Leto VI.
Szombathely, 23. septembra 1917.
Štev. 38.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Nevln Je na leto veakoml na njegov nnolev 6 K. Sküpne v edne faro .......... 4 ni
Cena Novin v Ameriko Je oa leto .	12 K.
Cena ednoga drobea je doma 6 fllerov.
VREDNIK z
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Creooovelb, CSERF0LD, Zalamegye.
K temi se mera pošilali aaročnlao I vsi deplal, nej pa v tlakarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikamki dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konec leta’ „ Kalendar Srca Jezušovoga."
Slovenskim gospodarom i gospodaricam v opomin zavolo sada.
Prečtite trikratü Na hasek jo, idüšamü
Letos nas je dober Bog blagoslovo z obilnim sadom. Zaistino velika dobrota, za štero njemi moremo iz srca zahvalni biti. Süša je po celoj, Sloven-skoj krajini od More do Rabe poho-dila vsaki kot i napravila veliki kvar pa odprta pol pomenjkanji ne v ednoj reči. K tomi Prihaja zdaj ta grozo« bo j na. Zahteve se od vse stran!, naj kmet da od svojega pndelka, deset prstov naednok sega po njegovom, kaj si je z malim stroŠkom i z velikimi trüdami pripravo. I on rad da, zato ka ga vera živé. Ljübi one, šterim da, bratje so njegovo po Kristuši i pri tom pozabi na vnoge. krivice, štere ga dq-letijo skoro vsaki drügi den. Prenese je mirovno, zna naime, ka najvekšo plačo v nebi njemi ravno mimo pre-našanje krivic spravi. TO vidimo, kak ljübljeno vpliva vera na srce človeče i na kak nezmerno velike dare, žrtve odpre dlan vernika v teh strašnih stiskali domovini na blaženost te, kda si drügi miljone v žepe rivlejo, za štere ne so trpeli.
Ali pri tom hvalevrednom darüvanji ne smemo ostati. Zasé se tüdi moremo skrbeti., Leto je dugo. Kda bo i kakši bo k leti poví Nam süša dopüsti po-sejatit Z koj mo pa tedar živeli? Bog je zato dao razum človeki, naj si sam tüdi pomaga i ne čaka brez premišla-vanja i brez dela vse od njega. Letoš-nji blagoslov pri Sadi nas tüdi more na to opomenoti, ka mo si malo premišla vali, za tem pa deteti spametno.
Sad je hrana, ali samo pred čednim človekom. Negda je naše slovensko 1jüd-stvo melo to spametnost v sebi, ka je sad za hrano držalo i ga nasüšilo toliko, ka je dve-tri leta dojšo. Sad ma v sebi hranilno moč, posebno má v sebi sladkor (cuker) i drüge snove, šteri krv pomagajo. Zato ga deca brez razločka ma rada. To je sam Bog vlejao v na-ravo detečo, ka si išče tisti živež, po šterom de se krepilo, razvijalo. Ka so
negdašnji ljüdje. malo ali nikaj iie bili betežni, ka so bili krepki, močni i so se j velike starosti včakali, je prvi zrok to, ka so proste živeli. To proste živlenje je ne drážilo njihovih živcov, krv so meli mimo, zato so si pa ne iskali ponočne pajdašije, neso noči tá zaklantivali, zaplésali, neso. poználi, kaj je to: nečistosti Prosta hrana, pro-sta noša jih je s jakostnom živlenji podpirala i šo bili jezero bolši, kak ljüdje deniešnjega časa poprek čei¾vno se . je te menje predgaío i mešüvalo, čeravno so gostoga sv. obhajila še .ne poznala će hi se v njihovom časi dü-hovniki teliko trüdili za rešenje njihova düš, kak dneS¾éh,^Si^¼¾hfcaj med svetnike bili ¾pl¼ani. Ali se je morebit V inda to zgoailo, ka bi štera dekla fotiva imela 11Tak redki pripetljaj je to bio, ka se je po vseh farah zve-di!o i še v pesem spravilo i kak najvekša nesreča opevalo. Dnes den se pa nad tem čüdivamo, če štera dekla ali dovica je ne zablodila, teliko je nesra-mnih mrcin.
