2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 24. aprila 2014  Leto XXIV, št. 17


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 24. aprila 2014

Porabje, 24. aprila 2014

»Ge znam pisati samo od Sobote«
STR. 3
Dočas mo kauličkaj ladala
STR. 6

Na Gorenjom Seniki so nutpokazali CD

Kak lejpa je senička fara...   

»Ljudska pesem tak dugo živi, kak dugo jo spejvamo. Pesem je vsigdar drüžila lidi. Vsepovsedik je bila zraven, kak pri deli, tak pri svetkaj. Gnesden tau več ne moremo povedati, vanej delo napravijo mašinge, po večeraj se več ne drüžimo, ka delamo na računalniki, poslüšamo radio ali gledamo televizijo. Ljudski pevci na Gorenjom Seniki se srečajo vsakši drugi keden, spejvajo pa se drüžijo. Trüdijo se, ka aj se porabske ljudske pesmi ohranijo, gorostanejo. Naš cilj, kak Zveze Slovencev, je tüdi tau, ka aj porabske pesmi ne odidejo v pozabo, za tau smo dali gorvzeti 20 pesmi iz repertoara Ljudski pevcev z Gorenjoga Senika,« je povedala med drügim v pozdravi Gyöngyi Bajzek, sekretarka Slovenske zveze, 21. apriliša, na vüzenski pondejlek na Gorenjom Seniki v kulturnom daumi. Dvorana obnovlenoga kulturnoga dauma se je lepau napunila, vej so pa domanji ljudski pevci nutpokazali svoj nauvi CD, steroga so gorvzeli šest lejt po prvoj zgoščenki. 
Senički ljudski pevci, stere vči pa z njimi vred spejva Vera Gaš-par, so na nauvi CD gorvzeli 7 lübezenski pesmi, osem cerkveni, eno pripovedno, eno, štero so spejvali, gda so delali, eno, stero so podje spejvali, gda so na vojsko šli pa dvej z domoljubno vsebino. Pesmi so odebrali sami pevci s pomočjauv mentorice, te je po vsebini razporedila pa za zgoščenko spremne misli napisala etnologinja Jelka Pšajd, stera dela v muzeji v Murski Soboti. Pesmi so gorvzeli v Študioni Draga Jošara v Gornji Petrovcaj.
Tak Jelko Pšajd kak Draga Jošara smo leko pozdravili med gledalci na Gorenjom Seniki, dapa s svojo navzaučnostjo so prireditev počastili predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, senički žüpan Gábor Ropoš pa predsednica seničke slovenske samouprave Eva Lazar tö.
Senički ljudski pevci – Vera Gaš-par, Laci Bajzek, Joži Gyeček, Ančka Ropoš, Margit Gyeček, Gyöngyi Kozar, Zsolt Bajzek in Klara Laczó – so spopejvali dvakrat po tri pesmi, različne vsebine. Njino lejpo, čisto spejvanje je gvüšno dosti poslüšalcov odpelalo nazaj v tiste čase, gda se je po večeraj spontano spejvalo pri kučaj ali pri sausedaj, če so goškice lüpali, perje čejsali, kukarco lüpali…
Vera Gašpar se je zahvalila za delo svojim pevkam pa pevcom, najbole pa njinim družinam, ka so nej čemerni, če morajo njini sinauvge, hčere, matere ali očetovge med najvekšim delom tö ojti na probe ali na nastope. Pozvala je lidi z vesi, če bi stoj emo volau spejvati, naj vcüjstaupi, se pridruži skupini.
Program so popestrili členi KD godcev in pevcev Vinski bratje iz Gederovec pod vodstvom Petra Auguština, steri so nam spopejvali pa zašpilali štiri pesmi. Po predaji daril senički skupini so vsi pevci pa godci vküper spopejvali par naut, stere je publika pozdravila z glasnim ploskanjom.
V imeni uredništva Porabja gratulejramo gorenjeseničkim ljudskim pevcom.
Marijana Sukič 


Ljudski pevci ZS z Gorenjoga Senika že skurok deset lejt spejvajo vküper.
Mladi se pesmi včijo od Vere Gašpar


Seničarge so lepau vküper prišli na program. Prišla sta etnologinja Jelka Pšajd (prva z lejve) pa Drago Jošar (drugi s prave) tö

Obisk predstavnikov Urada za narodnosti RS v Porabju

Državna sekretarka Tamara Vonta, vodja Urada za narodnosti Republike Slovenije, in mag. Stanko Baluh, sekretar urada sta na povabilo slovenskih narodnostnih organizacij na začetku aprila obiskala Porabje. V okviru obiska sta se srečala s predstavniki slovenskih organizacij, obiskala sta Dvojezično osnovno šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku ter si ogleda Spominsko hišo Janoša Küharja. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, sta predstavila položaj Slovencev na Madžarskem, govorila sta tudi o odprtih vprašanjih ter o dosežkih, ki jih je manjšina dosegla na šolskem, kulturnem in gospodarskem področju. 
Državna sekretarka Tamara Vonta je po sestanku povedala naslednje:   »Predvsem nas je zanimalo, kako živijo Slovenci v Porabju. Urad za narodnosti, ki ga predstavljamo, se v glavnem ukvarja z narodno manjšino v Sloveniji, z Madžari in Italijani. Zdi se mi zelo pomembno, da dejansko vidimo, kako ljudje živijo na eni in na drugi strani meje. Kakšne so pravice manjšin v dveh sosednjih državah, da imamo potem dejansko kompleksno sliko. Seveda so razlike, morda pri nekaterih točkah se komu zdi politično nekorektno govoriti o tem, da vendarle je potrebno na tem področ-ju, - če kje, posebej na tem področju - obravnavati vprašanje reciprocitete. In se dejansko tudi zavezati in tudi zavedati, da gre v bistvu za odnos, ki gre v obe smeri. Torej, da tukaj je vprašanje reciprocitete precej ključno, ne glede na to, da gre dejansko za različne države. Ampak vendarle morajo imeti manjšine poseben status«. 
Po njenem mnenju so Porabski Slovenci zelo aktivni, vzeli so usodo v svoje roke in ne računajo vedno in za vsako ceno, da bodo dobili pomoč samo po sebi od nekje. So borbeni in iznajdljivi, in prav to je ključno za obstoj neke manjšine.
AK


