67. številka. Ljubljana, v sredo 22. marca XXVI. leto, 1893. Izhaja vBak dan y.v«>oor, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedcnkrat tiska, po !> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifttvu naj bo blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Novo predsedstvo. V Ljubljani, 22. marca. Tempora mutant ur! Kako istinit je ta rek, Bvedoči novovoljeno predsedstvo poslanski zbornici. Kdo bi bil pred desetimi leti prorokoval, da prevzamejo vodstvo parlamenta trije odkriti nasprotniki slovanskih narodnih teženj I Tedaj je imelo predsedstvo vse drugo lice; poleg ravno odstopivšega dra. Smol k e sedel je kot prvi podpredsednik zavedni češki rodoljub grof Klam-Martinic, kut drugi podpredsednik slovenski poslanec baron Godel-Lannov, nemški levičarji pa so Bi v onemoglem Brdu razbijali plave ob močni falangi, stoječi na desnici in za puhle svoje grožnje in pretenja bili ožigosani celo z najvišjega mesta. Kako vse drugačne, za Slovane neugodne so sedanje razmere v državnem zboru! Volitev novega predsedstva je pokazala, da so Slovani kot taki v kartelni večini povsem neuvaževan in neupoštevan faktor. Poleg levičarja Chlumeckega sedita konservativec dr. Kathrein in poljski liberalec dr. Madevski, vsi trije jedini v svojem nasprotovanju zoper Slovane in uneti za levičarsko nemško-konser-vativno-poljsko večino. Ker je zanimljivo in za razmere karakteristično, kdo zavzema najodličnejša mesta v parlamentu, naj o novih predseduikih podamo kratko črtico. Predsednik Ivan baron Chlumecky, vodja nemške stranke na Moravi, rodil se je 1. 1834. v Zadru kot sin višjega uradnika; po dovršenih študijah ustopil je v državno službo ter postal državni pravdnik v Brnu. Za časa Belcredijevega minister-Htva odpovedal se je službi, a čim je postal Giskra minister notranjih rečij, oglaBil se je tudi Chlumecky zopet za službo in zajedno tudi kandidiral za moravski deželni zbor. L. 1871. stopil je v kabinet kneza Adolfa Schvvarzeuberga kot poljedelski minister ter postal 1. 1875. trgovinski miniBter, na katerem mestu je ostal do I. 1879. Kot miuister Bi Chlumeckv ni Btekel nikakih posebnih zaslug in bi jih tudi ni mogel, ker so mu bile agende njegovega mioiBterstva popolnoma neznane. Vso svojo skrb je obračal le na splošno smer politike in po svojih močeh doprinašal, da je ta ostala Slovanom neprijazna. Od tedaj pa do današnjih dnij bil je Chluraecky jeden voditeljev nemško-liberalne stranke, in sicer specijelno tiste frakcije, katera se brez posebnih razlogov imenuje zmerno ali celo konservativno. Predsedstvo zbornice je Chlumecky rad prevzel, kakor je Bam rekel, a še raje bi bil postal — ministerski predsednik. Prvi podpredsednik dr. Kathrein ee je rodil I. 1842. v Salurnu na juinem Tirolskem; že kot dijak je sodeloval pri klerikalnih listih in bil ljub ljenje pokojnemu Greuterju. L. 1870., ko so Italijani osvojili Rim, spisal je Kathrein za neki klerikalni list oster članek zoper grofa Beusta ter bil radi tega obsojen na 14 dnij v zapor. L. 1875. po-btal je advokat La bil voljen 1. 1883. v deželni zbor tirolski in v državni zbor. Prišedši v Dunajski parlament, nastopil je Kathrein kot jeden najsrditejših klerikalcev, a se čudovito hitro obrusil in prelevil, tako, da so bili intransigentni njegovi tovariši ž njim povsem nezadovoljni in ga izpo irinili v volil-skem okraju, kateri je najprej zastopal. Kathrein je sedaj tako zmeren, da ga ni več ločiti od Chlu-meckega in prav on je vodja tiste frakcije, na katero računajo levičarji, kadar ugibajo o nemško-poljski zvezi, kajti Kathrein ni samo konservativec, on je tudi Nemec in se ne čuti domačega v Hohen-wartovem klubu, kjer mu je sedeti s Slovani. Morda še vzleti s svojimi tovariši v levičarsko-poljski tabor. Tretji v zvezi je drugi podpredsednik dr. M a-deyski. Možje Poljak in ima poljsko ime, odlikuje se pa po posebnem nasprotstva zoper Slovane in po svoji izredni ljubezni za nemške liberalce. Rodil se je 1. 1841. v Sieniavi v Gališki, bil uradnik v justičnem ministerstvu, a popustil državno službo in prestopil k notarijatu. Sedaj je profesor prava na Lvovski univerzi in letos tudi rektor. V deželnem zboru gališkem deluje Madevski šele od I. 1884., v državni zbor pa je bil voljen 1. 