Dosta vzrokov je k toj propadnosti pripomoglo. Da od sáda guéimo, bomo kazali samo na zrok v krog sada spa-dajoči. >
Sad, kak smo više povedali, je hrana. Bog ga je tak stvoro. Človek si je pa to hrano v pijačo premeno. Ve to bi še nikaj ne bilo, če bi nedužna pijača poslala, nego štero, da je v pijačo spre-menjena, je zgübila svojo redilno moč i še več, mesto cukra je püstíla v sebe čemér. Kak most zavré, postane bridek, kisili i več nikdar ne osladne, cuker je zgübljen za vsikdar iz njega pa drüge redilne snove (materije) i dobo je mesto njih moč, štera omámi človeka pa ga še vrže. To je moč čeméra, šteri se zove alkohol, ali opojna moč, po šteroj človek postane pijan, postane te spa-meten norc, te močen slab, te nedužen grešnik veliki. Ne smemo naime pozabiti, ka nam sam Bog pravi, ka pijan-stvo je smrten greh, to je če se što popolnoma zapoji, i v tom stani če merje, v nebo nikdar ne pride, nego v pekel, kde de večno žejo trpo.
Istina, ka v jabočnici ne ga dosta alkohola, istina, ka če jo što zmerno pije, ne greši, ali istina je to tüdi, ka
je za dece do 16 —17 let ne, (zvün sladki most, dokeč ne vre) zato ka njihovim gingavim živcom, žilam, ki-tam še te mali čemér heizmerno šcodi. Po tom pili —, jezerobole pa po pili vina, žganice, ruskoga teja, močne kave ali po kajenji se zburka dečinska krv, živci postanejo slabi, krv ne morejo tak spravlati v vse dele tela kak bi dužni bili i zras, moč zaostane pri teli, pri düši se pa obüdijo strasti; nepo-kornost i nečistost. Ali povejte meni, ve matere, ve gospodinje, kda vam pose-jana reč iziéte, pravimo ka nkate malo ža)ato, pjisád (kapüsto), koríne jtd. jeli poíevate Vi te malej gingave iéči z vrd-čov vodov, v Štero je še čemér žene-Sam ? Ej ir.e, mi pravite, ve bi se mi te včasi vse posüšilő. Vidite, tü v pamet vzemete, kaj je prav, pri dec! va-šoj pa nej. Pa kaj je več, düša vašega deteta, ali šalota vaše gredice t
Pa kak je to, ka ve to v pamet ne vzemete, kaj škodi vašoj deci? Hüdoga düha sleparija je to. Pri šalati vam ne de zapirao oči, njega srcé za düšo vašega deteta boli, štero, je v nebo na njegovo mesto pozvano. Zato vam pa zapira oči, naj ne ovarate nevarnosti, štera se proti vašoj deci. Zato je prišlo teliko pijačé med svet, naj se té omámi, naj njemi v omot ide i tak zablodi doli z poti v nebo pelajoče.
Opojna pijača ne dava moči, nego je jemlje tem bole, kem več se je vživa. Zato pa zapor na njo, v vozo ž njov. Nad süšite! Dosta sada süšitc! Te sad je zdrav i voda ž njega, kda se sküha, je pravo, sdrava pijača. Poskusite i pre-cedite vodo od kühanih klojc pa jo razh)adite i jo pijte samo ali jo me-šajte z slatinov, kak [imenitna pitvina je to v leti pri deli, v zima po jeli t Ta neškodi i vsako déte jo lehko vživa, ne je čemérna, je zdrava, krepčajoča, sad njeni pa poživi i ščisti vaše telo. Bodimo vendar spametni! Zakaj bi pili pesnivo, čemerno z vsemi črvmi vküp zgrožano, kisilo kalüžo, kda lepo, Čisto, kak sunce rumeno pijačo lehko vža>amo od kühanoga porüšenoga Sada! Süšimo zato dosta sada, preskrbimo ne za dve leti naprej, pomenjkanje narašča, ka mo si meli kaj v zobe vzeti i ne bom* skoz prstov gledali i glad vagali, kda
2.