Pogovori so potekali na Generalnem konzulatu R Slovenije v Monoštru

Galerija Murska Sobota

OSMEŠILI STE SE, KER STE ODSTRANILI MOJO GLAVO

Čeprav je Pomurje znano po številnih, tudi kakovostnih domačih in mednarodnih razstavah, jih je ve-čina slikarskih, zato vsaka predstavitev kiparskih del vzbudi in pritegne večje zanimanje. Po Mozirju in Velenju je zdaj v soboški Galeriji pregledna razstava kiparskih del akademskega kiparja starejše generacije slovenskih umetnikov Cirila Cesarja, z dodatkom izdelkov, zlasti malih gospodinjskih aparatov, narejenih po njegovih oblikovalskih zamislih. 
Kustosinja Milena Koren Božiček je izbrala dvajset Cesarjevih kiparskih del, od prvih do najnovejših. Kot je povedala kustosinja in jo dopolnil živahen devetdesetletnik, je s svojimi deli vznemirjal tudi strokovno javnost, začenši s skulpturo Zločin, ki jo je predstavil leta 1950, in s tem, ko je odprl vprašanje zločina, prekinil s socialističnim realizmom. Ker je skulptura čez noč izginila z razstave, ki je bila na akademiji, je šel k rektorju in mu povedal, da se je osmešil, ker je odstranil njegovo glavo. Rektor, priznan in po kurentih znan slovenski slikar France Mihelič, je Cirila Cesarja nagnal iz pisarne. Pozornost je zbudil tudi s spomenikom Talec na grobnici vojnih žrtev v Mozirju. »Protivojna miselnost mi je bila v mladosti in še posebno v študentskih letih izjemno blizu,« je povedal in dodal, da se boj proti nasilju vidi tudi v njegovih drugih delih. Za kiparstvo pravi, da ga je v mladosti in tudi pozneje izredno veselilo, »gotovo sem podedoval talent po očetu in starem očetu.« Rodil se je namreč v znani rezbarski delavnici, oče in stari oče sta bila cerkvena kiparja. Na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1950 in dobil štipendijo za študij na Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu v Nemčiji. Čeprav ga je vseskozi mikalo kiparstvo, se je zaposlil v tovarni Gorenje kot vrhunski industrijski oblikovalec. Po upokojitvi se je zopet vrnil h kiparstvu. Njegove steklene skulpture, ki si jih lahko ogledamo na razstavi, zaključujejo raznolik Cesarjev kiparski opus. 
E.Ružič



 S pregledne razstave Cirila Cesarja v soboški Galeriji

 Zločin, in ob enem svojih najbolj znanih del akademski kipar Ciril Cesar

»Ge znam pisati samo od Sobote«

»Ništerni lidgé se narodijo v literaturo – vse okauli nji, ka je bilau pa ka je, nekak zové k tomi, ka bi se napisalo« - tau miseu je povödala leranca, prevajalka, publicistka pa pisatelica Bea Baboš Logar, gda so njene knige z naslovom »Spominke – Spou-menke« nej davnik nutpokazali v varaškom Slovenskom domi.
Ta miseu je gvüšno istinska za pisatelico, štera se je v slejdnjom leti drüge bojne naraudila v Murski Soboti, madžarskomi oči pa slovenskoj materi – je na literarnom večeri Beo Baboš Logar nutpokazo Franci Just, urednik serije knig »Med Mürov in Rabov«. V etoj zbirki je vöprišla kak knjižni dar kniga Spominke, štere avtorica se je v Ljubljani na univerzi vönavčila za leranco slovenskoga gezika, cuj pa je eške literaturo tö štanderala. Dobro je razmejla vogrski, zatok je kisnej madžarsko literaturo dojobračala. Duga lejta je bila profesorica, leranca na srejdnjoj šauli v Murski Soboti, pri novinaj Vestnik je pisala od kulture. Svoje pripovejsti je začnila stvarati eške samo v zrejli lejtaj.
»Nikdar sem nej vüpala pisati, ka pa če nede dobro, nede zanimivo« - je povödala pisatelica, štera je svojo prvo novelo napisala anonimno. Tista pripovejst je válo dobila, zatok je gratala Bea Baboš Logar bole batrivna pa začnila pisati o vsem tistom, ka je čüla v svojoj držini. »Ge znam pisati samo od Sobote. Napisala sem štorije, ka se je godilo. Takše tö, ka je bilau prva, kak sem se rodila, vse ka sem čüla” – je povödala pisatelica, štera je gorrasla med samimi ženskami, z »omamo«, materdjov pa teticov. Venak zavolo toga tak lepau piše o materaj. »Vsakša mati má rada svoje dejte, ne rodi ga, ka bi méralo« - je pravla Bea Baboš Logar, štere strica so z 22 lejtami obejsili, ka je biu prautivogrski aktivist.
Pisatelica je svoje knige napisala v knjižnoj slovenskoj rejči. V prekmursko-porabski guč je pripovejsti prejkspiso pisateu pa pesnik Milan Vincetič. Sploj zanimivo je bilau čüti, kak je Bea Baboš Logar svoje »dojobrnjene« pripovejsti gorštejla. »Tak so moje novele eške bole starinske, nika jim je nej škaudilo« - je kisnej tapravla, Milan Vincetič pa je cujdau: »Gnes sem tau čüu, ka fanj tečé pa so mi pravli, ka se fajn razmej tö. Ge sem pauleg, z Goričkoga, gde mamo sličen guč. Probo sem priti s kem bliže originali, depa tak, ka aj bau té gezik domanji pa tekau-či.« Prevajalec ovak pravi, ka so ma dostakrat falile reči, depa tau je tak rejšo, ka je tisto rejč kauli opiso.
Bea Baboš Logar je gorštejla s svoji knig tisti tau tö, gde piše o sovjetski spomenikaj srejdi Murske Sobote pa na cintori. »Tau je tragika vsikše bojne: mati pošle svojoga siná na drügi kontinent, pa ranč njegovoga groba nikdar ne vidi« - je svoje misli raztomačila avtorica.
V svoji knigaj je stejla avtorica prejkdati misli o držini. »Moja omama je bila Nemica, oča Vogrin, mati pa Slovenka. Bojna je na glavau obrnaula žitek naše držine, začnili so se svajüvati narodi pa vöre. Ge sem zatok pisala, ka bi se Madžari, Slovenci, Nemci pa Židje več nej mrzili.«
Če se bralci rejsan tak vidi, ka je držina Bee Baboš Logar nika posebnoga, pisatelica pravi, ka je tau zvekšoga tak bilau v Soboti: »Če samo našo vilico pogledneš: prvi sausadge so bili Židauvge, štere so med bojnov odpelali. Te je bila naša iža, sledik pa madžarska držina Or-szágh. Dale so bili Wolfartovi, Nemci pa Ursulescovi, Romanarge. Eške Šantavcovi, Prekmurci pa tak naprej, cejla vilica.« Avtorica pravi, ka je Prekmurje takša krajina, gde so lidgé tolerantni. »V 19. stoletji so začnili v Soboto prihajati s cejle Avstro-Ogrske majstri: šnajdri, šauštarge pa tišlarge. Vsi so tam ostali, Sobota je gratala narodnostno fejst-fejst pomejšana. Pa eške tri vöre so bilé: katoličanjska, luteranska pa židauvska.«
Kak je urednik Franci Just pravo, pri dosta pisatelaj je tak, ka so v mlašeči lejtaj dosta poslüšali pripovejsti stari starišov. »Uni so dosta vrejdni stüdenci, vejpa stariške nemajo časa pripovejdati. Ka pa ti stara mati povej, nikdar ne pozabiš« - je cujdala Bea Baboš Logar. »Ge sem rojena 1945-oga leta. Stara mati pa mi je telko pripovejdala, ka se je meni vsikdar tak vidlo, ka sem ge v Soboti bila že prva, kak sem se rodila. Kak ka bi vse lidi poznala, vse vilice, kak ka bi vse znala.«
Zvün spominov »omame« pa je avtorica z veseldjom pisala o svoji spominaj z mladi lejt tö. »Cejlo mladost sem nika nej mejla prauti Titoni. Istina, ka je mama deset lejt nej dobila slüžbe, depa za robe na Golom otoki smo nej znali. Mladi smo bili, veseli smo bili, če rejsan smo nej meli kaj ekstra gvantov.« Dale se je tak spominala: »Gda je Tito mrau, smo se iz srcá djaukali, ka smo ga rejsan radi meli. Gizdavi smo bili na njega, ka je rejsan ’peršona’ biu. Što šké, se leko spomina.«  
Med spomini Bee Baboš Logar najdemo pisanje o domanjoj künji ranč tak, v šteroj majo svoje mesto madžarske gesti tö. »V Murski Soboti je skoro niške nej küjo grenadirmarš, depa moja omama je znala pa pri sodačiji so tö poznali. Drügi so pa spitavali: što de tau djo?« - je pripovejdala pisatelica pa eške cujdala, ka je za naslov knige ranč tak stela »Grenadirmarš«. Idejo za »Spominke« je dau prevajalec Milan Vincetič, vejpa vse novele majo svoj fundament v spominaj avtorice.
V ednoj od pripovejsti piše Bea Baboš Logar o angeli čuvari, šteroga bi prej vsikši mogo meti, če rejsan se gda pa gda skrije. »Ge vörvlem v angela čuvara« – je vöovadila pisatelica, štera je tistoga večera sploj dosta na glas štejla za svoje porabske poslüšalce. Rejsan je bilau veseldje poslüšati pa se je navzaučim tak vidlo, ka leko porabsko lüstvo ranč tak prešté pa razmej té pripovejsti. Knige so nej kuste, če se štoj cujspravi, leko v par večeraj do konca pride. Pa tak spozna stare-stare pa nej tak stare pripovejsti, »zgodovino Murske Sobote iz spomina«.
(Za letošnji božič mo leko za knjižni dar prejkvzeli roman Milana Vincetiča z naslovom »Lebdeča prilika« o baloni, šteri je spadno v gorički Ženavlaj.)
-dm-


Pisateljica Bea Baboš Logar z Francijem Justom in Milanom Vincetičem


Med poslüšalci so bili dijaki srednje strokovne šaule tö

OD
SLOVENIJE…

Karel Bertalanič iz Nuskove ma zanimivi hobi

Vesnica na travniki

Dosta ramov, steri so bili napravleni iz lesa, blata in slame, se podera. Gnesden so redki tisti, steri skrb majo in stare rame tüdi obnavlajo. Penzionist Karel Bertalanič iz Nuskove na Goričkom se je za tau že pred leti odlaučo, ka de stare prekmurske rame probo ohraniti tak, ka de ji takše miniaturne, pomenšane, začno delati. »Ges sam vövčeni zidar. Dosta sam po svejti odo, dvanajset lejt sam delo tüdi v Dajčlandi. Tam je tak bilou, ka je naša firma med drügim tüdi stare rame popravlala. Tau mi je tak v spomini ostalo. Gda je sin v šaulo začno oditi, smo prišli s familijo domau. Nauvo delo sam si najšo, duga lejta sam biu zavarovalniški agent (biztosítási ügynök). Tau je takše terensko delo bilou, zatau sam dosta različni zidin vido. Ednauk sam na enom kalendari vido tüdi kejp, ka ga je meu vert kak spomin na svoj stari ram. Pa sam si brodo, zakoj ne bi toga spomina ohranili tüdi v tridimenzionalni formi, samo pomenšanoga. Tak sam pred dvanajstimi leti napravo svoj prvi miniaturni ram. Gnesden jih na našom travniki, tü pauleg rama, stoji že okauli petnajst,« pove sogovornik in ške raztolmači: »Med njimi je dosta takši, stere sam ške na svoji oči vido, samo ka jih gnesden nega več. Tau so nej samo rami, mam tüdi kapelico, mlin in vinsko klejt. Mam tüdi eno miniaturo - ta je notpostavlena v pisarni Zavarovalnice Triglav na Nuskovi, gde sam delo -  stero sam napravo po enom od ramov, steri stoji v skanzni v Szalafőji. Zdaj pa delam en zvonik, takši, ka ške stoji v vesnici Ocinje, tü nej daleč od nas. Té zvonik je fejst v slabom stanji in ga zdaj popravlajo. Napravo sam tüdi eno žitnico (kaščo), takšo, stera je tristo lejt stara in tüdi ške stoji. Maketa je napravlena iz lesa in kamna iz istoga kamnoloma, kak so ga nücali pri pravi žitnici.«
Miniaturne zidine, stere Karel Bertalanič dela, so napravlene iz betona, lesa in slame. »Ne morem jih delati s tučence, ka bi njih te vöter odneso. Pauleg betona nücam ške lejs in slamo. Če ma što željo, napravim na streji, na rauri ške gnezdo za štrka. Dosta tej miniaturni zidin napravim po kejpaj. Napravo sam že tüdi dosta takši, ka so jih tej lidge komi od žlate ali pajdašov za kakši rojstni den ali ob kakši drügi priliki v dar dali.«
Pri Bertalaničovih v Nuskovi se zadnje cajte tüdi dosta turistov stavi. »Tau, ka sam napravo, san napravo za sebé, tüdi za Goričko, ka naj lepše vövidi, pa tüdi za vse tiste, steri si tau škejo poglednoti. Pridejo lidge, tüdi kejpe napravijo, posnemajo z videokamerami. Te jim damo ške kakšo palinko ali kaj drügoga natočimo, tak ka zdaj brodimo, ka bi malo vstopnine ali baukše povedano prostovoljne prispevke tüdi poberali. Najbole sam veseli, gda pridejo z busom in pripelajo s sebov kakšnoga harmonikaša, ka  lepau igra. Te se lepau mamo in se poveselimo,« ške pravi Nuskovčan steri za eno takšo malo zidino nüca mejsec dni, ka jo napravi. »Leko se pohvalim, ka en moj ram stoji na Notranjskom, šlo je za rojstno ižo, ka jo je žlata kak darilo küpila enoj ženski za abrahama. Tüdi tü na Goričkom je že dosta takši mali zidin, stere so postavlene na vidnom mesti. Je pa istina, ka trbej skrb meti, pa tüdi za té rame skrbeti,  ka ne propadnejo. Strejo s slame trbej vsakšo drügo leto polakejrati, ka te duže zdrži. Sam se zdaj pripravlan ške, ka eno malo jezero (tó) napravim, pa postavim mlin in eno takšo gater žago, stero so včasih meli,« konča svoje pripovedavanje Karel Bertalanič.
Tekst in kejpi:
Silva Eöry

