsticami enojen, besedilo dr. Danuta Piróg, Pedagogical pa levo poravnano. Dovoljeno je označiti le ležeči (npr. za besede v tujem University of Kraków, Poljska, dr. Aleksandar Knežević, Geografski jeziku in latinska imena) ali krepki tisk. Slikovno in grafično gradivo naj bo fakultet, Univerzitet u Beogradu v elektronski obliki. v osnovnem besedilu prispevka naj bodo označena Jezikovni pregled: mesta, kamor se umešča slikovno in grafično gradivo; dodano naj bo besedilo Renata vrčkovnik podnapisa. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja za objavo ob naslovu Prevod izvlečkov: prispevka. Polona luznik Pri citiranju virov in literature naj avtorji dosledno upoštevajo navodila za Urednica založbe: Damijana Pleša citiranje, ki jih najdejo na spletni strani revije: Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba, https://www.zrss.si/strokovne-resitve/revije/geografija-v-soli Poljanska 28, 1000 ljubljana letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € za študente, upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. v cenah je vključen DDv. Naročila: ZRSš, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 460 izvodov oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn, d. o. o. Grafična priprava: Art Design, d. o. o. Tisk: Present, d. o. o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. Priznanje avtorstva- Nekomercialno- Brez predelav IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Kako najbolje podpreti mlade, da prepoznajo svoja močna področja in se izognejo prezgodnjemu opuščanju šolanja. Priročnik ponuja učiteljem premislek o lastnih kompetencah in omogoča seznanitev s specifikami posameznih podskupin učencev in dijakov, ki za doseganje optimalnega šolskega uspeha in ustrezne odločitve na izobraževalnih prehodih potrebujejo več njihove podpore in znanj. Soavtorici priročnika mag. Tamara Malešević in Vanja Kavčnik Kolar sta sodelovali v mednarodnem projektu Design My Future. Priročnik je na voljo brezplačno v PDF obliki na spletni strani ZRSŠ. https://www.zrss.si/pdf/opolnomocenje_mladih_za_premisljene_izobrazevalne_in_karierne_odlocitve.pdf