NOVINE
19! 7 septembra 23
bi jesti trebelo; — Jabočnice ne da-vajmo deci, škodi njoj. Starejši, če jo zmerno pijé, njemi toti kvara ne včini v teli, ali včini ga pa Ji, če je pre-dosta vživa. Zato se vsakomi priporoča, naj jabočnice malo dela, rajši naj sad süši i naj vodo od toga pije, to je zdrava pijača. •
Ne pozabite, dragi Slovenske gospodar je, napraviti . dosta jabočnoga jeciha. Küpleni je dostakrat škodljiv. Posebno zdaj v bojnskom časi se je dosta čtelo od čemérnoga jeciha, šteroga so brez-vestni trgovci iz mrável delali. Če se ta stvar skisa, da mravlečo kislino, štera se i za jecih rabi, ali jako je škodljiva za zdravje, zato ka je čemérna. Zdaj, kda vam je dober Bog v roke dao zdravje, poberte si je: delajte jecih iz sada, süšite sad i pijte njegovo vodo! Tp vam pravi zdrava pamet. To če te delali, dale najlepšo hvalo Bogi za obi-len blagoslov, šteroga vam pri Sadi podelo, zato ka te ga vživali vašim düšam i telam na hasek.
Bojna.
Taljanje so zgübili 11. bitje.
Sept. 6. Že dvanajset dnih napadajo Taljani proti Monte San Gabriele. Njegov vrh vu bitji se pa ta valajočem je večkrat premenjavo verta, žilavost naših vojakov je obladalé, Močni proti vdarci so pregnali Taljana i njemi v kraj vzeli na ništerne vöre zadobleni proštor.
Na FJandrskom močno strelanje s štükami. Tak i na Chemin des Da-mes i pri Verduni.
Sept. 7. Proti Trsti sovražni Ietal vsaki den napadajo.
Na Karsti bitje.
Za Monte San Gabriele se li močno bi je. Sovražnik nikše zgübe ne pomi-lüje. Včeraj v ednom mesti 10 njegova napadov je vküp spadnolo. Od 19. aug. smo pri Isonzo 509 taljanskih častnikov i 18.000 možov vlovili.
Pri Verduni Velko bitje.
Sept. 10. Blizu pri Ocría so Rusi i Rumuni iz nova napadali, — nazaj smo je zbili.	,
Na Taljanskom bojišči vekšega bitja ne bilo/ Pri Bezzecca smo vlovili 50 možov i zárobili 2 strojnih pušk.
Na Jugi so Rusi, beli i Čarni Fran-cozi našo stražo ½ glavno postojanko nazaj porinoli.
Pri Verduni so se pesaki 'bili celi den. Pri gošči Chauny čemerno ročno bitje i boj s granatami.
Nemci javijo, da mesece augusta je ne nazaj prišlo 64 njihovih letalov, 4 zvezanih balonov so njim doli streIili ; vu tom vreméni so sovražniki zgübili 37 zvezanih balonov i 295 le-talov, t* med šterih 126 so jih Nemci
pri svojoj liniji, 169 pa prek sovražne linije dolistrelili.
Sept. 11. Pokoj na Taljanskom bo-jišči. Či do glih Taljanje i na dale napadali, se zdaj že lehko pravi, da so niki ne mogli dosegnoti. Na Karsti so samo ves Selo pozajeli, štera je vu prvoj liniji ležala. Na Baiusizza Heili-gengeist smo na 15 kilometer dugom fronti 2 — 7 kilometrov nazaj šli. Nego dale so Taljanje ne mogli priti, Monte San Gabriele so ne pozajeli. 48 divizij je Taljan vu bitje lüčo, skoro na vsakši kilometer je prišla edna divizija. Zgüba Taljanov je velika, s lovlenimi vred 230.000 možov so zgübili, skoro ^den štrti tao milijona.
V Albaniji je sovražnik napadö.
V Bukovini pri Sokal Ruski napad nazaj porino našo linijo.
Na FJandrskom strelanje s štükami. Francozi li napadajo.
Sept. 12. Rusi i Rumuni so pri Ocna napadali.
Na Taljanskom se iz nova bije za Monte San Gabriele. Bitje je na nas dobro preteklo.
Na Albanskom pri Pogradec so se naši vekše sovražne moči meknoli.
Na FJandrskom,, vu Artoise se je ogen povekšavo. Tak i v Ghampagne.
VU bitji pri Riga so Netpci vlovili 8.900 možov, porobili so 325 štükov.
Sept. 13. Proti postojankam na Monte San Gabriele Taljanje s velkimi štükami strelajo. Pod bregom smo nistere jarke ščistili i 23 častnikov, 535 voja-kov zgrabila 12 strojnih pušk zárobili.