Kongres Pozitivne Slovenije
Premierka Alenka Bratušek se je odločila, da bo ministrstvo za zdravje začasno vodila sama. S predlogom za novega ministra bo očitno počakala do glasovanja o zaupnici, morda tudi do razpleta na kongresu Pozitivne Slovenije (PS), ki bo 25. aprila na Brdu pri Kranju. Tako premierka Alenka Bratušek kot ustanovitelj PS-ja Zoran Janković sta potrdila, da ostajata pri kandidaturi za predsednika stranke. Kongres bo 25. aprila popoldne. Čeprav je premierka Alenka Bratušek julija lani zagotavljala, da z Jankovićem ne bo šla v boj za prvaka stranke, zdaj meni, da so rezultati te vlade dobri in da bi bilo »neresno« od nje, da bi kar tako dvignila roke. Težko pa si predstavlja, da bi vodila vlado brez strankine podpore, zato bo tudi z napovedano zaupnico, kot kaže, počakala. 
Nedokončana cerkev na dražbi 
Nova, še nedokončana župnijska cerkev blaženega Antona Martina Slomška v župniji Maribor - Košaki bo 9. maja kot prva cerkev v novejši zgodovini šla na prvo dražbo. Potem ko so župljani pred dobrimi 15 leti kupili zemljišče, je tedaj še mariborska škofija izbrala izvajalca gradbenih del in mu za plačilo ponudila zemljišča v svoji lasti. Transakcija nikoli ni bila izvedena, zato je nastal dolg, ki je do dražbe popeljal celotno stavbo cerkve, ki meri 1.500 kvadratnih metrov. Dolg do podjetja SCT v stečaju znaša dobrih 600.000 evrov, predvidena izklicna cena pa je 1,7 milijona evrov. Župnik župnije Košaki Igor Novak odkrito priznava, da župljani sami niso sposobni odkupiti cerkve. »Pričakujem, da ne bo veliko kupcev,« je povedal Novak in dodal, da ne bodo stali križem rok in bodo skušali dolg poplačati s pomočjo katere izmed cerkvenih ustanov, v skrajnem primeru pa tudi ne izključuje prošnje za pomoč iz tujine.


Karel Bertalanič z edno svojo ižo


Vesnica na travniki

… DO
MADŽARSKE

Kako krava omehča policaja ali KU-KUC
na Gornjem Seniku

»To je mlečna stojnica, državljani! Zakaj je na Gornjem Seniku mlečna stojnica?« - je v seniškem kulturnem domu spraševal zlonamerni policist, ki je sicer tudi pogrkaval. Poleg prepovedi užitja mlečnih izdelkov je predpisal tudi varnostno razdaljo med dvema osebama. Mrkega varuha javnega reda je poskusila nasmejati in spremeniti vesela krava, ki je vztrajala pri tem, da policista tudi objame. Pripravila je celo vrsto čarobnih napitkov iz mlečnih izdelkov, ki so za nekaj časa spreobrnili strogega policista. Le-ta je po spremembah prijel za kitaro in zapel ter zaplesal na odru. Napoji so na žalost vsi bili »premalo čarobni...«, na koncu pa smo le izvedeli, da ima največjo čarobno moč objem.
Gledališče KU-KUC, člana katerega sta prej opisano otroško igro uprizorila, deluje že šestnajst let s sedežem v Lendavi. Mladi igralci največ gostujejo po vrtcih in šolah po Sloveniji, nastopili pa so že tudi v Nemčiji, Švici in v letošnjem šolskem letu v Porabju.
Do gostovanja je prišlo v sklopu evropskega projekta, ki se osredotoča na dvig jezikovnih kompetenc učiteljev in posledično učencev na dvojezičnih izobraževalnih ustanovah. V projektu, ki ga delno financira Evropski socialni sklad, sodelujejo vrtci ter osnovne in dvojezična srednja šola v Prekmurju ter obe DOŠ v Porabju. Projekt obsega 11 različnih dejavnosti, nekatere so namenjene izključno porabskim šolam. V ta sklop spadajo gledališke predstave v slovenskem jeziku, nam je povedal vodja projekta dr. Attila Kovács. »Pri snovanju projekta smo razmišljali, da bi s pomočjo gledaliških predstav približali slovenski jezik učencem in posledično učiteljem. Ciljna skupina so seveda predvsem šolarji, naš namen je igriva jezikovna vaja. Sam projekt traja dve šolski leti, letos smo imeli po tri predstave v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Za naslednje leto imamo enake načrte.«
»Naš namen je predati otrokom vzgojna sporočila, širiti pozitivno energijo in medtem tudi zabavati« – nam je povedala direktorica in umetniška vodja gledališke skupine Urška Raščan in dodala: »Igre pišemo sami. Sami pripravimo besedila, režijo in glasbo. Naša skrivnost je, da največ naredimo v avtu, ker smo ogromno na cesti. Vozimo se dnevno, predvčeraj smo bili v Slovenj Gradcu, včeraj v Ljubljani, danes smo v Porabju.«
Delo igralcev olajša ekipa, ki stoji za njimi, je povedala direktorica Urška Raščan, ki je tokrat zaigrala vlogo krave. »Igralci smo štirje, smo pa zmeraj odprti za nove sodelavce. Ekipa je velika, imamo vodjo pisarne, glasbenike, scenografe, šivilje, čez dvajset nas je. Na terenu sta dve ekipi po dva igralca, tako smo lahko hkrati na dveh mestih.«
Za člane Gledališča KU-KUC je to delo življenjsko poslanstvo. »Kreativno delo poteka tako, da se usedemo vsi skupaj in poiščemo neko idejo, ki bi jo radi sporočili otrokom: ali je to ekologija, zdrava prehrana, zadovoljstvo in sreča, pozitivno mišljenje. Potem iznajdemo like, ki bi sporočilo najlaže predali otrokom.« Ključna beseda pa je tudi udeležba. »Otroci težko sedijo 45 minut, ne marajo biti pasivni. Mi smo ogromno nastopali in smo ugotovili, da se sporočila dosti laže dotaknejo otrok, če so sami aktivni.«
Na koncu predstave sta se oba mlada prekmurska igralca zavrtela v krogu skupaj z malimi seniškimi igralci. Profesionalna igra je razveselila domače šolarje, ki so si zagotovo zapomnili še kakšno slovensko besedo. Urška Raščan pa je zaključila: »Tudi ko je zelo naporno, ko več ne moreš, ko si utrujen ali pa imaš dovolj vsega, je največje zadovoljstvo, ko ti ploskajo, ko komentirajo, ko se smejijo. To ti da energije, navdiha in kreativne misli še za naprej.«
-dm-