1879. Kot član poljskega kluba postal ie vodja takozvane liberalne frakcije, ki sanjari o poljsko nemški prevladi. Kadarkoli se je govorilo o poljsko levičarski združitvi, vselej se je imenovalo Madevskega ime. Sedaj, kot podpredsednik državnemu zboru, bo Madevski gotovo z novo Bilo deloval za ta svoj idejal. Slovani avstrijski torej v novem predsedstvu niti zastopani niso. Slovenci, Hrvati, moravski Cehi, Češki veleposestniki, ti zvesti podporniki vlade niso vredni, da bi bili v predsedstvu reprezentovani, da o zastopniku minoritete niti ne govorimo. To je sicer žalostno, a jako značilno za razmere v parlamentu in za razmere v kartelni večini. Državni zbor. Na Dnnaji, 21. marca. Izgubljen dan, more se reči glede* obravnave o Pernerstorferjevem predlogu. Najvišje sodišče je o hvojem času razsodilo, da je zakonsko določbo o povabljencih na sbode tako tolmačiti, da morajo sklicatelji vsacega povabljenca osobno poznati. Večina upravnega odbora je predložila premembo zakona, stilizirano tako nesrečno, da je zbornica po daljši debati odobrila minoritetni predlog, 8 katerim se določba o povabljenih gostih sploh eliminira. Vladni zastopnik je posredno izjavil, da grof Taafte tudi za slučaj, da bi gospodska zbornica odobrila ta ukrep, zakonskega predloga vender ne bo priporočal kroni v potrjenje. Po nekaterih interpelacijah prestopi zbornica na dnevni red. Posl. dr. Weigel poroča za večino upravnega odseka o premembi društvenega zakona in sicer v tem zmislu, da povabljeni gosti niBo samo tisti, kateri bo sklicatelju osebno znani. Posl. dr. W i n ter ho II e r poroča za manjšino o tej isti premembi in pravi, da majoritetni predlog ni zadostno varstvo pred veksacijami. Zato je določbo o povabljenih gostih sploh izpustiti. Posl. Lienbacher očita predlogu večine, da je slabo stiliziran in da sploh ne definira pojma o povabljeuih gostih. Tudi sedaj ni v zakonu ta pojem definiran, zato imajo vladni organi svobodo razlagati ga, kakor jim drago. Predlog večine ne pojasnjuje zakona, ampak ga dela povsem neumevnim. Mino- LISTEK. Pri vodnjaku. (Srbski spisal L. K. La&arovič. — Preval J. P. Planinski.) Kakor veter popihava, tako se iznad brazd kakor kake bele pošasti vzdigajo velikanski prameni megle; v»jd se proti strani, kamor veter veje, potem pa se v drobnih belkastih kristalcih kakor uhani obešajo tebi ob brado in brke in konju ob dlako. — To je tako, kakor jaz pravim: ako ni mub, je ivje! Noge zmrzujejo, a oči solzć. Niti rakija ne more več razgreti srca in nestrpno se oziraš, kje uzreš hišo in gospodarja, kateri ljubi gosta. Jaz že vem, kam pojdem. — Oglasim se pri Matiji Djenadiči. Ondu mu je hiša, pred katero vedno visi na češplji čutara žganja! Kdorkoli gre mimo, naj stopi na požirek! — tako rad vidi Matija. A kadar mu prideš v hišo, na rokah te bodo nosili .... Nič kaj rad ne pripovedujem, to treba videti. Kakšna hiša je to, starodavna zadruga — cela vojska! Samo pridi zvečer, a da se te nadejo, pa ti pride jedna sinaha z lučjo v roki že na potu nasproti. Druga stoji na vrtu, tretja je pred hlevom, Četrta odganja pse, peta v kuhinji, SeBta v sobi, kamor te vodijo — kakor svatje! In vse je pri njih veselo, vse skromno, vse zadovoljno. A Bog ne daj, da se zbiješ s kom iz njihove hiše, ker od njih jih je bilo šest vojakov, a jeden je uprav pravi« vojak pod zastavo v Belemgradu. Niti mobe jim ni treba — čemu jim bo moba poleg toliko rok? Troje plugov orje pri njih neprenehoma; a ko trgovci pridejo odbirat svinje, se lepo napne Matijina mošnja. Tega njihovega Arsena se spomiuam še otroka. Potegnil ti je piščalko izza pasa in piskal okolu Burmazovičeve hiše. A Burmaz ima hčer — kakšno hčer! Da jahaš, kakor pravijo, mimo nje, pa da te ona premeri s tistimi silnimi očmi, pri ti priči ti zgine zavest in komaj se vzdržiš na konji. Ali Arsen se je privadil njenim očem in se jih ne plaši. Z nogo ti stopi na desko pri plotu, z laktjo se upre ob drugo, a na pest nasloni obraz pa govori ž njo: — Sram me je očetu količkaj omeniti o tebi, a dedu ne bi smel niti besedice! Dobro da vem, da te nikdar niti ne vzemem! Anoka ne zardi, kakor bi morala. Lokavo pogleda izpod obrvij, nagne se nekoliko na stran in zataje vaje srd, pravi: — Tudi dobro, pa nikari! Vzemem pa Vilipa Maričica! — Koga? Mari misliš, da te dam jaz komu drugemu! Niti kost mu n« bi ostala pri kosti, kdor bi se te le s prstom dotaknil! Anoka razposajeno udari z nogo ob zemljo, napne prsa, pogleda izpod čela in vzravna glavo: — E? A ti bi morda rad, da bi si jaz sive kite spletala? Hvala ti lepa ! AU Arzen tega ne Čuje več. Prepadel se je, ko je tako iztegnila vrat, in jo prijel za roko ter potegnil k plotu in k sebi. Oua bo navidezno protivi, ali se vender primiče bliže in bliže; in tajno-sten ogenj jo izpreleti, ko jo prime moška roka okolu pasa. Dobra deklic*, da je Burmazović ni tako raz-vadil. Ali kaj je hotel? Za kolere mu je pomrlo toliko otrok, da je potlej z Anoko ravnal kakor z vodo na dlani. Deteta ni smeti razvajati in mu popuščati, pa da je jedino na svetu. Nikakor ne! Tisti večer pride Arzen ves zamišljen domov. Kar mu ni navada — najprej gre v klet pa z mo-Kurjem ') dobro potegne iz soda; a sicer ni on ni' koli pil. Potlej Btde na hlod in ostane sam v mraku, motreč življenje na dvorišči. Skozi odprte kuhloJBke dveri se vidi, kako plapola ogenj z rdečim plamenom in liže kotel ter