Na Tirolskom i Koroškom velki vi-heri i sneg so gor stavili bitje.
Lajdinant Voss vu zračnom bitji je 47. sovražuika streío.
Na Jugi so sovražni oddelki naprej prišli vu bregah.
Sept. 14. Pri br^gi Monte San Gabriele tri taljanske napade smo nazaj vrgli.
Na FlandrSkom bitje s gštükami se je na bobneči ogen, pozdigno. Angluši so ne napadali.
Vu Artoise smo vlovili Fraucoške vojake.
Premenjavanje vlovlenih.
Naše vladarstvo si že dugši čas po-gučava s Ruskim, da bi se vlov!eni premenili, nego za volo tehnišnih zro-kov je ešče ne odločeno. Najvekša žmečava je preseljavanje. Rusko žele od Nemčije, naj dobro stoji na morji za nevarnost min i podmoskih čunov.
Premenili bi se vlovleni više 60 let, vlovleni, šteri velko betežen majo i vlo-vleni, šteri so že dugši čas zgrableni. Nemško vladarstvo je pripravno da na
morji pot pokaže, na šteroj do se vo-zili vlovleni.
Nego to je li vse žmetno, — zato so našega krala prosili, da krajina okoli Pinska na Ruskom se odebere za mesto, kde se vlovleni na sühom premenijo.
Kda de ta pot prek Ruskoga fronta pelala, zdaj dovoljenje Ruskoga vla-darstva čakajo.
Po toj sühoj poti bi vsaki mesec 18.000 možov lehko premenili.
Odgovor na Wilsonovo note.
Nemški deželni kancelar pravi:
Vu američkoj noti, štero je/ poslano papi, se piše od nemskoga vladarstva, da je ne odgovorno, da na gospodstvo nad celim svetom tere, svoj plan gro-zovitno i bitro dovršilo, da se je ne držalo poleg pravde i da je Europo ne samo s krvjov vojakov, nego s krvjov žen, dece i siromakov namakala.
Kancelar na dale pravi, da sa Nemci ne šteli bojne, nego prisiljeni so bili s \ napadom Ruskim.
To ne more nikše američko pos!an-stvo podnačiti, niti nas ne more nazaj držati, da si on bojni cio vözbijemo, za šteroga naši junaki že tri leta krv točijo, naime zagvüšanje naše najsvé-teše pravice, da Nemčija cela ostane i da slohoščino dobi na, mirovno raz-vijanje. M&M
Sv. Oča i bojna.
Neki katoličanski diplomat se je ne-davno razgovarjo 's sv. Očom, s Rim-skim papom.
Diplomat je gučo od trplehja, štero ste Nemčija i Austro-Vogersko prinesle nad njegovo deželo/je sv. Oča pravo:
— A Rusi, oni ščejo Carigrad (Kon-stantinapol).
Diplomat je odgovoro, da se zato ne trbe bojati Rusov.
Sv. Oča je odgovoro :
— Rusija je ne bila nikdar katoli-čancom prijazna. Pomislite ^i, ka so delali s dühovnikami v lvovski püšpe-kiji.
Diplomat je na to pravo, da so Nemci zapovedali v Belgiji vstreliti dosta dobo vnikov.
Sv. Oča je pravo:
— Gotovo, s bojnov so zvezane velike nasilnosti.
Sv. Oča je na to pito, ka žele en-tente (naši sovražniki):
Diplomat je odgovoro, da se more v prvoj vrsti vničiti pruski militarizem (vojaški düh).
— A razorožiti morejo tudi drügi, je odgovoro sv. Oča.
Čüdivao se je sv. Oča, dp je diplo-mat s nam sovražen na dale razlago,
1917 *ep*emhra 23.
NOVOM
S.
da želejo: povračilo Elsas Lothringe, vstarievitev nove Poljske, vstanovitev novih dežel na razvelinah Austrije, iz praznitev i odskodnina Belgije.
Diplomat pravi da svetoga Očo vodi bojazen, da ne bi bili katoličani raz-žaljeni i strah, da bi ne bila vničena najvekša katoličanska država: Austrija-Vogersko.
Rrogram vogerskega ministerskoga presidenta Wekerle.