Ena od dvoran Evropskega parlamenta bo poimenovana po Gyuli Hornu
Dvorana v Evropskem parlamentu bo nosila ime Gyule Horna, nekdanjega predsednika madžarske vlade, je seznanil MTI evropski poslanec socialistov, Csaba Tabajdi. Poslanci so odločitev utemeljili s tem, da »je imel Gyula Horn neodtujljive zasluge pri združitvi dveh Nemčij in pri širitvi Evropske unije«.  Pobudo za poimenovanje dvorane po Gyuli Hornu sta dala Csaba Tabajdi in vodja nemških socialdemokratov v Evropskem parlamentu Udo Bullman. Odločitvi je nasprotoval evropski poslanec in podpredsednik madžarskih krščanskih demokratov László Surján, češ da je osebnost nekdanjega premiera protislovna in njegova vloga v 50-ih letih razdvaja madžarsko družbo.
Gyula Horn je v Nemčiji do danes en najbolj znanih madžarskih politikov, ki je v vlogi zunanjega ministra veliko prispeval k padcu železne zavese in posredno tudi berlinskega zidu.
Manj poslancev v parlamentu, preurejena sejna dvorana
Po aprilskih parlamentarnih volitvah se je skoraj prepolovilo število poslancev, kajti prejšnji parlament je imel 386 poslancev, aktualni pa jih bo imel le 199. Prav zaradi tega je bilo potrebno preurediti tudi sejno dvorano, ki je bila v prejšnjem mandatu skoraj pretesna. Ob 199. sedežih bo več lož, kjer bodo imeli več prostora gostje in tudi novinarji. Manj je tudi žametnih ministrskih stolov. Medtem ko je imela prva demokratično izvoljena vlada še 23 ministrov, je bilo v drugi Orbánovi vladi le 8 ministrov, čeprav je bilo ob njih nešteto državnih sekretarjev. Ali bo število ministrov ostalo nespremenjeno tudi v tretji Orbánovi vladi, za zdaj še ni vedeti. 