verige, na katerih visi. Arsena jame izprehajati nekakšen ogenj; vroče mu ') Ho sur je velika lesena cov, na katero zimsko motajo prejo, kadar unujd. Prol, prip. venskoga Narodu". Več se iz\ć pri upravnifitvu „Slo- (29H) Ej AGGfl JEVA zabela z a j u li e ima veti prednosti trajnosti, izdatnosti in cenenosti ter je je moći dobiti v atcklenicah Že od 45 kr. počenši pri A. Slueul-u. (21» Prodajalka dobro izurjena v prodajalnici z muš^riim blagom, vzprejme se pri .X. 3Io«li<;-u v N<»*i vuni pri Kakcku. — Več bo izve pri dotićniku. iJJiM— 1) Konkurzna imovina (masa) tvrdke Riessberger & Co. na Vranskem pri Celji prrda popolno poslovno pohlftje v cenilni vrednosti kakih 3000 gld. poaamičtio ali pa vse povprek, dalje vozove in konje, mej mirni skoro nov ..laiiilaiicr" v cenilni vrednosti 500 gld. proti takoiAnjemu gotovemu plačilu. Na dotična vprašanja odgovmiata posp. notar Svetina in gosp, komercijului svetovalec Riessberger ua Vranskem. (285—2) 300 litrov mošta gld. 475. 3 kilo tekoče vinske zmesi (kompositum), zmešane s 3< r> litrov vode, d>tjo tečno, prijetno, osvežujočo in zdravo pijačo. Najboljši nanieat.uk zm vino in most. Pošilja s povzetjem gld. 4-75 poštnine prosto na vse p>Jtne postaje ftberbacher-Jn sauioprodaja v VVildoiiu, Stirsko. (899) Izprehodne palice v največji izberi po prav nizkib cenah, kakor tudi rezbarske izdelke m pletenine priporoča liLo <• cvsliii rfoiiiiičzi. obrt F. STAMPFEL v LJubljani, Kongresni trg. (282-;t; »i»^a !'«>«! Trano" mt. vr. Veliko zalogo priporoča T*>^J.Soklič. 1 Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater ■ i -1 Sturem i i-- n hI. 17» priporoča se za vsa v njegovo stroko upadajoča Btavhinska deda v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrsto prnvzeui-Ijo ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtevno je zastonj. (67) \ » i 1 F. BILINA & KASCrlf Židovske ulice št. 1 | priporočata svojo bogato zalogo vseh ^ vrst rokovlo, tuko od usnja (lasten i • •.•■■'•K , kttkor Midi od družeča blaga. Kirurpično obveza (In lasten izde luk), jauičeuo na|buljše vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbera kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila i m parfumov. Vso po naj-nižjih conah. i£^Zđ> n r*» rTninn r T. Lovec (64) . trgovina z deželnimi pridelki & v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, somoua, korenine,^ rože za zdravila, kakor Arnikove roze, Sentjanževo koreninice, bele kres* niče, češtninova zrnja, smrekovo s«mo tršljikovo lubje, rieno rožičke in druge poljake pridelke. Seno za konje in go- M vejo živino v vetjih množinah. Trgovina $5 z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. M jermen.ir ln sedlar Ij;-:/.:l;ana. ^Ta.xljizx trg priporoča svojo veliko '.alogo angleške opravo za konje in kočijo, sedel za /o-jake in zasebne jezdece, icovčekov za potovanje iz usnja iti lesa za gospodo in tame itd., raznovrstna jer nena za daljno, glede in stroje. Velika zaloga liutinj iz usnja ca mali in veliki denar, za vizit-ii.ee, smodke in tobak Id. itd. (68) Josip Reich Poljanski naaip, Ozke ulice št. 4 £ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in do vožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. ^65) l'ilanoT-ljeno J. J. NAGLAS tovarna pohištva leta 1847. 1 v LJubljani, Tnrjaikl trg- it. 7 in .,■ ^ Ooapodake nlloe (Knežji dvoroo). g i- Zaloga jednostavnega in najfinejega le-$ senega in oblaziujenega pohištva, zrcal, % strtigarskega in pozlatarskega blaga, po* * hištvene n»be, zavčs, odej, preprog, za-jg stiral na valjcih, polknov (ialuztj). Otro-% ški vozički, železna in vrtua oprava, ne- Ji ^ pregorne blagajnice. (t'»9) % T kemično spiralnico v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vpprejmč se za pranje in crčra v pobarvanje. V barvanji vspre-loma se svilnato, bombažno in mešano ^ blago. Barva se v najnovejših modah - (1*7) 1 ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, fimežev, | lakov in kleja v lastni hiši ; v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. t Filijala: i| Slonove ulice št. 10—12. al • •OMI i Brata. Efoearl * S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % * p 3- Slikarja napisov, | stavbinaka in pohistreaa pleskarja. g ^j: Tovarna za oljnate barve, lak ^ * in pokost. (H6) ;* ^ Glavni zaatop Rnrtlioli-Jrvfgn ori- ; glunlnetEi. knrl>ollu«>)w. HaMoDS 5 S. /.a kcujska kopita in usnje. d (Viktor ic.niili (100) I . j 11 t >l j :i 11 ;i . t>Il»l-i|ill tjTfjf 1 !