Štev. 46
7. september 1990
Leto VI.
-l^AJA UREDNIŠTVO GLASILA »v AGIŠU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
GENERALNE STAVKE, KI JE BILA NAPOVEDANA ZA 10. SEPTEMBER
NE BO
Vprašanje je koliko sindikat s prelaganjem stavke izgublja, Ptavtako pa ostaja odprto vprašanje koliko izgube bi povzročila stavka. 2a zdaj je znano le to, da je stavka preložena na 12.12.1990, ker so £e ustvarili pogoji za dialog o postopnem razreševanju nakopičenih Problemov gospodarstva in zaposlenih v njem.
Na včerajšnji seji sindikata je bilo povedano, da bo vodstvo pod-ietja v glavnem uresničilo vse zahteve našega sindikata, ki so bile Postavljene ob splošnih zahtevah, saj bo začelo obračunavati obresti 2a plače in sicer za dneve od 15. v mesecu pa do izplačila.
0 višini % bo razpravljal še delavski svet podjetja.
Ne bo pa mogla biti realizirana zahteva po zagotavljanju dela za vse Zaposlene. Pogodba o delu bo po reorganizaciji firme podpisana samo 2 ljudmi, ki opravljajo dela in naloge, ki bodo za proizvodnjo potrebna. Ostali delavci bodo sicer še ostali delavci podjetja dokler sistemsko ne bo rešena njihova socialna varnost.
Ker za zdaj ni več potrebe je 10 preklical sklep o preimenovanju v stavkovni odbor.
M.

BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
Ponovno pozivam vse delavce, da se vključite v javno razpravo o Pravilniku blagajne vzajemne pomoči sindikata DP Agis Ptuj.
Navna razprava poteka do vključno 15.9.1990.
Osnutek pravilnika lahko dobite navpogled pri vašem sindikalnem Poverjeniku.
M.
TEKMOVANJA V POGASITEV PRAZNIKA PODJETJA
V gramozni jami v Tržcu so se pomerili ribiči v lovu rib s plovcem. Iz pričujočih rezultatov je razvidno, da jih le-ti uvrščajo ob bok ajboljših na letošnjem svetovnem prvenstvu v Mariboru.
Igkmovanje med podjetji:
1	• Agis I
2	• Obrtniki 3- HIP Ptuj
Posamezniki
1 • Trbuc Franc
3	• Petek Zvonko
3' Lovrenčič Jože
ilgd DE 1. RT S
2- DE 09 (OR)
3.	DE 02
4.	DE 07
6	neg. točk
7	neg. točk 9 neg. točk
2150 točk (g) 2075 točk (g) 1825 točk (g)
8 neg. točk 13 neg. točk 15 neg. točk 19 neg, točk
Streljanje :
Streljanje z zračno puško - seri]a 5 + 20 je bilo v meddružinski konkurenci družin podjetij občine in med ekipami delovnih enot.
V	meddružinski konkurenci je bila najuspešnejša naša strelska družina, ki je z enim krogom prednosti povedla pred strelsko ekipo Merkatorja in tretje uvrščeno družino Kidričevo.
Za našo družino so nastopili Petek, Ruedl, Krničar, Potočnik.
V	konkurenci med delovnimi enotami pa je pričakovano zmagala ekipa tehničnega sektorja pred ekipo DE 02 in tretjo uvrščeno ekipo OR -
. OZIMNICA
Ta čas komisija, ki j e bila imenovana pri občinskem svetu ’SSS zbira najugodnejše ponudnike ter se dogovarja za način, kako si bodo lahko člani SSS na „najučinkovitejši način zagotovili ozimnico .
Takoj, ko bodo znane podrobnosti, vas bom o tem tudi obvestil.
M.
POVEČANJE PARTICIPACIJE V ZDRAVSTVENEM VARSTVU ’
Zadnje mesece je povzročilo precej negodovanja povišanje lastne udeležbe za zdravstvene storitve. Zato tokrat povzemamo Informativni bilten Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo, ki obravnava to problematiko.
Seznanjamo vas z razlago za povečanje lastnega pripsevka in z novimi cenami za pogostejše storitve.
Povzetek biltena številka 23 in 25.