Volilna pravda je fundament njego-voga vladanja. Ž njov stoji ali spadne. Demokratični reform se več ne da deli vzeti. Prišlo je vremen, da ne samo žmečave se razpresterajo, nego i pravice se. vsa komi more dati.
Vüpa se, da novo volilno pravdo za poslavla nje dežel nih poslanikov vu tom orsačkom spravišči pod streho prinese, či pa ne de mogoče, novo postavlanje poslanikov odredi.
Na dale obieč¾ pomoč odnemoglim vojakom, vojaškim dovicam, sirotam. Vojaška pomoč častnikov se zdigne. Šče zdignoti človečo delavno moč.
Na dale pravi, da poleg lagojega vremena ne ga zadosta krme. Zabel, mleko, meso de falilo.
Vrednost i moč (valuta) penez zdi-gnoti za najprvešo dužnost spözna. Velke daritve de to želelo, nego zato se prestrahšitve ne smemo.
Potem se je Tisza zdigno na reč. Vu vsem podpiše program Wekerlov, nego vu pitanji volilne pravde Wekerle njega i njegovo stranko nasprotno na-ide: Pod bojnov poslanike postavlati za najbole grozovitno nezvestno delo drži.
Eden milijon Ta1janov je preišlo.
Vu 11. bitji pri isonzo na fronti 50 kilometrov je 7.000 štükov i 800 le-talov granate i bombe sipavalo na naše postojanke. Vse zaman biIo. Taljanje so samo vii tom ednom bitji 230.000 lüdih zgübili., Či zgübe ovih prveših bojov vküp zračunamo, Taljanje so na tom malo mesti eden milijon mo-žov zgübili,.
Kernilov pred Petrogradom. Kernilov za mir?
Ruska Vlada je brzojavila vsem vla-anim komisarjem, da je Kornilov na-stopo proti začasnoj vladi i da ide proti Petrogradi. Na petrograjsko ar-mado je izdao Kerenskij oklic, da je Kornilov pošte narodi izvest, ar je od-poslao proti Petrogradi vojake i oslabo bojno linijo.
Za gotovo se sklepa,' da so se vo-jaki gori vzeli za generala Kornilova. Delavski minister Skdbelev poziva de-
lavec, naj vlado podpirajo. Več gene-ralov, ki so bili do zdaj vdani Korni-lovi, je prišlo v Petrograd im so po-nüdili svojo pomoč, da se Kornilov notri zapre. Iz cele Rusije prihajajo poročila, da je Prebivalstvo zvestno za-časnoj vladi. Za obrambo glavnoga mesta odredi Vlada krepke stopaje. Mornarica na Izhodnom morji stoji na stran! vlade. Pravijo da Kerenski za-dobi neomejeno oblast.
Kornilov je razpisao na glavo Ke-rensko 30.000 rubelov.
Kerenskij je vedno bolje vu rokah . Anglušov i Francozov; Kornilov pa žadnje čase sodi popolnoma nači. Kor-nilov ne verje, da bi mogo organizi-rati močno obrambo. Začasnoj vladi je poslo 10. aug. pismo, da ne mogoče nadaljavati bojno.
kornilov je želo, naj se na vseh frontah včasi sklene mir.
Prvi Kornilovi oddelki so prišli že v Gačino (45 km. od Petrograda).
Novoimenüvani generalissimus Klom-bovskij inv generali so se pridrüžili Kornilovi.
Vojska Kornilova je vküp vdarila s vojskov Kerinskija. ■ Bitje se je s zma-gov Kornilova dokonéala. Kerenskij je meo 25.000, Kornilov pa 35.000 vo-jakov.
Gela vojska za Kornilovom ide.
Odgovor Nemčije
na poslanstvo mirovno Sv. Oče je prek dani Vladarstvo Nemško kaže na mi-roven namen Nemskoga ljüdstva i vla-darstva.
Na Nemskom se je vüpanje mirovno potrdilo. Državni kancler je na brezi zroka pravo, da ešče letes bode mir.
Dom i svet. — Glási.
G. Kos Vince kaplan pri Gradi so na vojaške slüžbo notri pozvani, na njihovo mesto je predjani Berden Andraš iz Beltiuec.