  »Objemi me, stric policaj...«


  Seniška mladina je uživala v predstavi

Dočas mo kauličkaj ladala

Na malom brejgi v Števanovci, gde vsigdar sonce sije, živejo Margit Domiter, po domanje Lujzatjin Margit s sinaum pa s hčerkov v ednom malom rami. Kauli rama je vse lopau pokošeno, na dvauri pa eden velki kostanj stoji. Sausedov več nega, sami so ostali na taum brejgi, kak če bi ga oni skrb meli. Na dvorišči se samo eden mali pes deré, gda stanem, dapa nika ne deje, on me sprvaje do dver. Klonckam, dvera se na velke odprejo, sin Karči staupi vö na njij. Tak veter fudi, ka se sploj ne razmejva, samo v künji ma leko tapovejm, ka njegvo mater, tetico Margit, iščem. Dapa ešče prvin, kak bi sin kaj leko pravo, tetica se zglasijo za dveri. »Tü sem, samo niše papire iščem, pa za vraga je ne najdem.«
- Nikdar sem ešče nej odo pri vas, sploj lejpo mesto je tau. Vi ste se v tau rama narodili?
»Dja sem se nej tü naraudila, tam gora pri Šauštrski Maričaki. Samo gda sem se dja naraudila, osemtrestoga leta, te so moji stariške dolaprišli v te ram. Tü smo sploj dugo bili v arandi, samo v osemdeseti lejtaj smo ga dolatjöjpili za edenajset djezero forintov. Zato tak fal bijo, ka je že fertik bijo, tau smo že vse mi vönapravli tak, kak zdaj vögleda. Edenajset djezero forintov je te zato nej tak malo pejnaz bilau, kak je zdaj pejnez vrejden.«
- Čidan je bijo te ram?
»Te ram je merički bijo, te zemlé, ka so tü spodkar, skaus tanut pa tü gora do Fiškališa, so se vse k tauma rama držale.« 
- Kak ste leko ram dolatjöjpili, da tü več nikoga nej bilau, sto bi vam ga leko audo?
»Mi smo ga že od občine tjöjpili ešče te, gda je Šebdjanin Vendel bijo tanácselnök. Občina je prejkvzela te ram zato, ka nikoga nej bilau, zaman so je iskali po cejloj Meriki. Tak so te potejm ga nam taodali, dapa te ram je sploj fertik bijo, gda smo mi sé prišli.« 
- Meli ste vi brate ali sestre?
»Dva brata sem mejla, eden je Zidara Mariško emo za ženo, drügi je pa na Bakonysárkány odišo, dapa že obadva sta mrla.« 
- Kak je vaš brat na Bakony-sárkány prišo?
»Tam je bila edna zadruga, ta je dosta Slovencov odlo delat, dapa moj brat je tam austo, nej prišo več nazaj domau. Dja sem tü začnila tam delati, dapa te je mati batežna gratala, pa te brat, šteri je doma bijo, mi je telko gučo, telko gučo, ka so me nazaj domau sprajli. Vidiš, te sem zdaj tak prišla, sprvoga sem s stariši bila, pa sledkar sem tü vsigdar sama bila z mlajši.«
- Če bi tam na Bakonysárkányi ostali, tam bi vam baukše šlau kak doma?
»Pa vejš, ka bi tam baukše leko živala kak doma. Dja sem v künji delala kak küjarca, tam je mena sploj dobro bilau.« 
- Kak pa gde ste se vi navčili küjati?
»Prvin je nej tak bilau kak zdaj, ka v šaulo moraš titi. Tam si bijo, nuta so te postavili pa si se navčo küjati, te je ešče nej tak aklavo bilau kak zdaj. Tam si se dosta več vse navčo küjati, kak če bi samo v šaulo odla.«
- Gda ste vij domau prišli od tistec?
»Dja sem petdesettretjoga leta odišla pa domau sem prišla od tistac petdesetšestoga leta. Zato ka mati zbetežala, pa te sem mogla doma biti z njauv. Oča je redno delo tü nej emo, ta pa nazaj odo delat, tak ka sprvoga lagvo smo živali sploj.« 
- Delali ste zemlé?
»Te brejg, te zemlé, ka so kauli rama, smo mi delali, te je nej tak bilau kak zdaj, ka tau vse občina ma prejk. Krave, svinje smo meli pa tejm krmo smo te ešče vse doma pripauvali.« 
- Vi ste vsigdar doma bili, slüžbo ste nikdar nej meli?
»Dja sem sprvoga samo doma delala, sledkar me je pa Klošin Pišti nutspravo tü v števanovsko zadrugo.« 
- Ka ste meli za delo v zadrugi?
»Najprvin smo sildje pauvali, žetvo smo delali, gda tau več nej bilau, te smo v gauštji delali. Naslejdnje smo pa z gobami delali, štere je zadruga pauvala, potistim sem pa te dja že tak v penzijo odišla. Štiridvajsti lejt sem delala na zadrugi, nej je leko delo bilau. Najbola žmetno je te bilau, gda sem v gauštji delala ali gda sem pri žagi bila, gda so lejs tesali. Vejš, ka tau delo je nej za žene bilau, gda taše kuste bore zdigaš pa kobacaš.« 
- Kak ste ladali?
»Pa ka ’š delo, če moraš, te moraš, mlajše sem mejla, stera sem sama gorranila.« 
- Vi ste moža nej meli?
»Mejla sem, samo se je razpito pa odišo, dja sem pa sama gorranila štiri mlajše. Dostakrat sem nej ved-la, kama aj letim, doma smo gazdüvali, mati batežna bila, v slüžbo sem odla, pa te ešče mlajši. Zato dostakrat pravim, ka sem dja v svojom življenji nika dobroga nej mejla.« 
- Kak ste leko v slüžbo šli, gda so mlajši ešče mali bili?
Najbola je moj oča pomago, zato ka mati mi je šestdesettretjoga mrla, pa ovak je tak tü betežna bila. Gda je pa oča sedemdesetdevetoga leta mrau, te so že vekši mlajši skrb leko meli menše.« 
- Kelko mlajšov mate?
»Tri dekle pa enga sina mam, sin pa najmenša sta doma, dvej ste z daumi odišle, edna je v Varaši, drüga pa v Farkašovci žive. Zdaj sem ranč tak tadala srmak, kak sem do tejgamau bila, sin je betežen pa dekla tö, ka sta doma. Dostakrat pravim, ka najraj bi že na cejntura bila. Ništerni majo vöjpanja, dapa dja že tau nejmam. Sprvoga, gda sem ešče bola mlada bila, sem mejla, zdaj že nika. Te pojep mi je tö na glavej, sploj je lagvi pa betežen tö. Ka dobi? Osemdvajsti djezero forintov, zdaj tau mena povej, ka je tau, kak s tauga leko žive. Delati nika ne more, ka je betežan. Zdaj drva trbelo vküpspravlati, drügoma sem se mogla moliti, aj pride pomagat. Tista hči, stera zdaj v Farkašovci žive, mi je vsigdar prajla, ka de ona doma, pa itak kraj od rama odišla. Tauj tö sploj lagvo dé, zato ka je tam mauž tö taši betežasti, pa vse sama mora delati. Tistoj, ka je v Varaša, tistoj dobro dé, ona tak žive kak eden krau. Njeni oča je Hodač bijo, pa tistoga brat je v Meriki sploj dosta pejnaz emo gda je mrau, pa tau so te mlajši vse erbali. Tistoj bar dobro dé, tista je srečna, drügi smo tak nika sreče nej meli v življenji.«
- Vi penzijo mate?
»Ešče tau sreča, ka sem si penzijo zato vösprajla, če bi nej mejla, te ne vejm, s koga bi leko živeli, od občine bi čakali, aj nam pomagajo. Nej je dosta, zato ka petdesetsedemdjezero forintov dobim, dapa itak nika. Te ešče k tauma vcuj pride, ka za menšo hčer dobim, ka je doma, pa te tak s tauga se zato tamantramo.« 
- Vas v vesi rejdko vidim, vi nikam ne odite?
»Zdaj že trno nej, zato ka viski cuker mam, zavolo tauga slabo vidim, pa no-djé me tü bolijo. Bola samo znautra pa kaulak rama na njivi delam, ovak trno nikan nédem. Dočas ka sem leko delala, je tak dobro bilau pa bola veselo kak zdaj.« 
- Ka delate cejli den doma?
»Gnauk tau, gnauk tisto, vsigdar kaj trbej delati. Prvin po zimaj sem sploj rada guščice löjpala, dapa tau zdaj več nejga. Televizijo gledam, kaj pucam pa den pomalek odide. Pred ramom mam edno njivo, tau delam, zato ka dja brezi tauga, ka bi nikanej delala, ne morem biti. Dočas ka kauličkaj mo ladala, leko üšla, če ranč z botom, dja mo delala, zato ka moj cejli žitek je delo bilau. Name tau goradrži, če bi nej delala, te bi že vejn davnik pokopana bila.«
Karči Holec 


Margit Domiter

DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ


Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. 

 Vüzemska poštija

Začno se je velki teden. Eške malo pa de trbelo djajca farbati. Ništerni, kak doma pri malon Lajčiji, so nej tej brige meli. So nej tej brige meli, kokouši so ojdle po njinom dvouri. Tak so zavole djajc meli. Depa, nisterni so nej kokouši krmili. Takšni so v bauto po djajca mogli. Tisti so si djajca mogli küpiti. Pri Barbari doma so nej kokouši meli. Tak njoj je mama zapovejdla, aj dé v bauto pa je küpi. Večer do se farbale. 
Kak prvo je Barbara sfüčkala sousedi Siniji. Tak nagnouk je sejdo zar na paktregeri, Barbara pa je že klačila pedale. Tam pri malom Lajčiji sta samo telko dola stanola, ka je mali Lajči na poštijo stoupo. Po tejm pa so po svojoj staroj šegi že šli, kama je trbelo titi. Na, Barbara pa Sini sta se pelala, mali Lajči pa je bejžo za njima. Nejso po najbole kratkoj pouti šli. Najprva je trbelo malo koulakvrat langati pa po tejm so dun prišli do baute. Gvüšno, ka sta tam prviva bila Barbara pa Sini. Kuman za njima je ta prileco eške mali Lajči. Kuman po tejm, gda je Barbara že küpila tresti djajec. 
»Mi mo je tö gnes farbali,« si je že malo ležej zdijavo mali Lajči. »Depa, najboukše so tiste posvéčene. Meni ranč šunke nej trbej, tak so mi djajca žmana.«
»Leko, depa, brezi šunke nikak néde. Našomi ati pa djajc nej trbej. Un samo šunko šké na telejri meti,« je Sini že sejdo na paktrejgeri. »Vsigdar pa zavolo šege djajce tö pogej.«
V tejm se je Barbara z djajcami v rokaj že pakivala na biciklin. Mali Lajči go gleda, vse vküper se njemi ne vidi najbole. 
»Barbara, vej pa djajca daj meni v roke. Tak gvüšno cejle domou pripelaš,« se njoj je ponüjo mali Lajči.
»Ranč ti s tejmi malimi pa kratkimi rokami boš takšo gučo. Vej sam pa nej gnouk kaj v rokej držala pa potač pelala,« si je Barbara nej pa nej dala valati. »Ge leko brezi rouk tö pelam. Na, škem prajti, ranč mi kormanja nej trbej držati.«
Kak je prajla, tak je naprajla. Trbej prajti, ka njoj je dobro šlau. Dobro njoj je šlau nin tresti mejterov. Po tejm pa je mali Lajči leko samo gledo. Je leko samo gledo, kak je najprva začno prvi potač lejtati es pa ta. Po tejm je leko vido, kak je škela z eno rokou kormanj zgrabiti. Pa je tadale gledo, kak ga je nej mogla zgrabiti. Na konci pa je eške vido Barbaro leteti prejk kormanja, za njou pa eške djajca kak letijo na vse kraje. Brž je pri jima biu. Sini se je držo za bolečo nogou. Barbara je samo gledala, kak se spotrejta djajca cedijo po črnom asfalti. Barbara pomalek gora stane. Gora stane pa gleda. Eno djajce je cejlo ostanolo. Gleda mali Lajči tö. Gleda pa si brodi, ka aj povej. Ka aj povej, samo aj Barbara nede djoukati začnola. Barbara pa nej djoukala. Samo je na mesti stala, gledala, nej mogla vörvati svojim očam. Zatou je mali Lajči gor oupro svoje moudre lampe.
»Vidiš, Barbara, tou je sploj nej lagvo delo. Kak tou vögleda, mamo mi oprvin vüzemsko poštijo, ka je tak lepou vöpofarbana. Trno lejpo delo, Barbara,« njoj je skur v rokou segno.
Tak je tou povedo mali Lajči. Ka je pa mama prajla Barbari, aj ostane nut zaprejto v njivi daum. 
 
Miki Roš

Izdelovali smo velikonočne zajčke 


Ko boste brali ta članek, bodo velikonočni prazniki že za nami, bi pa vseeno predstavila, kako smo se pripravljali na ta praznik mi, člani Sekcije porabske mladine, in otroci, ki obiskujejo Jezikovno spodbudo v Monoštru.
12. aprila, v soboto popoldne, smo se zbrali v hotelu Lipa v Monoštru, kjer smo imeli v razstavnem prostoru velikonočno delavnico, na kateri smo izdelovali velikonočne zajčke iz koruznega ličja in volne. Pri tem smo dobili pomoč Ibolye Sass Barabás in Iluš Dončec.
Okrog enih nas je bilo kar nekaj mladih in otrok, ki smo komaj čakali, da začnemo z delom. Razdelili smo se v dve skupini in se lotili dela. Kot že omenjeno, smo delali nekateri zajčke iz koruznega ličja, drugi pa iz volne.
Mislili smo, da bomo potem zamenjali skupine, ampak to nam ni uspelo. V dobri družbi je počasi vsak pripravljal svoj velikonočni okrasek in je tako hitro minil čas. Kar naenkrat je nastal večer in smo počasi morali končati naše izdelke.
Vsak od nas je odšel domov z lepimi spomini in s krasnimi velikonočnimi zajčki. Na koncu bi se rada zahvalila gospema Ibolyi Sass Barabás in Iluš Dončec, da sta nam pomagali in nam posvetili svoj popoldan.
Martina Zakoč
predsednica Sekcije porabske mladine





VABILO 

PETEK, 25.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI KRALJ: FOTOAPARAT, RIS., 15.50 MUZIKAJETO: BIG BAND, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL,
PETEK, 25.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.50 MLADI VIRTUOZI: PROKOFIEV GUITAR DUO: NEJC KUHAR IN MAK GRGIĆ, 14.30 TRAVNIK, NEMŠKA DOK. ODDAJA, 15.20 OSMI DAN, 15.55 MOSTOVI – HIDAK, 16.25 MIGAJ RAJE Z NAMI: ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.55 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.25 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: ZLATOROG : KRKA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NEOBLJUDENA DEŽELA, GRŠKA DOK. ODDAJA, 20.55 SODOBNA DRUŽINA (III.), AM. NANIZANKA, 21.15 SCOTT IN BAILEY (III.), ANG. NAD., 22.10 NESREČA, BRITANSKO KANADSKO AMERIŠKO NEMŠKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL 
* * *
SOBOTA, 26.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.45 KINO KEKEC: MALA ČAROVNICA LILI: POTOVANJE V MANDOLAN, AVSTRIJSKO NEMŠKO ŠPANSKI FILM, 12.15 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.45 MED VALOVI, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 ZAPELJEVANJE POGLEDA: MILAN ERIČ IN VLADIMIR LEBEN, DOK. ODD., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, 17.40 ROSOMAH: NA LOVU ZA PRIKAZNIJO, AM. DOK. ODD., 18.30 OZARE, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME,  ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ANA IN VIRGILIO, DOK. SERIJA, 21.50 POGLED NA ... PLEČNIKOVO NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO, SKUPINSKE PORTRETE SLIKARJA JOŽEFA TOMINCA, DOK. SERIJA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 POLDNEVNIK, 23.20 IRENE HUSS (II.): KROG MOLČEČNOSTI, ŠVEDSKA NAD., 0.50 OZARE, 0.55 DNEVNIK, 1.20 UTRIP, 1.35 VREME, ŠPORT, PONOVITEV, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL,
SOBOTA, 26.04.2014, II. SPORED TVS
8.05 TARČA, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 10.05 SLOVENCI V ITALIJI, 10.35 UMETNOST IGRE, 11.05 OSMI DAN, 11.45 POLNOČNI KLUB, 13.00 MIGAJ RAJE Z NAMI: ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 13.25 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 13.55 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE HD, 14.25 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 17.25 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 17.55 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 19.25 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: 30. KOLO, 22.00 STRANKA, FRANC . FILM, 23.40 ARITMIČNI KONCERT - SAME BABE, 0.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.20 MED VALOVI, 1.50 ZABAVNI KANAL,
* * *
NEDELJA, 27.04.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ VELIKO TEKMOVANJE, NORVEŠKA NAD., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.05 PLES V DEŽJU, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST (III.): 30. DEL: VOLITVE, DANSKA NAD., 21.10 INTERVJU, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 OD VEČNE POTI DO TIVOLIJA - 70 LET OD USTANOVITVE OF, 23.20 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: SMRT, DOK. SERIJA, 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL 
NEDELJA, 27.04.2014, II. SPORED TVS
7.45 GLOBUS, 8.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.50 TURBULENCA, 9.25 GLASBENA MATINEJA: KOROŠKA POJE 2014: ‘BOGU V ČAST, LJUDEM V VESELJE’, 10.00 BEATIFIKACIJA PAPEŽA JANEZA XXIII. IN JANEZA PAVLA II., PRENOS IZ  VATIKANA 12.00 MOZARTINA SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA - MAJA KOJC IN LIOR SHAMBADAL  (W. A. MOZART, R. STRAUSS ), 12.50 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 ŽOGARIJA, 13.50 R. WAGNER: LOHENGRIN (SOLISTA JONAS KAUFMANN, ANJA HARTEROS), POSNETEK OPERE IZ BAVARSKE DRŽAVNE OPERE, 17.20 NA KLANCU, SLOVENSKI FILM, 18.55 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 19.20 TRST JE NAŠ!, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ODKRITI PLES: MIRKO RAMOVŠ, PORTRETNI FILM, 20.40 ZA SRCEM S SLOVENSKIM OKTETOM, 20.55 IZGNANI, FRANCOSKO HAITSKA DOK. ODDAJA, 22.10 PESEM EVROVIZIJE 2014 - PREDSTAVITEV SKLADB, 23.10 ARITMIČNI KONCERT - SAME BABE, 0.10 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 0.40 ZABAVNI KANAL 
* * *
PONEDELJEK, 28.04.2014, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.50 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA, 12.15 DEČKO S SREČKO, KRATKI IGRANI FILM IZ SLOVENIJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: MAVRIČNI SVET PIJAČ, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: PESEM, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: FAOVA NESRAMNA UKANA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PLATFORMA: DO STREHE NAD GLAVO S STANOVANJSKO KOOPERATIVO, 23.35 JOŽE CIUHA, SLIKAR SVOJEGA ČASA, DOK. PORTRET, 0.30 KNJIGA MENE BRIGA: COLIN CROUCH: POSTDEMOKRACIJA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL, 
PONEDELJEK, 28.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 OTROŠKI KANAL, 9.40 ZABAVNI 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z AKIJEM, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.15 INTERVJU, 15.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.20 NEOBLJUDENA DEŽELA, GRŠKA DOK. ODDAJA, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 PRAVA IDEJA!, 17.25 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: KRKA : UNION OLIMPIJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: TEREZINA KRIVDA, FRANC. FILM, 21.45 ZLOČINI V WALESU (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL, 
* * *
TOREK, 29.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, 18.35 SONČNI MLIN: RAZVEDRILO, RIS., 18.40 PUJSA PEPA: LISJAK LUKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (I.), ANG. NAD., 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, VREME, 22.45 KULTURA, 22.50 ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL 
TOREK, 29.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BERNARDO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 PLATFORMA: DO STREHE NAD GLAVO S STANOVANJSKO KOOPERATIVO, 15.35 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.10 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 18.05 POGLED NA ... PLEČNIKOVO NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO, SKUPINSKE PORTRETE SLIKARJA JOŽEFA TOMINCA, DOK. SERIJA, 18.35 MUZIKAJETO: BIG BAND, GLASBENA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA: SVETOVNI DAN PLESA: MLAKAR, FILM O BALETNIH UMETNIKIH, 21.00 SRAMOTA, ANGLEŠKI FILM, 22.35 SVETOVNI DAN PLESA: MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT DBUS 2013, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL 
* * *
SREDA, 30.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MALE SIVE CELICE: OŠ JURIJA DALMATINA, KRŠKO IN OŠ MATIJA VALJAVCA, PREDDVOR, 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI: PALIČNJAK TIKI, RIS., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK: SUPER JUNAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: MOJ BRAT JE EDINEC, ITALIJANSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 ODKRITO, 23.50 TURBULENCA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL, 
SREDA, 30.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z JASNO, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, 14.50 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 16.05 MEDNARODNA OBZORJA, 16.55 GLASNIK, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 UPOR! ZAVEZNIKI V BOJU: SLOVESNOST OB DNEVU OPORA PROTI OKUPATORJU, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 GOSPOD NIHČE, BELGIJSKO-FRANCOSKO-KANADSKO-NEMŠKI FILM, 1.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.25 ZABAVNI KANAL, 
  * * *
ČETRTEK, 01.05.2014, I. SPORED TVS
7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.40 PRVOMAJSKA BUDNICA: PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE, 8.10 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. FILM, 9.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 9.40 NA VRTU, 10.10 OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.30 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 DOLINA MIRU, SLOVENSKI FILM, 18.40 BACEK JON: PREPLAŠENI JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.05 DELO OSVOBAJA, SLOVENSKI TV-FILM, 21.20 LA VIE EN ROSE, VEČER ŠANSONOV 2013, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 OSMI DAN, 23.35 PESEM UPORA, DOK. FILM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 01.05.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.50 ZABAVNI KANAL, 12.20 DOBRA URA Z MILICO, 14.20 TOČKA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.45 SLOVENSKI VODNI KROG: UČJA, DOK. NAN., 16.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 16.40 ROSOMAH: NA LOVU ZA PRIKAZNIJO, AM. DOK. ODDAJA, 17.45 TOČKA PRELOMA, 18.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ANA IN VIRGILIO, DOK. SERIJA, 18.25 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: POLFINALE, 23.00 ZADNJI MAOV PLESALEC, AVSTRALSKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL 



Avtobusa bosta peljala z Gornjega Senika
in iz Andovcev ob 18.15 uri


SLOVENSKA MEŠA
V MONOŠTRI


Slovenska meša v varaškoj cerkvi bau
27. apriliša v 16.30 vöri