Slovenski izvršni svet je v četrtek 12. julija sprejel sklep o zvišanj11 participacije za zdravstveno varstvo (kot imenujemo pripsevke uporabni' kov k ceni zdravstvenih storitev in pripomočkov ter zdravil na recept)* Strokovna podlaga za tokratno povečanje participacije v zdravstvu so argumenti strokovne skupine, ki jo je Zdravstveni svet Izvršnega sveta Republike Slovenije (zdravstveni svet kot naj višje strokovno telo v zdravstvu Slovenije) izmed svojih članov pooblastil, da pripravijo te predloge.
Tokrat ne moremo govoriti o odstotku povečane participacije; zneski se namreč ne zvišujejo linearno, marveč diferencirano, to pa pomeni, da . so za nekatere postavke ne le višji, ampak tudi večji kot so bili dosleJ Najbolj se povečuje participacija za prvi zdravniški obisk na bolniko' vem domu (od 21., 10 na 100,00 dinarjev), za specialistične preglede (od 18,60 na 100,00 dinarjev), za prevoz z reševalnim avtomobilom (od 14,40 na 60,00 dinarjev), za nekatere ortopedske pripomočke in dela zobozdravstvenega varstva. Doplačila za posamezne diagnostične in terapevtske postopke pa se uvajajo na novo.
Posebej je treba poudariti, da se ob zdaj povečani participaciji za zdravstvo v ničemer ne spreminja seznam skupin zavarovancev, ki so participacije oproščeni. Te skupine zavarovancev tudi odslej ne plačujejo participacije.
Povod za zvišano participacijo je kajpak veliko pomanjkanje sredstev za zdravstveno varstvo. Za to pomanjkanje, ki znaša približno 12 % vseh sredstev, na katere je zdravstvo računalo v tem letu, so poleg deleža, ki je pri razbremenjevanju gospodarstva padel na zdravstvo, še drugi vzroki. Med njimi je prenos lanskih ostankov primanjkljajev zdravstva v letošnje leto in ekonomska kriza, kot se reflektira v zdravstvu samem, ki čuti na nekaterih področjih večje potrebe bolnike'7'
-1-	J
lrispevki uporabnikov pri ceni zdravstvenih storitev, pripomočkov ter Stavil na recept (participacija) -- v dinarjih:
Doslej
'°vi kurativni pregled v enotah osnovne zdrav-Cvene dejavnosti, tudi v zobozdravstvu
b
°hovni pregled pri zdravniku v osnovni zdrav-
,veni dejavnosti., vendar za največ 3 preglede.
u
sledijo prvemu ir'vi obisk pri specialistu, tudi pri zobozdrav,
°novni obisk pri specialistu, vendar največ ^.3 obiske
po prvem
.^i obisk pri zdravniku in zobozdravniku v '°Š'nem času med 22. in 6. uro
°isk zdravnika na domu
3}
isk zdravnika na. domu med 22. in 6. uro
k'
:v _La.a xn ociiix u« uiix jncu-c: j.'xa.x ti j-ii
Manična kontracepcijska sredstva 'lletna prekinitev no sočnosti
nujni nenujni
Sij
hvalni prevoz avalni prevoz



■‘iv.
evalni prevoz - lokalni alidski voziček

5ktrični simulator
Sl. .
,	, slabovidni (60 % slepote)
.^"taktna stekla
.vesha proteza
.S^tbni dan v bolnišnici
^bbni dan v zdravilišču
Ni
Po sklepu IS 12.7.1990
8,60	20,00
4,30	10,00
16,80	100,00
6,10	50,00
9,90	50,00
21,10	100,00
42,10	200,00
e 5,70	20,00
24,50	150,00
43,80	150,00
14,40	60,00
	150,00
	80,00
123,10	300,00
173,30	400,00
21,10	150,00
9,90	50,00
78,70	300,00
13,30	50,00
12,50	50,00
-j, v icinske storitve v bolnišnici ^Zdravilišču
"°k in trajanje zdravljenja)
N
50 % hotelskega dela cene oskrb.dne 41,70	100,00
(plača ob začetku ne glede na
^Njjjnedicinska storitev
100,00
5,00
Torej bomo lahko poslej šli k zdravniku oz bomo poprej pridno šparali.
v bolnišnico. M.