^ priporoma veliko zalogo oprem za kro-' jace in čevljarja, beloprtenoga blaga in podvlok, bombaža in ovčje volne, prejo ! za vezenje, pletenj«, šivanje in kavljl->•■ čanje, tkanega in nogov:čarskega blaga, ™ preapasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirekega in drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves m preprog, nmeteljnih cvetk iti njih delov. : SPRAJCAR IVAN J stavbeni in umetni ključar J Kolodvorske ulice št. II • • priporoča svoje (155; • • valćaste ograde za okna in vrata • 2 lastni izdeli-k, prava jeklena plehovina, 5 s tihim zaporom in trajnostjo. Popra- C Al vila v tej stroki se vsprejnoiliujo ter S 2 izvršujejo natančno iu po nizki ceni. • •••••• HENRIK KENDA o » o. Najbogatejša zaloga za šivilje. (1«4) ■ Hotel „Pri Slonu" % y l. vrsto & v sredi mesta in v bližini c. kr. J, postnega in brzojavnega urada, n Sobe od 70 kr. naprej. IteHtavraeija in kavarna sta v hifli.5 Železna in parna kopelj # urejena pt» Krancovili kopeiili po c. kr. 9 \ l.Klnum svetnikn g. prof. dr. pl. Valenti. >: G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo in kovino-livnloa. lcdolujo kot .. t vse vrate strojev za leaoreznioe in žage. (144) Provcaino cele naprave in . i : M,.- iiitrosl r»| «■ in kotle do nnjIioljAi inaUri, .. . i i... turbino iu < Uran & Večaj ► 4 Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporofiata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a vel ki) zalogo v.sakovrHtnih v ^ pečij in glinastih snovij ^ a kakor tudi ^ ^ štedilnikov w đ stavbeni klepar in vodovodni instalateur 1 Izubijana (142) H l>un»JHk» «ieat» it. 7 Iu 14 £i prifiorOCa svojo bo^~t<> ..nln^o klopar- 2 akega dela. 1/.deluje vsa v njegov %Jiiliii ■padajoča dela v mestu in na Id e ž e I i. Izv rševatelj losonlh, oemont-nih in klejnib. streh. Zaluča strui ne^a laka, i. sne^a cemouta in kleja. Na ^ pru vitel j strelovodov po novi siBtem L. O- ^ il 3QS Pozor gg. krojadl! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko zalogo vseh vrst. suknenega blaga, JagernUorrskih, Brnsklh tkanin iu lodna, kukor i udi mnogovrstnega manu-fakturnegn blaga, hlačevine iu vse k oblo-kum potrebno oprave. 1 (199j Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti! is D2U3Z i4.-T4.;-4.r IVAN VIDER umetni in kupčijskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča su ćastitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih T7-©IiC©Xr in ŠOplSOTr in vseli v njegovo stroko spadajočih del. Na prodaj ima vedno mnogovr tn* •live in evetlienu ti-mi« c po uajniž- jih cenah. ) (200) a. ^ ir a in vseh v to stroko BpHdajočih del po ^ S nizkih cenah. (149) r Fran Toni vulgo Srakar Izprašani kovač Kravja dolina št. 2 izdeluje vsa v nfegOV obrt spadijoria dela po nizkih cciiMh. 11 r»4) Dobro delo in točna postrežba. ,v 1'. iir I mi o ho priporoča za X s tta sedaj po kaka črna človeška slika in psi. Iz konjskega hleva se Čuje konjski topot, pred kletjo izprezajo volova, s katerima se je Nenad ravnokar vrnil iz mesta. Sedaj pa sedaj zieti kaka kokoš z murve in bo gnezdi otresaje se mej svoje tovaffSice. Vsak hip zazveni po kaka beseda skozi večjrno tišino. Miš se je celo usodila škrbljati uprav pod hlodom, na katerem Arsen sedi. Prične se mu vrteti v glavi. Iz kraja čuje, kako mu srce bije pod levimi prsi, in kakor da se preplaši zbok tega. Potlej pa bo hipoma jame smijati, brez razloga, brezumno — ne ve ni zakaj ni pokaj! Potem se pa zopet spusti v jok — niti sedaj ne ve, čemu? Samo, da se mu i smijočemu i pla-čočemu v nejasni sliki pokazuje Anoka in ga tako čudno grabi za srce, da se mu zdi, kakor bi mu bilo ta bip umreti. Nasloni se na sod, iz katerega je pil, in prične umirati, ali tako sladko, da se mu zdi, kakor da ga objema Anoka in kakor da ga noBi Bplašeno kljuse Ostojićevo. Tako je vsakemu kdor se prvič opije. Nekaj časa tako spi, ko Velinka prihiti z lučjo v roki, da poišče nekaj v kleti. Osupne, ko uzre Arsena na hlodu tik soda z mosurjem v roki. Plaho pride k njemu in Be mu dotakne ramen: Pri glasovanju vzprejme zbornica s 137 proti 86 glasom predlog manjšine za podlago specijalni debati. Za minoritetni predlog so glasovali: neodvisni hrvatsk in slovenski poaiauci, luvićarji, Mlado-čepi, nemški oacijonalei, protisemiti, Coroniuijev klub in Lienbacber, za predlog večine samo Poljaki in Ho-beuvrartovci. Zbornica vzprejme potom zakon tudi v drugem čitanji; tretje čitanje bh vrši jutri. — Zbornica »ačue potem debato o poročilu železniškega odseka glede zgradbe železnice po Ziljuki dolini na Koroškem. Posl. G h on priporoča predlogo ip svetuje, naj se zgradita še železnici po Rožni dolini in po Lavaotinski dolini. Zbornica vzprejme predlogo in začne debato o poročilu železniškega odseka glede zgradbe železnice Tržič (Monfalcone) Červinjan. Posl. grof Coronini se zahvali ministru, da se je potegoval za to progo, ki bo prebivalstvu dosti koristila in priporoča, da se zgradi Predilska železnica. Posl. dr. Gregorčič priporoča vladi, naj zgradi železnico po Vipavski dolini iz Gorice do Ajdovščine in pa po Soški dolini. Zbornica vzprejme predlogo in začne potem debato o podolskih železnicah. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. marca. Dr&avni »bor. O volit vi novega predsedstva poslanski zbornici pišejo vsi bsti jako obširno. Zanimivo je zlasti to, kar pravi ,Politika", da je namreč z izvolitvijo Ghlumeckega začela nova faza v našem političnem in parlamentarnem življenju. Najvažnejše parlamentarno dostojanstvo, katero je bilo doslej v nenemških rokah, ie prešlo na Nemca, za kar gre del zasluge gotovo tudi vlado. Fakturo je, da se je s tem pre-meuil parlamentarni in politični položaj in sicer tako, da Slovanom ni ugoden. Ta prememba ne bo pri Slovanih vzbudila čustva miru in brezskrbnosti. — „Hlas Naroda" naglasa z žalostjo, da naj inteligentnoj Ai in najbogatejši narod v državi, reprezentaut Slovanov, narod, ki največ davkov plačuje, sploh ni zastopan v predsedstvu. — Poljski listi pišejo jako previdno o volitvi, konservativni liati — no, ti so pa z vsem zadovoljni . . . Češke stranke. V čeških listih je boj na dnevnem redu. Mladočeški in staročeški listi si strahovito nasprotujejo, zadnji čas pa se je unela ne posebno zanimiva polemika mej glasilom mladočeSke stranke iu zakotnimi glasilci realistov. Naspruteiki češkega naroda sicer dokazujejo na podlagi te polemike, da Mladočehi niso več jedini, da se cepijo v radikalce in realiste, a to je vse prazno obrekovanje. Mladočeški poslanci delujejo v slogi in jedinosti, posamoe nnance v političnem naziranju se izravnajo v klubu in dokler bo mladočeški klub postopal tako solidarno, kakor doslej, napredoval bu tudi kakor doslej. Da napreduje, se vidi pri čeških veleposestnikih. Grof Pa!fy je hotel govoriti zoper MladoČehe, a somišljeniki njegovi tega niso dopustili in to po uplivu mladočeške frakcije mej češkimi fevdalci. — Dragec ! Arsen odpre zakrvavljene oči. — Ti si pijan veseljak! Arsenu kakor da se razjasni njega položaj, ves radosten pravi : — Pijan! — A zakaj, dragi Arsen? — E, jaz moram ubiti Vilipa Maričiča! On zamahne z mosurjem, udari ž njim ob tla, razdrobi ga in se jame smijati. Tudi Velinki se je smijati: — Pa zakaj, dragi Arsen? Kaj ti je storil Vilip? — E, on bi rad Auoko! — Pa ? Naj jo ima ! — E, ali jaz ne dam! Vzpne se nekoliko naprej, hoteč ustati, toda ledjam zelo prija sosedstvo sodovo, in ona se uporno povrne v svoj prvotni položaj tik soda. Velinka zopet v glasan smeh: — Pa kaj, Arsen? Mari bi jo ti rad vzel? — To se ve da I Ali ko to izgovori, vzdrhti, se obrne k sodu, prične plakati in plakaje govoriti: E, a zakaj se je brat oženil! Tudi jaz se bom .... tudi! V potrjilo su hoče udariti po kolenu, ali pest Nemška levica. Ker je Chlumecky voljen predsednikom drž. zbora, odpovedal ad je zaupni funkciji kot član načel stva združene nemške levice, v katerem je sedel poleg l»leiwr»f'in fleilaberga. Na nI egovo mesto b> naibrž grof rfueuburg vpljen, imeaujejp ne pa tud: drugi kaQd.itl|ti. Teffka Šqla fn soaij^llmei/f. Kdor količkaj pregleduje m« preniske liste, čital je že neštevjlne jfrate, ga je'jjerska šola panace" ja, ki jedina ubraui človeštvo jieh^padlog, križev in težav, katerim je prištevati tudi socijalizem. Naši domači nanprotnikj ho tp ppfoel} po konservativnih listih nemških ter to aplicirali na naše domače razmere, ne zmerne se, ieli ta trditev tudi resnična in osnovana. Kdor so količkaj resno bavi z našimi razmerami, \6 dobro, da je šibka bilka, imenovana slovenski socijalizem, zanesena od drugod, da torej socijalizem, kolikor ga je, ni vzrasel na naših tleh. A tudi za druge dežele ne velja ta trditev. Dokazal je to v državnem zboru dr. Ple-ner. Ta mož nam ni simpatičen in njegovim trditvam se more navadno očitati, da niso zadostno podprte in dokazane, a v tej stvari mu je samo pritegniti. Rekel je, da je socijalna demokracija se razvila vsled gospodarskih razmer in se bo iz fantastične rečf premeuila in prelevila v zdravo gibauje, kateremu pa ne bo več sedanji socijalistični idejal smoter delovanju. To je verojetno, gotovo pa je, da se je socijalizem ravno tam posebno razvil, kjer se mladina vzgaja v verskih šolah. Pleuer je za uzgled navedel samo Nemčijo, kjer je socijalizem strahovita nevarnost, in vender s« žele* naši konservativci takih šol kakor so na Nemškem. Še lepši uzgled pa je Belgija. Državna šola torej ni rodila socijalizma in dotična trditev je prosto obrekovanje. Senxaoslanec Ahlwardt. Mož je zaslul po vsi Nemčiji, odkar je dokazal, da so židovski tovarnarji zlasti izdelovalci pušk, na čelu jim neki Loewe, nemško državo sila odkodili, ker je podkupoval višje častnike, da so prevzemali za vojsko slabe puške, celo take, ka-keršnih Italija ni hotela prevzeti. Ahlvvardt je bil sicer radi teh trditev obsojen, a ves svet je prepričati, da so je to zgodilo iz političnih ozirov, ker je Nemčiji v velikansko škodo, ako vedo nje nasprotniki, da ima slabo oboroženo vojsko. Na Nem -škem so tudi najširši krogi osvedočeni, da so Ahl-vvardtove, z dokazi podprto trditve resnične in prav radi tega voljen je bil AhUvardt iz zapora v državni zbor. Predvčerajšnjim je tu znova dokazal, da so Loewejeve puške slabe. Bil je zato sicer grdo psovan, a ovrgel ga ni nihče. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Z današnjo devetinštirideseto predstavo konča „Dramat. društvo" z dr. Vošnjakovo izvirno dramo „Le p a Vida" svojo prvo gledališko sezono v novem deželnem gledališči. Kakor smo že omenili, zložil je gosp. Hoffmeister k tej igri izvirno glasbo. Nadejati He smemo prav zanimivega gledališkega večera in dostojnega izvršetka slovenskih gledaliških predstav. — Kakor ro nam poroča, se zarad nepričakovanih zaprek ne bode igrala pri današnji predstavi gosp. Hoffme iBtro v a ouvertura, ka-ero je zložil za dramo »Lepa Vida". Nadome-Btila se bode torej z drugo muzikalno točko. — (nSta bu I Mater" koncert.) Gospod Fr. Svetič, vzgojitelj na Dunaji, poslal je „Glas-beni Matici" povodom „Stabat Mater" koncerta pet goldinarjev, da pomaga pokriti ogromne troške, ki jih ima zavod ob tej priliki. Slava! — (Iz ^Sokolovega odbora".) Ljubljanskega „Sokola" odbor sklenil je v svoji poslednji seji, da se poleg že nazuaujeuih društvenib zabavnih ve čerov in izletov prirede* še proBti shodi društvenih članov vsak prvi četrtek v meseci. Namen tem shodom je, da se člani spoznavajo bolje mej saboj in razgovarjajo o društvenih zadevah. Ker je društveni jour- fixe določen na četrtek dan 13 aprila, bode tak prosti sbod prvi četrtek v mesecu maju in potem vsak mesec redoo. Kraj shoda naznanil se bode vselej pravočasno, oziroma določil pri uhodu samem. — (Redni letni zbor prve Ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) bode — kakor smo že naznanili — jutri ob 8. uri zvečer v čitaluičnih prostorih. Želeti je, da bi se tega zbora udeležilo mnogo članov. Mej drugim je tudi običajna volitev na dnevnem redu. — (Dvajset kron) v zlatu podaril je družbi sv. Cirila in Metoda č. g. Henrik Angerer, dekan in mestni župnik v Št. Lenartu v lavantinski dolini na Koroškem. Vivat sequens! — (Zavod za gluhoneme in slepce na Kranjskem.) Deželni odbor je na 29. t. m. sklical enketo, katera se bo posvetovala o organizaciji zavoda za glnhoneme in slepce. Povabljeni so razni veščaki, vodje in učitelji jednakih zavodoV v drugih deželah. Na podlagi to enkete bo deželni odbor predložil svoje nasvete že v prihodnji sesiji deželnega zbora, kateri bo sklican v drugi polovici meseca aprila. — (Lokalna železnica Ljubljana — Kamnik.) Vladni načrt zakona, da se za lokalno železnico Ljubljana—Kamnik dovoli državna garancija, ali pa da eventuveloo država prevzame to železnico, ima nastopne določbe: Vlada se pooblašča, da zagotovi podjetju lokalne železnice Ljubljana— Kamnik za dobo 80 let počenši z dnem 1. januvarja 1893 državno garancijo letoega čistega dohodka 33.452 gld. a. v., ki je jednaka potrebščini za 4°/« obrestovanje in za amortizacijo prijoritetnega posojila v nominalni vrednosti 800.000 gld. a. v. Ta amortizacija se ima izvrš ti v 80 letih. Ako bi letni čisti dohodek ne dosegel garantirane vsote, je državni upravi doplačati nedoBtatek. — (Pričetek spomladi.) Nič kaj prijetno ho nam je predstavil prvi spomladanski dan. Zjutraj naletaval je na lahno sneg in temperatura bila je precej nizka. Šele popoludne posijalo je nekoliko solnce, ki pa nima Š3 prave moči, da bi pregnalo zimske spomine. — (Koroški peš polk g t. 7) premestil ho bode na jeseu v Gradec. Namestu njega pa pride v Celovec Graški polk št. 27, v katerem služi tuli mnogo Slovencev. — (Sprememba v posesti.) Znaui hotel Mpri Sandvvirtb u" v Calovci je zopet kupil prejšnji gospodar gosp. Simon, naš ••• * venski rojak. To se je vsestransko pozdravilo z veseljem. — (Nove volitve za deželni in mest ni zbor Tržaški) bo bodo vršile v m-secu maju. Italijanska „liberalna" stranka, ki je do zdaj gospodovala, pripravlja bo že in je začelo luhonsko napredno društvo zopet oglašati se. „lndependeute" pa v svojem strahu kliče na pomoč celo — Nemce! Kaj ne stori vse slaba vest. Samo d« bh zatare Slovenec, zvezali bi se dosledni italijanski radikalci tudi z življem, ki ga sovražijo z dna duše. Ali njih Bovraštvo do Slovencev je vender še večje iu zato se ne sramujejo, da kličejo na pomoč celo sovra-žene Nemce, ki naj bi jim pobirali kostanj iz žerjavice. — (Nesreča.) V Trstu ponesrečil je 191etoi dijak Alojzij Angeli na tragičen načiu. Našli bo ga v ponedeljek opoluine mrtvega v spalni sobi. Imel je glavo prestreljeno, na tleh pa je ležal sprožen revolver. Ker ni nikakega uzroka misliti na samomor, sprožilo se je bržkone mladeniču orožje, s katerim je ravnal neprevidno in je našel tako smrt. — (Ponesrečeni ribiči.) V nedeljo popoludne potopila se je blizu Trsta pri „Punta SottileB