Kras »raj« za divje prašiče V tržaškem zaporu podpisi za referendume radikalcev V Gradišču čelno trčil v drevo Primorski Št. 19B (20.821) leto LXIX. Dr^gljBma SktrlAVn i Trsl> Ul. Uatlistin 2 TeL 040-7606012 dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 18. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Zamude v Rimu, Ljubljani in Bruslju SandorTence Evropski komisar Janez Potočnik je priznal, da resnih pogovorov med Italijo in Slovenijo o plinskih terminalih nikoli ni bilo. Ta ugotovitev sicer ni nova, ker prihaja iz Bruslja pa je vredna posebne pozornosti. Da se Rim in Ljubljana pogovarjata, če se sploh pogovarjata, zelo površno in »s figo v žepu«, pričajo nedavna dogajanja okrog evropskega seznama energetskih projektov. Rim je v zadnjem trenutku ime žaveljskega uplinjevalnika spremenil v »plinski terminal v severnem Jadranu«, Slovenija je glasovala proti, kljub temu, da je bilo na seznamu nekaj njenih zelo pomembnih načrtov. Zadeva je izpadla kot neke vrste kompromis, v resnici je šlo za zmedo, ki je posledica zmedenih dogajanj okrog plinskih terminalov. Evropska unija pri teh vprašanjih ni ravno brez krivde in odgovornosti. Zgodba o plinskih terminalih ni od včeraj, sedaj pa se vsem nekam mudi, saj bo Bruselj v začetku oktobra odločil, katere energetske projekte bo financiral in katere ne. Žaveljski terminal, če hočejo, lahko zgradijo tudi brez finančne pomoči Evropske unije. Oktobra torej (še) ne bo padla odločitev o uplinjevalniku, ta ne ravno spodbudna zgodba pa je v marsičem pokazatelj stanja v Evropski uniji. Vsaka država vleče na svojo stran (Italija in Slovenija nista izjemi), Bruselj pa pasivno spremlja dogajanja in se na probleme odziva pozno, če že ne prepozno. EGIPT - Na desetine mrtvih in ranjenih pri mošeji Al Fath v Kairu Policija pregnala islamiste iz mošeje Premier predlagal razpustitev Muslimanske bratovščine Potočnik: Med Rimom in Ljubljano ni dialoga LJUBLJANA - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik v včerajšnji Sobotni prilogi Dela precej kritično ocenjuje odnose med Italijo in Slovenijo v luči vprašanja plinskih terminalov. Komisar meni, da bi morali dobri sosedje reševati nesporazume s pogovori in dogovori, kar se očitno ne dogaja. Potočnik sicer ne verjame, da bi probleme reševali s sodbami na evropsko sodišče, kot se ogrevajo nekateri v Sloveniji. Na 3. strani GRADIŠČE - Protestna manifestacija v centru CIE Priseljenci in protestniki glasno zahtevali svobodo GRADIŠČE - Pred centrom CIE v Gradišču in tudi na njegovi strehi je včeraj potekala protestna manifestacija, med katero so predstavniki mirovniških gibanj, krajevni upravitelji in tudi sami priseljenci zahtevali njegovo zaprtje. Nekaj po 17. uri, ko se je manifestacija začela, je bilo na strehi centra že kakih dvajset priseljencev, zatem so se jim pridružili še drugi. Glasno so vzklikali svobodi, zahtevali so spremembo zakona o nezakonitem priseljevanju, zaradi katerega so po več mesecev zaprti v centrih CIE. Na 7. strani KAIRO - Policisti in vojaki so včeraj pregnali podpornike odstavljenega predsednika Mohameda Mursija iz mošeje Al Fath v Kairu, ki so jo zasedali od petka zvečer. Varnostne sile so tik pred tem obstreljevali z minareta mošeje, pripadniki varnostnih sil pa so na to odgovorili z ognjem. Med streljanjem je več deset isla-mističnih protestnikov v paniki zbežalo iz mošeje, nato je policija evakuirala moše-jo, številne protestnike pa je aretirala. Premier Hazem al Beblavi je včeraj predlagal razpustitev Muslimanske bratovščine, češ da so voditelji bratovščine vzpodbujali napade na vladne ustanove in policijske postaje, požige uradov in cerkva. Dodal je, da njihova dejavnost presega vse dovoljene meje uličnih protestov in ogroža varnost javnosti. Na 14. strani Zastoji na cestah in pred mejnimi prehodi Na 2. strani Tudi v FJK »širijo« Panamski prekop Na 3. strani V Štarancanu zagorelo iz pregrete ponve Na 8. strani Obnovili bodo vojaško galerijo na Debeli griži Na 8. strani Mladinski nogomet: na Tržaškem dva pola Na 19. strani v Žepne ure in broške za Kraško oh cet Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 TRST,uL Rossetti, 6 - na vogalu z ul Giotto 1 .37.11.35 : čas: 5 -19.30 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 I DISioim'S matiîussib tot - sob. LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD ® DO VZGLAVNIKI H 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 18. avgusta 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SLOVENIJA - Predsednik republike Pahor ob dnevu združitve Slovenci v Prekmurju uveljavili svojo pravico LJUBLJANA - Predsednik države Borut Pahor je ob včerajšnjem dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudaril, da Slovenci v Prekmurju kljub dolgoletni raznarodo-valni politiki in socialni stiski niso klonili. S pripravljenostjo, da ohranijo slovenstvo in krepijo veljavo temeljnih načel so-bivanja, so sooblikovali tudi svojo in našo skupno prihodnost, je dodal. Pahor je v poslanici ob včerajšnjem državnem prazniku izpostavil, da odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Kot je zapisal, je šlo za izraz hotenja Slovencev z obeh strani Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, ki so v pogajanjih uspeli uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti. Shod v Beltincih na včerajšnji dan leta 1919 v podporo življenju skupaj z drugimi deli slovenskega naroda je neizbrisno zapisan v našem skupnem spomi- Borut Pahor ARHIV PD nu, je navedel predsednik republike. "Dejanja takrat živečih velikih prekmurskih mož, njihovo znanje in preudarnost, pogum in neizčrpno delovanje za svobodo posameznika in integriteto naroda so danes del naše skupne slovenske in evropske dediščine ter hkrati naša zaveza za sedanjost in prihodnost. Tako kot je del naše skupne dediščine tudi zgledna tradicija solidarnosti in strpnosti med različnimi verskimi in nacionalnimi skupnostmi Prekmurja," je opozoril. Po Pahorjevem mnenju je prav ta dediščina tudi vir navdiha in moči ob velikih gospodarskih in socialnih problemih, s katerimi se danes soočata Slovenija in EU. Čeprav so ti problemi zahtevni in zapleteni, niso nepremagljivi, je poudaril. Če bo Slovenija uspela brez odlašanj izvesti dogovorjene načrte, po dolgem času obstaja dovolj utemeljeno upanje, da bo uspešno premagala krizo in odprla novo poglavje vsestranskega razvoja. Medsebojno zaupanje in spoštovanje, prepoznavanje in spodbujanje dobrih praks ter potrebna politična složnost so krepki in zanesljivi temelji tega uspeha, je še dodal predsednik. (STA) ZTT - V torek objavimo prvo besedilo Literarni natečaj Po koncu začetek: začenja se branje TRST - Po vroči sezoni knjižnih izdaj ter številnih literarnih predstavitev in srečanj je mesec avgust pri Založništvu tržaškega tiska predvsem čas za branje. Pred poletjem je namreč založba razpisala natečaj za kratko prozo z željo, da bi zbrala čim več navdihujočih in zanimivih zapisov, da bi spoznala nove avtorje in jih spodbudila k pisanju, s ciljem, da bi do konca leta izdala novo zbirko pripovedi. Izbrana tema je bila: »Po koncu začetek«. V uredništvo je prispelo 81 besedil in komisija, ki jo sestavljajo Jadranka Cergol, Slavi-ca Radinja, Mitja Tretjak in Gabriela Caharija za Narodno in študijsko knjižnico ter Alina Carli in Martina Kafol za Založništvo tržaškega tiska, že mesec dni izbira prispevke, ki bodo naj- prej objavljeni v Primorskem dnevniku. Sedaj so na vrsti bralci in njihova ocena, kajti usoda zmagovalcev natečaja je v njihovih rokah. Ob vsakem besedilu bo objavljen kupon, ki ga je potrebno izpolniti, izrezati in poslati na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst ali oddati v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Bralci lahko glasujejo tudi na spletni strani www.ztt-est.it. Ob zaključku natečaja bodo nagrajeni tudi izžrebani bralci. Prvo besedilo bo objavljeno na straneh Primorskega dnevnika v torek, 20. avgusta, ostale objave bodo sledile v naslednjih dneh in tednih. Istočasno bo mogoče pripovedi prebrati tudi na spletni strani založbe (www.ztt-est.it). FJK, SLOVENIJA, HRVAŠKA - Gost promet, zastoji in dolge čakalne dobe na mejnih prehodih Pozor, vračajo se ... VIDEM, LJUBLJANA - Tudi ta počitniški konec tedna zaznamujejo zastoji in upočasnjen promet na glavnih prometnicah ter v pri mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško. Včeraj je v Sloveniji prišlo do zastojev tudi na gorenjski avtocesti, ljubljanski obvoznici in avtocesti proti Primorski. V Furlaniji-Julijski krajini pa so težave nastale tudi zaradi manjših prometnih nesreč in gostega prometa pri avtocestnem razcepu blizu Palmanove. Danes bodo prav tako težave, iz Hrvaške se večje število vozil vrača v Slovenijo in Italijo. Daljše kolone vozil so včeraj napolnile Šmarsko cesto od Kopra proti Dragonji, promet je obstal tudi na cestah med Podgradom in mejnim prehodom Starod ter med Jelša-nami in mejnim prehodom Jelšane. Zastoji so bili na primorski hitri cesti med razcepom Srmin in priključkom Koper/center v smeri Kopra, na cesti Gradišče-Sočerga, daljši zastoj je bil tudi med Koprom in Dragonjo v obe smeri (čakalna doba je ob 16. uri znašala 40 minut pri izstopu iz Slovenije ter eno uro pri vstopu), za izstop iz države so priporočali pot skozi mejna prehoda Sečovlje in Sočerga. Zgoščen promet je bil tudi na cesti Koper-Izola-Portorož. Popoldne je bil zastoj na gorenjski avtocesti pred cestninsko postajo Hrušica proti Avstriji dolg približno osem kilometrov, priporočali so pot preko prelazov Ljubelj ali Korensko Sedlo, za Kranjsko Goro pa izvoz Lipce. Zastoj je bil tudi pred Karavankami proti Sloveniji. Po podatkih Hrvaškega avtokluba je bil popoldanski zastoj na istrskem ipsilonu proti Sloveniji dolg štiri kilometre ter pred cestninsko postajo Rupa proti meji pri Jelšanah štiri kilometre in pol. Na tržaškem avtocestnem priključku (proti Benetkam) in s Peska ter iz Bazovice proti Trstu je bil promet vseskozi gost, vendar položaj ni bil kritičen. Avtocestno podjetje Autovie venete je največ težav beležilo pri Moščenicah (dopoldne približno kilometer vrste) in predvsem pri razcepu pri Pal-manovi, kjer se pogosto ustvari prometni za-mašek. Vozila so tam čakala v koloni tako na avtocesti A4 proti Benetkam kot na avtocesti A23 iz Vidma proti Palmanovi (uvoz Videm/jug so zaprli, kolona na avtocesti je bila dolga 7 kilometrov). Položaj so še poslabšale prometne nesreče, za avtocestno podjetje in sile javnega reda je torej tudi ta konec tedna - v skladu s predvidevanji - zelo zahteven. Čakanje na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu glas istre Smrt na Triglavu MOJSTRANA - Včeraj ob 12.30 je 65-letni planinec iz Domžal zdrsnil s poti med Malim in Velikim Triglavom, omahnil okoli 250 metrov globoko in zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Posredovali so Gorska reševalna služba iz Bohinja in Mojstrane ter helikopter z dežurno ekipo za reševanje v gorah. Kot so Slovenski tiskovni agenciji sporočili iz Policijske uprave Kranj, je ekipa s policistom gorske enote takoj poletela na kraj dogodka in na višini okoli 2500 metrov ob 14. uri našla 65-let-nega Domžalčana, ki se je ponesrečil med sestopom z vrha Triglava. Pri Tipani iskali padalca TIPANA - Na območju Brinice v občini Tipana (Beneška Slovenija) so italijanski reševalci več ur iskali pogrešanega jadralnega padalca, domnevno Slovenca. Popoldne so slovenski izletniki zagledali jadralnega padalca, ki je na italijanski strani meje izginil v gozdu, videla naj bi ga tudi druga jadralna padalka. Reševalci in helikopterji so ga do mraka iskali dobre tri ure, KMETIJSTVO - Ponovno opozorilo deželnega svetnika Igorja Gabrovca •• VI VI V« II »Divji prašiči vse večja nadloga« Območje od Brega in Krasa vse do Brd postaja podobno velikemu vzrejališču divjadi - Vsi ukrepi ostali pri besedah TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je že od svoje prve izvolitve v deželni svet stalno opozarjal na hud problem divjih prašičev in druge divjadi v naših krajih. Divji prašiči so prava naravna ujma je večkrat zapisal Gabrovec, ta ujma je iz leta v leto hujša in vsi dosedanji ukrepi, vključno s povečanjem števila dovoljenih odstrelov, so očitno povsem nezadostni. Območje od Brega in Krasa do Brd postaja vse bolj podobno ogromnemu vzrejališču divjih prašičev. Po zadnjih podatkih se njihovo število letno povečuje za 300 odstotkov, posledice te prekomerne razpa-senosti kopitarjev pa so dobro znane, saj je zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov težko učinkovito zavarovati vinograde in njive, ki so na tem ob- močju zelo razkosane, meni zastopnik SSk. Neučinkovito in povsem nezadostno je tudi izplačevanje odškodnin, ki vsekakor ne rešujejo problema. Kmetovalcem je namreč treba zagotoviti možnost do obdelovanja zemlje in predvsem do pobiranja sadov vloženega truda. »V prejšnji mandatni dobi sem deželno upravo večkrat opozarjal na to problematiko. Takratnemu pristojnemu odborniku Claudiu Violinu sem tudi ponudil vrsto konkretnih možnih ukrepov. Na moj predlog je deželni svet leta 2011 sprejel resolucijo, ki je obvezala deželno upravo, da se tudi z zakonskimi popravki loti prilagoditve urnikov lova, odškodnin in ureditve klavnice za divjad. Slovenija bi nam bila lahko v marsičem za zgled. Ostali smo žal pri besedah, zdaj pa je skrajni čas, da začnemo postopati,« piše Gabrovec. Vse svoje predloge je pred nekaj dnevi posredoval tudi novemu odborniku Sergiu Bolzonellu, s katerim se bo ponovno sestal takoj po poletnem premoru s ciljem, da se deželna uprava resno loti reševanja tega problema. Ob koncu - opozarja Gabrovec - tudi ne gre pozabiti, da je naša dežela še vedno brez favnističnega načrta. Ta dokument bi lahko bistveno pripomogel k boljšemu upravljanju z divjadjo, tako iz naravovarstvenega kot tudi iz gospodarskega zornega kota. Divjad ostaja tu pri nas problem in strošek, s pravilnimi ukrepi pa bi lahko postala bogastvo in dohodek. Marsikaj se lahko naučimo od sosednjih držav, sploh pa bi morali razmišljati v smeri čezmej-nega sodelovanja in upravljanja z divjadjo, je prepričan deželni svetnik. 3 Nedelja, 18. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PLINSKI TERMINALI - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik »Vladi Italije in Slovenije se sploh ne pogovarjata« »Ni ravno običajna praksa, da se spori med članicami EU rešujejo na sodiščih« Med Italijo in Slovenijo še ni bilo resnih pogovorov, ki bi obravnavali vprašanje plinskih terminalov ter interese obeh držav v severnem Jadranu. V to je prepričan evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je v včerajšnji Sobotni prilogi Dela pojasnil svoja stališča o uplinjevalnikih ter o energetski politiki Evropske unije. »Dobri sosedje rešujejo nesporazume s pogovori in dogovori,« meni Potočnik. Po njegovem se je sicer lažje pogovarjati o tem, česa nočemo, težja pa so pogajanja o tem, kaj pravzaprav hočemo. Komisar obnavlja postopke za plinska terminala, ki tečejo ločeno: žaveljski uplinjevalnik, terminal na odprtem morju ter plinovodna povezava obeh projektov s plinovodnim omrežjem. Okoljevarstveno dovoljenje za Žavlje je trenutno zamrznjeno, okoljevarstveno soglasje za morski projekt še ni bilo izdano, plinovod pa je itak odvisen od gradnje terminalov. Potočnik je prepričan, da bi morali Italija in Slovenija v razgovore o terminalih in o severnem Jadranu vključiti tudi Hrvaško. Pri tem obstajajo pozitivni zgledi za dogovarjanje in za skupne pristope. Lep primer je sodelovanje držav pri varovanju Baltskega morja. Evropska komisija po komisarjevem prepričanju ni pasivno sprejemala dogajanja okrog tržaških terminalov, Janez Potočnik in območje pristanišča, od koder naj bi speljali nov plinovod kroma temveč je vseskozi skrbela, da je bila vsa zakonodaja dosledno spoštovana. Tako pri postopkih, kot pri vsebinskih vprašanjih. »Vseskozi smo tudi poudarjali dejstvo, da ni mogoče govoriti o kršitvi zakonodaje, če so postopki, ki smo jih dolžni preverjati, še v teku, torej če gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano,« piše evropski komisar iz Slovenije. Potočnik nato obravnava vlogo Evropske unije pri teh vprašanjih ter navaja t.i. pilotni projekt, s katerim Bruselj spremlja vsa dogajanja na Tržaškem. Na evropskem seznamu energetskih načrtov (Slovenija je volila proti) ni žaveljskega terminala, ampak predlog plinskega terminala v severnem Jadranu. Evropska komisija ni prezrla slovenskega nasprotovanja, noben projekt na seznamu, ki ne bo v celoti izpolnjeval zahtev evropske in nacionalne zakonodaje, ne bo upravičen do sofinanciranja EU in bo umaknjen s seznama. Uvrstitev ali izostanek s seznama vsekakor ne zagotavlja, da določen projekt bo ali ne bo zgrajen. Potočnik pojasnjuje, da je spore med članicami mogoče reševati tudi s pomočjo sodišč, kar pa ni običajna praksa. »Kolikor mi je znano, so se v zgodovini Evropske unije doslej le trikrat na takšen način reševali spori med državami članicami,« piše v Sobotni prilogi komisar, ki noče ugibati, kakšna bi bila v primeru uplinjevalnikov morebitna razsodba sodišča. Komisar ve, da dobri sosedje rešujejo nesporazume s pogovori in dogovori. S tem, da prisluhnejo drug drugemu in iščejo rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse. To je po Potočnikovem prepričanju tudi najboljša popotnica za okrepitev zaupanja med Italijo in Slovenijo. £Primorski ~ dnevnik Nabrežina: danes vrhunec praznika sv. Roka V Nabrežini bo danes dosegel vrhunec in se obenem zaključil praznik zavetnika sv. Roka, ki ga prireja de-vinsko-nabrežinska občinska uprava v sodelovanju z župnijo, krajevnimi društvi, organizacijami in ustanovami. Ob 10. uri bo maša s procesijo, ki ji bo sledila tradicionalna zakuska v organizaciji jusa Nabrežina Gemeinde, AŠD Sokol in SKD Igo Gruden, ob 12. uri bo na Sokolovem športnem igrišču turnir 2x2 v odbojki na mivki, ob 20. uri pa bo nastop s karibskimi plesi in prikaz zumbe v priredbi plesne šole No salsa no party iz Tržiča. Ob 21. uri bo ples s skupino Zvezdan Sever, one-man band, ob 21.30 pa bo loterija v priredbi SK Devin. Od 18. do 24. ure bodo na Trgu sv. Roka in na Sokolovem igrišču delovali kioski z domačimi dobrotami, med 18. in 22. uro pa si bo mogoče ogledati razstave v Kamnarski hiši Iga Grudna, prostorih SKD Igo Gruden, Kavarni Gruden in v župnijski dvorani, ob 17. uri pa bo s Trga sv. Roka odpeljal »Agribus«, ki bo zainteresirane popeljal na ogled Pejce v Lascu. Jutri zvečer ogled filma v parku bivše umobolnice V okviru niza Vsi nori za kino, ki ga prireja združenje Cappella Underground v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, gledališčem Miela in tržaško Hišo filma, bodo jutri na odprtem fojerju Cecchelin pred gledališčem Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 21. uri ob režiserjevi prisotnosti predvajali film Mattea Zonija Ulidi piccola mia. GOSPODARSTVO - Ladja odplula iz Trsta 22. julija, v torek bo na cilju Prve zapornice v Panami V okviru širitve Panamskega prekopa jih je izdelala pordenonska družba Cimolai - Še trikrat iz Trsta Po pisanju panamskega časopisa La Prensa bo ladja južnokorejske družbe Stx Pan Ocean v torek sklenila svojo enomesečno plovbo in priplula do Paname, točneje do province Colon ob atlantskem vhodu Panamskega prekopa. Ladja Stx Rose Two, ki je 22. julija odplula iz tržaškega pristanišča, prevaža