OBVEZNICA
^ Obveznica je dolžniški vrednostni papir oziroma oblika zadolževanja; i^. kateri izdajatelj obveznice (to je država, občina, podjetje ipd.) wNbi denarna sredstva oziroma je kreditiran tako, da razni investi-kupijo izdane obveznice. Tako nastane med izdajateljem in kupcem ^eZnice obligacijsko-terjatveno razmerje oziroma iz tega razmerja lajajoča pravica do terjatve. To razmerje oziroma pravica je omejena 1^4 način odplačevanja dolga, t.j. na vračilo glavnice in pripadajo-°bresti in kupcu obveznice ne daje nobenih drugih pravic npr. kot i delnici.
Obveznica .i-ma fiJcčno določeno zapadlost, t. j . datum, ko mora izda-•jatol] obveznice plačati oziroma vrniti celoten izposojen znesek kre-ditorju. Lastnik oziroma imetnik obveznice ima pravico do fiksnih obresti na posojeni znesek, ki so določene ob izdaji obveznice in so zapisane na sami obveznici. Gre za tako imenovani stalni zahtevek na dohodku izdajatelja obveznice. Pravico do obresti ima imetnik obveznice pred drugimi upravičenci na dohodku izdajatelja naprimer delničarji. Ta pravica velja tudi ob likvidacijskem postopku, če gre za podjetje, ki je izdalo obveznice.
Ločimo vrsto različnih tipov obveznic, vendar je za razumevanje najpomembnejša delitev glede na izdajatelja in sicer ločimo javne in zasebne obveznice.
A.	JAVNE OBVEZNICE
Te obveznice štejejo za najmanj rizično obliko obveznice, saj jih izda3a država (ta vsaj načelno ne more bankrotirati). Svojo zadolžitev država pokriva s sredstvi iz proračuna. Ker te obveznice prinašajo gotov donos (seveda vnaprej fiksno določen) je le-ta nekoliko manjši kot donos pri drugih obveznicah. Državne obveznice imajo rok zapadlosti od 2 do 30 let.
Velikokrat vlade oblikujejo za izdane delnice zaprti krog (trg) oziroma se z delnicami sploh ne trguje, ampak je nakup teh obvezen za banke in druge finančne institucije (npr. zavarovalnice). V krog javnih obveznic spadajo tudi obveznice, ki jih izdajajo občine, mesta, javna podjetja, pošta, železnica itd.) za pridobitev lastnih sredstev. Vse te institucije izdajajo obveznice v svojem imenu na svoj račun, seveda ob popolni podpori države.
B.	ZASEBNE OBVEZNICE (podjetniške obveznice)
So rizičnejše, z višjimi obrestmi in možnostjo, da jih izdaja podjetje? ki lahko bankrotira in na ta način onemogoči vrnitev celotnega izposojenega zneska. Zasebni sektor oziroma podjetja na ta način zbirajo sredstva oziroma se zadolžujejo za izvajanje določenih investicij, pa tudi tekočega poslovanja. Glede na večji riziko te oblike zadolževanja rinašajo te obveznice navadno višje obresti kot javne obveznice, roki zapadlosti pa so salo različni, glede na potrebe posameznih institucij (od 2 do 15 let). (Se nadaljuje).	-
Pravna služba
SiiEH JE NAJUČINKOVITEJŠE ZDRAVILO ZOPER BOLEZNI VSAKDANJOSTI V gostilni
::Prisedi, boš dal za rundo.
"Ne morem, nimam denarja, saj veste, da delam v Agisu!”
Tudi umetnost ni več kar je bila
Danes niso več umetniki le slikarji, glasbeniki....
Ampak smo pravi umetniki delavci, ki znamo z našimi plačami mesec preživeti.
Glavobol
"Draga, danes ne morem v službo, ker me boli glava.”
:rKj.e pa te boli?”
TiV. službi najbolj ....
Škoda
'•■Gospod direktor, ko ste bili odsotni, vas je iskal nek gospod, ki je grozil, da bi vam najraje vse kosti polomil.”
,:In kaj ste mu rekli?”’
,:Rekla sem mu, da mi je. iskreno žal, ker vas ni...!’1