ribiška ladija. Ko se je zvedelo za nesrečo, podal se je takoj rešilni parobrod Lloy lov na lice mesta, a o potopljencih ni bilo nobenega sledu. Ladijo našli ho drugo jutro pri Semedeli v Koprskem okraji. Potopili so se trije ribiči, mej katerimi je tudi lastnik ladije. — (Jan Koliirjeva stoletnica.) Slovani na Dunaj i bodo 29. in 30. majnika leta 1893 s sodelovanjem odličnih slovanskih umetnikov in umetnic priredili veliko slavnost v spomin lUOlet-uega rojstnega dne slavnega pesnika nSluvy dcera" — Jana Kolara. Sestavil se je velik odbor, v katerem so zastopana vsa slovanska društva na Dunaji. Iz tega so bili izvoljeni Čeh dr. J. Lenoch, Poljak vitez Przemycki in Slovenec J. Pukl za zastopnike vseh narodnostij. Urad odborov je v »Slovanskem pevskem društvu" I. Tiefer Graben 11. — (Novo gledališče v S p ljetu) se bode odprlo v kratkem. Vodstvo je naprosilo hrvatsko deželno vlado, da dovoli članom narodnega gledališča v Zagrebu, da nastopijo kot gostja pri slavnostni otvoritvi novega gledališča. Hrvatska deželna vlada je to prošnjo odklonila. Ker pa vrli Spletčani hote na vsak način svojo gledališče odpreti s slovansko igro, potrudili se bodo, da dobe kako drugo hrvatsko družbo. Odklonitev prošnje je na vsak način ilustracija odnošajev, ki vlsdajo na Hrvatskem, kjer se oficijelno Dalmacija smatra za inozemstvo. — (Nadina Slavjanska) priredi koncem tega meseca v Zagrebu poslednji oprostoi koncert. — (Ljudevit pl. VukotinovićFarkaš,) načelnik kluba takoimenovane narodne ali madja-ronske stranke, je umrl v Zagrebu 18. t. m. zjutraj. Rodil se je v Zagrebu I. 1813, učil v Požunu pravo slovja in potem postal beležnikom županije Kri-ževške, I. 1887 pa poslanec v hrvatskem saboru, pozneje čuvar hrvatskega narodnega muzeja. Od I. 1861—68 je bil veliki župan v Križevci. O svojem času, zlasti v dobi hrvatskega narodnega preporoda in v burnih letih 1848—49, je spadal mej korifeje tedaujega „Ilirstva" in bil jeden najodlič-nejših faktorjev javnega življenja v Hrvatski. Proslavil se je kot pesnik, kot novelist, dramatik, prirodoslovac in kot politik. Leta 1K67- postal je pravi član jugoslovanske akademije in napisal z drom. ŠloserKlekovskim ogromno delo: „Flora croatica". Mnogo člankov iu pesnij je priobčil v „Radu", v .Gospodarskem listu", v „Danici" in v drugih časopisih. Če tudi ta mož, ki bo je bil v novejšem času prelevil popolnoma iu zagovarjal madjarsko državno idejo z isto gorečoostjo, kakor nekdaj narodno hrvatsko stvar, ni v političnem pogledu mnogo koristil svojemu narodu, so pa tem večje njegove zasluge na slovstvenem polji. Razne vesti. *(Patrij etično darilo.) V Ameriki živeči Poljak Era .em Jerzmnnowski poslal |e poljskemu p »slancu Adamu Asnyku 10000 gld. za ljudsko prosvetno namene. * (Drugo dvorno gledališče na Dunaji) se bode baje pričelo graditi že prihodnje leto iu odprlo že h zimsko sezono 1895/96. V novem gledahšćj predstavljale bi se konver/.ucijske igre in tMke klasične drame, ki ne potrebujejo veliku sce-nerije. V sedanjem dv.irnetn gledališči pa bi se tri-do štirikrat na teden dajala velika klasična dela. Zuano je, da je akustika v novem dvornem gledališči jako slaba iu li .a veseloigra skoro nemogoča. To je poglavitni uzrok, da se misli zgraditi novo gledališče. * (Senzacij o nel n a iznajdba.) V Wies-badeuu iznašel je baje krojač Dowe obleko, katere ne prebije nobeua kroglja. Bidentiki časniki potrjujejo, da so se že večkrat na vojaškem strelišči vršile poakušnje s to novo obleko in sicer b povoljnim uspehom. D >we pa |e š^ zboljšal svoje neprentrelji vo blago in se te dni vrše nove poskušuje. Oe se ta iznajdba obistini, bode na vsak načiu nejirecenljive vre masti Književnost. — „Vesua", mesečnik slovenskega dijsštvs, prinaša v št. 3 .nastopno vsebino: U rt i ca: Dekbške pesmi; — Al aster: Doktor Mahata; — M. 0.: Biseri; — M. P.: Moč spomina; — JaroBlav: Tožba; — 1. Vencajz: Slovenski narod in velike šole, donesek k našemu časovnemu vprašanju; — „Vesna" iu „Rimski Katolik" ; — „VeBuaw in morala; — Vestuik; — Kujiževnost in umetnost. — „Vesna" najireduje prav lepo in prinaša vedno zre-leje leposlovne in poučne sestavke, ki vsi kažejo, da se slovenski akademiki resno bavijo z literaturo in zuanostjo in da ne prezirajo kulturno ali socijalno važnih modernih vprašanj, tudi če v naB še niso pereča. V tej Številki nam posebno prijata sestavka, naperjena zoper dr. Mabniča. Pisana sta dostojuo in odločno, a argumenti iu dokazi, kateri se navajajo zoper Goriškega proroku, so skrbuo zbraui in spretno sestavljeni. Slovenski akademiki so v teh sestavkih neovržno dokazali, da jih je Mahnič iz zlobnega namena obrekoval in sicer tako podlo, kakor to more storiti le jeden Mahnič. — „Argo", Zeitschrift Hir kraiuische Landes-kunde, priuaša v št. 3. nastopno vsebino: A. M u 11-ner: Die „Gradišče" in Krain; — P. v. Radics: Der Grubenbrand ton Idria vor 90 Jahren; — Alte Spielkarten ; — Funde beim Baue der Uuterkrainer-bahn; — Ene iuteressante Medaille. — BTecbnicky Obzor", organ Spolku architektu a inžen^rft v kralovstvf Češkem, prinaša v Št. 6 naštejmo vsebino: Projekt jiro plodinovou bursu v Praze. — Jak asi budu pusobiti česk^ zem»ky z&kon ze dne 17. prosince 1892 na rozvoj irfstnfch drah v Čechach ? — Zpravy stavebnf. — Prostfedliy dopravnf. — (»znamovatel subrnissf. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 22. marca. Člani gospodske zbornice prirede Smolki posebno častno ovacijo. Dunaj 22. marca. V petek se vrši tu konferenca vseh deželnih maršalov in deželnih glavarjev radi korakov, katere bi bilo storiti pri vladi, da se deželnim zborom zagotovi primeren čas za zborovanje. Vabila razposlal deželni maršal češki knez Lobkovic. Beligrad 22. marca. Trgovinskim ministrom imenovan K u ud o vic, finančni minister Stojanović prevzel začasno minister-stvo javnih zgradeb. Beligrad 22. marca. General Lješauia izstopil iz liberalne stranke. Rim 22. marca. Nemški cesar in cesarica prideta sem 20. aprila in ostavita Italijo 1. maja. Rim 22. marca. Zbornica vzprejela po daljši debati od vlade nasvetovani dnevni red, da imenuje ministerski predsednik komisijo sedmih poslancev, katera preišČi bančno afero, v kolikor ta ne spada v kompetenco sodišča. Novi Jork 22. marca. V Litchfeldu v državi 111 nois nastala v nekem mlinu eksplozija; 40 hiš razrušenih, ogenj uničil 20.000 vreč žita in 12 železniških vagonov. Mnogo oseb ranjenih. Zahvala. Slavni „Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice" izreka podpisanec v imenu „Narodno Sole" najiskrenejdo zahvalo na blagohotni podpori desetih goldiuarjev, katero je povodom svojega občnega zbora dno 5. marca 1H9.'{ volila, kakor le već i.-r redoma za ljudsko-šolske namene. Bog povrni stotero to dobroto! V Ljubljani, dne 19. marca 1893. Za odbor „Narodne Sole": Feliks sii-m»r, načelnik. Tujci: 21. marca. Pri »i«11 «•( s Pohlidal, Mhvur, Scholz, Hraun, Fischer, Sturm z Dunaja. — Steni iz Brna. — Kolešnik iz Zagorja. — Strauss ll Celovca. — Loderer iz Prag«. — Hasulstei-ner iz Gradca. — llorak i/. Idrije. Tomitsch iz Kućevja. — Hubert il Zagreba. — Urbančič iz Tržiča. I*ri slonu t Potočnik, Bruner, Lazar, Schneidelog, Zidlmaver z Dunaja. — VVortmHn z Roke. — Massaratti, Kigo iz Trsta. — Petrovvic iz Pulja. — Wallowich, Wies-muiler iz Grttdca. Pri avntrl|Mkem redarju: Vavken iz Kočevja. Pri bavarakem flvoru: ltuicheuberg z Dunaja. — Bergaut iz Kamnika. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 20. marca 7. zjutraj "2. popol. 9. zvečer 740-2 na. 73« »5 mm. 739 4 mm. - 3 4» C si. svz, 5 2° C sl.jjzh. rs* c si. jzh. jasno obl. obl. 0'OOu. vt o E ca S 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 742-9 mm. 741-5 mm. 7397 mm. -0 2° C si. svz. 5-6° C vzh. 3 0° C si. svz. obl. jasno jasno 0-00 mm Srednja temperatura 10 in 28°, za 290 in 1 3° pod normalom. "TD-u.x"iaos"k:a, borza dne* 22 marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 98-90 — gld. 9885 Srebrna renta...... 98-70 — „ 98'70 Zlata renta...... „ 11710 — r 117-20 4°/0 kronska renta ... „ 9695 — „ 9690 Akcije narodne banke . . , 989— — „ 982 — Kreditne akcije .... „ 35050 — _ 35030 Lordon...... . „ 121-16 — , 12125 Srebro.......„ —■— — „ —•— Napol........„ 9-64 — „ 9 64»/, C. kr. cekini..... „ 5-72 — w 6-73 Nemške marke .... „ 5930 — „ 5937«/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 197 , 75 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 , 70 „ Ogeraka papirna renta 5°/0..... — „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 129 „ 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4«/,°/° slati zast. listi . 119 75 _ Kreditne srečke......100 gld. 200 , SO n Rudolfove srečke..... 10 , 25 , 25 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ 157 „ 75 „ Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 255 „ 50 „ Prodajalka dobro izučena v prodajalnici z mešanim blagom, viprejmo se pri .T. >Io«IU--u v Novi vili pri Kakekn. — Več se izve. pri dotičuikn. «,5194—2) Izprehodne palice v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi rezbarske izdelke in pletenine priporoča Kočevska domnea obrt F. STAMPFEL v LJubljani, Kongresni trg;. (282—4) Naročila na novo predelano in pomnoženo peto izdajo Meyer-jevega naučnega slovarja od katerega sta že izšla prva dva sešitka, se vzprejemajo. Izhaja v 272 tedenskih sefiitkih po 30 kr. Brockhaiis-OY naučni slovar 17 zvezkov, vezanih v lepenki, povsem novih, 13. izdaja, (2Č0-8) mesto 102 gld. 60 |rltl. J. GIONTINI v Ljubljani. C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -rrelja-viiegra. od 3.. ©letoTore. 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem