Za gospodarje Maribor, dne 24. julija 1935. Agrarske zadruge na Slovenskem. Pod tem naslovom Je objavil g. dr. Goršić v »Slovenskem Pravniku« leta 1921 precej gradiva, katero je sedaj tudi »Slovenski gospodar« v &t. 28 t. 1. našim čitateljem precej obsežno obrazložil. Ker pa vsa vsebina tukaj še tudi ni strnjena, je treba ta predmet še dalje izpopolniti, v kolikor so omenjenemu piscu ostal nejasen in sploh neznan. Kočarji. ' Tam opisuje na pr. pojem in bistvo »kočarjev«, o katerih trdi, da je »oblika teh popolnoma v tajnost skrita partija naše pravne in agrarne zgodovine, dasi ne poznamo pri tem nikakih tajnosti. — Kot »kočarje« so imenovali pred vsem one domačine brez lastnega zemljišča, katerim jo dovolila »sosečka« izjemoma si postaviti kočo tik ob »gmajni«, in so jih radi tega tudi označervali kot »gmaj-aarje«, ker so tako rekoč na »gmajni« liveli. Toda ta za to ugodna zemljišča ■ so menda danes že povsod izčrpana, ker ibi bili drugače Občinarji vedno več zgu--bili pašne ledine in pašne koristi. Poseben slučaj v Spodnjih Podložah naj to podkrepi. Tam imajo samo tri take »ko-'čarje« menda še od pamtiveka, kakor še danes. To so tesne hišice, ki imajo kvečjemu mal košček vrta, ki so povrh še tudi potisnjene h kakemu jarku, da ne zaležejo mnogo pašnega sveta in se radi tega pri najboljši volji tudi ne morejo lia nobeno stran razširiti. Take ugodnosti so se pa dovolile samo onim revnim, ki so morali stanovati kot »ofarji« v tujih hišah premožnejših Občinarjev, toda zemljišče je ostalo dalje »gmajsko« in tako rekoč v večnem za-kupstvu. Toda občina, odnosno kmetje so imeli od tega udobnost, da »o jim bile delavne moči vedno v bližini na razpolago in se menda ne bo nikdar več .dalo izslediti, keđaj se Je to zakupstvo spremenilo v lastno posest, kajti danes je že izključeno, d i bi bila tudi na ji manjša ploskev kakega zemljišča brez svojega lastnika, in to že radi obdavče« nja ne. »Olar.« Prikrito se pa še vedno govori o tem, da so ti »kočarji« služili tudi kot nektu ka vaška predstraža za uspešneji odpor pri sovražnih pohodih ali napadih, toda te sledove ljudskih izročil je novejša den ba že skoro docela zatemnila. In vendar, spominja na to ravno beseda »ofar«, t. J. »o.var«, ki je »varoval« kako tako mesto, in. Je prej navedeno »tajnost« razgalil ravno naš jezik sam, kake vrste so bili prav za prav oni naši »kočarji«. In to tudi ni kak posamezni redki slučaj, kajti na pr. v Sentlovrencu na Dravskem polju imenujejo še danes ta kraj kot »barce«, t. J. »varce«, kajti zelo prostrana »gmajna« je ^u lahko dopustila več takih »kočarjev« kot »varcev« Občinarjev, in jo a tem ona »tajnost« dovolj jasno odkrita. Omenil sem pa to že radi toga, ker no verjamem, da bi ne bila ona kmečka radodarnost v nikaki zvezi