Odlikovanje i zahvalnost za nje. ,Preč g. iz srca se njim zahvalim na vseh njihovih trüdah, štere majo za našo slovensko krajino, posebno za nas vo-jake, da nam tak lepe navuke pošilate t Novinah i M. Listi, šteriva redno vdabiam i lüdi najbole želno čakam sem, kje malo kaj dobroga čüjem. Pošlem njim 15 kor. na podporo Marijinoga Lista i Novin i na edno sv. mešo. Te penez sem obprvim dobo za moje odlikovanje, za malo srebrno svetijo, štero sem si z Marijinov pomoč-jov prislüžo, da me je občuvala v vseh nevarnostah*. Kocet Štefan, predm. topničarski 83. p. z Žižkov.
Dvajstiletnico svojega škofovskoga pesvečenja obhaja letos veliki Marijin častilec, dr. Jeglič Anton Bonaventura, 1jubljanski knezoškof (hercegpüšpek).
Vojaki za naš slovenski tisk. ,Za prvo i naj vekšo dužnost si štejemo, da se vam zahvaIimo za vse vaše trüde, za vašo očetovsko skrb do nas; — istina, da teških, žalost nih trenutkov se nam je dao ljübi Bog včakati, — a vse z veselo« prenašamo, ker nas Vi v vaših lepih, ljüdnih spisah tak včite, kak dober oča svoje otroke. Doma si niti človek ne more misliti, kak veliko veselje nam tü naredbe z tem, da nam sem pošiljate Novine in M. List. Istina, da sem večkrat trüden, zmučen, lačen, a ka zagledam naše čtenje, na vse taki po-zabim, srce se mi razveseli i z veliko v radostjov idem k tovarišom i njim je na glas preberém. Cüdno, da ne samo naši vogrski Slovenci, nego tüdi Hor-vatje i Vogri se nam pridrüžijo. Oj kak lepo je to gledati. Zadnji, kda sem zagledao Novine, se mi je zbüdila misel, štera se je včasi v djanje spre-menila: da bomo poslali vam kaj, ljübi oča, na podporo Marijinoga Lista *in Novin. In kak sem to spregovoro, včasi smo navrgli 16 kor. : Benkovič Štefan z Strehovec, Fürst Jožef z Bratonec vsaki S kot., Horvat Jožef z Bogojine, Donša Štefan z Ivanec, Karika Štefan z Türnišča, Zsoldos Marko z Trnja, KoIenko Štefan z Žižkov, 20. domo-branci, vsaki 2 kor. Vsem čtevcom se preporačamo v molitev, da bi se nam Srce Jezusevo vsmililo i nam podelilo mir, da bi se opet vidili v dragoj do-movini, da bi smeo nadaljevati začin-jeno pol na polji Don Boska, da bi ednok vreden salezijanec mogo postati. Prosimo tüdi vse domače, naj nam ne-podpisana pismi ne pošilajo i ž njimi nas ne motijo. Mamo mi tü dosta dragih nevol. (Nepodpisano pismo brez čtenja ražčesnite! Jaz tak delam. Ki ne vüpa svojega imena podpisati, je ne vreden, da bi jaz dao kaj na njegove reči. — Vrednik). Srčen pozdrav po-šiljamo tüdi vsem bralcom M. Lista i Novin, starišam, bratji, rodi, poznani com pa se vsem v vrele molitve zro-čimo. Bog z vami i z nami.* V imeni pajdašov Puhan Štefan.
Naš državni zbor je odprt i znova zakljüčen. Wekerle, ministerski predsednik je naznano na njem, kaj na-meni Vlada delati.
Bolgarija. Vmrla je Eleonora, boI-garska kraljica.
Francija. Ribotovo ministerstvo je moglo odstopiti. Novi ministerski predsednik je Painlevé.
.4.
NOVINE
1917. sept(;mbra- 23.
Rusija. Kerenskij, ministerski predsednik je odstavo vojvodo ruske vojske, Kornilov generala. Te se je zapovedi ne podvrgeo i zdaj se doma vojsküjeta eden proti ovomi. Kornilov je zavzeo mesto Noiogrod med Petrogradom i Mo-skvov, kje je mnogo strliva dobo tüdi do rok.	.
Dragi, najem. Kifer Ana iz Slovenske Bistrice (Štajarsko) — tak je sama pri-povedavala — je mačeba z domi pre-gnala. Oča njoj je v boji spadno. Šla je zato po sveti iskat si slüžbo. Naša prekmurske Slovenke so njoj pokazale pol prek More v Črensovce, kje se je vsmilila Nerad Ivana ženi, štera jo je za dek!o pogodila. Ali samo en den je slüžila i predosta si je zaslüžila. Njena gospodinja je odišla na njivo, njo pa doma povrglo za čuvarko hiše. I ta verne čuvarka je poiskala kljüč ' od omara, ga odprta i odnesla ž njega SO kor. penez, tri para obleke, ešče lepo zdavansko tüdi pa par obüteli. Gda je gospodinja večer domo prišla, je pra-žno mesto najšli tak dekli kak obleki i obüteli. Vkanljivko je oznanila oroš-nikom. Jako bi nas veselilo, če bi z Sta-jara što kaj mogo od te nepoštene sa-: miee našemi vredništvi naznaniti. Kak se vidií je Šla nad Radgono domo.
Nesreča. Z jablani je spadno na Sre-dnjoj Bistrice vreli širitel naših listov, Hr½ Ivan. V obrambo D. Marije ga zročimo, naj ga ozdravi teških vdarcov.
Premeščen Je Berden An dra š, kaplan, z Beltiuec h Gradi. Srce Jezusovo bla-goslovi njegovo delo med Goričanci. Vse dobro iz srca Želemo.
Od naših vojakov. Mrtev je: Hozjan Jožef, 11. strelec iz V. Polane. Spadno je na Velikomešo v Romaniji od Foksanija na jug. Pokopan je na pokopališči občine Vulturul. Naznano Ta si Koloman, poroinik, zapovednik stotnije. Pokojni je bio, kak piše zapovednik, veren vojak; doma je pa davao zgled pravoga krščenika, slabo reć je nikdar ne prišla ž njegovih vüst. Žalüjejo za njim oča i mati, dovica, dvoje sirot, brat, dve sestri. Srce Jezu-sovo bodi vsmiljeno njegovoj düši i po-tolaži vse za njim iz srca žalüjoče.
Smrtna aesreča se je zgodila na že-lezniškom tfri, šteri vodi iz Radgone v Ljutomer. Grofa Batt¼ianj Žigmonda, veleposestnika tišinskoga hči se je pe-lala z kočišom na poti med Radgonov i Poternov, kda je ravno vlak tam šo. Štela je hitro vujti neopaženomi vlaki, ali samo prednji del kočij je spravila prek šinj, v zadnjega je zavozo vlak, kočiša, vrloga tišinskcga farnika, Hor-vat Jožefa 17 let staroga dečka podsé dobo i ga vmoro.
Maksimalna cena grahorke s meter-eent 70 kor.
Krumplní pod zapor vzeti. Kelko se niha na lüdi i na stvar, minister i po njegovom poobiaštjenji mali župan odločo Ki je ve povo krumplna, po ve-škom oovoljenji kde šteč slobodno küpi. Do 1-ga oktobra se vküp spiše, kakši pov krumplnov se čaka. Glasiti dp se mogli, ki eden katasterski plüg ali več majo posajeno.e Cena krumplnov za jesti, šteri morejo prebrani i najmenje velki biti, kak edno jajce, do 30. nov. 22 kot*., cena drügim krumplnov do toga časa 20 kor. Da 31. decembra se pride po metercenti 50 SI., do konca januara 1 kor., do konca februar! 2 kot., do kenca marca 3 kor., do könca aprila 4 kor., do konca maja 5 kot. i do konca junija 6 kor. Ovsačko krumplne posredalno mesto 10 kor. [íhleše krumplne de vödavalo. Iz toga dobijo: In--valid (rokkant) vojaki i njihova držina, dovice i sirot na deca onih vojakov, ki so vu kojni mrljj — vsi te samo tak, či ne majo vrednost! Dobijo vsi, ki vlečejo vojno pomoč (hadisegélj). Dobijo veški siromacje.
Licitaciji vojaških konjov. Vojaški konji se odavaja iz vojzških konjskih špitalov pod sledečov pogodbov. Po licitaciji se Odajo onomi, ki največ obeča. Samo takši slobodno gefiejo, ki od sol-gabirova majo ípravico vöpostavleno. Vu toj pravi« more zapisano, kelko konjov slobodno ;küpijo. Ne smejo liei-talivati konjski tržci, meršetarje, te ne morejo (pravice dobiti. Ki küpi konje, se deli zaveže, da pred 12 mesecov konje ne oda. Konj se z dovolenjom solgabirova oda, :či posestnik merje ali na nikaj pride. Či ga pa ovak pred 12 mesecami oda, vojaskemi erari telko more plačati, za kelko ga je küpo. Konji se odavajo brezi kertofeka. Či štoj kobilo küpi, on more zdržati odločo 1 ministra pcljedelstva na plemen glede. Pravice se notri da i dobi edno sedalo od konja, .štero se veškorai po-glavarstvi more prikazati, Küpleni konj 60 dnih posebim: more biti, razločeni od drügih konjov. S drügim konjom ne sme vk*p pregati, niti ga vu ti-hinsko štalo zvezati. Vu svojoj vesi i vu blizini slobodno ž njim dela. Či betežen grata, včasi se more zglasiti pri vesi.
Smrtna nesreča. Horvat Ivan iz Küpšinec se je s 7 let starim Ščančar Vincekom na kolah pelo. Konji so se prehstrahšili, kda naglo potegnoli, mali pojbar je deli spadno i včasi mro.
Kda je židov človek? Dokeč ga oz-daleč vidi š.
Sredstva proti vlšam pri žiyini. Vűši pridejo naprej pri mladoj, živini, pri hitvanih kravah. Naidejo se na vühab, na sinjeki, na hrbti. Ništerni čisti pe-trol, benzin s olijom, karbol oli, ktt-hani dohan nücajo. To je vse škodljivo, ešče Zna zginoti živinče. Ne je škodljivo. 1. mesta,-kde so vüši, proti s vodov, vu šteroj so se kruinpiči kühali. Ta voda je čemerna, meri vüsi. 2. ribati s sadevenim jesiom. 3, živinče ribati s lükom i česnekom. 4. s del petrola i 4 dele lenovoga olija je tüdi dobro.
Zlate reči za sojaajo. 1. Kak je se-jatev, tak je žetva. Kem krepše je zrno, tem krepše je korenje, tem krepše de steblo. 2. Krepša rastlina bolje proti stane. 3. Zato semensko Zrnje na trieur ščisti. On ti vkraj prebere slabo Zrnje, ka je ne za sejateo, doma pa lehko porabiš. 4. Što zaji seja, zaji de žeojo.. 5. Večkrat premenjavaj semen. S. Ne sejaj gosto. Vsake vlat more meti svoj prostov, svetlost i zrak. 7. Dobro ori. Tak oledelavaj zemle, liki bi ogradec bio. 8. Dobro gnoji. Štalni gnoj samo zras da slami. Či je močna zemlja, de ti silje ležalo,.
Poposka korone — spravišče — monošterske okroglice je, 17. t. m. vu Dobri ob.držaaa bila.
Takša je, kak geo, pa je dönok ne gps. Ka je to? . iN .
* — Gosak.
Pošta
HáriiMatjaš. Krašči l7. Za eden mesec posilite k meti sinovin celi naslov pa to tüdí, kda ja. östao za vojaka i kda je šo na bojižče i na šterom je bio. — Ceiec Jo-žefa domači. Grad. Več sin, Šteri je slűío v 83. pp.v i je rojen 1. 1888. je *grabv 1jeni se nahaja t v Rusiji v Orenburgi. — Rajnar Jula. Krog. Že davno sem vam odgovoro, ka na Vsesveteovo: Te se hlago-■lovite, ali pa kdasteč po tom dnevi. *— 6. g. Lovrenčič. Veriej. Zavoljo zmeiljavic ruskih se ne da zdaj goriskati;
vkrepéevalne, téč-ne in žejo gaséče ■i more vsaki sam napraviti za mele stroške. V zalegi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strainica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzle po zimi pa vreče namesto ,rnma. Sbovi z natenčnim nnvodilom stanejo K 12 poit-nine proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospedarstva, delavniee, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker H delavei s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmežnesti
Janez 6relleh, dregerija .pri aagelju“ Brae Štev. 85. Meravsko.
1fpandlelM en ¾y#é½amgyei KönvvBy»n*$a gvvnssjtójáu, 9mnaŠMtbo)jea.