prve štiri zapornice za širitev Panamskega prekopa. Visoke so 28 metrov, dolge 58 in široke 10 metrov, vsaka pa tehta od tri do štiri tisoč ton. V svojih novih halah (zgrajenih za to priložnost) v Polcenigu in San Giorgiu di Nogaro jih je zgradila pordenonska družba Cimolai, nato jih je ladja družbe Sarens prepeljala iz San Giorgia v Trst, kjer so zapornice pretovorili na večjo ladjo za težke tovore. To je samo prva od štirih plovb iz Trsta v Panamo, saj je zapornic skupno šestnajst: osem jih bodo vgradili v razširjeni vhod na Atlantskem oceanu, ravno toliko pa v vhod na Tihem oceanu. La Prensa piše, da bodo prve štiri zapornice zaenkrat uskladiščili, saj nove niše na atlantski strani še niso nared. Sam prevoz zapornic stane 50 milijonov dolarjev. Razširitev Panamskega prekopa je potrebna, ker največja plovila - veliki tankerji in kontejnerske ladje, t. i. Post-Panamax - ne mo- Južnokorejska ladja je odplula iz Trsta 22. julija kroma rejo pluti skozi prekop. Zaenkrat lahko plujejo skozenj samo ladje z dolžino največ 294 metrov in širino 32,6 metra (t. i. mere Pana-max). Celotni program investicij znaša 5,25 milijarde ameriških dolarjev, levji delež pa predstavljajo jezovi ob obeh vhodih (po navedbah panamskih virov skupno 3,2 milijarde dolarjev). Uprava prekopa je ta del leta 2009 dodelila konzorciju Grupo Unido, ki ga sestavljajo družbe Sacyr Vallehermoso (Španija), Impregilo (Italija), Jan de Nul (Belgija) in Constructora Urbana (Panama). Gradnja naj bi se po prvotnih načrtih zaključila jeseni letos, z deli pa nekoliko zamujajo. (af) RADIKALCI - Predložitev referendumov Podpise so včeraj zbirali tudi v koronejskem zaporu Tržaški radikalci so včeraj dopoldne podpise za predložitev svojih dvanajstih referendumov zbirali tudi v koronejskem zaporu. Na njihovo pobudo se je odzvalo kakih 78-79 zapornikov z italijanskim državljanstvom (italijanskih državljanov, zaprtih v tržaškem zaporu, je 101, ostali so tujci), kar predstavlja lepo število in je mogoče obrazložiti tudi z dejstvom, da se kar šest od dvanajstih referendumskih vprašanj tiče reforme pravosodja: dve vprašanji namreč obravnavata civilno odgovornost sodnikov, po eno pa ureditev statusa izrednih sodnikov, odpravo zlorab pripora, zahtevo po odpravi dosmrtnega zapora ter ločitev karier sodnikov in tožilcev, medtem ko se ostala vprašanja nanašajo na skrajšanje postopka za razporoko, odpravo zaporne kazni za manjše prestopke, svobodno namenjanje osmih tisočink pri prijavi dohodkov, odpravo kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja, odpravo določil, ki vplivajo na prekernost in nezakonit status priseljenih delavcev, in na odpravo javnega financiranja političnih strank. Po besedah predstavnika tržaških ra-dikalcev Marca Gentilija, ki je podpise zbiral skupaj s tovarišem Nicolojem Gnocatom in občinskim svetnikom Drugega Trsta Francom Bandellijem (ta je overovljal podpise), se je 99 odstotkov podpisnikov podpisalo pod vsa referendumska vprašanja, le eden se je podpisal le pod polovico vprašanj, saj se ni strinjal z vprašanjem o civilni odgovornosti sodnikov. Nekateri zaporniki so opozorili tudi na pomen amnestije, ki je po mnenju radikalcev tesno povezana z reformo pravosodja. Včerajšnji obisk pa je pomenil tudi priložnost za vpogled v stanje, ki vlada v koronejskem zaporu. Položaj je sicer boljši kot v kakem drugem bližnjem zaporu, vendar so zaporniki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostali brez dela; tudi pekarna, ki so jo bili odprli pred časom, je prenehala z delovanjem. Če se povrnemo k zbiranju podpisov za referendume, so jih radikalci včeraj dopoldne zbirali tudi v Ul. delle Torri, kjer se je na pobudo odzvalo okoli 65 občanov. Vsega skupaj se je pod referendumska vprašanja včeraj podpisalo okoli 145 ljudi, kar doslej znaša preko 1100 občanov in preko 12.000 podpisov. 4 Nedelja, 18. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / GLASBA - Ženska pevska skupina Stu ledi v karnijskem Ovaru Pevke občinstvu prikazale del slovenske ljudske kulture V soboto, 3. avgusta, se je Ženska pevska skupina Stu ledi udeležila zborovske revije v sklopu 45. praznika folklore v Ovaru (45.a Festa del Folklore Ovarese) na povabilo domačega lokalnega mešanega pevskega zbora Chei di Guart, ki je tudi glavni pobudnik in organizator srečanja, ki vsako leto poteka v lepem karnijskem mestecu. Do prvega stika s karnijskim zborom je prišlo že lani, ko so nekateri člani Tržaške folklorne skupine Stu ledi imeli priložnost slediti nastopu zbora na zborovskem festivalu Alta Pusteria na Južnem Tirolskem. Zbor je bil vsekakor zanimiv, saj je nastopal v karnijskih ljudskih nošah, poleg petja pa je gojil tudi ples in je svoj program predstavljal s privlačini-mi koreografijami. Takoj se je porodila misel, da bi karnijski zbor povabili na vsakoletno prireditev Čez tri gore, čez tri dole ... Zbor se je novembra lani res predstavil v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu, kjer je žel velik uspeh, in v sklopu izmenjav so tako pevke Stu ledi letos odpotovale v Ovaro, kjer so tamkajšnjemu občinstvu predstavile delček slovenske ljudske pevske kulture. Kot prvi se je poslušalcem v nabito polni farni cerkvi sv. Trojice predstavil gostujoči zbor Chei di Guart, ki je gostom v pozdrav zapel nekaj skladb iz klasičnega italijanskega, predvsem pa furlanskega repertoarja, ki jih je v glavnem za svoj zbor priredil zborovodja Johnny Dario. Sledilo je presenečenje večera, saj se je občinstvu prvič predstavil otroški pevski zbor Biancospino, ki ga je v samem Pevke ŽPS Stu ledi so nastopile v župnijski cerkve sv. Trojice v Ovaru Ovaru ustanovil in pripravil dirigent Johnny Dario z namenom in v upanju, da bi z razširitvijo zborovske in pevske dejavnosti tudi na mlajše rodove popestril kulturno udejstvovanje v vasi in morda zagotovil tudi odraslemu zboru primeren naraščaj ... Krstni nastop mladih pevcev je prisotno občinstvo sprejela seveda z navdušenim aplavzom. Kot tretja je nastopila naša Ženska pevska skupina Stu ledi, ki se je res po- zornemu občinstvu predstavila z izborom ljudskih pesmi iz širšega slovenskega prostora: iz našega zamejstva, Kanalske doline, Istre in osrednje Slovenije vse do daljnega Prekmurja. Pod vodstvom umetniške vodje Katje Lavrenčič so tako prisotnim prikazale delček naše slovenske ljudske pevske kulture. Kot zadnji se je predstavil moški pevski zbor Gli amici del canto iz Rezije. Dober zbor, ki je pod taktirko zboro- vodje Gianluce Palettija odpel svoj klasični program italijanskih, furlanskih in al-pinskih skladb, ki pa z Rezijo, poleg imena zbora, ni imel kaj odpraviti. Lep pevski večer, koristno srečanje, ob katerem so pevke Stu ledi še enkrat našim neslovenskim sosedom posredovale kanček slovenske kulture in prikazale vitalnost in kulturno angažiranost naše slovenske manjšine. M.S. Devin: zaključni koncert v okviru seminarja violine V avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu bo drevi ob 21. uri zaključni koncert udeležencev mednarodnega seminarja violine, ki ga je priredila ustanova International Chamber Music Academy iz Devina, udeležilo pa se je je osemnajst mladih iz štirinajstih držav, ki so pod mentorstvom učiteljev mednarodnega slovesa vadili v prostorih akademije ter koncertirali v Lignanu, Piranu, Trstu in Palmanovi. Vstop je prost. V Parovelovi kleti keltska kultura in Pupkin kabarett V okviru pobude Poletna osmica 2013, ki poteka v Parovelovi kleti v Boljuncu (današnji urnik je od 10. do 23. ure), bo danes potekala pobuda Vinceltica, posvečena keltski kulturi v sodelovanju z združenjem Liberi Briganti. Jutri pa bo ob 21. uri nastopil Pupkin kabarett s skupino Nien-te Band, pred tem, ob 19.30, bo ape-ritiv s Parovelovimi vini, kraško malico in kraškimi siri, za kar bo treba odšteti enajst evrov in rezervirati mesto (za predstavo Pupkin kabaretta rezervacija ni potrebna). Za informacije in rezervacije so na voljo številka mobilnega telefona 346-7590953, naslov elektronske pošte info@parove-levents.com in spletna stran www.pa-rovelevents.com. Milje: novo zavetišče in izobraževalni dom V ulici Calle Monte Albano 8 v Miljah bodo jutri ob 18. uri predali namenu novo zavetišče in izobraževalni dom za odrasle mlade osebe z lažjimi in srednjimi psihičnimi težavami Vinicio Benussi, v katerem bo našlo prostor od štiri do pet oseb, ki jim bodo sledili vzgojitelji. OBLETNICA - Nekdanji sošolci proslavili jubilej Maturanti trgovskega zavoda pol stoletja potem UL. CAMPANELLE - Mesnato tekmovanje na šagri sardel Požrl vseh 29 čevapčičev in naročil večerjo Tekmovanje za zmogljive želodce kroma Obujanje spominov na šolska leta, na kasneje prehojeno življensko pot, na sošolke in sošolce, ki so za vedno odšli. Pa tudi kramljanje o trenutku, ki ga živimo in - zakaj ne - o programih za bodočnost. Vse to se je prepletalo na večerji v znani vzhod-nokraški gostilni, na kateri so nekdanji dijaki in dijakinje Slovenkse trgovske akademije proslavili 50-le-tnico mature. Pol stoletja je dolgo obdobje, vendar, glede na »mladostniško« razposajenost prisotnih, bi le redki lahko ocenili, da so zbrani proslavljali tako visok jubilej. Tudi zato so ob slovesu vsi izrazili željo, da bi se v bodoče srečevali bolj pogosto in ne samo ob okroglih obletnicah. Prepričani smo, da se bo to tudi ude-janilo. (J. K.) Tujci rešujejo turizem v FJK Tujci rešujejo turizem v Furlaniji Julijski krajini. To je mogoče ugotavljati na podlagi prvih podatkov agencije TurismoFvg o letošnji turistični sezoni, ki naj bi kazala na 0,72-odstotni porast števila gostov v hotelih na deželnem ozemlju. Čeprav se je število italijanskih gostov zmanjšalo za 4,5 odstotka, se je število tujcev povečalo za dobrih pet odstotkov. Ugl o krizi dela na Tržaškem Deželni tajnik sindikata Ugl Matteo Cernigoi je krizo na področju dela na Tržaškem, kot izhaja iz nedavno objavljenih podatkov pokrajinske opazovalnice trga dela, označil za izredne razmere vsedržavne razsežnosti, zato je po njegovem potreben poseben zakon za ponoven gospodarski in družbeni zagon. Okradeni reševalci iz vode Tržaški karabinjerji so v četrtek ob tržaškem kanalu zasačili moškega z ukradenim blagom. 22-letni italijanski državljan C. R. si je prislužil kazensko ovadbo zaradi prikrivanja ukradenih predmetov, saj je imel opremo, ki so jo neznanci isto jutro ukradli reševalcem iz vode tržaške zadruge La Bora. Prestati mora staro kazen V petek ponoči je v mrežo obmejnih prometnih kontrol padel 40-letni romunski državljan M. M., ki mora prestati še eno leto zapora in plačati 10.000 evrov denarne kazni zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Zgodba je stara 10 let, saj je storil kaznivo dejanje leta 2003 v Milanu, pravnomočna obsodba pa je iz leta 2009. Na Fernetičih so ga aretirali nabrežinski karabinjerji. Na šagri sardel so kraljevali čevapčiči. S tem protislovjem se začne pripoved o petkovem večernem dogajanju na prazniku v Ulici Campanelle, ki je drugače v glavnem posvečen priljubljenim zalivskim ribicam. V petek pa je bilo na šagri na sporedu peto tekmovanje v žretju čevapčičev »Civa-Champions« - težka preizkušnja za zmogljive želodce, ki je potekala v štirih fazah. Dvanajst tekmovalcev, med katerimi ni bilo trikratnega zmagovalca Lorenza Cibeua (on je še nepre-magan, saj se je udeležil samo treh od petih tekmovanj), je moralo najprej pojesti 10 čevapčičev v 3 minutah. Nadaljevanje pa je bilo vse bolj intenzivno: v drugem delu so jedci pogoltnili 10 čevapčičev v 2 minutah, potem 5 v eni minuti, v zadnji fazi pa 4 čevapčiče v 30 sekundah. Od začetne dvanajsterice se je do konca uspešno prebil samo eden: vseh 29 čevapčičev je v predvidenih 6 minutah in pol požrl letošnji zmagovalec Luca De-grassi, ki pa je bil po pisanju spletne strani triestepri-ma.it še lačen, saj je po zmagoslavju naročil večerjo ... / TRST Četrtek, 15. avgusta 2013 5 GLASBA - Prihodnjega 23. avgusta v tržaškem Kulturnem domu Koncert udeležencev godbenih taborov Intercampus in Musica creativa Velika dvorana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo v petek, 23. avgusta, zaživela v glasbenem oziroma godbeniškem duhu. Ob 20. uri bodo namreč nastopili mladi godbeniki iz Italije in Slovenije, ki so se tudi letos zbrali na dveh godbenih taborih v Kopru: Intercampus in Musica creativa. Mednarodni glasbeni laboratorij Intercampus, katerega pobudnik je Zveza slovenskih kulturnih društev in ki že deveto leto zapored združuje mlade godbenike iz Slovenije in Italije ter občasno tudi drugih držav, spada letos pod okrilje tabora Musica creativa. Tradicija godbenih taborov na Slovenskem je dolga, saj jih Zveza slovenskih godb prireja že več kot trideset let. Godbeniki bodo pripra- vili pester program pod vodstvom priznanih dirigentov. Mladinski orkester Intercampus je bil letos zaupan klarinetistu in dirigentu Gregorju Kovačiču, sekcijske vaje pa bodo vodili flavtistka Irina Perosa, klarinetista Gašper Salobir in Mario Komazin, hornist Ivan Kše-nek, trobentač Matjaž Meden, pozavnist Iztok Babnik in tolkalistka Nastja Jerman. Orkester Musica Creativa bodo letos sooblikovali mentorji Vanja Ivankovic (flavta), Pavel Kac (oboa), Boštjan Dimnik in Mitja Drago-lič (klarinet), Miha Petkovšek (fagot), Tomaž Nedoh (saksofon), Aurelie Roussel (rog), Mitja Bobič (trobenta), Gerd Wensink (bariton), Andraž Cencič (pozavna), Josip Kapo-vic (tuba) in Mitja Tavčar (tolkala). Umetni- Poleg tržaškega bodo udeleženci obeh taborov izvedli koncerta še v Ljubljani in Kopru ški vodja in dirigent »starejšega« tabora bo mednarodno uveljavljeni nizozemski dirigent Jan Cober. Tudi letos poteka v sklopu tabora seminar za predvodnike pod strokovnim vodstvom predvodnika Ivana Medveda. Godbena sestava se bosta s koncertom predstavila še v Slovenski filharmoniji v Ljubljani v soboto, 24. avgusta, ob 20. uri in na Titovem trgu v Kopru 25. avgusta ob 19. uri. Koncert v Trstu prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Več informacij je na voljo na spletnih straneh www.zskd.eu in www.zve-zaslovenskih-godb.si. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 18. avgusta 2013 HELENA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 2.54 Jutri, PONEDELJEK, 19. avgusta 2013 LJUDEVIT VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, veter 15 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje C. [13 Lekarne Nedelja, 18. avgusta 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ¿Pogt^ßnc podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 t Obdana z ljubeznijo svojih najdražjih je mirno zaspala naša draga mama Amalia Lipušček vd. Tretjak (Malka) Žalujoči hči Irene s Carlom, Piero, Michela in sorodniki Pokojnica bo ležala v petek, 30. avgusta, od 9.00 do 10.00 ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 14. uri v cerkvi v Križu, sledila bo sv. maša ob 14.45. Križ, 18. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA V Alojz Skabar Zahvaljujemo se gospodu Bedenčiču, Leletu, nosilcem krste, Mirti, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Družina Repen, 18. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Zimolo Tiho, brez slovesa si odšel, a tvoj glas bo ostal vedno med nami. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Skabar Milivoj Vojko Žena Silvana, sinova Marko in Peter z Ivano, tašča Ivanka, sestre Albina, Olga in Ivanka ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v torek, 20. avgusta. Pokojnik bo ležal v kapelici na Colu od 12. do 13. ure, nakar bo sledil verski obred. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Repen, Gropada, 18. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Hvala, nono, za vse, kar si nama dal. Se en poljubček tvoja Sofija in Saša Zadnji pozdrav dragemu bratu Vojkotu sestra Ivanka ter nečaka Irenka in Renzo z družinama Zadnji pozdrav dragemu Vojkotu družini Marc Ciao, stric. Alex, Martina, Erik, Claudia V tem žalostnem trenutku sočustvujemo s Silvano in družino. Ob boleči izgubi dragega člana Vojkota izrekamo občuteno sožalje Silvani, Markotu, Petru in svojcem. Balinarska sekcija in Kd Kraški dom Za vedno je utihnil žametni glas našega Vojkota. Občuteno sožalje Silvani, Markotu, Petru in svojcem. MoPZ Kraški dom Prezgodaj si nas zapustil, dragi Vojko. Pogrešali bomo tvoj nasmeh, iskreno prijateljstvo in dobrosrčnost. Občuteno sožalje Silvani, družini in svojcem Dora, Žarko, Nives, Gianni, Majda, Vesna, Igor Ob izgubi dragega člana Vojkota izrekamo globoko sožalje Silvani, Markotu, Petru in svojcem. Lovska družina Repentabor Ob boleči izgubi dragega Vojkota Skabarja izrekamo ženi Silvani in družini iskreno sožalje. Zadruga Naš Kras t Preminila je naša draga Mirella Struggia por. Sulli ''Lepota tolažilne besede in pogleda'' bo naš edini spomin nate. Tvoji najdražji mož Danilo, hčerki Cristina z Nicolom, Tiziana z Ernestom in vnukinja Alessia Pokojnica bo ležala v torek, 20. avgusta, od 10.30 do 12.00 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. V četrtek, 29. avgusta, ob 15.30 bo pogreb z žaro na pokopališču v Križu. Križ, 18. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ostala boš vedno v naših srcih. Družine Sulli, Stolfa, Kiraz in Numerati t S težkim srcem se poslavljamo od tebe, Nikolaj - Uči Sedmach Žalujoči žena Ada, sin Livio, Sonja, Daniele, Neva in Pino Pokojnik bo ležal v sredo, 21.8., od 10.00 do 13.00 v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 26.8., ob 13.00 v cerkvi na Proseku. Prosek, 18. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Prosek Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Liviotu in družini Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel 16.8.1998 16.8.2013 V SPOMIN Jožko Baša Majda in Barbara Zadnji pozdrav dragemu prijatelju iz mladostnih let ter v Washingtonu uveljavljenemu zdravniku in kirurgu dr. BRANKU VALENČIČU. Zora in Jože Skerk Žalujočim vdovi Dunyi, hčerkam in ostalim sorodnikom globoko sožalje. 6 Nedelja, 18. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / ©raga 9)oemi ™ Turistične kmetije vsi, ki te imamo radi ¿j Čestitke Danes je pri Smolčevih res veselo, fešt je polno in teh na debelo. Okrogla leta 30 in tudi krat 2, te dni slavita EDI in ALEŠ oba. Srečno in vse najboljše iz vsega srca, to jima želimo mi, žlahta vsa. U Kino Darujte za sklad Bubnic Magajna M Osmice AMBASCIATORI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 16.30, 20.00 »La quinta stagione«. FELLINI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 1 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 2 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 3 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.45 »Bling Ring«; 15.20 »Byzantium«; 18.55, 20.35 »Elizij«; 20.20 »Napad na belo hišo«; 16.00, 20.30 »Odrasli 2«; 13.40 »Pošasti z univerze«; 21.10 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 13.00, 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2«; 13.50, 14.20, 16.05, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.20, 14.10 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 16.20, 18.10, 20.50 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«; 18.05 »Wolverine«. LJUDSKI VRT - 21.15 »World War Z«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kick - Ass 2«; Dvorana 2: 18.20 »Drift - Caval-ca l'onda«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Open Grave«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »I maghi del crimine«; 15.30, 17.50, 22.15 »Drift - Cavalca l'onda«; 18.05 »Body language«; 20.15, 22.10 »The Purge - La notte del giudizio«; 15.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Esp 2 - Fenomeni paranormali«; 15.15, 17.25, 19.35, 20.10, 21.45 »Kick - Ass 2«; 16.40 »Dino e la macchina del tempo«; 18.30, 21.20 »Pacific Rim«; 15.15 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«. TRŽIČ - KINEMAX - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno po-služiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). M Izleti BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Samatorca št. 21. Tel.: 040-229326. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico, Kontovel št. 29. Tel.: 040-225859. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. V BOLJUNCU pri Parovelu je odprta osmica. Tel. 346-7590953. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. S Poslovni oglasi KROŽEK KRU.T obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lošinj, v obdobju od 7. do 14. septembra. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-360072 (vsak dan od 19. avgusta dalje) ali 0481-530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št.: 3479322123 ali 346-8222431. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 7. uri, ob 7.15 bo v Sesljanu, ob 7.20 v Nabre-žini, ob 7.25 v Sv. Križu, ob 7.30 na Proseku in ob 7.45 na Opčinah. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. I!3 Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ S Mali oglasi ČEVLJE za narodno nošo, št. 38 in 41, ugodno prodam. Tel. 040-200252. DAJEM V NAJEM malo, komaj prenovljeno stanovanje, na Kozini. Tel.: 392-2225821. IŠČEM OTROŠKE COPATE narodne noše številka 25/26. Tel.: 3383952973. KUPIM KNJIGE za 1. razred Znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel.: 0481-78048 ali 346-6855281. PRODAM KNJIGE: Svet književnosti 1, 3 in 4; Od antike do danes; Oblikoslovje; Zgodovina 1, 2. Tel. št.: 339-3132487. PRODAM 750-litrski sod iz inoxa, na olje. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri obedov na tel. št.: 333-4251151. PRODAM dva para novih črnih ženskih usnjenih čevljev za nošo po ugodni ceni. Tel. 335-5340169. PRODAM lesen otroški voziček za Kraško ohcet (40x40x90). Tel. št.: 040-393103. PRODAM piaggio energy 50 cc, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel.: 338-1674839. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem SAGRA na PROSEKU avgusta GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu do danes, 18. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški muzikantje, Nebojsega, Souvenir in Domači zvoki. Danes, 18. avgusta, bo ob 18.30 nastop godbe Salež. V času šagre bo v Kulturnem domu likovna razstava umetnika Claudia Clarija. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do danes, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. ATLETSKA SEKCIJA BOR vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki bodo od ponedeljka, 19. avgusta, potekali vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da od ponedeljka, 19. avgusta, bodo uradi zopet odprti po običajnem urniku. KRU.T obvešča, da z 19. avgustom bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure). OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 19. do petka, 30. avgusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: in-fo@bambinieadulti.org. SKGZ obvešča, da od 19., do 30. avgusta, bo odprta od 9.00 do 14.00. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Občine Devin Nabrežina, bo v ponedeljek, 19. avgusta, zaprt. V okviru šagre, v prostorih Kulturnega doma na Preseku, je od 18. ure odprta razstava umetnika Claudia Clarija Ob 18.30 uri nastop godbe SALEŽ OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta do 20. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 23. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdance-millenium.com. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 4. septembra. Urnik: od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30. Potekala bo tudi ob četrtkih od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. 40-LETNI KI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini v Ul. dei Sali-ci 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Na-zarija na Proseku ali na tel. št.: 3298012528. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. 0 Prireditve PRAZNIK SV. ROKA v Nabrežini danes, 18. avgusta: ob 10. uri slovesna sv. maša (novomašnik g. Klemen Zalar). Procesija, petje, godba, blagoslov pred cerkvijo. Sledi zakuska. V župnijski dvorani v Nabrežini bo na ogled razstava 10 sodobnih umetnikov iz naše dežele, od 18. do 22. ure. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v m Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenskih godb in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabijo na koncerte 9. mednarodnega glasbenega laboratorija Intercampus in tabora Musica Creativa Slovensko stalno gledališče Trst Petek, 23. avgusta 2013 ob 20.00 Slovenska filharmonija - Ljubljana Sobota, 24. avgusta 2013, ob 20.00 Titov trg - Koper Nedelja, 25. avgusta 2013, ob 19.00 Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. 11.AM: BRANCH PRI NAS - amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Berdon, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na ogled v torek, 27. avgusta, s pričet-kom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna (iz Križa) in tam-buraškega ansambla. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Op-činah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 3317403604. Loterija 17. avgusta 2013 Bari 47 56 07 74 58 Cagliari 86 02 30 40 75 Firence 51 26 43 61 32 Genova 31 62 32 25 75 Milan 37 17 39 59 49 Neapelj 60 83 18 35 05 Palermo 29 08 47 12 69 Rim 18 37 67 45 32 Turin 27 58 36 82 81 Benetke 10 76 80 29 60 Nazionale 29 23 55 71 77 Super Enalotto Št. 98 20 21 24 43 76 89 jolly83 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 2 dobitnika s 5 točkami 628 dobitnikov s 4 točkami 27.843 dobitnikov s 3 točkami 7.191.774,00 € --€ -- € 147.311,73 € 484,70 € 21,51 € Superstar 60 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 48.470,00 € 118 dobitnikov s 3 točkami 2.151,00€ 1.974 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.783 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.786 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nedelja, 18. avgusta 2013 "J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Protestna manifestacija za zaprtje centra CIE Priseljenci in protestniki glasno zahtevali svobodo Manifestacija pred centrom CIE v Gradišču in na njegovi strehi (levo); na zid centra so protestniki napisali besedo »svoboda« v več jezikih, tudi v slovenščini (desno); priseljenci na strehi (spodaj) marega, d.r. Pred centrom CIE v Gradišču in tudi na njegovi strehi je včeraj potekala protestna manifestacija, med katero so predstavniki mirovniških gibanj, krajevni upravitelji in tudi sami priseljenci zahtevali njegovo zaprtje. Nekaj po 17. uri, ko se je manifestacija začela, je bilo na strehi centra že kakih dvajset priseljencev, za- tem so se jim pridružili še drugi. Glasno so vzklikali svobodi, zahtevali so spremembo zakona o nezakonitem priseljevanju, zaradi katerega so po več mesecev zaprti v centrih CIE. Pred centrom CIE se je zbralo kakih sto protestnikov, v glavnem pripadnikov mirovniških organizacij. Med njimi so bili tudi nekateri kraje- vni upravitelji, v glavnem zastopniki Demokratske stranke, Komunistične prenove, Svobode, ekologije, levice in Gibanja 5 zvezd. Takojšnje zaprtje centra sta skupaj s protestniki zahtevala tudi dva deželna svetnika, Giulio Lauri (SEL) in Ilaria Dal Zovo (Gibanje 5 zvezd), ki sta skušala vstopiti v notranjost centra, vendar jima je bilo to prepovedano. Prefekitnja Maria Augusta Marrosu jima je sporočila, da bi lahko vstopila, le če bi predsednica dežele Debora Serracchiani podpisala prošnjo za njun vstop. V imenu goriške pokrajine so bili prisotni podpredsednica Mara Černice ter pokrajinska odbornika Federico Por-telli in Ilaria Cecot. »Odločno nasprotujemo centrom CIE in načinu ravnanja s priseljenci, ki stoji za njimi,« poudarja Černičeva in pojasnjuje, da bi se ne smele dogajati nesreče, kakršna se je pripetila v prejšnjih dneh v Gradišču, med katero se je 35-letnik iz Maroka hudo poškodoval glavo. Včeraj so Černičeva, Portelli in Cecotova obiskali katinarsko bolnišnico, kjer je poškodovanec na zdravljenju. »Zdravniki še ne vedo, ali se bo Maročan prebudil iz kome,« pravi Čer-ničeva in pojasnjuje, da se doslej na Ka-tinari ni oglasil noben poškodovančev sorodnik. Zaradi protestne manifestacije je bila včeraj popoldne deželna cesta št. 305 pred centrom CIE nekaj ur zaprta prometu. (dr) GRADIŠČE - Huda prometna nesreča v Ulici Roma Čelno trčil v drevo Medtem ko so včeraj pozno popoldne pred centrom CIE manifestirali, se je v središču Gradišča okrog 18.45 zgodila prometna nesreča. V njej se je hudo poškodoval 40-letni P.M. iz Fare, ki naj bi bil zaposlen ravno v centru CIE. Moški se je s svojim avtomobilom tipa Volskwagen beetle peljal po Ulici Roma s krožišča Mercaduzzo proti križišču z deželno cesto št. 305, ko je naenkrat izgubil nadzor nad vozilom. Zapeljal je na nasprotni vozni pas pri križišču z Ulico Patuna in pri precej visoki hitrosti čelno trčil v debeli kostanj, ki raste ob cesti. Trčenje je bilo izredno silovito, slišali so ga stanovalci vseh sosednjih hiš. Ženska, ki je z avtomobilom pripeljala po Ulici Patuna proti križišču z Ulico Roma le nekaj sekund zatem, je povedala, da moški ni pritisnil na zavore, ni se skušal izogniti trčenju. Iz še nepojasnjenih razlogov -morda zaradi slabosti - je tako trčil v drevo, takoj zatem pa se je v njegovem avtomobilu sprožil »airbag«. Moški ni bil pripet z varnostnim pasom, z glavo je močno udaril v volan, poškodoval si je tudi nogo. Stanovalci sosednjih hiš so nemudoma pritekli na kraj nesreče in klicali na pomoč; prvi so na kraj prišli finančni stražniki, ki so bili malo pred tem pred centrom CIE, za njimi so bili na vrsti karabinjerji in reševalci iz službe 118. Do prihoda reševalcev je bil poškodovanec v avtomobilu v nezavesti; ni odgovarjal na vprašanja krajanov, ki so kot prvi stekli do njega. Reševalci so mu še v avtomobilu nataknili ovratnico, zatem so mu več časa nudili prvo pomoč v re-šilcu, nakar so ga prepeljali na zdravljenje s helikopterjem v videmsko bolnišnico. Ravno med letom proti Vidmu naj bi moški prišel k sebi, tako da njegovo življenje naj ne bi bilo ogroženo. Zaradi nesreče je bila Ulica Roma nekaj časa zaprta prometu, gasilci so poskrbeli za odstranitev madežev olja s cestišča; motor skrotovičenega avtomobila so zalili z vodo, da bi se ne morda vnel požar. (dr) Reševalci nudijo pomoč poškodovancu v skrotovičenem avtomobilu fotod.r. APrimorski ~ dnevnik Poletno središče v Štandrežu V štandreškem župnijskem domu se jutri začenja tritedensko poletno središče, namenjeno otrokom, ki živijo v Štandrežu oz. obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo. Tedenski prispevek znaša 20 evrov za enega otroka v družini, 35 evrov za dva, 50 evrov za tri. V stroške so vključeni zavarovanje, malica, didaktične potrebščine in izleti. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 0481-21849 in na naslovu elektronske pošte parrocc-hia.andrea@libero.it. Poletno središče bo delovalo med 8. in 13. uro. Košnja ob kolesarski stezi Za košnjo ob kolesarki stezi, ki povezuje ronško letališče in pokrajinsko cesto št. 19, bo poskrbelo združenje Bisiachiinbici, ki je v ta namen podpisalo dogovor o sodelovanju z goriško pokrajino. Zaradi omejenih finančnih sredstev pokrajina ne bi uspela poskrbeti za košnjo, tako da se pokrajinska od-bornica za javna dela Donatella Gi-roncoli veseli novega sodelovanja, ki je postalo možno, potem ko je v prejšnjih dneh združenje Bisiachi-inbici tudi formalno potrdilo svojo ustanovitev. Paolo in Smilla danes v Latini Goričan Paolo Susana, ki se je preteklega 26. julija skupaj z devetletno psičko Smillo na svojem motorju podal na potovanje in obisk številnih pasjih zavetišč po Italiji, da bi opozoril na problem zapuščenih živali, bo danes prispel v Latino, mesto v Laciju, kjer se nahaja eno najbolj natrpanih zavetišč v Italiji: v njem se namreč nahaja kar tisoč psov, poleg nezadostnih prostorov pa se zdaj postavlja tudi problem prehrane, saj zavetišče ne more več računati na ostanke, ki jih je dajal na voljo bližnji obrat za predelavo hrane Unilever, ki se je znašel v krizi, poleg tega zavetišče, ki ga upravlja združenje Amici del Cane, nima dovolj denarja, da bi vsak dan priskrbelo hrano varovancem. 51-letni Paolo Susana in Smilla sta doslej že obiskala zavetišča v Venetu, Piemontu, Toskani in na Sardiniji, v Gorico pa se bosta vrnila 1. septembra za četrti vegetarijanski praznik, njunemu potovanju pa je mogoče slediti preko bloga side-carsmilla.blogspot.it in na spletni skupnosti facebook (www.facebo-ok.com/sidecarsmilla). Razstava o reklami Razstavo z naslovom Reclame per Grado (Reklama za Gradež), ki je na ogled v razstavni dvorani družbe GIT ob glavnem vhodu na plažo, bodo podaljšali do 22. avgusta. Na razstavi si je mogoče ogledati najbolj pomenljivo reklamno produkcijo - v glavnem gre za lepake - za turistični obisk Gradeža v obdobju od leta 1892 do leta 1960. Vstop je prost, na voljo pa je tudi katalog. Zaključek šagre v Podturnu Danes se bo v Podturnu zaključila tradicionalna šagra, ki jo ob prazniku zavetnika sv. Roka prireja tamkajšnji center za ohranjanje in vrednotenje ljudskih običajev. Ob 17. uri bo tek vozičkov z ročno vprego (Cori cu li »burelis«), ob 20.30 pa bo ples z Mauriziom Guz-zinantijem. Ob 22.30 bo tombola, med 21. in 23. uro pa bo še zadnje srečanje s proizvajalci v okviru pobude Amis di San Roc v sodelovanju z združenjem Onav. 8 1 4 Četrtek, 15. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR ZAGRAJ-SOVODNJE - Pokrajina objavila razpis Iščejo izvajalca za obnovo vojaške galerije na Debeli griži Pokrajina Gorica je objavila razpis, na podlagi katerega bo izbrala podjetje, ki bo uredilo italijansko vojaško galerijo iz prve svetovne vojne na Debeli griži. Le-ta nosi ime po tretji armadi italijanske vojske, ki se je pred skoraj sto leti bojevala proti avstroogr-skim enotam na tem predelu soške fronte. Po zaslugi omenjenih del bo galerija, ki leži v bistvu na meji med občinama Zagraj in Sovodnje (v razpisu je dejansko omenjena le občina Sovodnje), edina vojaška postojanka na nekdanji fronti, ki bo, če bo vse šlo po načrtih, preurejena dočakala stoletnico začetka prve svetovne vojne, ki jo bomo obhajali prihodnje leto. Ureditev galerij na Debeli griži (poleg galerije Terza armata nameravajo objaviti podoben razpis tudi za avstroogr-sko galerijo Lukačič) spada v projekt Kras 2014+, s katerim želi Pokrajina Gorica ovrednotiti nekatere pomembne točke nekdanje fronte, ki se nahajajo na goriškem Krasu. Kot že omenjeno, bo Debela griža zaenkrat tudi edino območje, ki bo stoletnico začetka prve vojne dočakalo kolikor toliko urejeno, saj pakt stabilnosti močno omejuje razpolaganje javnih uprav z denarnimi sredstvi. Sredstva, ki jih je goriška pokrajinska uprava (le-ta je za investicije na tistem območju tudi sklenila pogodbo z deželno in državno upravo) dobila od Dežele Furlanije Julijske krajine namensko za ureditev galerije Terza armata (220.000 evrov), zadostujejo namreč le za to, da se omogoči varen dostop v galerijo, ki je trenutno zaprta. Za to, da se popolnoma opremi območje in uredi muzej, pa bo treba očitno počakati na boljše čase, na katere bosta morali počakati tudi drugi dve točki, ki jih v okviru projekta Kras 2014+ namerava pokrajinska uprava urediti in ovrednotiti: gre za območje spomenika v Redipulji in za razgledišče nad Do-berdobskim jezerom. Vojaška galerija na Debeli griži (desno); tabla pred vhodom (spodaj) fotop.d. Če se povrnemo k razpisu za ureditev galerije Terza armata, bo pokrajinska uprava na njegovi podlagi med prijavljenimi podjetji izbrala petnajst, katerim bo poverila nalogo, da pripravijo svoje predloge in ponudbe, na koncu pa bo izbrala izvajalca del. Na pokrajini računajo, da bo galerija nared prihodnjo pomlad. Zainteresirana podjetja se lahko prijavijo do 3. septembra do 12. ure, pri čemer se lahko poslužijo tako overovljene elektronske pošte (na naslov pro-vincia.gorizia@certgov.fvg.it), kot tudi pošte oz. lahko prijavo oddajo tudi ro- čno v uradu za protokol Pokrajine Gorica na Korzu Italia 55 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro (ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 16. uro). V sklopu prijave ne smeta manjkati dva dokumenta, brez katerih prijave ne bodo upoštevali, in sicer dokument, s katerim podjetje izraža zanimanje za sodelovanje na razpisu ter fotokopija obeh strani osebnega dokumenta zakonitega predstavnika podjetja. Vse informacije in obrazce za prijavo je mogoče najti v besedilu razpisa, ki je objavljeno na spletni strani www.provincia.gorizia.it. (iž) ŠTARANCAN - Pozabljivost drago stala Iz pregrete ponve se je vnel požar Stalila so se celo aluminijasta vrata... V hiši v Ulici Venezia v Štaran-canu se je včeraj okrog 13.30 vnel požar, ki je uničil kuhinjo, poškodoval sosednje sobe in očrnil domala celo poslopje. Ženska srednjih let je na štedilniku pustila ponev in se odpravila v vrt, kjer je nanjo popolnoma pozabila. Ponev se je nato tako pregrela, da je naenkrat zagorelo. Alarm so sprožili sosednje; najprej so slišali nekam čudno brbotanje, potem ko so pogledali skozi okno, pa so zagledali gost dim, ki je uhajal skozi okna. Nemudoma so poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli na pomoč tako iz Tržiča kot iz Gorice. Ob njihovem prihodu je bila kuhinja že popolnoma uničena, požar pa se je začenjal širiti še na ostale sobe. Gasilci so požar ukrotili brez večjih težav, takoj po svojem prihodu pa so rešili tudi domačega psa; bil je privezan na verigo pred hišo in bi se verjetno zadušil, če bi ostal še nekaj minut sredi gostega dima. Škoda na poslopju še ni bila dokončno ocenjena, vsekakor pa je precejšnja. Včeraj se stanovalka ni smela vrniti v hišo, saj ni bila primerna za bivanje. bonaventura Abonma za dijake Na pokrajinskem prevoznem podjetju APT bo od jutri mogoče kupiti avtobusni abonma za dijake za šolsko leto 2013/2014. Gozd gorel GORIŠKA Dopolnila k načrtu jih ne zadovoljujejo Dopolnila k predhodnemu načrtu hitre železnice med Benetkami in Trstom ne zadovoljujejo goriške pokrajine. Zaradi tega je v prejšnjih dneh pokrajinska uprava podala negativno mnenje k načrtu okoljske presoje, ki ga mora podjetje Italferr pripraviti na zahtevo državne komisije za preverjanje učinkov na okolje VIA. Razlog za nezadovoljstvo tiči v obnovi železniškega križišča pri San Polu, ki ga podjetje Ital-ferr ni vključilo v načrt za gradnjo hitre železnice. »Obnova železniškega križišča pri San Polu je bistvenega pomena za krajevni gospodarski razvoj in še zlasti za tržiško pristanišče. Ker podjetje Italferr ne predvideva obnove tega križišča ni, podajamo povsem negativno mnenje predhodnem načrtu hitre železnice,« poudarjajo na pokrajini. Do septembra morajo poslati svoje mnenje glede dopolnil tudi občine, po območju katerih je zarisana trasa hitre železnice. V prejšnjih dneh so iz Doberdoba že potrdili, da se bodo tudi tokrat izrekli proti hitri železnici, saj bi njena morebitna gradnja zelo negativno vplivala na doberdobsko občino. KANAL - Skoki z mosta že dvaindvajsetič Skakalci z mosta so nekaj posebnega, predvsem pri dekletih so vredni pogleda Prireditev skoki z mostu v Kanalu ima že dolgo tradicijo, danes jih bodo priredili že dvaindvajsetič. Pogumni skakalci, ki se v modrozeleno Sočo poženejo s sedemnajst metrov visokega mostu, prihajajo od blizu in daleč. »Že včasih je veljalo, zlasti za domače fante, da so skakalci z mostu nekaj posebnega, predvsem pri dekletih vredni pogleda,« pravi Vanja Cotič, predsednica kanalskega turističnega društva. Mladi fantje so tekmovali med seboj, kdo bo pred-rznejši in bo skočil z večje višine ter kakšne akrobacije bo izvedel. »Leta 1988 je v poletnih mesecih svojo zadnjo vožnjo odpeljal muzejski vlak. Zaključna prireditev je bila v Kanalu. Domači turistični delavci so na predlog predsednika Turističnega društva Rista Djurica proslavo obogatili še s skoki z mostu. Na splošno zadovoljstvo prisotnih so skoki uspeli. Predsedniku se je porodila ideja, da bi lahko skoki z mosta v Kanalu postali tradicionalni, mogoče na podoben način, kot jih organizirajo v Mostarju,« obuja spomine Cotičeva. Naslednje leto so v Kanalu skoke res izpeljali in jih nato redno prirejali z izjemo nekaterih let: Z lanske izvedbe leta 1991 jih niso izpeljali zaradi vojne, leta 1999 zaradi preveč nanese-nega gramoza pod mostom, leta 2002 so odpadli zaradi dežja, leta 2007 pa so bili zaradi spremenjene globine izvedeni s skakalnice na levem bregu Soče. Z leti so tekmovalni del začele bogatiti tudi spremljajoče prireditve in tudi tokrat bo tako. Danes med 8. in 12. uro bo na kanalski tržnici moč kupiti domače izdelke in pridelke, ob 9. uri bodo na parkirišče ob tržnici prispela starodobna vozila, ta bodo kasneje predstavljena pred občinsko stavbo. Med 14. in 18. uro se bo vršila prodaja izdelkov in pridelkov za cerkvijo v Kanalu, ob 15.30 se bo začela revija mladih skakalcev s skakalnice, ob 16. uri pa tradicionalni skoki z mostu. Aleš Karničnik, eden od rednih udeležencev skokov z mosta, je o kanalski prireditvi povedal: »Enkratno okolje, vedno super vzdušje, strah vzbujajoča in spoštovanja vredna višina mostu, skratka eno najlepših prizorišč skokov, kar sem jih videl.« Med rednimi tekmovalci sta tudi Gabriele in Pino Auber iz Trsta. Ob 17. uri se bo nadaljeval zabavni program s prikazom akrobatskega letenja, za kar bo poskrbel Nik Oblak, nastopil bo še športni klub Twirling Deskle, sledil bo ples z ansamblom 7šrit. Ob 19. uri bo podelitev priznanj najboljšim skakalcem v vodo, ob 21. uri pa bo izbor Miss Soče, ki ga bo vodil Gianni Rijavec. (km) Včeraj zgodaj zjutraj je zagorelo v gozdu nad naseljem Budanje v občini Ajdovščina. Gasilcem je uspelo požar, ki se je razplamtel na površini med pet in šest hektarjev, pogasiti pred poldnevom. Iz Želina na Vojsko Pohod Želin - Vojsko v spomin na prenos ranjencev iz Franje in Pavle na Dolenjsko leta 1944 bo v soboto, 31. avgusta. Odhod ob 7. uri s križišča v Že-linu (na cesti Most na Soči - Idrija), prihod na Vojsko ob 16. uri, ko se prične priložnostni program. Za vračanje v Želin poskrbi organizator z avtobusnim prevozom. Za skupen odhod iz Gorice tel. 348-5298655. Jubilej planinske poti Ob 60-letnici Slovenske planinske poti, ki je najstarejša tovrstna vezna pot na svetu, Planinsko društvo Nova Gorica ta konec tedna pripravlja dvodnevni pohod od Jezerskega do Tržiča. Gre sicer le za majhen del okoli 600 kilometrov dolge poti od Maribora do Ankarana, ki zajema vsa pomembnejša slovenska pogorja. Novogoriški planinci bodo na poti dosegli Bašeljski preval, doma na Kališču, se nato povzpeli na vrh Stor-žiča, od tam pa jih bo pot vodila do doma pod Storžičem, čez Tolsti vrh do koče na Kriški gori in nato v Tržič. Skupno bodo hodili okoli 13 ur. Slovenska planinska pot je nastala na pobudo Ivana Šumljaka in poteka od Maribora čez Pohorje, prek Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana ob Jadranskem morju. Danes šteje 75 kontrolnih točk, dolga je približno 600 kilometrov, na njej pa je skupno za več kot 45 kilometrov vzponov in prav toliko spustov. Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev. Ocene, v kolikšnem času je moč prehoditi pot, so različne. Če bi zmerno hodili, bi jo prehodili v enem zamahu v 28 dneh. Najhitreje jo je doslej pretekel Klemen Tri-ler, ki je za pot porabil manj kot devet dni; prav te dni Trilerjev rekord naska-kuje gorski tekač Marjan Zupančič. Cheril Porter v Gradežu Na prireditvenem prostoru Parco delle Rose v Gradežu bo jutri ob 21. uri koncert ameriške pevke Cheriyl Porter. Vstop bo prost. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. avgusta 2013 9 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. fi Razstave V GALERIJI LOJZE SPAZZAPAN v Gradišču so na ogled dela Wertherja Toffolonija, Angela Modotta, Uga Canci Magnana, Freda Pittina, Sergia Altierija, Cesareja Mocchiuttija, Igna-zia Doliacha, Maria Di Ioria, Lucia Saffara, Carla Ciussija, Livia Schioz-zija, Maria Pallija, Lojzeta Spazzapa-na, Sergia Scabarja, Giorgia Valvas-sorija, Massima Poldelmenga in Gra-ziana Negrija; ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA« je na ogled v kinu Cristallo v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 1. septembra 10.00-13.00, 17.00-22.00, vstop prost. Informacije po tel. 3482557807 (Federico Ossola). V KAVARNI CARDUCCI V TRŽIČU bo do 9. septembra na ogled razstava slikarja Giorgia Antoninija z naslovom »La filosofia del mare«. V GALERIJI ČERNE v Partizanski ulici 56 v Novi Gorici je na ogled razstava akademskega slikarja Aleksandra Pece z naslovom »Carstvo čutov - podobe vzhajajočih sanj«; do 24. avgusta ponedeljek, torek in petek 9.0012.00, 14.00-18.00, ostali dnevi po dogovoru, informacije po tel. 00386-41617826, galerijacerne@gmail.com, www.galerijacerne.com. Koncerti vljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaski-dom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice bo potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjen je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo šola zaprta za dopust do 18. avgusta. Tajništvo bo na sedežu v Gorici odprto od 19. avgusta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). S Izleti »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: danes, 18. avgusta, ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost; 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it. FESTIVAL GLASBE SVETA 2013 na odru pred gradom Kromberk ob 21. uri: v torek, 20. avgusta, koncert indijske skupine Trilok Gurtu band; v torek, 27. avgusta, nastop Tomaža Pengova in komorne jazzovske skupine Bossa de Novo. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, si-rarji, čebelarji, zeliščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. H Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja pona- KROŽEK KRU.T obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lošinj, v obdobju od 7. do 14. septembra. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-360072 (vsak dan od 19. avgusta dalje) ali 0481-530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). SPDG obvešča udeležence, ki so se prijavili na dvodnevni izlet na Cima Ce-vedale (Zufallspitze), da bo odhod v petek, 23. avgusta, ob 5. iz parkirišča pri Rdeči hiši. Obvezne so dereze, ki naj jih vsak pomeri vsaj nekaj dni pred odhodom, cepin in plezalni pas z vponko. Tel. ali sms na 339-7047196 (Boris), boris@spdg.eu. SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol - Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. S Poslovni oglasi UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 Ü3 Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je zaprta do 25. avgusta. Izposojene filme se lahko vrne v tednu od 26. do 30. avgusta. Po tem datumu bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda; informacije po tel. 0481534604 ali na info@mediateca.go.it. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 24. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 zaprt zaradi počitnic do 31. avgusta. Za morebitne informacije kličite po tel. 0481-532092 (ED), 0481-20642 (ET) ali 349-4042060 (El). SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 23. avgusta. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na corili01@go-rica.191.it ali po tel. 0481-31817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da od 19. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta za dopust do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. Urada v Trstu in Gorici bosta od 26. do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije na tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI od 21. do 28. avgusta razpira svojo krošnjo v Borovem gozdičku v Novi Gorici. Program: 22. avgusta obisk Cirila Zlobca (pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, nekdanji politik). Pogovor bo vodila Martina Kafol, urednica ZTT, kjer je izšla njegova knjiga Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 23. avgusta predstavitev knjige Pravljična joga avtorice Urške Božič; 24. avgusta dopoldan Olga Moroz, velika poznavalka ruskih in ukrajinskih pravljic ter oboževalka ročnih lutk. S svojo lutkovno skupino iz Doma upokojencev Fužine bo odigrala predstavo O kruhu, prijateljstvu in dobri volji; 26. avgusta bodo uredniki in pisci predstavili najnovejšo izdajo revije Razpotja, ki nastaja pod okriljem Društva Humanistov Goriške; 28. avgusta bo knjižnica pod krošnjami odprla mikrofon za vse, ki bi želeli deliti svoje misli ali katerokoli literarno ustvarjanje. Vmes pa ustvarjalnice za otroke Dolga kačja zgodba in glasno branje stanovalcem Doma upokojencev v Novi Gorici. Oprema knjižnice omogoča delovanje v lepem vremenu; v primeru dežja knjižnice ne bo. KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pinako-teki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel. 348-1304726 in na didattica@pro-vincia.gorizia.it. EOLO - Občina Sovodnje ob Soči vabi na javno srečanje o ponudbi brezžične internetne povezave, ki bo v sredo, 28. avgusta, ob 20. uri v Kulturnem Domu v Sovodnjah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). IS Prireditve POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli imel sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: v ponedeljek, 19. avgusta, ob 21.00 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Love is all you need«; v sredo, 21. avgusta, ob 21.30 na Trgu Republike ples z glasbo v živo; več na www.on-demediterranee.it. NIZ MULTIMEDIJSKIH UMETNIŠKIH DOGODKOV »DAE - Dobiarteventi« bo potekal v centru Dobialab v kraju Dobbia v občini Štarancan od 20. do 27. avgusta, od 21. ure dalje, v okviru katerega se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti; več na www.dobialab.net. FOTOKLUB SKUPINA75, KK BRIŠKI GRIČ IN SKPD F.B. SEDEJ vabijo na Srečanje pod drevesom, ki bo v soboto 24. avgusta, ob 20. uri v agrituriz-mu D. Štekar na Valerišču v Števerja-nu. Na sporedu bo fotorazstava Silvana Pittolija in pripovedi v verzih Luci-jana Vogriča. Pogovor z avtorjema bo vodila novinarka Erika Jazbar. Sledila bo pokušnja domačih jedi. ENOGASTRONOMSKI DOGODEK POLETJA v Gradežu na nabrežju pred županstvom: v torek, 27. avgusta, od 19.30 dalje bo skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enogastronomskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov (Friuli, via dei sapori) ponujalo skoraj tisoč možnim gostom za to priložnost posebej pripravljene hode. Potrebna je predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (An-drona) ali na www.friuliviadeisapori.it. POLETJE V PARKU ob občinski stavbi na Trgu Municipio 1 v Gorici: v četrtek, 29. avgusta, ob 21. uri koncert z naslovom »A me mi piace« glasbene šole GoMusic; v soboto, 31. avgusta, ob 21. uri večer poezije »Emozioni notturne« združenja Nuovo Lavoro; v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri srečanje za otroke »Il giardino di Giulio«. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gume-njakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI). Prispevki V spomin na očeta Tončeta daruje družina Jožeta Figlja 50,00 evrov za goriško VZPI-ANPI. V spomin na preminulo gospo Mileno Silič vd. Paoletti darujeta družini Miot Vojko in Baša Boris 100,00 evrov Slovenskemu planinskemu društvu Gorica. Namesto cvetja na grob Antona Figlja darujeta svaka Karlo in Silvan Primožič 150,00 evrov za društvo Naš prapor. Pogrebi JUTRI NA PAKLIŠČU: 11.00, Alberto Zuzic (iz goriške splošne bolnišnice) v župnijsko cerkev in na pokopališče. JUTRI V GORICI: 9.30, Rometta Miloft vd. Roset (iz splošne bolnišnice) v stolnico, sledila bo upepelitev; 11.00, Valeria Simcic (iz bolnišnice sv. Justa) v cerkev pri Madonini, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V KRMINU: 9.00, Roberto Mauri (iz splošne bolnišnice) v cerkev sv. Leopolda in na pokopališče. JUTRI V SPINEI: 16.00, Novella Nanut (iz doma za starejše občane v kraju Aiello del Friuli ob 14.30), sledila bo upepelitev. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Albert Žužič star 76 let Žalostno vest sporočajo sin in hčeri z družinami ter ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 19. avgusta, ob 10.40 iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev na Palkišču ob 11. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. Dol, 18. avgusta 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi Andrej Malnič (1961 - 2013) direktor Goriškega muzeja Vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste našega Andreja pospremili na zadnji poti na šempetrsko pokopališče, se zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke za oddelek invalidne mladine v Stari gori. Hvala duhovnikom za poslovilni obred in govornikoma Ingi Brezigar ter Juriju Paljku ob odprtem grobu. Za počastitev Andrejevega spomina in dela na žalni seji dne 9. avgusta 2013 se posebej zahvaljujemo županu MO Nova Gorica Mateju Arčonu in ostalim govornikom. Zahvaljujemo se sodelavcem Goriškega muzeja, Slovenskemu etnološkemu društvu, Društvu Soška fronta, Društvu Doli ter muzejem in ostalim strokovnim društvom z obeh strani meje. Hvala ministrstvu za kulturo RS, veleposlaništvu Ruske federacije, veleposlaništvu Republike Azerbajdžan, vsem županom bližnjih občin z obeh strani meje in mesta Karlovca, krajevnim skupnostim, Zvezi borcev, Društvu slovensko-azerbajdžanskega prijateljstva, Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Univerzi na Primorskem ter vsem drugim, ki ste počastili njegov spomin. Hvaležni smo medicinskim sestram v Stari Gori za skrbno nego ter vsem, ki ste mu med dolgotrajno boleznijo stali ob strani in ga imeli radi. Vsi njegovi Goriška, 10. avgusta 2013 CettierUoiel M É t S a S QV i z 2 a l r i cL S l Ü Cnritrr ll:ili.: l u. igo Gructcn, 43 ■wwvM.CCiHÜilWtOl.il 26. KRAŠKA OHCET / p o h s t v o HRR Kar takoj prikliče pozornost gosta na domu Neže Milič in Jerneja Kapuna v Za-gradcu, je velik koledar na steni, ki ju bo spremljal skozi celotno Kraško ohcet. Nič ni prepuščeno naključju: v podrobnem seznamu je bil naveden tudi naš obisk. Sicer je letošnji ženin po izobrazbi elektronski tehnik, zato mu je preglednost dokaj prirojena zahteva. Ob oknu je bila nameščena tudi košara aranžiranih konfetov, pri katerih pa je očitno prihajala do izraza Nežina umetniška žilica. Družabna in ponosna Predstavila sta se nam kot navaden zaljubljen in družaben par, ki pa je zelo navezan na domače korenine. Čeprav sta svojo odločitev o prijavi na izbor ženina in neveste letošnje ohceti opisala kot premišljeno dejanje, jima je bila Kraška ohcet tako rekoč usojena, še preden bi postala pravi par, saj je Jernej zafr kljivo obljubljal ŽENIN IN NEVESTA - Obisk pri kraškem paru - N Družabna in ter navezana Neži kraško poroko na Repentabru že pred štirimi leti. Resnici na ljubo sta oba že od mladih globoko navezana na tradicionalni praznični dogodek v repentabrski občini. Kraške ohceti sta se vedno udeleževala v noši, zato se tudi zavedata pristopa, ki ga zahteva takšen etnografski dogodek. Nastop v noši jima je vedno pomenil trenutek velikega ponosa. Ob novici, da sta bila izbrana za letošnji par, sta takoj obvestila številne prijatelje, da so si nemudoma priskrbeli nošo. Nekateri med njimi so se celo odločili, da si bodo dali sešiti na Opčinah, ul. Carsia 45 tel. 040.213579 info@kralj.it Na Opčinah - Dunajska cesia l 7/A Izkoristite izredne septembrske popuste! Ženska in moška oblačila Perilo in pižame Izbor mer za krepkejše postave EDILCARSO GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it Izgradnja bazena v Nabrežini Sanacija podpornega zidu v Trstu Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST / 26. KRAŠKA OHCET Nedelja, 18. avgusta 2013 1 1 eži Milič in Jerneju Kapunu ponosna na korenine Skrb za nošo Po začetni informaciji Vesne Guštin sta tudi sama začela raziskovati etnografski svet. Obiskala sta med drugim etnografski muzej v Ljubljani. Sama sta med drugim izbrala šiviljo in krojača. Jernej je prepričan, da sta se obrnila na daleč največjo izvedenko za noše. To je gospa Adriana Cibic, ki se je šivanja naučila ravno pri Jernejevi babici. Gospa Cibic, ki bo poskrbela za nevestino nošo, ju je nato za izdelavo ženinove obleke naslovila na pa-driškega krojača Marka Rismonda. Nevestina noša pa bo do zadnjega, kot se spodobi, stroga tajnost. Neža nam je razkrila le, da bo njena obleka bližja tradiciji komenskih noš. Ženinova obleka sicer ni več skrivnost, Jernej pa nam je napovedal posebno »stilistično« presenečenje. Prosečan in Zagrajčanka Medtem ko je Jernej pridno rezal salamo, sta k mizi prisedla še njegova starša Andrej in Nadja - Brkinka ter z njima še mala Helena. Oba sta se redno udeleževala Kraške ohceti in nanjo imata tudi lepe spomine, čeprav različne. Nežino in Jernejevo odločitev sta mirno sprejela, predvsem Nadja, ki pa je prepričana, da postaja naš največji etnografski praznik prevelik in - zlasti na dan poroke - težko obvladljiv. Prav nič pa se ne obremenjuje s skrbjo zaradi skorajšnje poroke enajst mesecev stara Helena. Helenin prihod je ponosnemu Prosečanu Jerneju, kot sam pravi, zelo zbistril pogled na življenje. Pred skoraj ganjeno mamo je priznal, da se mu je vsakdan bistveno spremenil in da zelo ceni družinske trenutke. Jernej je globo- ko navezan na rojstni Prosek. Vaške tradicije, pri obujanju katerih je vedno v prvi vrsti, mu pomenijo veliko bogastvo. Ob nogometu, pustu in petju pri zboru Vasilij Mirk je postal nenadomestljiv član prose-ške vaške skupnosti. Zagrajska nevesta se je v zadnjem letu popolnoma posvetila mali Heleni, sama pa ima tudi jasen pogled svet, ki jo obdaja. Po izobrazbi je okoljski diplomirani tehnik, kar potrjuje njeno tesno povezanost z zemljo in z naravo. Prepričana je, da sta et-nografija in varstvo narave tesno povezana pojma, češ da se vse raje vračamo k življenju svojih prednikov. Poroki naproti Letošnji par težko spraviš v zadrego. Ženin in nevesta trdita, da sta si zelo podobna, zaradi česar se redkokdaj skregata. Delita tako zodiakalno znamenje kot pod-znak. Neža v bodočem soprogu ceni racionalnost, včasih pa jo jezi njegova hudomušnost. Jerneja veseli, da mu Neža prinaša veliko pozitivne energije, očita pa ji, da se prevečkrat razjezi zaradi malenkosti. Nežo in Jerneja te dni ne nazadnje združuje želja po mirnem in vedrem poteku ohceti. Ženinove skrbi, ali bo znal dostojno zaplesati valčke in polke, ter nevestino bojazen, ali jo bodo med dolgim obredom tiščali čevlji, bodo čez teden dni gotovo preglasile harmonike in vriski na novi Kraški ohceti. Andrej Marušič Program petdnevnega praznovanja Sreda, 21. avgusta 19.00 Uradna otvoritev 26. Kraške ohceti v Kraški hiši v Repnu. 21.00 »Srečno pot novic in novica« v priredbi kulturnih organizaciji s Proseka in Kontovela v Pokrajinskem muzeju v Repnu. Četrtek, 22. avgusta 18.00 Odprtje osmic, razstav, kioskov in muzeja Kraška hiša. 19.00 »I Girasoli«: predstavitev ročnih del v Repnu. 20.00 Fantovska in dekliška v Repnu in na Colu. Ples na trgu v Repnu z ansamblom Happy day. 23.00 Zadnji ples v ledih stanu. Petek, 23. avgusta 18.00 Odprtje osmic, razstav, kioskov in muzeja Kraška hiša. 20.00 Ples na trgu v Repnu z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. 22.00 Podoknica pri Komunski štjer-ni v Repnu. Sobota, 24. avgusta 18.00 Odprtje osmic, razstav, kioskov in muzeja Kraška hiša. 20.00 Ples na trgu v Repnu z ansamblom Kraški Muzi-kanti. 20.30 Prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repnu. Nedelja, 25. avgusta 08.30 Zbirališče noš v Kraški hiši. 09.00 Zbirališče noš na Colu, sledi sprevod do cerkve na Tabru. 10.30 Poroka v cerkvi na Tabru. 11.30 Sprevod novoporočencev in noš od cerkve na Tabru skozi Poklon in Col v Repen. 12.30 Predaja neveste v Kraški hiši. 17.00 Ples na trgu v Repnu z ansamblom Alpski Kvintet. 24.00 Zadnji valček in zaključek prireditve. V nedeljo bodo osmice odprte od 10.00 do 24.00. Košara darov za ženina in nevesto Ob 26. izvedbi Kraške ohceti so se doslej v »košari darov« za novoporočenca nabrala naslednja darila: narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor; narodna noša za ženina - darilo krovnih organizacij SKGZ in SSO; mala lesena skrinjica - ročno delo Marjana Corettija iz Ricmanj; zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin; poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin; ročno vezana otroška posteljnina - darilo gospe Vide Pertot; prispevek 500,00 evrov z odprtjem tekočega računa - darilo Zadružne Kraške Banke; poročni in naprsni šopek - darilo cvetličarne Atelie Dom Art Vivijane Kljun z Opčin; komplet nožev z lesenim stojalom - dar Pohištva Kralj z Opčin; enoletna naročnina na Primorski Dnevnik - dar družbe DZP Prae; otroške copatke za Kraško ohcet in bon v vrednosti 30,00 evrov - darilo trgovine z otroško obutvijo na Opčinah Arriba Arriba; srebrni okvir - darilo draguljarne Skerlavai z Opčin. Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic Obrtna cona »Zgonik« I Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK I Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 , e-mail: d.milkovic@libero.it TERCON v \V /h Zeleznina lTemaii-- Letve Leseni in furnirski izdelki Vse za domače mojstrovanje NABREZINA124, tel. 040 200122 www.zelezninatercon.com L iS O J T A i E 5 T E 1 POTOVALNI URAD — » Aurora viaggi 2 TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroravia9g1.com A G tzkus stil DZP DRUŽBA ZA ZALOŽNIŠKE POBUDE doo z enim družabnikom Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 Koordinacija in nadzor v skladu s členom 2497bis Civilnega zakonika s strani ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK d.z. RAČUNOVODSKI IZKAZI POSLOVNEGA LETA ZAKLJUČENEGA DNE 31. 12. 2012 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 BILANCA STANJA - AKTIVA 2012 2011 BILANCA STANJA - PASIVA 2012 2011 A) TERJATVE DO DRUŽBENIKOV ZA DOLŽNA VPLAČILA A) KAPITAL I) že vpoklicani delež 0 0 I) Kapital 1.550.000 1.550.000 II) nevpoklicani delež 0 0 A SKUPAJ TERJATVE DO DRUŽBENIKOV II) Rezerva za presežek vrednosti delnic 0 0 ZA DOLŽNA VPLAČILA 0 0 III) Prevrednotovalna rezerva 0 0 B) DOLGOROČNA SREDSTVA IV) Zakonska rezerva 163.365 163.365 I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA V) Statutarne rezerve 3) Pravice industrijskih patentov in uporaba izumov 9.882 12.405 0 0 ISKUPAJ NEOPREDMETENA VI) Rezerva za lastne delnice v portfelju 0 0 DOLGOROČNA SREDSTVA 9.882 12.405 VII) Druge rezerve: II) OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1.163.276 1.693.530 1) Zemljišča in zgradbe 93.772 96.484 a) Izredna rezerva 2) Naprave in stroji 63.650 80.090 m) Rezerva 3) Industrijska in komercialna oprema 880 1.467 za zaokrožitev zneskov v evrih 1 0 4) Druga sredstva 22.311 35.887 VII SKUPAJ Druge rezerve: 1.163.277 1.693.530 II SKUPAJ OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 180.613 213.928 VIII)Preneseni dobiček (izguba) 0 0 III) DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta 2) Terjatve (dolgoročne finančne naložbe) do: a) Dobiček (izguba) poslovnega leta 212.705 - 530.255 - d) drugih d2) izterljive po koncu nasl. posl. leta 130 130 IX SKUPAJ Dobiček (izguba) poslovnega leta 212.705 - 530.255 - d SKUPAJ Terjatve do drugih 130 130 A SKUPAJ KAPITAL 2.663.937 2.876.640 2 SKUPAJ Terjatve B) SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 0 0 (dolgoročne finančne naložbe) do: 130 130 C) ODPRAVNINE III SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 130 130 „ ZA ODVISNO DELOVNO RAZMERJE 566.538 666.401 B SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA 190.625 226.463 C) GIBLJIVA SREDSTVA D) OBVEZNOSTI I) ZALOGE 4) Obveznosti do bank 1) surovine, pomožni in potrošni material ISKUPAJ ZALOGE 6.260 6.260 8.022 8.022 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 2.045.048 1.472.915 II) TERJATVE DO: 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 2.045.048 1.472.915 1) Strank: 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive do konca nasl. posl. leta 279.270 212.655 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 617.131 374.307 1 SKUPAJ Stranke: 279.270 212.655 4) Obvladujoče družbe: 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 617.131 374.307 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 84 0 11) Obveznosti do obvladujočih družb 4 SKUPAJ Obvladujoče družbe: 84 0 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 101.886 67.688 4-bis) Davčne terjatve a) izterljive do konca nasl. posl. leta 263.400 292.524 11 SKUPAJ Obveznosti do obvladujočih družb 101.886 67.688 b) izterljive po koncu nasl. posl. leta 67.696 0 12) Davčne obveznosti 4-bis SKUPAJ Davčne terjatve 331.096 292.524 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 142.565 150.154 4-ter) Vnaprej plačani davki 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 142.565 150.154 a) izterljivi do konca nasl. posl. leta 47.273 146.327 4-ter SKUPAJ Vnaprej prlačani davki 47.273 146.327 13) Obveznosti do zavodov za pokojninsko 5) Druga sredstva (gib.): in socialno zavarovanje a) izterljivi do konca nasl. posl. leta 3.129.892 2.922.479 a) izterljive do konca nasl. posl. leta 194.784 215.068 b) izterljivi po koncu nasl. posl. leta 2.562.121 2.209.805 13 SKUPAJ Obveznosti do zavodov 5 SKUPAJ Druga sredstva (gib.): 5.692.013 5.132.284 II SKUPAJ TERJATVE DO: 6.349.736 5.783.790 za pokojninsko in socialno zavarovanje 194.784 215.068 III) FINANČNA SREDSTVA (kratkoročna) 0 0 14) Druge obveznosti IV) DENARNA SREDSTVA a) izterljive do konca nasl. posl. leta 299.815 272.015 1) Bančni in poštni depoziti 72.603 50.481 14 SKUPAJ Druge obveznosti 299.815 272.015 3) Denar in vrednosti v blagajni 5.808 5.586 IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA 78.411 56.067 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.401.229 2.552.147 C SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA 6.434.407 5.847.879 E)ČASOVNE RAZMEJITVE D) ČASOVNE RAZMEJITVE 2) Časovne razmejitve 11.894 8.733 2) Časovne razmejitve 18.566 29.579 D SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 18.566 29.579 E SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 11.894 8.733 SKUPAJ BILANCA STANJA - AKTIVA 6.643.598 6.103.921 SKUPAJ BILANCA STANJA - PASIVA 6.643.598 6.103.921 Pregled prihodkov 01 prodaja časopisa 752.254 od založniške dejavnosti 02 reklama 385 903 podjetje: DZP doo Prae srl 03 - neposredno 0 davčna številka: 00830510327 04 - preko agencije 385.903 leto: 7017 05 prihodki od elektronske založniške dejavnosti 5.287 06 - naročnine 3.211 07 - reklama 2.076 08 prihodki od prodaje informacij 0 09 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 10 SKUPAJ (01+02+05+08+09): 1.143.444 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2012 2011 1.181.201 1.333.505 3.462.325 444 3.462.769 4.643.970 296.637 1.787.810 166.711 1.270.160 433.222 106.959 1.810.341 10.378 36.521 3.364.872 362 3.365.234 4.698.739 378.825 1.953.970 171.935 1.542.395 501.513 121.265 2.165.173 38.180 66.534 173.259 505.368 173.259 220.158 1.903 450.683 4.734.243 505.368 610.082 2.127 20.962 5.303.074 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA I) Prihodki od prodaje in storitev 5) Drugi prejemki in prihodki a) Prispevki za poslovanje b) Drugi prejemki in prihodki 5 SKUPAJ Drugi prejemki in prihodki A SKUPAJ PRIHODKI OD POSLOVANJA B) POSLOVNI STROŠKI 6) surovine, pomožni in potrošni material in blago 7) za storitve 8) za uporabo sredstev tretjih oseb 9) za osebje: a) plače b) socialni prispevki c) odpravnine 9 SKUPAJ za osebje: 10) amortizacije in razvrednotenja: a) amort. neopredmetenih dolg. Sredstev b) amort. opredmetenih osn. sredstev d) razvrednotenje terjatev (gib. sredstva) in denarna sredstva di) razvrednotenje terjatev (gib. sredstva) d SKUPAJ razvred. terjatev (gib. sredstva) in denarna sredstva 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja: II) sprememba zalog surovin, pomožnega in potrošnega materiala in blaga 14) razni poslovni odhodki B SKUPAJ POSLOVNI STROŠKI A-B SKUPAJ RAZLIKA MED POSLOVNIMI PRIHODKI IN STROŠKI C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI: 16) Drugi finančni prihodki: d) finančni prihodki, različni od prejšnjih d4) od drugih d SKUPAJ finančni prihodki, različni od prejšnjih 16 SKUPAJ Drugi finančni prihodki: 17) obresti in finančna bremena iz: d) obveznosti do bank f) drugih obveznosti g) razne finančne obveznosti 17 SKUPAJ obresti in druge finančne obveznosti iz: 15+16-17±17bis SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI D) POPRAVKI VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki c) drugi izredni prihodki (ki ne spadajo pod št. 5) 20 SKUPAJ Izredni prihodki 21) Izredni odhodki d) drugi izredni odhodki 21 SKUPAJ Izredni odhodki 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE A-B±C±D±E SKUPAJ IZID PRED OBDAVČITVIJO 22) Davki od dohodkov posl. leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki c) vnaprej plačani davki 22 SKUPAJ Davki od dohodkov posl. leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani -90.273 -604.335 5.367 5.367 5.367 11.924 0 7.106 19.030 -13.663 0 79.962 1.005 10.633 91.600 -89.764 0 150.571 150.571 5.059 5.059 145.512 -34.525 79.125 -99.055 133.158 133.158 5.543 5.543 127.615 -490.383 72.288 32.416 178.180 39.872 23) Dobiček (izguba) poslovnega leta -212.705 -530.255 Predsednik upravnega odbora odv. Rado Race / MANJŠINE Nedelja, 18. avgusta 2013 1 3 september je datum, ki vsakogar spominja na atentat na nebotičnika Svetovnega trgovskega centra v New Yorku. Vsakogar, razen Kataloncev, kajti za Katalonce je 11. september narodni praznik Na ta dan leta 1714 je namreč po 14 mesecih obleganja padla Barcelona. Končala se je vojna za nasledstvo in Borboni so zavladali nad Katalonijo, tistim delom Pirenejskega polotoka, ki je bil v zgodovini vselej vezan na Evropo, ki je bil del kraljestva Karla velikega, njegovo okno v svet, kajti v tistem času je bil svet omejen na Sredozemlje. Ta dan Katalonci slavijo vsako leto, čeprav je bil to dan poraza. Ampak zapisan je ostal v njihovi zgodovini, do vse prej kot nepomembne okoliščine, da je papež Leon XIII. leta 1881 prav na 11. september razglasil Marijo iz Mont-serrata za zavetnico Katalonije. Datum, globoko v srcu slehernega Katalonca. Zato ni prav nič nenavadnega, nič nepričakovanega, da bodo prav na ta dan Katalonci z živo verigo, ki bo povezala mejo s Francijo na severu z mejo z Valencijo na jugu, svojo trdno voljo, da želijo vztrajati v zahtevi po refe- umrl nekaj dni kasneje in na svečanem pogrebu v samostanu Montserrat se je zbrala vsa katalonska opozicija, predstavniki vseh sicer prepovedanih političnih strank. Franco pa si ni upal poseči, kajti Montserrat je bil seveda katoliški samostan, Španija pa v tistem času izrazito katoliška država. Razpisal sem se o Montserratu in Escarreju; ne naključno, kajti opatov op-sebni tajnik, ki ga je spremljal tudi v izgnanstvo, je bil Aureli Argemi. Menih je bil tudi sam, takrat še mlad, živa priča dogajanj tistega časa. Po padcu Fran-covega režima je pustil samostan in ustanovil študijski center CIEMEN, v spomin na Escarreja, kjer še danes kot upokojenec uraduje. Z Argemijem se dobro poznava kakih 25 let, in prav on je pravi človek za analizo dogajanja v Kataloniji. Človek, ki ti vedno pove resnico, tudi če je včasih neprijetna. In prva resnica je, da gibanja za neodvisnost Katalonije ni mogoče izmeriti. Vse temelji na občutkih in na jav-nomnenjskih raziskavah, nihče pa ne ve, kako se bodo ljudje izrekli na referendumu, če bo do njega prišlo. »Dejstvo je, da avtonomija ni delovala. Ko je padel Francov režim so vse katalonske stranke predlagale nov statut avtonomije; razmišljale so o večnacionalni, skoraj zvezni državi. To je Madrid izničil tako, da je ustanovil 17 avtonomnih dežel: skratka, vsak je dobil svojo kavico,« razlaga Aureli Argemi. Ko so Katalon-ci ugotovili, da tako ne gre več, so predlagali nov statut, to je bil zgodovinski prehod, kajti statut, ki ga je skoraj soglasno odobril katalonski parlament, je uvodoma določal, da je Katalonija na-cija, je Madrid leta 1979 oklestil. Razočaranje je bilo veliko in leta 2006 so Ka-talonci poskusili znova, takrat so z Za-paterovo vlado dosegli polovično kompromisno rešitev, ki jo je madridski par- Aureli Argem rendumu, na kateri bi odločali o samostojni državi. To bo velika manifestacija in zgodila se bo natanko ob 17.14, v spomin na leto 1714, ko so Katalonci izgubili svojo državo. Povezave z Montserratom so vse prej kot naključne. Prav Montserrat, samostan nedaleč od Barcelone, sredi gora kopaste oblike, ki jih je oblikovalo morje, ko se je ob koncu ledene dobe umaknilo s tega dela Sredozemlja, je bil namreč v času najhujše Francove diktature srce vsega katalonskega gibanja. Opat Aureli Maria Escarre je bil v tistem času duhovni vodja celotnega katalonskega gibanja. Višek svoje dejavnosti je dosegel leta 1963, ko je encikliko papeža Janeza XXIII. Pacem in terris interpretiral kot kritiko Francove diktature zaradi nespoštovanja človekovih pravic. Te misli je povedal v intervjuju, ki ga je 14. novembra 1963 objavil pariški dnevnik Le Monde. Njegova dejavnost je bila za režim tako motilna, da ga je Franco leta 1965 izgnal v Italijo in prepričal cerkvene oblasti, da so imenovale drugega opata. Escarre se je v Barcelono vrnil težko bolan leta 1968, ob povrat-ku pa je policija zastražila letališče in preprečila ljudem, da bi se zbrali in pozdravili opata ob povratku. Escarre je lament odobril, nato pa jo je na vlogo Ljudske stranke ustavno sodišče zavrnilo. In Kataloncem je zavrelo. Takrat se je začelo govoriti o odcepitvi, neodvis- Obisk v Kataloniji, ki se pripravlja na referendum o osamosvojitvi Stroj je v pogonu in težko bi ga zaustavili Bojan Brezigar eden številnih balkonov v Barceloni z zastavo katalonskih indipendentistov nosti, referendumu, novi državi. Stopnjevalo se je, leta 2010 se je na protestni manifestaciji zbral milijon ljudi, leta 2012 sta bila že dva milijona. Šele takrat se je največja katalonska stranka, liberalna Convergencia i Unio, katere voditelj Jordi Pujol je 23 let vodil katalonsko vlado, jasno odločila za referendum. Takrat, ko je Pujol v intervjuju izjavil, da je Katalonija »iz dneva v dan revnejša« in je Artur Mas, njegov naslednik na čelu stranke in vlade dejal, da je velika manifestacija »spremenila zgodovino Katalonije«. Mas je odstopil, šel je na volitve z geslom, da zahteva referendum, ohranil je mesto najmočnejše stranke, vendar ni zmagal. Dejanska zmagovalka volitev je bila Esquerra republicana de Catalunya ERTC, leva katalonska stranka, ii si od nekdaj prizadeva za neodvisnost. Očitno ljudje Ma-su niso verjeli in so želeli okrepiti tisto stranko, ki se od nekdaj zavzema za neodvisnost. Kako do neodvisnosti? Predsednik katalonske vlade Mas je pred kratkim pisal predsedniku španske vlade Rajoyu: sporočil je, da želi Katalonija pripraviti referendum o neodvisnosti. Vsi vedo, da bo Madrid na to zahtevo odgovoril negativno. Po tem odgovoru sta odprti dve poti: lahko bi katalonski parlament sam razglasil neodvisnost, kar ima za to zadostno večino, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Vsi se namreč zavedajo, da bi legitimnost izhajala prav in samo iz referenduma, iz večine državljank in državljanov Katalonije, ki bi se izrekli za neodvisno državo. V zadnjem letu dni so samooklicane referendume pripravili v številnih občinah. Bilo je prostovoljno izjavljanje za neodvisnost in na teh neformalnih referendumih, ki jih niso priredili v nekaterih največjih mestih, se je za samostojno državo izreklo več kot milijon ljudi. In to je seveda dober obet. Veliko vprašanje je, kako bo ukrepal Madrid, če bodo Katalonci na lastno pest kljub prepovedi organizirali referendum. O tem sem se pogovarjal z Mi-quelom Strubellom, sociolingvistom, enem stebrov katalonske civilne družbe, sicer univerzitetnim profesorjem in samostan Montserrat svetovalcem evropskih institucij za jezikovna vprašanja. Izhajajoč iz upravičene domneve, da bo Madrid zavrnil zahtevo špo referendumu, sem ga neposredno vprašal, kaj bo naredila vojska; policija je v Kataloniji pristojnost deželne vlade in španska Guardia civil je številčno prešibka, da bi lahko kakorkoli preprečila referendum. »Vojska, da, to je dobro vprašanje. Zastavili smo si ga tudi sami. Predvsem gre za vpra-šanje,m iki bi ga v demokraciji ne smeli postavljati, vemo pa, da visoki častniki o tem razpravljajo,« pravi Strubell. Res pa je, da je španska vojska v prejšnjem stoletju pripravila tri državne udare: leta 1923 s Primom de Rivera, leta 1936 z državljansko vojno in leta 1981 s poskusom državnega udara, ki ga je vodil polkovnik Tejero. Res je tudi, da podpredsednik Evropskega parlamenta Alejo Vidal-Quadras, pripadnik Ljudske stranke, že napovedal, da bodo v primeru nezakonitega referenduma »varnostne sile odstranile volilne skrinjice z volišč«. Vprašanje pa je, če se to danes lahko sploh zgodi, saj obstaja dvom, da vojska lahko poseže proti lastnim državljanom, kajti tudi Španija je sestavni del zveze NATO. In tu je še zadnji element: kaj bo k temu rekla Evropa. Logično bi bilo, da Evropa zavrne odcepitev in razglasitev neodvisnosti. Nerodnost je v tem, da je glavnina članic Evropske unije leta 2008 priznala neodvisnost Kosova. Druga nerodnost je v dejstvu, da je britanski premier James Cameron pristal na referendum o neodvisnosti Škotske; zlobni jeziki sicer pravijo, da je to storil, ker je prepričan, da pobudniki neodvisnosti ne bodo zmagali, ampak to je popolnoma nepomembno. In tretja nerodnost je, da je kar nekaj članic Evropske unije nastalo z odcepitvijo: Slovenija, Hrvaška, Slovaška, Litva, Latvija in Estonija. Skratka, Katalonci so prepričani, da so tik pred ciljem. 11. septembra bodo z živo verigo, ki jo bodo sklenili na simbolen dan ob simbolni uri potrdili svojo zavzetost. Masovo pismo je že romalo v Madrid. Stroj je v pogonu in težko bi ga zaustavili. 14 Nedelja, 18. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / EGIPT - Vlada hoče razpustiti Muslimansko bratovščino Policija pregnala Mursijeve podpornike iz mošeje v Kairu KAIRO - Policisti in vojaki so včeraj pregnali podpornike odstavljenega predsednika Mohameda Mursi-ja iz mošeje Al Fath v Kairu, ki so jo zasedali od petka zvečer. Varnostne sile so tik pred tem obstreljevali z mi-nareta mošeje, pripadniki varnostnih sil pa so na to odgovorili z ognjem. Med streljanjem je več deset islami-stičnih protestnikov v paniki zbežalo iz mošeje, nato je policija evakuirala mošejo, številne protestnike pa je aretirala. Mursijevi podporniki so se v mošejo zatekli v petek zvečer po protestih na bližnjem trgu Ramzes proti začasnim egiptovskim oblastem, potem ko se je pričela policijska ura. V mošejo so se zabarikadirali in se s policijo nato pogajali o predaji, vendar so se vztrajno upirali pozivom k odhodu iz mošeje, saj naj bi jih bilo strah razjarjene množice nasprotnikov Mursi-ja in Muslimanske bratovščine. Do poldneva je policija iz mošeje uspela umakniti več deset demonstrantov in jih je zaščitila pred nasilno množico. Zaseda mošeje je sledila krvavim protestom na "petek jeze", h kateremu so pozvali podporniki Mursija in nasprotniki prehodnih oblasti. Muslimanska bratovščina je sicer v petek pozvala k vsakodnevnim protestom proti začasnim egiptovskim oblastem in vojaškemu udaru, s katerim je bil 3. julija strmoglavljen Mursi. Medtem je včeraj tiskovni predstavnik premiera Šerif Šavki sporočil, da je bilo v spopadih med Mursijevi-mi pristaši in varnostnimi silami od petka popoldne do včeraj do 10. ure ubitih 173 ljudi, od tega 95 v Kairu, 25 pa v drugem največjem mestu Aleksandrija. Ranjenih je bilo 1330 ljudi. Pred tem so tuje tiskovne agen- Vojaki v središču Kaira ansa cije poročale o okoli 80 mrtvih v petkovem nasilju. Vojaško krilo Muslimanske bratovščine je včeraj sporočilo, da je bil v petkovem nasilju s strelnim orožjem na trgu Ramzes v Kairu ubit tudi sin vrhovnega vodje bratovščine Mohameda Badieja, Amar Badie. Šavki je tudi povedal, da je premier Hazem al Beblavi včeraj predlagal razpustitev Muslimanske bratovščine in da pristojni ministri sedaj ta predlog preučujejo. Kot je pojasnil, razpustitev predlaga, ker so voditelji bratovščine vzpodbujali napade na vladne ustanove in policijske postaje, požige uradov in cerkva. Dodal je, da njihova dejavnost presega vse dovo- ljene meje uličnih protestov in ogroža varnost javnosti. Kot pojasnjuje BBC, je bratovščina tehnično že prepovedana organizacija, saj so jo leta 1954 vojaške oblasti razpustile. Nedavno pa se je registrirala kot nevladna organizacija. Če bi jo sedaj razpustili, bi lahko oblasti zasegle njeno premoženje. Neimenovani varnostni vir pa je sporočil, da so brata vodje Al Kaide, Ajmana al Zavahirija, prijeli na njegovem domu v Gizi južno od Kaira. Mohamed al Zavahiri je džihadist, ki je bil leta 2011 izpuščen iz zapora, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Prijeli so ga, ker podpira Mursija, je še povedal neimenovani varnostni vir. Egiptovsko sodišče pa je včerajšnjo obravnavo na ponovnem sojenju strmoglavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, ki mu sodijo zaradi ubojev protestnikov leta 2011, preložilo na 25. avgust. Preložilo naj bi jo, ker Mubaraka in soobto-ženih zaradi zaostrovanja razmer v Egiptu niso mogli varno prepeljati iz zapora na sodišče. Po kratkem zasedanju sodišča v Kairu je predsedujoči sodnik Mahmud al Rašidi napovedal datum naslednjega zaslišanja. Sojenje Mubaraku bi se tako lahko nadaljevalo na isti dan, kot se bo po napovedih pričelo sojenje vodilnim članom Muslimanske bratovščine. (STA) Letta: Italija lahko uspe v okviru Evrope narodov RIM - Italija mora imeti več zaupanja vase. Tako je v nekem pogovoru pred začetkom tradicionalnega mitinga gibanja Comunione e libera-zione v Riminiju dejal italijanski premier Enrico Letta, za katerega Italija lahko postane ponovno kompetitivna samo znotraj trdnejše in enotnejše Evrope, ki pa naj ne bo samo Evropa strogosti, ampak Evropa narodov. Medtem pa se z bližanjem zasedanja senata, na katerem bi morali odločati o izključitvi Silvia Berlusconija zaradi pravnomočne obsodbe, krepi pritisk Ljudstva svobode na vlado. Vidni predstavniki stranke so tako zagrozili s padcem vlade, če bodo predstavniki Demokratske stranke glasovali za Berlusconijevo izključitev. V trčenju trajekta in gondole umrl nemški turist BENETKE - V Benetkah je včeraj umrl 50-letni nemški turist, potem ko je v bližini mostu Rialto trajekt trčil z gondolo, na katero se je bil tik pred tem vkrcal s svojo družino, pri čemer je njegova triletna hči utrpela hude poškodbe, njena mati in druga dva otroka, ki so popadali v vodo, pa so na zdravniškem opazovanju. Kapitan trajekta naj bi izgubil nadzor nad plovilom, medtem ko se je poskušal izogniti drugim ladjam in čolnom v prometnem Canalu Grande. (STA) Letalo padlo na Marmolado TRENTO - Turistično letalo znamke cessna 172 je včeraj popoldne padlo na pogorje Marmolada, pri čemer so umrli tako pilot kot trije južnoti-rolski potniki. Do nesreče, kateri je prisostvovalo precej planincev, je prišlo okoli 16. ure, ko je letalo, ki je vzletelo z bocenskega letališča in je po pričevanju očividcev letelo precej nizko, treščilo v jugozahodno steno Mar-molade, ki se ji je pilot zaman skušal izogniti, in se vnelo ter padlo v bližino koče Contrin in zavetišča Dal Bianco, reševalci, ki so prišli s helikopterjema, pa ponesrečencem niso mogli več pomagati. EVROPSKA UNIJA - Priprave na volitve v evropski parlament leta 2014 in menjavo na ključnih evropskih stolčkih Po počitnicah volilna vročica BRUSELJ - Evropska unija bo po počitnicah postala pravi volilni kotel, saj bo leto 2014 čas menjav na ključnih evropskih stolčkih. Maja bodo volitve v Evropski parlament, jeseni se izteče mandat Evropski komisiji, vodji evropske diplomacije in predsedniku Evropskega sveta. Pomemben del volilne kombinatorike pa bo tudi položaj generalnega sekretarja zveze Nato. EU ne bi mogla obstajati in delovati brez ustvarjalnih kompromisov, a volilno leto 2014 bo terjalo še posebej spretno kombinatoriko pri iskanju dogovorov med evropskimi institucijami in strankami ter ravnovesij med članicami - malimi in velikimi, starimi in novimi, vzhodom in zahodom, severom in jugom. Najprej bodo spomladi volitve v Evropski parlament, ki je tudi edina neposredno voljena institucija v EU. Evropejci bodo med 22. in 25. majem volili 751 evropskih poslancev, ki bodo nato izbrali svojega predsednika za dve leti in pol. V skladu z dogovorom med največjimi političnimi skupinami namreč v prvi polovici mandata predsedniški položaj pripade zmagovalcem, v drugi pa drugi najmočnejši opciji. Cilj je, da začne nov Evropski parlament s polno paro delati 1. julija in da se v celoti organizira pred menjavo v Evropski komisiji, ki je zelo prepletena z evropskimi volitvami - evropski poslanci potrjujejo predsednika komisije in njegovo ekipo, nekateri komisarji pa se pred iztekom mandata odločijo za kandidaturo na volitvah. Poleg tega bodo to prve evropske volitve po lizbonski pogodbi, ki uvaja pomembno novost - neposredno povezavo med izidi evropskih volitev in izbiro predsednika komisije. To krepi vpliv parlamenta in posredno volivcev pri izbiri šefa komisije, a s tem po mnenju nekaterih političnih analitikov vzbuja bojazen, da bo evropskim volitvam sledila institucionalna kriza. Sam način imenovanja predsednika Evropske komisije sicer ostaja enak - s kvalificirano večino ga predlaga Evropski svet, torej voditelji članic unije, potrdi pa ga Evropski parlament. A lizbonska pogodba določa, da je treba pri tem upoštevati izid evropskih volitev. Na tej pravni podlagi je zrasel predlog, naj največje politične skupine v parlamentu pred volitvami imenujejo svojega kandidata za predsednika komisije. Kandidat zmagovalne skupine naj bi tako dejansko postal šef v Berlaymontu. S tem želi parlament med drugim okrepiti nizko udeležbo na volitvah in zagotoviti njihovo demokratično legitimnost. Predsednik komisije bo v vsakem primeru zelo verjetno res iz politične skupine, ki bo zmagala na volitvah, čeprav ni pričakovati, da bi katera koli skupina dobila absolutno večino. Tudi sedanji šef komisije, Portugalec Jose Manuel Barroso, je član evropske desnosredinske opcije, ki je v parlamentu najmočnejša. Nikakor pa ne gre zanemariti dejstva, da imajo ključno besedo vlade članic, ki parlamentu pravzaprav predlagajo kandidata, o katerem odloča. Članice bodo sicer že pri izbiri kandidatov posameznih evropskih političnih skupin za predsednika neformalno vplivale na to, katera imena bodo na seznamu. A nevarnost zapletov je kljub temu velika. »EU bi zašla v takšno institucionalno krizo, kakršne si ne more privoščiti, če bi evropske volitve prinesle kandidata za predsednika komisije, ki ne bi imel podpore lastne države,« je v pogovoru za bruseljski spletni portal EurActiv opozoril nekdanji komisar Günter Verheugen. Med imeni, ki bi jih lahko kandidirala najmočnejša politična skupina, desno-sredinska Evropska ljudska stranka, se je doslej najresneje omenjalo sedanjega šefa Barrosa. Portugalec, ki je bil v mladosti sicer zagrizen maoist, teče že drugi mandat in bi se tako potegoval še za tretjega. Zanimala pa naj bi ga tudi položaja generalnega sekretarja Nata in Združenih narodov. Med morebitnimi kandidati druge največje evropske politične skupine, evropskih socialistov in demokratov, se najpogosteje omenja sedanji predsednik parlamenta Martin Schulz. Verjetnost, da bi lahko zmagala katera druga politična skupina, pa je zelo majhna. Kandidati za predsednika komisije naj bi bili znani najpozneje marca prihodnje leto. Omenja se predlog, da bi šel vsak od njih na turnejo po vseh 28 članicah unije predstavljat svoj program. Parlament glasuje tudi o komisarski ekipi, ki pa jo lahko potrdi ali zavrne le kot celoto. Komisiji, izvršnemu telesu EU, se sicer mandat izteče 31. oktobra 2014. Če ne bo zapletov, bi morali novoimenovani komisarji in predsednik začeti delati 1. novembra. Nekateri bodo novi, nekateri stari, saj število njihovih mandatov ni omejeno. Slovenijo od vstopa v unijo na ko-misarskem položaju zastopa Janez Potočnik, v prvem mandatu je bil komisar za znanost in raziskave, v drugem je komisar za okolje. Ali se bo potegoval še za tretjega, za zdaj ni razkril. Marsikateri komisar se sicer tik pred iztekom svojega mandata odloči za kandidaturo na evropskih volitvah. Leta 2009 so to storili štirje - Viviane Reding, Danuta Hubner, Meglena Kuneva in Louis Michel, ki so v času predvolilnega boja svoje naloge začasno predali kolegom. Hubnerjeva in Michel sta postala evropska poslanca. Decembra prihodnje leto se izteče tudi mandat dvoklobučnici - visoki zunanjepolitični predstavnici unije in podpredsednici komisije Catherine Ashton, ki je že pred časom povedala, da se ne bo potegovala še za en mandat. Kot morebitni kandidati za ta položaj se omenjajo zunanji ministri Švedske, Finske in Slovaške - Carl Bildt, Alexander Stubb in Miroslav Lajčak. Zagotovo se bo v prihodnjem letu od položaja predsednika Evropskega sveta - usmerjevalca šefov članic unije, poslovil tudi Belgijec Herman Van Rompuy, saj je njegov mandat za razliko od položajev v komisiji omejen na dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Poleg tega je pred časom tudi sam povedal, da se decembra prihodnje leto poslavlja od politike. Pomemben dejavnik v evropski volilni kombinatoriki bo tudi položaj generalnega sekretarja Nata, saj ga vselej zaseda Evropejec, Američani pa ključne vojaške položaje. Poleg tega naj bi se sedanji šef, Danec Anders Fogh Rasmussen, spogledoval s položajema, ki ju sedaj zasedata Ashtonova in Van Rompuy. Mandat se mu izteče konec julija. Med njegovimi morebitnimi nasledniki se najpogosteje omenja Italijan Franco Frattini. Prihodnje leto bo tako prvo mega volilno leto v EU. Namen lizbonske pogodbe je bil, da so ključni položaji časovno usklajeni, kar naj bi zagotovilo kontinuiteto in lažje usklajevanje med institucijami, a leto 2014 bo tako čas bitk za politično prevlado v uniji. Petra Miklavc, STA PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 18. avgusta 2013 1 5 /— GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 30. avgusta, ob 21.00 »Siti teater: STAR FOTR«. Nastopa: Janez Hočevar Rifle / Režija: Jurij Zrnec. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJNA PADRIČE Športno igrišče ■ Trieste Rock City V soboto, 7 in v nedeljo, 8. septembra, ob 16.00 Nastopajo: Gonzales, King Bravado, Black Mamba Rock Explosion, Border Bastards, Black Pope, Damned Pilots, Glory Owl, Elbow Strike, Wondernoise in Pork Chop Express. _SLOVENIJA_ TOLMIN ■ Overjam: international Reggae party Plaža V torek, 13. avgusta, ob 18.00 Overjam: »Pre festival Day« / Nastopajo: Freedom Fighters ( Slo), Richie Ramsay (Jam), King Shango (Hr), Jamstone (I) in Raina (I). Vstop prost! Še danes, 18. avgusta Glavni oder Nastopajo: Groundation, Protoje, Mornar Gaye, Sun Sooley, Rootsman, Si-sta Namely, Inner Circle, Jamaram, Jah Sun, Lion D, Raphael, Ras Tewelde, Barrington Levy, Mellow Mood, Dub Heart, Millions Of Dreads, Skarra Mucci, Dr.R & Mr.Happy, Tadiman, Hornsman Coyote, Mate Bro, Quartiere Coffee, Jahcoustix, Arawak. Mali oder Nastopajo: Waitapu, Bush Doctorz, Ma-ci's Mobile, Medial Banana, Psycho Immune, Rootical Foundation, Brain Holidays, Sell Out, Raggalution, Na Sal-vadi, Dub Spencer & Trance Hill, Jahmmi Youth & Lazy Face, Woodrops, Killo Killo Banda, Medial Banana, Dj Afghan. Plesna dvorana Nastopajo: Pakkia Crew, Sued Massiv + Rebel Elementz, Deadly Hunta, Boo-marang Sound, Haul & Pull Up, Roots In Session, Boomarang Sound & Sued Massiv, Sentinel, Benny Page, Max Kali, Mr.Skavillage, Dreadsquad, Dr.Ring Ding, Burnin Fyah. Dub area Nastopajo: Rockers Dub Master, Melc-hizedek Hi Powa, Channel One, Dja-ne Sista, Roots Daughters, Rockers Dub Master + Melchizedek Hi Powa, Sha-lamanda Hi-Fi, Toffo Selektah & Andrew I, Moa Ambessa, Rockers Dub Master & Shalamanda Hi-Fi, Permanent Echo, Warrior Charge, Dubble, O.B.F. Feat Sis I-Leen, Rockers Dub Master. LJUBLJANA SNG Opera in Balet V sredo, 10. septembra, ob 19.30 Otvoritveni koncert sezone 2013/2014 / nastopajo: Aljaž Farasin, tenor; Matej Vovk, tenor, Ivan Andres Arnšek, bariton, Zoran Potočan, bas in zbor. Dirigenti: Loris Voltolini, Igor Švara in Marko Gašperšič. ■ 61. Ljubljana Film Festival Slovenska filharmonija V sredo, 21. avgusta, ob 20.00 Nastopa kitarist Miloš Karadaglič / dirigent: Premil Petrovič. Križanke V torek, 27. avgusta ob 20.30 Koncert / Nastopa Vlado Kreslin. Cankarjev dom V sredo, 28. in v četrtek, 29. avgusta, ob 20.00 / Orkester Gewandhaus Leipzig / dirigent - Riccardo Chailly; Luba Organašova - sopran; Gerhild Romberger - mezzosopran; Roberto Sacca - tenor in René Pape - bas. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica v petek, 6. septembra ob 18.00 bo otvoritev nove razstave projekta Jannisa Kounellisa. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC Do konca avgusta je v društvenem ba- ru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sredi prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 REPEN Kraška hiša: še danes, je na ogled fotografska razstava Loredane Prinčič "Vidiki" do. Urnik: od 11.00 do12.30 in od 15.00 do 17.00.Več informacij preko spletne strani www.kraskahisa.com ali e-mail info@kraskahisa.com. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do pet- ka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Ljubljanski grad (Stanovska dvorana in Palacij): »Arne Hodalič: Njegovih 25 let Indije & Skrivnosti Ljubljanice na straneh National Geographica. Fotografska razstava ob 25. obletnici prvega foto-grafovega obiska Indije.Razstava bo na ogled do nedelje, 1. septembra. Ogled je možen po urniku ljubljanskega grada. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV m r "novi svet" sl. politična delavka francoski skladatelj duševni pretres društvo ali ekipa, ki tekmuje v prvenstvu rom. tenisač nastase glina huda, nalezljiva bolezen delček razcepljenega imuno-globulina ital. pevka (gianna) rastlina kukavica nepozabni ruski klovn popov stanislav renko šema na pol it. graditelji godal razstavne plošče rdeči križ reka na slovaškem žareč delec snovi mesto v piemontu kraj pri domžalah spodnji del vratne odprtine nekd. braz. nogometaš novozelandski domačini fitzgerald kennedy del knjige tropska vodna rastlina ameriški igralec pacino klic, javen poziv razsvetljenstvo / italijanski pevec oče švedska igralka ekberg naš ekonomist kraus kristalna snov v urinu krajše besedilo richard burton skapljalec živali plesna figura pri četvorki igre v treh delih cima, klica, poganjek ličilo, loščilo nekdanji kenijski atlet (mike) setovno prvenstvo tekmovanje pri grkih am. igralka (sharon) mesto v maroku hčerin mož nekd. rimska provinca v alpah nasprotno od laži čar, očarljivost romunski džip zapustitev položaja gorovje v egiptu agavi podobna rastlina ameriška igralka (patricia) vrsta čolna za lovlj. rib luka v izraelu, ... aviv naš družbeno politični delavec sosič kem. znak za erbij naša nikalnica stojan spetič kem. znak za nikelj kozarček vina konica, vrh visoka igralna karta mesto v nemčiji SLOVARČEK - ETTER = švicarski politik (Philipp) • FAB = razcepljeni imunoglobulin • LAI = francoski skladatelj filmske glasbe (Francis) • ORHIS = rastlina kukavica, tudi moška spolna žleza, modo • VAH = reka na Slovaškem, pritok Donave GLASBA 16 Nedelja, 1B. avgusta 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Linea Verde Oriz-zonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'altra Tv - Il caso Sanremo 16.40 Film: Appartamento per... 3 18.50 Kviz: Rea-zione a catena V^ Rai Due ^ Rai Tre Nedelja, 18. avgusta Rai 3, ob 14.30 u Rete 4 7.40 Media Shopping 8.10 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.55 Slow tour - Italiani non per caso 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 15.20 Film: Boccaccio '70. Le tentazioni del Dr. Antonio 16.50 Film: Il presidente del Borgorosso Football Club 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Speciale viaggio a... 0.00 Film: Matrimonio impossibile 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: Una sorellina di troppo 11.00 Dok.: Cibo per la mente 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Sangue caldo 16.15 Nad.: Fratelli benvenuti 17.20 Film: Rosamunde Pilcher - Profumo di timo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.35 Nogomet: Supercoppa Italiana 2013, Juventus - Lazio 23.40 Speciale Tg1 20.40 Film: In fondo al cuore (dram., i. M. Pfeiffer) 23.05 Film: Una scono-sciuta nell'ombra (triler) 7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Nan.: Delitti in paradiso 14.50 Nan.: Il commissario Herzog 15.40 Nan.: Patricia Cornwell - A rischio 17.05 Nan.: Squadra speciale Lipsia 17.50 Dok.: Il ritorno delle aquile 18.15 Film: La doppia vita di Eleonora Kendall 19.40 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Fi-ve-0 21.50 Nan.: Under the dome 23.25 Dnevnik 23.35 La Domenica sportiva O Italia 1 7.10 L'alba delle Dolomiti 8.00 Film: Camilla 9.30 Film: Maigret a Pigalle 11.15 Nan.: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Capricorn One 16.30 Film: Due tipi incorreggibili 18.10 Kilimangiaro Album 18.25 23.15 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nad.: Emily Owens, M. D. 21.05 Kilimangiaro "Sere d'estate" 23.30 Film: L'amore buio Capricorn one ZDA 1978 Režija: Peter Hyams Igrajo: Elliot Gould, James Brolin, Karen Black in Bren-da Vaccaro Eden najbolj poznanih znanstvenofantastičnih celove-čercev je zanimiva zgodba, ki bo posebej všeč vse navdušencem vladnih zarot. Film govori o vesoljskem poletu treh ameriških vesoljcev na Mars. Ker pa vlada nima dovolj denarja, da bi ta projekt dejansko uresničila, se odločijo, da bodo polet priredili za javnost. A kaj, ko simulacija poleta ne gre, kot so planirali, saj navidezno vesoljsko plovilo strmoglavi na Zemljo. NASA pa mora svoje dejanje seveda prikriti občinstvu. La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 8.40 Film: Toto cerca moglie 11.40 Film: Mc Bride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Quattro per Cordoba 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.00 Nad.: Saving Hope 23.50 Športna rubrika ^ Tele 4 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.40 Risanke 10.40 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik 13.40 Film: L'arca di Noe 16.45 Motocikli-zem: Moto3, VN Indianapolisa, prenos dirke 18.00 Dnevnik 18.20 Motociklizem: Moto2, VN Indianapolisa, prenos dirke (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 7.2011.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.5015.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.5018.15 Tedenski pregled 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 20.00 Motociklizem: MotoGP, VN Indianapolisa, prenos dirke 20.50 Fuori giri 21.30 Archimede - La scienza se-condo Italia 1 VREDNO OGLEDA Koper pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.10 Film: Morske norčije 11.55 Film: Jesse Stone 13.35 Nad.: Razočarane gospodinje 14.30 Serija: Sočna strast 15.25 Serija: Kuharski mojster 16.20 Serija: Jamie -Obroki v pol ure 16.50 Film: V Rimu (kom., i. M.-K. in A. Olsen) 18.25 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom., ZDA, '08, i. K. Heigl) 21.55 Film: Čas nežnosti A Kanal A 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Il meglio di... Battiti Live 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Noč modrijanov 2012, 1. del 14.55 Potopis: Avstralija na slovenski način 16.05 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 18.40 Risanke 18.55 23.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 23.45 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.30 Dok. odd.: Otroštvo 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Poletna scena (t Slovenija 2 6.50 Skozi čas 7.15 Poletna scena 7.40 Dvanajst 8.45 Globus 9.20 Turbulenca 9.50 Glasbena matineja 11.50 Kajak kanu - Svetovni pokal, prenos 12.55 Atletika - SP, pon. 13.55 Atletika - SP, prenos 17.20 Ciciban poje in pleše, 1. del 18.50 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 19.20 Dok. odd.: Človek in zver 19.50 Žrebanje Lota 20.20 Košarka: Slovenija - Rusija, prenos 22.30 Dok. odd.: Imperij srednjega juga 23.55 Kratki film: Jezero 7.35 ŠKL 8.30 Film: 13. julij 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Nan.: Zoey 101 13.25 Film: Moja nova pištola 15.20 Film: Zmešnjava v Bronxu 17.00 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Motociklizem: VN Indianapolisa, prenos dirke 21.20 Film: 57. potnik 22.50 Film: Hudičeva grobnica (horor) 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Rivedere che pia-cere 16.35 „Q" 17.20 L'appuntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 19.55 Vesolje je... 20.25 Košarka: Slovenija - Rusija 22.30 Blue hole 23.00 Slovenski magazin 23.30 Koncert Tv Primorka 15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Visoka šola za umetnost UNG 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da ve-dere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizioni/Specia-li/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elet-tronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luog-hi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu s partnerjem ne bosta najbolj usklajena. Venera bo na ljubezenskem področju na vas zelo močno vplivala. Možni so čustveni izlivi, kar lahko partnerja odvrne od vas. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem obdobju boste čutili željo po izobraževanju, vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne. Čeprav bodo kritike, ki jih lahko slišite v službi, ustvarjalne, vam ne bodo všeč. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Če se v prihodnjih dneh odpravljate na počitnice, boste veliko energije vložili v načrtovanje prevoza in manj v sam dopust. Varnost in odsotnost težav vam bosta veliko pomenili. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Lahko se zgo- * di, da se vas bo polotila evfo- rija, ki si je ne boste znali pojasniti. Notranji nemir vas bo motiviral in izboljšal vašo samopodobo. Na delovnem mestu se ne boste najbolje znašli. y^ LEV 23.7.-23.8.: Merkur in (^^r Sonce se bosta v prihodnjem tednu prepletala pri vplivanju na vašo osebnost. Navdala vas bosta z življenjsko energijo in intelektom, kar lahko izkoristite na delovnem mestu. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaše fi-^^ nance niso cvetoče. Postali boste bolj občutljivi na trenutne razmere, zato boste posvetili več pozornosti dodatnemu zaslužku. Ljubezen: samske bo preganjala nestrpnost. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ob- ^ ^ čutili boste splošno zadovoljstvo. Do sredine tedna boste sijali od sreče, ljudje okoli vas pa se bodo nalezli pozitivnih vibracij. Na delovnem mestu vas preseneti sprememba. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Izžarevali boste nekakšno temačno osebnost, v kateri bo moč razbrati vašo indiferentnost do življenja. Polotile se vas bodo pesimistične misli, vaša motivacija pa bo padla. STRELEC 23.11.-21.12.: V prijateljstvu se bo porušila ovira, ki vam je doslej onemogočala miren odnos. To vas bo napolnilo z občutkom sreče. Ljubezen: samski strelci lahko pričakujete spremembo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Da bi si priskrbeli dodatni prihodek, boste motivirani za učenje novih spretnosti. Predvsem boste dovzetni za učenje jezikov, saj bodo vaše miselne sposobnosti nadpovprečne. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Želja po spremembah na delovnem mestu vas bo v dejanjih gnala do skrajnosti. Pripravljeni boste narediti vse, da bi se stvari zgodile tako, kakor vam je pisano na kožo. RIBI 20.2.-20.3.: V prihodnjem tednu boste imeli odlično intuicijo, ki vam bo koristila v mnogih situacijah na delovnem mestu. Poiščite si dodatno motivacijo, ki vam bo omogočila vrhunske dosežke. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 18. avgusta 2013 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.20 Nad.: Don Matteo 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.00 Film: Piedone lo sbirro 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nad.: Il commissario Montalbano 23.10 Dok.: Overland 14 Rai Due ^ Rai Tre 21.10 Film: Bomber 23.20 Film: Last action hero - L'ultimo grande eroe Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puerte viejo 15.15 Film: Cartolina d'estate 18.05 Film: Love song - Una canzone per te 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Per fortuna che ci sei (rom.) 23.30 Nad.: Il tredicesimo apostolo 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.25 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik in šport 13.55 Nan.: The Cleveland Show 14.20 Simpsonovi 14.45 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.10 Nan.: Naruto 15.30 Top One 16.35 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 7.00 Sorgente di vita 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia costiera 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nan.: Vegas 21.10 Film: The fast and the furious -Tokyo drift (akc.) 23.15 Film: La ragaz-za del mio migliore amico (rom.) La 7 6.00 Dnevnik 8.00 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 8.40 Film: Tempo di villeg-giatura 10.20 Film: La ballerina e il buon Dio 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Comiche all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 14.55 Nad.: Le nuo-ve avventure di Flipper 15.40 Film: Le vie del cuore 17.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.10 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Emily Owens, M. D. 21.05 Film: Ec-ce bombo 23.50 Dok.: La stagione dei Blitz u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.35 Film: Armiamoci e partite! 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: Walker Texas Ranger LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 In Onda - Estate 10.40 La7 Doc 11.301 menu di Benedetta 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda Estate 21.10 Film: Soldati a cavallo 23.20 Film: Ombre rosse ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.3017.25 Dok.: Italia da scoprire 8.00 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 18.20 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Indiscreto 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.25 Utrip 7.40 Zrcalo tedna 8.0015.50, 18.40 Risanke in risane nanizanke 11.00 Dok. film: Uskoška dediščina Bele krajine 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.05 Dok. odd.: Piranski dnevi arhitekture 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.05 Dok. odd.: Čo Oju -boginja turkizov 21.40 Dok. odd.: Pogled na... 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 22.50 Poletna scena 23.20 Odd.: Nedokončane modrenizacije 23.50 Knjiga mene briga |r Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 15.05 19.05, 23.15 Točka 16.50 Dok. odd.: Otroštvo 17.50 Dober dan, Koroška! 18.35 To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.40 Nad.: Črni angeli Koper pop pop TV 7.00 Risanke 8.3012.45 Nan.: Tv Dober dan 9.25 10.30, 11.35 Tv Prodaja 9.40 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.45 16.50 Nad.: Rožnati diamant 11.5017.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nan.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Marma-duke (ZDA, '10, i. O. Wilson, E. Stone) 21.55 24UR - zvečer 22.25 Nad.: Franklin in Bash 23.15 Nad.: Dogodek Kanal A 6.50 Risanke 7.4012.55 Nan.: VIP 8.35 Faktor strahu ZDA 9.25 Serija: Mojstri šminke 10.20 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 19.00 Nan.: Vsi moji moški 14.10 19.25 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Veno priča, nikoli nevesta (kom.) 16.35 Nan.: Jimo-va družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina -New York 18.0019.55 Svet 20.00 Film: Zaznamovan 21.55 Film: Seme zla 23.55 Film: Guvernerjeva žena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej - 7. nad.; 17.50 Goriška gorniška srečanja; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 6.00 8.00, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 9.05 21.30 Žarišče 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.25 Poročila 15.45 Satirično oko 17.30 18.00 Na tretjem... 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.15 Polletni pregled 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Il vento 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Vedute istriane 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica 23.00 Lynx koncert ^ Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Reki 9.30 ŠKL 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Skrito znanje je skriti zaklad 21.30 Dnevnik Tv Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer HM Ponedeljek, 19. avgusta Umi Rai 3, ob 21.05 Ecce bombo Italija 1978 Režija: Nanni Moretti Igrajo: Nanni Moretti, Fabio Traversa, Luisa Rossi, Lina Sastri. VREDNO OGLEDA "-■t _' ■ i 4 f S ■V ■■fc ' mšumfm ~k 19. avgusta bo Nanni Moretti na Sardiniji praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Enemu najuspešnejših sodobnih italijanskih režiserjev tretja mreža Rai poklanja enega njegovih najzname-nitjših filmov, točneje Morettijev drugi dolgometražec, Ecce Bombo. Protagonist je Michele Apicella, nevrotični, asocialni, polemični in antipatični mladenič, ki ga pooseblja prav mladi Nanni. Michele ima zaročenko Silvijo, ki zaposleno v filmskem svetu in tri prijatelje, Goffreda, Vita in Mirka. Vsak od njih ima dodatne mladostniške a tudi življenjske probleme. Skupina prijateljev živi v Rimu. V življenju "srečujejo ljudi in delajo stvari" - kot pravi eden najbolj poznanih stavkov filma. Vse to v pričakovanjum prave službe in življenjskega smisla, ki ga vsi, pa čeprav nekam leno iščejo. Sam film pa je v resnici ena prvih poglobljenih raziskav italijanske družbe in njenega življenja, čemur je Moretti posvetil veliki del življenjskega opusa. Šestintrideset let po Ecce bombeju snema zdaj najslavnejši italijanski Nanni novi film, katerega začasni naslov je Margherita. 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Nedelja, 18. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ATLETIKA - Predzadnji dan svetovnega prvenstva Moskovski car MOSKVA - Jamajčan Usain Bolt je v zadnji končni odločitvi predzadnjega dne tekmovanj na svetovnem prvenstvu v atletiki v Moskvi slavil zmago v teku na 200 m z izidom sezone (19,66) in ga sedaj le še ena zmaga danes v jamajški štafeti loči od naziva najuspešnejšega udeleženca SP vseh časov. Na prestolu bi v tem primeru nasledil Američana Carla Lewisa. Osmi dan je prinesel še šest končnih odločitev, prvič pa v tekmovalni areni na Lužnikih ni bilo slovenskih nastopov in tako bo tudi v nedeljo, ko se bo prvenstvo končalo. Tekmo ženskih štafet na 4 x 400 m so dobile domačinke Rusinje z izidom sezone na svetu (3:20,19), Stephen Kiprotich iz Ugande je osvojil zlato medaljo v maratonu (2:09,51), Etiopij-ka Meseret Defar v teku na 5000 m (14:50,19), Rusinja Svetlana Školina v skoku v višino, Američanka Brianna Rollins na 100 m ovire (12,44), Čeh Vitezslav Ve-sely pa v metu kopja (87,17 m). Bolt je v finalu na pol stadionskega kroga prepričljivo vodil in slavil svojo sedmo zmago na SP in tretjo zapored na tej razdalji. Osem zmag na dosedanjih SP sta doslej osvojila ameriški legendi Lewis in Michael Johnson. Lewis ima še po eno srebrno in bronasto odličje, Johnson pa ima «le» osem zlatih medalj. Bolt ima sedaj sedem zlatih ter dve srebrni odličji in je trenutno tretji na večni lestvici, osem medalj, šest zlatih in dve srebrni, pa ima LaShawn Merritt, ki je ob dveh srebrnih šesto zlato dobil v petek v štafeti ZDA na 4 X 400 m. Peti na tej lestvici je ukrajinski svetovni rekorder v skoku s palico Sergej Bubka s šestimi odličji, vsa so bila najžlahtnejša. V teku na 200 m je Bolt tokrat ugnal rojaka Warrena Weirja (19,79), bron je osvojil Curtis Mitchell iz ZDA (20,04), četrti pa je bil tretji Jamajčan Nickel Ashmea-de (20,05). Jamajška četverica bo tako v veliki vlogi favorita danes na 4 x 100 m, s katero se bo ob 16.10 prvenstvo tudi konča- Trostova »le« 7., Caravellijeva brez finala MOSKVA - 20-letna Pordenončanka Alessia Trost (na sliki ANSA), ki se je letos okitila z evropskim naslovom do 23. leta starosti, se je morala v včerajšnjem finalu skoka v višino zadovoljiti z 7. mestom. Furlanka je včeraj skočila 193 centimetrov, čeprav ji je letos že uspelo skočiti tudi 200 cm. Včeraj je v polfi-nalu 100 metrov ovire izpadla tudi Furlanka Marzia Caravelli. Italijanska ženska štafeta 4 X 400 pa je bila diskvalificirana. Slovenskih nastopov včeraj v Moskvi ni bilo. Do konca septembra Primorski dnevnik še isti dan v vseh najpomembnejših trafikah na Trbižu in v okolici, na obali od Gradeža do Bibioneja in v Benečiji Primorski dnevnik z vami na počitnicah Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu lo. Jamajčani so naslova osvojili na zadnjih dveh SP, vedno z Boltom, ki je tri zlate medalje osvojil že leta 2009 v Berlinu, v Dae-guju pa je bil diskvalificiran zaradi prehitrega starta na 100 m. Srebrni medalji je osvojil leta 2007 v Osaki (200 m, 4 x 100 m), Vse tri zlate olimpijske medalje pa je na enih OI osvojil tako leta 2008 v Pekingu kot leta 2012 v Londonu. Kiprotich, ki trenira iz živi v Keniji, je olimpijskemu naslovu dodal prepričljivo zmago na SP. Naslova je pred njim zapored osvojil le še Gezahegne Abera (2000 OI in 2001 SP). V zadnjih dveh kilometrih je pritekel četrto odličje na SP Ugandi in drugo zlato po prvem mestu Dorcusa Inzikuruja na 3000 m zapreke leta 2005 v Helsinkih. Drugi je bil Etiopijec Lellsa Desisa (2:10,12), ki je zaostal 21 sekund, bron pa je osvojil njegov rojak Te-dese Tola (2:10,23). Med prvo osmerico so bili štirje Etiopijci, ki jim ni uspelo streti Ki-protichevega ritma med tekmo. Tudi Meseret Defar je leto dni po olimpijskem zmagoslavju osvojila naslov svetovne prvakinje, svoje drugo po letu 2007. Na pet kilometrov je za dobro sekundo ugnala Kenijko Mercy Cherono (14:51,22) in svojo rojakinjo Almaz Ayana (14:51,33). Na visokih ovirah je Avstralka Sally Pearson (12,50) še na polovici proge vodila, nato pa v zaključku s šestimi stotinkami zaostanka klonila v dvoboju z Rol-linsovo. Še pet stotink zadaj je bila Britan-ka Tiffany Porter na tretjem mestu (12,55). Jamajčan Usain Bolt, ikona moskovskega atletskega svetovnega prvenstva ansa VČERAJ - Izidi, končna odločitve (7): moški: - 200 m (veter: 0,0 m/s): 1. Usain Bolt (Jam) 19,66, izid sezone na svetu; 2. Warren Weir (Jam) 19,79; 3. Curtis Mitchell (ZDA) 20,04; maraton: 1. Stephen Kiprotich (Uga) 2:09,51; 2. Lellsa Desisa (Eti) 2:10,12; 3. Tedese Tola (Eti) 2:10,23; kopje: 1. Vitezslav Vesely (Češ) 87,17; 2. Tero Pitkamaki (Fin) 87,07; 3. Dmitrij Tarabin (Rus) 86,23; ženske: - 5000 m: 1. Meseret Defar (Eti) 14:50,19; 2. Mercy Cherono (Ken) 14:51,22; 3. Almaz Ayana (Eti) 14:51,33; 100 m ovire (0,6 m/s): 1. Brianna Rollins (ZDA) 12,44; 2. Sally Pearson (Avs) 12,50; 3. Tiffany Porter (VBr) 12,55; 4 x 400 m: 1. Rusija 3:20,19, izid sezone na svetu (Julia Gušina, Tatjana Firova, Ksenija Rišova, Antonina Krivošapka) 2. ZDA 3:20,41; 3. Velika Britanija 3:22,61; Italija diskvalificirana; višina: 1. Svetlana Skolina (Rus) 2,03; 2. Brigetta Berrett (ZDA) 2,00; 3. Ana Čučerova (Rus) 1,97; 7. Alessia Trost (Ita) 1,93. DANES - Končne odločitve (6): 14.00 kopje, ženske; 14.45 troskok, moški; 15.25 1500 m, moški; 15.50 800 m, ženske; 16.10 4 x 100 m, ženske; 16.40 4 x 100 m, moški. Primorski derbi Kopru KOPER - Primorski derbi ekip dveh italijanskih trenerjev (Koprov Vanoli in Nove Gorici Apolloni) je pred skromnim številom gledalcev pripadel domačinom. Nogometaši Luke Kopra so v 6. krogu Prve lige premagali Gorico z 2:1. KOŠARKA - Prijateljska tekma, danes ob 20.30 v Ljubljani (Tivoli): Slovenija - Rusija. SLOVENCI NAJBOLJŠI - Div-jevodaški konec tedna v Tacnu je minil v znamenju slovenskih kajakašev in kanuistov. Od štirih finalnih nastopov je slovenska reprezentanca vknjižila kar dve zmagi. Med kajakaši je bil najboljši Peter Kauzer, med kanuisti pa Anže Berčič. SUPERPOKAL - Drevi ob 20.45 bodo na rimskem Olimpicu podelili prvo trofejo v novi nogometni sezoni. V superpokalu se bosta pomerila lanski pokalni prvak Lazio in državni prvak Juventus. TRIATLON - Slovenski triatlonec David Pleše je na ironmanu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka) v švedskem Kalmarju osvojil 2. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na teh tekmovanjih. PO BENELUKSU - Španec Lopez je zmagovalec predzadnje etape. TRETJA KOLAJNA - Darko Durič je v šampionskem slogu sklenil nastope na svetovnem prvenstvu Mednarodnega paraolimpijskega komiteja v Montrealu. V plavalni disciplini 200 m prosto je zasedel 2. mesto in tako dodal še srebro dvema zlatima kolajnama. NIČ KEČAPA, KOLE IN MO-BIJEV - Novi trener kluba Sunderland, ki nastopa v elitnem angleškem nogometnem prvenstvu, Paolo Di Canio se je odločil narediti konec z nezdravimi razvadami igralcev. Igralci so se tako morali že odpovedati kečapu in majonezi ter sladkim pijačam, kot je kola. Najstrožja prepoved pa velja za prenosne telefone v slačilnici. VERA BOBIK »Atlet je lahko v vrhunski formi največ 6 tednov« Ukrajinska trenerka in nekdanja atletinja, ki je v zadnji sezoni trenirala mlade atlete pri Boru, zadnje mesece preživlja na Korziki. V naše kraje se bo vrnila jeseni. Med atletskim prvenstvom pa je bila 'prilepljena' na televizijski ekran. »Ogledala sem si večino dogodkov atletskega SP v Moskvi. Še posebno pozorno sem spremljala prijateljico Snežano Rodic, ki je nastopila odlično, čeprav je imela malo smole. Že predfinalno tekmo troskoka sem se telefonsko slišala s svojo najboljšo prijateljico in ukrajinsko športno novinarko ter komentator-ko Ljudmilo Jakušenko, ki je napovedala vročifinale v troskoku. Konkurenca je bila huda. Kar osem tekmovalk je imelo osebni rekord boljši od Snežaninega (letos ga je še izboljšala 14,58 m). Prepričana sem, da lahko Snežana skoči še dlje.« V finalu se je morala zadovoljiti z 9. mestom. Žal v atletiki, predvsem skoki in sprinti, je težko obdržati tekmovalni nivo stalno na visoki ravni. Še posebno več kot šest tednov. Snežana pa je osebni rekord popravila pred dvema mesecema, to je bilo že pred 8/9 tedni. Snežka je dala vse od sebe in bi jo rada pohvalila. Mogoče ji je res zmanjkalo malo športne sreče. Kako pa bi ocenila svetovno prvenstvo? Je na visokem nivoju, čeprav rekordov nismo videli. Kdo je tvoj zgled v atletiki? Obožujem Usaina Bolta. Ko teče, imam kurjo polt. Je fantastičen. Ali boš tudi v prihodnji sezoni trenirala pri Boru? Mogoče v prihodnji sezoni še ne, ampak k Boru se zagotovo vrnem, saj je tam skupina odlična. Pogrešam jih. (jng) ŠPORT Nedelja, 18. avgusta 2013 1Q JUTRI ZBOR BORA IN BREGA, V DOLINI BO IGRAL TUDI MAX SPIGAGLIA Naša predstavnika v košarkarski deželni C-ligi, Bor in Breg, se bosta na prvem treningu zbrala jutri. Brežani ob 20.00 v Dolini, Bor pa ob 20.30 na tržaškem 1. maju. Pri Bregu so nam sporočili, da so se dogovorili z nekdanjim Jadranovim košarkarjem Maxom Spigaglio (na arhivskem posnetku). »Max bo v ponedeljek (jutri op. ur.) z nami na prvem treningu. Podrobnosti pa moramo še definirati,« je povedal načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi, ki je še dodal: »Mogoče bomo poiskali še enega igralca, ki bo namestil poškodovanega (koleno) Ciglianija.« V torek zvečer bo v Dolini tudi zbor združene ekipe U17 (letnikov 1997). ŠAHISTI V SPILIMBERGU Prejšnje dni je bil v Spilimbergu mednarodni turnir, ki so se ga udeležili tudi nekateri naši mladi šahisti. V zahtevnem B turnirju je Enrico Genzo pristal na dobrem 16. mestu (3,5/7), medtem ko sta bila Saša Kobal (2/7) in Lejla Juretič (1,5/7) 29. oz. 30. V C turnirju je presenetil Jaro Brecelj, ki je z dobro igro v zadnjih kolih dosegel solidno 11.mesto (4/7). Za vse je bila to koristna izkušnja, v pričakovanju na naslednji turnir, ki bo že tradicionalni tržaški Festival, prvi teden septembra. NOGOMET - Slovenske mladinske ekipe na Tržaškem Odslej dva pola Naše mladinske nogometne ekipe na Tržaškem ne bodo več združene. »Po lanski sezoni in med poletjem je prišlo do nekaterih sprememb. Dejansko smo ekipe razdelili na dva območja: zahodni Kras in vzhodni Kras ter Breg,« je uvodoma obrazložil predsednik Krasa Goran Kocman. Na zahodnem delu tržaške pokrajine bodo skupno delovala tri društva: Kras, Pri-morje in Vesna. Na vzhodnem delu pa Breg in Zarja. Zahodno-tržaški pol, kot smo ga poimenovali, bo dejansko pokril vse starostne kategorije. Vse ekipe bodo še naprej nastopale pod skupnim imenom Kras. Društva bodo podobno kot v prejšnjih letih sodelovala v starostnih kategorijah naraščajnikov, najmlajših in začetnikov. Kras in Primorje pa bosta združeno nastopala tudi v starostnih kategorijah cicibanov in malih prijateljev (eden od trenerjev bo napadalec članske ekipe Luka Spetič). Pri Vesni pa bo nogometna šola (cicibani in mali prijatelji) delovala samostojno. Kras in tudi Vesna, če bo uspela sestaviti ekipo, bosta obenem z mladinci nastopala v deželnem prvenstvu. Krasovi deželni mladinci, pod taktirko Micheleja Campa, bodo s treningi začeli jutri zjutraj (10.30 na proseški Rou-ni). Medtem ko se bodo naraščajniki, ki bodo letos pod taktirko Andreja Pahorja (njegov pomočnik bo nogometaš članske ekipe Rok Božič, Pahor pa bo tudi glavni koordinator mladinskih ekip), zbrali jutri popoldne (ob 15.30 vedno na Rouni). Naraščajniki bodo letos igrali v zahtevnem in kakovostnem deželnem prvenstvu (v uvodnem delu sezone bodo igrali proti ekipam Muggia, Ronchi, San Giovanni, S. Andrea, Trieste Calcio in Ufm). Prvenstvo se bo začelo 15. septembra, medtem ko bodo mladinci stopili na igrišče 21. septembra. Naraščajniki bodo trenirali štirikrat tedensko na Rouni, igrali pa bodo v Repnu. Najmlajše, ki se bodo v pokrajinskem prvenstvu borili za vrh, bo vodil Andrej Kos. Trenirali (3-krat tedensko) bodo na Opčinah (na umetni travi na igrišču za pokopališčem) in igrali na Proseku. Začetniki pa bodo trenirali in igrali v Križu. » Če bomo sestavili tri ekipe 9:9, bo ena igrala na Opčinah,« je dodal Kocman. Začetnike bodo vodili trenerji Siniša Prodanovič, Danjel Malnar in Ves-covo. »Program je natančno izdelan in prepričan sem, da bo vse izteklo brez težav. Veliko smo investirali v dobre trenerje, saj je jasno, da ciljamo na kakovost. Dodati moram še, da se nam želi pridružiti vedno več italijansko govorečih otrok. Predvsem z Opčin. To je dokaz, da delamo dobro,« je še dodal Kocman. »Razdelitev na območja je bolj racionalna, tudi sfinančnega vidika,« razmišlja načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Na »vzhodnem« področju so med Bregom in Zarjo še v poteku pogovori, da bi natančno definirali program. »Imeli bomo le skupno ekipo začetnikov, ki bo bržkone igrala v Bazovici. Nogometni šoli (cicibani in mali prijatelji) pa bosta delovali samostojno,« je dodal Prašelj. (jng) t® ll Andrej Pahor bo trener in glavni koordinator Krasovih ekip kroma Pokal: Kras v soboto v Miljah že ob 17.00 Nogometaši repenskega Krasa bodo tekmo prvega kroga državnega pokala elitne lige proti Muggii igrali v soboto v Miljah že ob 17. uri. »Tekmo smo anticipirali zaradi Kraške ohceti, saj bomo zvečer odborniki in drugi delali v kiosku na repenskem trgu,« je povedal predsednik Krasa Goran Kocman. Jutri se bodo zbrale še druge ekipe naših društev. Prvi trening bo v večernih urah imela Zarja (2. AL) v Bazovici, Primorje (3. AL) na Proseku, Mladost (3. AL) v Doberdobu in Gaja (3. AL) na Padričah. Deželna nogometna zveza je objavila tudi skupine 3. AL (prvenstvo se bo začelo 22. 9.). Ekipe naših društev bodo v skupini D igrale proti moštvom: Audax, Cgs, Chiarbola, Fiumicello, Lu-cinico, Opicina, Poggio, Pro Staranzano, Ruda, Villanova. □ Obvestila JADRANJE - Jadralka Sirene Carlotta Omari »Z Antonazem sva napredovali, za 470 sva prelahki, toda ...« Jadralka barkovljanske Sirene Carlotta Omari je pred kratkim, skupaj z vrstnico Francesco Russo Cirillo, sicer članico tržaškega kluba Barcola Gri-gnano (SVBG), nastopila na dveh prestižnih mednarodnih mladinskih tekmovanjih v jadralnem razredu 420: na svetovnem prvenstvu v Valencii in na prvenstvu Eurosaf, ki je neke vrste različica evropskega prvenstva. »Nastop na svetovnem prvenstvu je bil seveda bolj pomemben, saj so tam tekmovali najboljši jadralci na svetu. Na začetku sva s Francesco zanesljivo vodili. Nato sva se v drugem delu borili za eno izmed kolajn. V zadnjih dveh regatah pa sva jo polomila na celi črti in sva pristali na nehvaležnem 4. mestu. Bili sva zelo žalostni,« se nastopa v Valencii spominja še ne 18-letna Omarijeva, ki bo v prihodnjem šolskem letu obiskovala zadnji letnik jezikovnega liceja Bachelet. Njena »kolegica« na dvosedu 420 Fran-cesca Russo pa je letos končala tržaški licej Oberdan. Tržačanki sta se nato na prvenstvu Eurosaf zbrali in zanesljivo zmagali. »Tam pa je konkurenca slabša,« je priznala Omarijeva. Mešano žensko posadko Sirene in kluba SVBG že tretje leto vodi koprski trener Matjaž Antonaz. »Z njim se odlično razumeva. Je odličen trener in pravi psiholog. Posveča nam veliko pozornosti, čeprav trenira cel kup drugih ja- Carlotta Omari (desno) in Francesca Russo Cirillo v akciji ansa dralcev. Med njimi tudi Čupinoposadko 470 Jaša Farnetija in Simona Sivit-za Košuto. Z Antonazem sva v zadnjih letih veliko napredovali,« je ocenila Omarijeva, ki je razkrila tudi načrte za prihodnost: »Prihodnje leto bova še tekmovali v razredu 420. Nato pa bi se radi preizkusili v olimpijskem razredu 470, v katerem je konkurenca ostrejša. Za tisti razred pa sva žal prelahki, morali bi se okrepiti,« pravi Carlotta, ki je članica Sirene šele poldrugo sezono. »Pri barkovljanskem klubu so pogoji za treniranje odlični. Počutim se zelo dobro,« je še dodala Omarijeva, ki bo skupaj z Russo Cirillovo konec meseca nastopila na članskem državnem prvenstvu v Sanremu (od 25. do 28. avgusta), nato pa še na ženskem državnem prvenstvu, konec oktobra v Bariju. (jng) ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki bodo od jutri, ponedeljka, 19. avgusta, potekali vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. ŠZ GAJA - Teniška sekcija organizira od 2. do 6. septembra trodnevni promocijski tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Istočasno se sprejemajo tudi prijave za teniško šolo, ki se bo začela 16. septembra. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). ZSŠDI sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 23. avgusta. ŠD KONTOVEL v sodelovanju z ZSSDI prireja od ponedeljka, 2. septembra do sobote, 7. septembra Odbojkarski kamp za deklice 2001 in mlajše na Kontovelu. Vadba bo potekala od 8.30 do 16.00. Za prijave in informacije 3471421759 (Sandra Vitez) in 3383277407 (Nicole Starc). ŠD SOVODNJE in ZSŠDI organizirata Mladinski nogometni kamp Sovodnje 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah, in sicer od 26. do 30. avgusta v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l. 2001 do l. 2008. Prijave (do četrtka 22.08.2013) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek, 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OS Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. primorski_sport facebook 4 primorski_sport MIRNA VIOLA (Ni) matematika: -30 kg, +2864 m NY 2015 42 km »Odkar sem izgubila 30 kilogramov, se počutim čisto druga oseba. Polna energije, polna novih načrtov in lepih občutkov!« 37-letna Mirna Viola, uslužbenka ZSKD v Trstu, je z dieto in resnejšo rekreacijo začela pred skoraj enim letom. »Bilo je lani septembra. Odločila sem se, da bo tega dovolj. Na nedeljo sem si še spekla ribo in nato je šlo zares,« se spominja Mirna, doma iz Beloglava pri Miljah. »Odločila sem se za Dukanovo dieto, ki za določen čas prepoveduje ogljikove hidrate (testenine, kruh, pico) in privilegira beljakovine. Dieto (vse se je začelo v knjigarni, ko sem kupila knjigo) sem šest mesecev izvajala pod strogim zdravniškim nadzorom, saj prehranjevanje zgolj z beljakovinami lahko obremeni jetra in ledvice. Pri-znampa, da nisem imela težav.« Kdaj je nastopila kriza? Decembra pred prazniki, ko so drugi jedli sladkarije. Jaz pa sem jih samo gledala. Ali si se ob dieti tudi »migala«? Seveda. Popolnoma sem spremenila način življenja. Spominjam sem, da sem bila še do lani po vsaki stopnici zadihana. Pozimi sem začela trikrat tedensko hoditi, v glavnem v Glinščici ali pa na Socerb in sem se tudi vpisala v fitnes, kjer sem telovadila dvakrat ali trikrat tedensko. Včasih sem šla v bazen, poleti pa plavam v morju pri miljah. Postavila sem si seveda določen cilj. Kateri? Osvojitev Triglava. Na vrh smo se z društvom Vodnik iz Doline povzpeli pred kratkim. Občutki so bili fantastični. Kako pa naprej? Postavila sem si že nove cilje. Kratkoročni je kolesarjenje do Poreča in nazaj po nekdanji železniški progi Porečanki, ki je dolga 123 kilometrov. Načrtujem, da bom to storila oktobra meseca. Imam pa tudi dolgoročni cilj. Prosim. Prihodnje leto želim preteči maraton v New Yorku. Trenirati bom začela po kolesarjenju po Porečanki. Ali boš nadaljevala tudi z Dukanovo dieto? Bom, ampak ne tako restriktivno, kot doslej. Privoščila si bom tudi kak krožnik testenin, kako pico in košček kruha. 20 Nedelja, 18. avgusta 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 Obsežen anticiklon se še vedno nahaja nad Italijo, vendar bo s ponedeljka na torek deželo na hitro prešla hladna fronta s severa Evrope. ŽENEVA 15/28 0 DUNAJ O 14/26 LJUBLJANA O 9/27 MILAN _ 0 17/29-% SPLIT ¡g,°21/31 BEOGRAD O 20/28 SOFIJA ° 16/29 O SKOPJE 16/32 ATENE "23/34 O. > * ~ w\> 1010 Povsod po deželi se bo nadaljevalo stabilno lepo vreme z rahlimi vetrovi. Popoldan se lahko ponekod v gorah zmerno pooblači, zlasti v notranjosti. Danes bo jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do okoli 16, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C, na Primorskem do 33. TOLMEC 017/29 TRBIŽ O 13/28 CELOVEC 012/28 KRANJSKA G. 012/23 O TRŽIČ 15/27 S. GRADEC O 15/26 VIDEMO 15/33 ČEDADo^ 16/32 KRANJ O CELJE 17/28 O LJUBLJANA O 16/29 GORICA 18/33 O N. GORICA O 18/30 N. MESTO 15/29 O Sonce vzide ob 6.09 in zatone ¡o ob 20.08 i Dolžina dneva 13.59 Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 2.54 KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O 1974 - Jutro je bilo spet nenavadno toplo, marsikje se temperatura _ ni spustila pod 20 °C. V Novelu na Krasu se o je shladilo le do 23,5 °C, v Portorožu (Beli Križ) < do 22,7 °C, v Sevnem nad Litijo do 22,2 °C in v Sremiču pri Bizeljskem do 21,0 °C. Povsod po deželi bo večji del dneva sončno ali pretežno jasno in toplo z rahlim vetrom. Popoldan in proti večeru se bodo v višje ležečih delih Kar-nije na meji s Cadore in Avstrijo začele prve nevihte, ki bodo nato v noči na torek najbrž zajele vso deželo. Jutri bo še precej jasno, zvečer bodo na severozahodu nastale posamezne nevihte, ki se bodo v noči na torek razširile nad večji del države. TOLMEČ 018/29 TRBIŽ O 13/26 CELOVEC 013/28 KRANJSKA G. O 12/23 O TRŽIČ 17/28 S. GRADEC 017/26 CELJE 17/29 O VIDEMO 16/33 ČEDADo 17/32 KRANJO LJUBLJANA 015/30 ' GORICA 0N-GORICA 19/33 O " 18/30 POSTOJNA O 15/27 N. MESTO 16/31 O Danes: ob 3.36 najnižje -68 cm, ob 10.24 naj- _ višje 43 cm, ob 15.57 najnižje -19 cm, g Morje je rahl° q ob 21.35 najvišje 50 cm. 5 razgibano, temE Jutri: ob 4.10 najnižje -74 cm, ob 10.55 naj- peratura morja višje 49 cm, ob 16.35 najnižje -26 cm, I 21,8 stopinje C. ob 22.14 najvišje 53 cm. 500 m ..........27 1000 m ..........24 1500 m...........19 2000 m ..........14 2500 m...........10 2864 m............7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v visokogorju 8. Filmski zvezdnik Robert de Niro jih beleži 70 NEW YORK - Ameriški filmski igralec Robert de Niro je včeraj praznoval 70. rojstni dan. De Niro velja za igralca, ki je s svojimi vlogami v svetu filma pustil neizbrisen pečat. Ob prvi asociaciji nanj marsikdo pomisli na mafijca iz legendarnega Botra, mnogim pa se je v zadnjih letih prikupil tudi kot zaščitniški oče v komedijah iz serije Njeni tastari. Rodil se je 17. avgusta leta 1943 v New Yorku mami nemškega, francoskega in nizozemskega rodu ter očetu irsko-italijanskega rodu. Na filmsko sceno je prodrl z vlogo v filmu Briana de Palme Poroka iz leta 1969. Kljub častitljivi starosti pa se De Niro še ne poslavlja od filmskega sveta. Nazadnje so ga oboževalci lahko gledali v romantični komediji Velika poroka, dokončanih ali v post-produkciji pa je še več kot pet filmov. (STA) Kanadski par v hotelski sobi skrival 40 pitonov MONTREAL - Malo več kot teden dni po tem, ko je ogromen piton zadavil dva kanadska dečka, se je v Kanadi ponovno zgodil incident v povezavi s pitoni. V hotelski sobi v mestu Brant-ford so namreč odkrili 40 pitonov. Plazilce so policisti v četrtek odkrili v več plastičnih zabojih v hotelski sobi, kjer je bil nastanjen par, ki so ju izselili iz njunega doma. Policija je pričela s preiskavo incidenta, vendar ni razkrila, ali bo par odgovarjal zaradi kršenja lokalne zakonodaje, ki prepoveduje posedovanje pitonov. Kače, dolge od 30 centimetrov do 1,4 metra, so bile ob najdbi v slabem zdravstvenem stanju. (STA) ZDA - V njem so testirali vohunska letala Cia potrdila obstoj skrivnostnega območja 51 WASHINGTON -Ameriška obveščevalna agencija Cia je objavila do sedaj zaupen dokument, s katerim je potrdila obstoj območja 51, ki je zaradi tajnosti več desetletij burilo duhove. Cia je teoretike zarote razočarala, saj je razkrila, da tam niso pristali neznani leteči predmeti, temveč so območje uporabljali za testiranje vohunskih letal (na sliki). Območje 51 (Area 51) je bilo dolgo navdih za številne znanstvenofantastične filme in teorije zarot o neznanih letečih predmetih, ki so trdile, da je ameriška vlada na območju severozahodno od Las Vegasa v zvezni državi Nevada poskušala prikriti dokaze o pristanku nezemljanov. A namesto srečanja z nezemljani dokumenti Cie razkrivajo veliko manj senzacionalno zgodovino območja. Uporabljali so ga namreč za testiranje vohunskih letal U-2 ameriške vojske v času hladne vojne. V dokumentih Cie pa ni omenjen legendarni "incident Roswell", ko je leta 1947 v zvezni državi Nova Mehika strmoglavil meteorološki balon. Po teorijah zarote naj bi takrat strmoglavilo vesoljsko plovilo nezemljanov, na območju 51 pa naj bi skrivali dokaze o njihovih truplih. A po navedbah Cie tajnost območja 51 ni bila povezana z morebitnimi "marsovci", temveč so tako želeli skriti novo vohunsko letalo pred Sovjeti. Letala U-2 so bila zgrajena za vohunjenje za Sovjetsko zvezo na visoki nadmorski višini, njihov razvoj pa je bila strogo varovana skrivnost. Aprila leta 1955 je Cia tako za testiranje izbrala odročno območje v puščavi Nevade, ki je bilo na zemljevidih označeno kot območje 51. Poskusni leti letal U-2 so bili izvedeni na veliko višji nadmorski višini, kot so takrat letela druga vojaška in potniška letala. A ti preizkusi na visoki nadmorski višini so imeli nepričakovan stranski učinek - znatno se je poveča- lo število poročil o videnjih neznanih letečih predmetov. Pogosto so ta vohunska letala za neznane leteče predmete zamenjali piloti potniških letal v zgodnjih večernih urah. Po podatkih Cie so poleti U-2 in drugi poleti vojaških letal predstavljali polovico videnj neznanih letečih predmetov konec 50. in večine 60. let prejšnjega stoletja. Ker niso želele razkriti tajnega U-2 programa, so ameriške oblasti trdile, da so ta videnja posledica naravnih fenomenov. (STA)