Leto IX. številko 41
O Ljubljani, v nedeljo 27. februarja 1921
Ceno Din 2
Izbaja vsak dao popoldne, Uvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din. do 100. vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,
Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din
reklame,   preklici   beseda   2,— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje, — Telefon Štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini*
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5. L nadstropje. — Telefon štev. 34.
Včeraj se je ves dan nadaljevala silna burja v parlamentu« — Obrambna govora ministrskega predsednika in notranjega ministra. — Radi nemirov prekinjena in nato zaključena seja« —
— Beograd. 36. februarja. Med splošnim herupom in nepopisnim prerekanjem je notranji minister Maksimović na včerajšnji sen nadaljeval svoj govor. Napetost je stalno naraščala. Ko je ob 3. končal svoj zagovor, je vladal v dvorani tak kraval. da 6j>Joh ni bilo mogoče razumeti uiti ene besede. Med viharnim prerekanjem opozicije in vladne večine Je predsednik zaključil sejo.
Poslanci so še doigo potem ostali pol-coštevilno v zbornici. Med posameznimi skupinami so sc prepiri nadaljevali in le polagoma se je začela dvorana prazniti. V Iknloarjih in klubskih prostorih so posamezne gruče poslancev živahno razpravljale o dogodkih in obsojale početje vladne večine. Klerikalci so naglo izginili v svoje prostore. Opozicijonalni poslanci so z ironičnimi opazkami žigosali njihovo klavrno vlogo branilcev policijskega nasilja, toda klerikalci niso reagirali, marveč so previdno molčali.
Tudi radikaini poslanci vedno boli uvi-devajo, da postaja položaj vlade od trenutka do trenutka bolj kritičen. V radikalnih krogih je bilo včeraj popolne opažati veliko deprimiran os t. Med posameznimi grupami je prišlo do ostrega prerekanja, ker se ne strinjajo vsi radikalni poslanci s sedajo taktiko vlade in kluba. Nezadovoljne-ži zahtevajo, da jim da klub proste roke, da se lahko odstranijo od nadalinih sej ter da jfcm ne bo 'treba' zagovarjati nasilstev notranjega ministra, ki so tako očima, da jih trtdi s strankarskega stališča ni več mogoče zagovarjati- V teh krogih celn zamerja-30 klerikalcem, da so bolj papeškl kot pa pape? sam, t. j. da brez potrebe ščitijo notranjega ministra, boječ se. da v slučaju vladne krize tzjpadejo iz vlade. Vodilni radikalni politiki so ves popoldan konferira-tf s posameznim! skupinam' ter si prizadevali, da i i h pomirijo.
V takem raziDoloženju se je zvečer ob 6. nadaljevala seja Narodne skupščine. Prvi je govoril v imenu radičevcev bivši minister dr. Šibenik, ki je ostro nastopil proti notranjemu ministru in dokazoval, da ravno njegov govor najbolj dokazuje, da so vse navedbe v obtožbi re.suične.
V imenu davidovidevcev je govoril poslanec Agatanovič. Med njegovih govorom je prišlo do ponovnih spopadov med opozicijo in radikali. Ko se je hrup malo polegel, je predsednik prečital interpelacijo demokratskega poslanca Joviča, v kateri ta navaja, da vrši zloglasni Sokolovič nemoteno še naprej teror po svojem okraju. Radi njegovih znanih nasilstev je zavladalo med prebivalstvom veliko razburjenje, ker groza Sokolović, da ee bo nad vsemi maščeval, češ da ima tako zaščito, da ga nikdo ne bo mogel odstaviti. Interpelant zahteva odgovor, aLi je Sokol ovi 5 kljub obljubi ministrskega predsednika še res ostal na svojem mestu in kdaj ga nameravajo delinitivno odstraniti iz državne službe.
Ta interpelacija je izzvala zopet jjov vihar. Atmosfera je bila tako napeta, da je bilo veak trenutek pričakovati dejanskih spopadov. Ministrski predsednik Uzunovič je skušal priti do besede, kar pa se mu ni posrečilo. V naglici je diktiral svojo izjavo stenografom. V izjavi ugotavlja, da nosijo mini-tsri že dovolj veliko odgovornost in zato obsoja postopanje opozicije, ki je porabila tako neprimerne korake, da to odgovornost še poveča. Obtožbo opozicije naziva za neupravičene klevete.
Radi novega silnega nemira je skupščinski predsednik sejo prekinil. Ko jo je po skoro enotirnem odmoru zopet otvorii, situacija ni bila nič boljša, in predsednik je moral sejo definitivno zaključiti. Prihodnjo je sklical za danes dopoldne ob 9.
Delo v oblastnih skupščinah
Zborovanje plenuma v Mariboru in odsekov v Ljubljani. — Nedemokratični poslovniki. — Nov poslovnik zagrebške skupščine.
— Maribor, 26. februarja. Mariborska oblastna skupščina je na svoji včerajšnji popoldanski seji med drugimi razpravljala tudi o predlogih SDS glede prevzema samoupravne imovine in davščin. Oblastnemu odboru se naroča, da prevzame nemudoma v posest in upravo vso premičnino in neprimičnino bivše Štajerske z Medjimurjem in Prek-muriem. Nadalje se pooblašča oblastni odbor, da najame primerne prostore za oblastno skupščino in nastavi primerno uradništvo. Obširna debata se je razvila o novem poslovniku, s katerim skušajo klerikalci še bolj zmanjšati sodelovanje in kontrolo opozicije. Poslovnik omejuje pravico govora ter predpisuje za interpelacije 10 podpisov. Zastopniki opozicije so proti temu energično protistirali. vendar pa je večina postovntK v celoti brez spremembe sprejela. Dnevnice za poslance bodo znašale 150 Din dnevno. V smislu novega poslovnika so se nato kompletirali posamezni skupščinski o Iseki. v koiih ima veČina po šest, združena opozicija pa po tri člane.
— Ljubljana, ?6. februarja. Včeraj popoldne sta imela seji odseka za uredbe in za proračun. Odsek za uredbe je razpravljal o novem poslovniku, ki ga ie vložila večina. S tem poslovnik con se definitivno odpravlja proporcionalni sistem pri volitvah skupščinskih funkcijonariev. Tudi v ostalem se zrcali v poslovniku tendenca, kar najbolj omejiti in deloma celo onemogočiti sodelovanje opozicije. Poslanci ne smejo pregledati spisov odsekov in odbora. Pravica govora je omejena in so opozicijonalni govorniki lahko popolnoma izključeni. Poslanci bodo glasom te ga poslovnika dobivali po 150 Din dnevnic in še posebej potne stroške, člani oblastnega odbora pa stalno mesečno plačo. Poslovnik tudi ne garantira novinarjem prostega vstopa k sejam.
Odsek za proračun in finance je razpravljal o predlogu Naprednega kluba glede prevzema deželne imovine in financiranja oblastne samouprave. Večina je sklenila, da o tem vprašanju ne zavzame definitivnega stališča, marveč naroča oblastnemu odboru, naj se pogaja z vlado. Živahna debata se je razvila tudi o nadaljnem predlodu nanredne-ga kluba, naj proglasi oblastna skupščina famozno uredbo notranega ministra, s katero se postavlja pošlo van je. oblastne skupščine pod policijsko kontrolo fi-
nančnega ministra, za neveljavno in naj proti odredbam finančnega ministra vloži tožbo na državni svet. VeČina je sicer priznala popolno utemeljenost tega predloga, vendar pa si ga ni upala sprejeti, marveč je sklenila, da se predlog izroči — oblastnemu odboru. Dr. Kra-mer ie temu sklepu ugovarjal in prijavil svoj manjšinski votum.
Zagreb, 26. februarja Na današnji seji oblastne skupščine sta bila ponovno izvoljena finančni odbor in odbor za uredbe ter četrti tajnik. Izvolitev se je izvršila po novem poslovniku, ki določa za finančni odbor 15 članov, za odbor za uredbe pa 9 članov (doslej je Štel vsak odbor samo 5 članov) ter 4 skupščinske tajnike. Izvoljeni so bili sa, mo člani oblastnega odbora so podali referate o oblastnem odboru, nakar je bila seja oblastne skupščine odgođena na nedoločen čas. Prihodnja seja se skliče pismenim potom in enako bo pis-leno sporočen tudi dnevni red prihodnje seje.
SekcJovJć še ni suspendiran
-- Feoarad, 2& februarja. Obtožeui poli-cij?kj urodu i k Sokolović", ki je predvčerajšnjim pretepel občinskega uradnika Riptiro. in radi kaferesra bo nastali v ~Sorodni ?knp-Sciju znani viharji, se nahaja ldjnb docidi-ranim izjavam notranjega ministra in mini-strekega predsednika, da ie že suspendiran, še vedno na svojem mestu. Kakor poročajo dajmšnji listi, je s noč i zopet zagrešil nova iia.sil«stva. V neki kavarni svojega policijskega rajona je dal brez povoda aretirati kolar-ja Milana Miladinoviča ter ga od vedel na policijo, kjer ga je baje do krvi pretepel- V opoziciji jio povzročile te vesti novo ogorčenje. RacnaSafo se govorice o čudnih zvezali in protektorph, ki ščitijo nasilnega uradnika. Tudi v javnosti je napravila vest o novih nasilstvih Sokolovića porazen vtis.
GRADJANSKI V EGIPTU
— Zagro""b. 26. februarja. Zagrebški športni klub Gradjanski je včeraj igral v Kairu proti reperezentančnemu moštvu Kaire ter je po izborni igri podlegel s 3:2. Ta rezultat je prav dober, če upoštevamo, da je dunajski Rapid i^ral proti mestnemu timu 3:3, splitski Hajduk pa je bil celo poražen v razmerju 1:3. S to tekmo je Gradjanski znatno rehabilitiral svoj prvi poraz na vročih egipčanskih tleh.
Radieevski govornik brani notranjega ministra
Med bornimi protesti in viharnim ploškom radikalov izreka dr* Basariček v Radićevem imenu zaupnico notranjemu ministru« — Baje je govoril po nalogu Stepana Radića. — Klub HSS napoveduje njegovo izključitev.
— Beograd, 26. februarja. V Na* rodni skupščini je bilo danes že na vse zgodaj zelo živahno. Poslanci so bili pclnoštevilno zbrani v svojih klubih. Tako med vladnimi kaicor med opozi* cijonalnimi strankami so se vršila po* svetovanja o na daljni taktiki v skup* šcini.
Ob pol desetih so bili poslanci sko* raj polnoštevilno zbrani v sejni dvo* rani, na kar je predsednik takoj otvo* ril sejo. Tudi današnja seja, ki še ved* no traja, je vseskozi burna in viharna. Proti vsemu pričakovanju pa je prišlo na njej do senzacijonainega preokreta, kojega posledice se trenutno še ne da* jo določiti. Radieevski poslanec doktor Basariček, ki je med prvimi podpisal radičevsko obtožbo proti notranjemu ministru Maksimoviću in ki bi imel da-> nes nastopiti kot govornik v imenu kluba, je na splošno presenečenje v svojem dolgotrajnem govoru nastopil v obrambo notranjega ministra Maksb movića, naglasa joč, da postopa on po* vsem korektno, da pa greši podrejeno uradništvo. Radičevci so bili naravnost perpleksni in vsa opozicija je onemela. Radikali so Basaričkov govor sprejeli z viharnim navdušenjem in ploskanjem. Radičevci zatrjujejo, da Basariček ni* kakor ni imel od nobene strani kakega naloga, govoriti v tem smislu, ter izjav* ljajo, da je ali podkupi fen od radikalov sli pa da je ponorel. Šefi opozicije so se še med sejo Narodne skupščine se* stali h konferenci, na kateri je zastop* 4
nik radičevcev in predsednik radieev* skega kluba dr. Stanko Šibenik izjavil, da klub obsoja Basaričkov nastop ter da bo takoj za njim nastopil v imenu kluba poslanec Pavle Radič, da najod* ločne je demantira Basaričkove izjave in popravi vtis, ki ga je napravil njegov nerazumljivi govor. O dogodku je bil takoj tudi obveščen telefonično Stepan Radič v Zagrebu. Dr. Šibenik je tudi izjavil, da bo še danes sklical sejo klu* ha HSS. na kateri se bo sklepalo o Ba* saričkovi izključitvi iz stranke in po* sianskega kluba HSS. Šibenik je podal kategorično izjavo, da je HSS prej ko slej solidarna z ostalo opozicijo in da se bo z vsemi sredstvi borila proti se* danjemu režimu.
Poslanec Basariček je po svojem go* voru prišel k novinarjem ter jim izja* vil, da njegovega govora niso razumeli. Napram radičevcem, ki so ga ljuto na* padali, je Basariček naglasil, da je po* stopal po naročilu Stepana Radića. Ta izjava je seveda vzbudila v vseh krogih velikansko presenečenje. Koliko je na tem resnice, se bo izkazalo šele tekom popoldneva, ko bo dospel odgovor Ste* pana Radiča iz Zagreba. V vladnih vrstah, kjer je biro' tudi danes dopol* dne opažati veliko poparjenost, je za= vladalo po Basa>ričekovem nastopu ve* selo razpoloženje. Vladni krogi upajo, da bo ta incident povzročil razkol v opoziciji, s čimer bi bila akcija celo* kupne opozicije obsojena na neuspeh.
Današnja seja Narodne skupščine
Tudi danes je ozračje še do skrajnosti napeto. — Ministrski predsednik ponavlja svoj včerajšnji govor. — Senzacij onalni nastop radićevca dr. Basarička. — Bivši zločinci kot politični
uradniki.
_ Beograd, 20. februarja.   Seja Narodne
skupščine je pričela danes ob pol 10. Po odobritvi zapisnika se je javil prvi k besedi posl. SDS dr. Dem etrov ič radi osebnega pojasnila glede snočnega incidenta z ministrskim predsednikom. Izjavil je, da ni on, marveč predsednik vlade v svoji izjavi vlačil krono v razpravo. Protestira proti temu ter zahteva tudi od vladne večine ve5 korektnosti. Nato je govoril poslanec Zanič, ki je ostro napadel podpredsednika skupščine dr. Sn-botiča, ki je včeraj kršil rx>slovnik s tem, da ni pustil govoriti opozicijonalnim govornikom. Nato je govoril še ministrski predsednik Uzunovič, ki je ponovil svoje včerajšnje izjave ter izjavil, da smatra spor med seboj in poslancem Demetrovičem za likvidiram
Nato je fikupšchia prešla na dnevni red V imenu kluba HSS je kot prvi govoril poslanec dr. Basariček, ki jes svojim govorom kot opozicijonalni govornik izzval pnv teste pri opoziciji in žel veliko odbravanje pri radikalih. Ko je izjavil, da ne zadene notranjega ministra nlkaka odgovornost za dela, radi katerih se ga obtožuje, ker da je P'v-stopal povsem korektno, ter da so vse nered-nosti zagrešili le podrejeni uradniki, je nastal v skupščini strahovit nemir Radičevci ?o planili iz svojih lil opi proti grovorniskemu odru ter hoteli Basarička s silo odstraniti. Radikali so nastopili v njegovo obrambo ter ga zaščitili pred dejanskimi napadi Radičevci so ogorčeno protestirali proti Basaričku ter napravili tak hrusč, da nI bilo mogoče razumeti niti ene besede več. Slišali so se neprestano klici: ^Basariček je kupljen od radikalov.:, vNc, on je znorell< Radikali pa šo jim odgovarjali: »To je edino posten Človek med radičevci!^ Med splošnim prerekanjem in ploskanjem radikalov je Basariček končal svoj govor.
Za njim je govoril radikalni poslanec J u-r i Č (bunjevac), ki je v 6vojem govoru branil notranjega ministra, v glavnem pa je razpravljal o tem, ali so Bunjevci Hrvati ali Srbi. Seja ob 13. se traja. Prijavljenih je še cela vrsta opozicijonalnih govornikov.
— Beograd, 26. tebr. Ob 14. seja Narodne skupščine še traja. Ko je končal svoj govor radikalni poslanec J uric, je dobri besedo radičevec dr. Bankovič, ki je podal izjavo glede dopoldanskega govora dr. Euiaričeka, ugotavljajoč, da ie dr. Basariček govoril v svojem imenu in ne v imenu kluba. Narodni seljački klub bo Še na svoj? popoldanski seji o tem razpravljal ter sto-
ril siklep, da se dr- Basariček izključi iz stranke in prisili, da odloži svoi mandat.
Nato je povzel besedo poslanec SDS dr. Bošković. kl Je v dokumentiranem govoru razgalil teror radikalno-klerikaine vlade ne samo v Beog*adu. marveč po vsej državi. Pod težo njegovih dokazov so radikali, ki so sicer vprizarjali burne proteste, uraolk-niki. Govornik je navedel dokaze, ko so bili za srečke poglavarje postavljeni ljudje, ki so prišli naravnost iz kaznilnice, kjer so odsedeli večletno kazen radi težkih zločinov. Vse to se je godilo pod ministrovanjem Bože MakMmoviča. Opozicija je govornikova izvajanja spremljala z viharnim odobravanjem.
Nato ie povzd besedo radikalni poslanec Šuvakovic, ki med splošnim hrupom brani notranjega ministra in ob 14. še govori.
Debata o obtožbi bo na današnji popoldanski seji zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v ponedeljek dopoldne.
Za pondeljek popoldne sta sklicani tudi seji zakonodajnega odbora, ki bo nadaljeval razprav o o zakonu o centralni upravi, ta anketnega odbora, ki bo pretresal obtožbo proti ministru dr. Nikiču.
Ljubljana v omotici vonjav
Zvečer >e razvija promenada. Dnevi uam rosni in vlažni, proti večeru pa se aa vedno razpršijo drobne kaplje, izza nebesne sivine sc razlije zastrta svetloba upadu io^ čega dne. Južno topli so večeri ob nastopu zgodnje pomladi.
Dekleta razkazujejo prve pridobitve le« tošnje mode. Skromni so začetki, a hva'u vredno   je okusne   prirejevanje dosedanje garderobe. Zopet so dekleta ljubka v živahnosti barv in promenadnega cvrčanja.
Ali kdor je zadnje večere zašci na pro= n:enado, £<a je naravnost opojii duh vonjav in francoskih parfumov, i'očenši od malih kratkokrilk do prav čestitih starejših dam je vse parfumirano kakor ;a dvorni ples. Celo moški in fantje so kakor devetkrat c-kopani v kolinjskih vodah. In rolekarkv in služkinje, pa po>etniki intimnejših do-n.ačih veselic šele! Dišijo kakor rojeni med izbranimi rožicami...
Da. vsa Ljubljana se zadnje dni gibi k \ omotici vonjav.
Na dvorišča prve hise v šubiČevJ ulici (na>proti iuuzcm) se v skladišču znane Mj! hanove p«?i fumerije vrši zapusčinsk:! rar* prodaja celih hektolitrov parfuma vseh vrst. kolinske vode in raznih lepotilnih sred* stev.
•Fleur de France !■»
Vse zadnje dni je skladišče natlačeno od jutra do večera. Dame, dekleta in moški na debelo kupujejo in v velikih steklenicah odnašajo mamljive tekočine.
Ženski svet govori samo o tej razpro« daji: «Oh, še ne veste? Pojdite hitro in sc založite!«
Prizori so rajski.
Po 40 Din liter kupujejo dame kar cele balone. Po 10 Din in še manj se razpeča* vajo flaconi s parfemi. V aktovkah in ko» šarah odnašajo ženske ceneno pridobitev. Izpočetka je bila izbira velika, zdaj pola« tfotna pojema, vendar je zaloga še zadostna.
— Violeta bi rada! pravi brhka kmetica iz okolice. Dopoldne je na trgu prodala domače izdelke, zdaj bo za vro hišo kupila rožno olje.
— Tale je dober! pravi odvetnik in pre^ gledujc med velikimi steklenicami na Šte> lažah.
— Ne, nc! Ni pravi. Ne udarja dosti močno!
Nataka si kapljice na roko in duha
— Mati. tudi s tem boste dišali! , ..
Se zadovolji in kupi kar pol litra. Pa še kolinske vode, pa Še pudra. Moški kupu« jejo tudi prazne steklenice in v-o razpolož« Ijivo ropotijo.
Lc vkup, Ie vkup! Kdor si samo ogleda razprodajo in nekaj časa postoji v lokalu, diši kakor rožica. Ljubljana ie že vsa orno* tična. Na pomlad pa bo pijana od vonjav ..
ANGLIJA IN RUSIJA
— London, 28. februarja. Zastopnik ruske trgovinske delegacije Sorokiu je izjavil novinarjem, da po njegovem mucaju angleška nota, ki je bila te dni izročena \ Moskvi. w-bi imela za posledico prekinitve trgovskih hj diplomatskih odnosajev med obema držav:,, ma. V vsakem slučaju pa bo Rusija vedno lahko plačala svoje račune angleškim tvr-i-kam.
Borzna poročita
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V
prostem prometu so se vrstili: Curib 10.955. Pariz 226.75, London 276.40, Newyork 5o.5o Milan 249.50, Praga 16S.75, Berlin 13306, Dunaj 802.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlb: Beograd 9.1325, Pariz London 25.2225, Ne\vyork 520. Berlin 12&25 Milan 22.80, Praga 15.40, Dunaj 73.25.
Trst: Beograd 40.15, London 110.95, Pariz 89.30, Newyork 22.S5, Praga 67.75, Curih
442.
Obnovitev gospodarili lov i Rusijo
Senzacionalna vest beogradske «Pravde». — Pogajanja med našimi in sovjetskimi gospodarskimi krogi so tik pred ugodnim zaključkom. — Jugoslavija je sprejela potresno podporo sovjetskega Rdečega križa.
— Beograd, 26. februarja. Današnja »Pravda« prinaša senzacijonalno vest, da se vrše med jugoslovenskimi in ruskimi gospodarskimi organizacijami pogajanja za obnovitev trgovskih odno-šajev med Jugoslavijo in Rusijo. V gospodarskih krogih naglašajo, da ne morejo čakati dotlej, da se vzpostavijo redni diplomatski odnošaji med našo državo in sovjetsko Rusijo, ker jih sili gospodarska kriza k temu, da si čim prej zasigurajo nova tržišča. Od zveze z ruskimi gospodarskimi organizacijami pričakujejo velike koristi. Obenem pa upalo, da bo ta zveza pospešila tudi obnovitev rednih Dolitičnih odnošajev
med obema državama.
Zanimivo ie, da je sovjetski Rdeči križ poslal našemu centralnemu odboru Rdečega križa dolgo pismo, y katerem izraža svoje sočutje ob priliki nesreče, ki je zadela jugoslovenske pokrajine ob zadnji potresni katastroti. Obenem srporoča, da je nakazal za podporo prizadetega prebivalstva 8500 zlatih rub-Uev. Dočim je jugoslovenski glavni odbor Rdečega križa doslej vse podpore iz inozemstva odklonil, je na svoji včerajsn i seji sklerdl, i da to podporo bratskega ruskega naroda sprejme ter se. ruskemu . Rdečemu križu primerno zahvali.
m
.4
60
^SLOVENSKI  NAROD« dne 27. februarja 1927. Ste v. 47.
Strao X
Neznosen policijski sistem
Pomen Ristićevega slučaja. — Dostojanstvo parlamenta in do-stojanstvo človeka« — Nesreča ozkosrčne partizanske politike.
Škandal v Narodni skupščini ni razburil le poslancev v skupščini sami. marveč vso našo javnost. Zakaj ne gre le za ta škandal sam, marveč za mnogo več, gre za sistem. In to je vzrok, da je vsa javnost, vsa civilizirana javnost sočasna v svoji sodbi o dogodku.
Da se vsi enoglasno zgražamo nad slučajem nesrečnega Ristića, temu je vzrok bas" zavest, da pri tem sodimo sistem. In da je vsa opozicija tako ogorčena soper notranjega ministra Maksi-rnoviča, je prav tako posledica zavesti, da je v rijem poosebljena metoda policije in njenega aparata. Predsedstvo vlade in skupščine se je zgražalo nad tem, da so pretepenega Ristića prinesli v skupščinsko zbornico; res da se 'je zgražalo tudi nad faktom samim, nad dejanjem, ki se je izvršilo nad nesrečno žrtvijo, ali težišče njegovega zgra-fanja je bilo v obsodbi poslancev, ki 90 moža prinesli v dvorano.
Tudi najbolj korekten, predpisane formalnosti spoštujoči človek mora pri' anali, da so slučaji, ko je treba protestirati na čim učinkovitejši način, ne oziraje se na to, ali je oblika demonstracije formalno brezhibna ali ne. Poglaviten njen smisel je, da se javnost opozori na stvar, da se pokaže na zlo in da se stori vse v svrho, da se zlo odpravi. In to je jedro problema. Treba je odpraviti zlo.
Metode policijskega aparata so znane. O beograjski glavnjači se pripove-idnjejo gorostasne stvari; policijski organi postopajo tamkaj z ljudmi, krivimi in nedolžnimi, kakor da smo še za par stoletij zadaj, v barbarskem srednjem veku. Kakor v teh zaporih, tako se ravna z ljudmi po drugih policijskih lokalih; vsem in povsod enak je sistem. In kar je glavno: nemogoče je doseči po kakršnemkoli načinu količkaj remedure strašnih razmer. Vsi protesti, Članki, govori, vse je zaman; aparat in sistem, oboje je nedotakljivo. V takem položaju ne more nihče metati očitkov na poslance, če so se oprijeli tako drastičnih .metod za svoj protest.
Druga stran, ki revoltira našo jav-
V porotni dvorani je vladala ves dan težka atmosfera. Groza je pretresala poslu^ šalce, ko so po končanem zaslišanju 0M0-fenčevem, ki se je vršilo v tainl razpravi, posluiaji izpgvedbe raznih prič in čitanje policijskega poročila, kako je pil odkrit crorni umor v Rožni ulici in na kak način je bfl umorjen sej mar Karol Primožič. Obtoženec je med tajnim zaslišanjem brez ovinkov priznaval vse, tudi obremenilne okoliščine. Zagovarjal se je zelo nespretno, kar je znale, da ni tip pravega zločinca, mairveč so ga k temu privedle razmere in priložnost Med drugim je obtoženec omenil, da je bral časopise in ker dolgo ni bilo v njih niti notice o tem umoru, se je čutil popolnoma varnega. Opisal je vse podrobnosti. Na predsednikovo vprašanje: »Ali ste vedeli, da ste Primožiča usmrtili?« ie odgovoril obtoženec: »To mi je Še le povedal g. Žaj-dela, ko me je v Lokvah aretiral. Hotel sem Primožiča le omamiti«. Predsednik: Ali bi Vam Primožič dal posojilo, če bi ga prosili zanj?« Obtoženi: »Gotovo ne. Že preje sem ga enkrat prosil za par kovačev, pa mi jih ni hotel dati«. Zagovornik: »Povejte, kakšne narave ste?« Obtoženec: »Hitro se vjezim, pa mi je takoj Žal. Tak razbojnik kakor me slika obtožnica, pa tudi nisem. Živel sem trezno, nisem popival in tudi ne kadil.«
Priče so pojasnile nekatere okolnosti in deiania obtoženčeva. Pretresljiv je bil prizor, ko sta se v dvorani pred sodniki srečala sin m reditelj, ki se je odpovedal pričevanju- Obtoženec je postajal od faze do faze razprave vedno bolj potrt, bil je ves duševno in fizično poražen. Držeč pred očmi robec je venomer plakal.
Porotnikom je senat stavil štiri vprašanja in sicer: 1.) glavno ali je obtoženec
Ladislav Vladyka: 13
Skrivnost mrtvašnice
Roman.
Pavza med prejšnjim in novim plesom je trajala samo nekaj sekund. Zamorci so bili preveč razvneti, da bi počivali.
Kovafik je zašel v neznano družbo in zato tudi razuzdanosti ni podlegel tako hitro, kakor drugi, ki so jo sami iskali.
Analiziral je bujno življenje razkošnega nočnega lokala in pozabil pri tem na prekipevajoči temperament svoje spremljevalke. Mila je pila iz čaše opojnosti v velikih požlrkih. Njene oči so bile steklene, usta vlažna, vroča in žeji-na poljubov.
Ako bi bil to zaton bele rase, bi ne bilo treba govoriti o zmagi črncev. Kovafik je listal v duhu po pustolovnih romanih, v katerih ie bila opisana daljna bodočnost ko bo črna ali žolta rasa nadomestila belo.
Glej, taka Je sedanjost Perverzni zamorci razvnemajo nage žene do blaznosti, možje pa veselo poskakujejo po takta zamorske melodije, namesto da M to sadio zalego pretepli, vrgli skozi
nost, je način, kako večinske stranke obravnavajo slučaj. V solidno parlamentarnih državah se zgodi ne malokrat da obtožijo člana ali funkcijonar-ja večinske stranke, da pa mu ta stranka sama odreče podporo, ako se je pokazala njegova krivda oziroma nesposobnost. To se pravi z drugimi besedami, da se podobni slučaji presojajo individualno, ne pa samo pod perspektivo strankarske discipline. Do tega se mi še nismo povzpeli; pri nas je zal vsaka taka zadeva politikum, ki jo stranke premotrivajo samo s partizanskega vidika. Komur pa je predvsem in v prvi vrsti za sanacijo nerodnosti in npravilnosti, se s takim sistemom ne more sprijazniti. In baš to je opozicijo tako ogorčilo in mora vsakogar ogorčiti, zakaj najhuje je, ako se kritiki onemogoči uveljavljenje in sodelovanje na izboljšanju razmer.
Notranji minister Maksimović je objekt najsrditejših napadov. Očitkov, ki lete nanj, se lahko opere, ako dokaže, da se z nepravilnim ali oelo zločinskim postopanjem svojih podrejenih organov ne strinja. Ako dokaže, pravimo, ne samo ako poda kako izjavo te vrste. In pokazati bi se morala stvar na viden način. Vsak civiliziran človek brez razlike strankarske pripadnosti bi mu izrekel priznanje, ako bi n. pr. v Rističevem slučaju vse one organe, ki so bodisi aktivno ali pasivno zakrivili nečloveško pretepanje aretiranca, krat-komalo discipliniral, da se s tem pokaže, kar se v javni upravi more in kaj se sme trpeti. Zakaj, naj se tudi aretira-nec obnaša renitetno ali kakorkoli, — policija mora imeti druga sredstva, da ga ukroti, ne le barbarsko batinanje.
Seveda take rešitve Ristićevega slučaja ne bomo doživeli in Maksimović ne bo discipliniral svojih organov, in vlad-r na večina bo Maksimoviča držala že radi prestiža. V taki situaciji se politična situacija mora slabšati vedno bolj in borba se mora Doostriti do skrajnih mej. Zakaj s strankami, ki zastopajo take metode in tako taktiko, je mogoč samo boj do konca.
53-letnega Karola Primožiča namenoma usmrtil in 2.) dodatno: če je to storil namenoma, da se polasti šiloma njegove listnice, 3,) eventualno: ali je obtoženec krfv uboja in 4.) eventualno: ali je obtoženec ukradel listnico z 9300 Din.
Državni pravdnik je v svojem govoru zastopal mnenje, da je obtoženec izvršil kvalificirani roparski umor in navajal vse za njega obremenilne okoliščine in indicije.
Zagovornik je imel dokaj težko stališče. Opozarjal ie porotnike na važno dejstvo, da ni nikakih točnih dokazov o tem. kako le bil izvršen umor in da je treba verjeti Izpove* di obtoženčevi glede pohotnosti uuiorjen-Čeve.
Po reasumeju predsednikovem so se porotniki ob 19.30 umaknili v posvetovalnico. V dvorani je nastala težka so parica. Razvijala se je mnogostranska diskusija, kaj bodo porotniki po svoji vesti izrekli. Nekteri so trdili, da mladi obtoženec ne bo obešen, tudi če bo priznana krivda umora, Češ da nima še 20 let. Veščaki pa so ugovarjali: »Bo! V noči umora je dosegel že Z\ let In 2 meseca«. Dvorana je postala od trenotka do trenotka nervoznejša. Vršaio je, ko se z lepa niso hoteli prikazati porotniki. Ti sami so bili glede krivdoreka zelo nesklepčni in nejasni. Poklicati so morali v posvetovalnico predsednika, državnega pravdnika, zagovornika In zapisnikarja. Še-le ob 20.50 so porotniki s prvomestnikom Jožetom Starmanom vstopili v dvorano, kjer je zavladal najprej grozovit šum in nato grobna tišina ko je prvomestnik sporočil rezultat posvetovanja:
1. ) glavno vprašanje glede umora potrjeno z 8 glasovi proti 4.
2. ) dodatno soglasno zanikano.
vrata in ji razbili okorne instrumente na glavatu
To ni korak nazaj, marveč padec. Bližamo se menda dobi, ko bodo ljudje zopet hodili nagi in kosmati kakor so nekoč.
V teh mislih je našel Kovafik zabavo. Začel je ugibati, kakšna bi bila plastika kretenj pri plesalcih in plesalkah v tej primitivni obleki. Naposled ga je obšla celo neka živalska radost.
Potem se ie pogledal v zrcalo, rekoč: Fej, 2al mu je bilo, da ni mogel pljuniti. Zavedal se je, da v bistvu ni storil nič drugega, kakor vsi oni, ki prihajajo v to jamo živalskih nagonov z enakim namenom:
Pozabiti na vsakdanje skrbi in se izpremeniti iz Človeka v žival. Tu so oživljali že davno pozabljena ali premagana nagnjenja, vojno raadrapanost, razpad javnega in zasebnega življenja, propadanje umetnosti in njeno razdiralno tendenco, teptanje etike In paČe-nje erotike, perverznost in homoseksualnost. Skratka, tu so se majala tla pod nogami in padec je mogel imeti edino smer -~ navzdol.
Kovafik se je gabil sam sebi in zato ni vedel, kako naj občuie z Milo.
Videč, kako se ji svetijo oči, ni dvomil, da je dosegla njena strast vrhunec. To je bila samo še živahnost Kitke, ki
3. ) glede uboja je odpadlo in
4. ) glede tatvine soglasno potrjeno. Sedeč na obtožni klopi in amrtoobled i«
obtoženec sprejel porotni ški krivdorek. Državni pravdnik je nato predlagal obsodbo radi navadnega umora in tatvine. Zagovornik: »Po zakonu je kasen smrtna. Predi«, gam, da ss postopa po kazenskopravnem redu«. Senat se je nato umaknil. Obtoženec se je v tem času na pol obrnil proti poslušalstvu. Njegove oči so se za moment strnile z nekdanjim prijateljem in znancem, ki se je ogorčen obrnil v drugo stran. Brankov pogled je begal po dvorani hi Iskal kakega tolažmka.
Točno ob 21. je rope t vstopil senat v dvorano. Tišina in svečani mir. Predsednik Janša je začel čitati sodbo:
V imenu Nj. Vel. kralja t Porotno sodišče Jo v zadevi Branka Plmarja, potem, ko so porotniki potrdili prvo glavno in drugo eventualno vprašanje, razsodilo, da Je Branko P in t ar krfv hudodelstva navadnega umora In hudodelstva tatvine ter •e obsodi v smislu § 136. kaz. zakona na smrt, katera kasen se Ima v smislu zakona izvršiti z obese njem.
Obsojenec je ves čas čitanja sodbe držal robec pred u s tira" ter nepretrdeno zrl v predsednika. Ko le začni smrtno obsodbo, so mu roke omahnile in ves se je zamajal. Predsednik: »Ali ste razumeli sodbo? ... »Da, da!«... »AH sprejmete kazen? »Ali se posvetujete z zagovornikom?« ... »Se posvetujem z zagovornikom!« ... »Ali prosite za pomiloščenje?« »Da, prosim za po-miloščenje!«..
Zagovornik dr. Svigelj je prosil senat, naj obsojenca glede na mladost ln zanemarjeno vzgojo toplo priporoči kralju za pomilostitev.
Ob 9.15 je bik) s to razpravo končano spomladansko porotno zasedanje. Po končani razpravi so se čuli različni komentarji sodbe. Mnoge ženice in matere so se Izražale: »Meni se smilil Siromak je, ker ni imel lastne dobre matere! To je težko!« Splošno je smrtna obsodba na vse učinkovala mučno in sočutno.
Kako je Matija godova!
Stric Matija, stara in zdrava korenina Iz ljubljanskega predmestja, je v četrtek godova!. Bila je skoraj ves dan bogata gostija, najbolj pa zvečer, ko se je stric Matija udobno sedeč pri obloženi mizi. gostil s tradiciionalno »špehovko«, ki mu jo je prav okusno spekla skrbeča Panika, ki Jo pa s trle Matija naziva v urah razburjenja »lintvern«, kajti gospodinja Panika vrši v hiši funkcije finančnega in notranjega ministra. To je: ves denar, ki ga stric Matija v svoji pošteni podjetnosti zasluži, se mora stekati v Fanfldno blagajno. Panika pa Ima funkcije notranjega ministra, ker skrbi za blagor hi mir v hiši. Dolgo sta sama sedela pri mizi. Bilo luna je že skoraj dolgčas. Njuna deca je že spala. Stric Matija je zazdehal, nato pa spregovoril:
»Panika! Danes je moj god. Orem malo tja k Zlati kapljici, da se poveselim s svojimi prijatelji. Saj je danes moj god?«
Vstal je stric Matija in jf pritisnil goreč cmok na ustna, Panika je bistro in osorno pogledala, kakor kak general. Kratko in jedrnato mu je odgovorila:
»Pojdi! A glej, da se kmalu vrneš!« Mojster Matijo jo je urnih korakov pobral od doma ter je kmalu prisopihal v svojo gostilno k stalnemu omizju. Bil je vesel, kajti posrečilo se mu je, da je ociganil svojega ftaančnega ministra za dve veliki podobici sv. Jurija. Skrival je deuai zbiral že več mesecev, da bi vsaj enkrat na leto pošteno kot se spodobi ljubljanskemu meščanu, po-krokai in zavil tudi v bar. Veselilo fn rajalo se je pri Zlati kaplji. Toda moster Matija ni Imel obstanka. Odjadral je najprej dalje Iz predmestja k »penatom«, ki so na debeli četrtek slavili malega pusta pri Kolovratu. Od tu je pozno jadral v bar. Razpoloženje ie bilo izredno m butlrjke so pokale, da nikoli tega. Ko se je skoraj že danilo, se Je Matija ves meglen in okajen prigugal domov. Na tihem se je slekel in skobacal v posteljo. Ker pa je prav dobro poznal fanl-kino navado, da vedno po kroku stika po vseh žepih in kontrolira denar, je deloma iz strahu svojo listnico vtaknil pod posteljno zimnico in nato junaško zasmrčal. Bilo je že okoli devetih, ko je v spalnico stopila Panika. Zgrabila je Matijo za vrat in zakričala:
s Hoj! Ura je Že devet! Ti pijandura pa
še ležiš! Nič ne skrbiš za svoj obrat! Vsta-ni klada pijana!«
Panika je privoščila zaspanemu mojstru še več primernih priimkov in psovk. Končno se je Matija leno skobacal iz postelje in se začel oblačiti. Med oblačenjem In umivanjem so mu rojile po glavi čudne misli. Vse se je sukalo samo okoli glavne:
»Kje je denar? Koliko sem zapil? Vem, da sem nesel domov še okoli 500 Din. Kje je listnica?«
Matija je namreč takoj, ko je zlezel izpod odeje In ko je odšla Panika iz sobe, pogledal v suknjič In na svoje velikansko začudenje opazil, da nI in ni denarnice ... Ni si znal tolmačiti te bridke resnice. Kmalu se je Panika vrnila v sobo in začel se Je hud besedni dvoboj ali bolje rečeno pridiga. Panika je venomer kričala:
— Hm! Hm! Tak tako! Denar tja mečeš kakor da bi ga pobiral na cesti! Kam si dejal denar? Suh si prišel domov in 5e brez listnice. Joj, Joj meni! še na cesto nas po-ženeš. če boš tako delal.
Matija je nekaj godrnjal in renčal. Njegovi odgovori so bili nejasni. Slednjič se je okmačil In odgovoril:
— Panika, tiho bodi! Prosim te. ne bodi no sitna! Zgubil sem ga ali pa me je kdo okradeL Takoj grem na policijo.
Matija se je res napotil na policijsko ravnateljstvo. 2e je vstopil pred dežurnega policijskega komisarja ter ga uljudno pozdravil :
— Dober dan, gospod komisar!
— Kaj želite, gospod mojster Matija? Matija še ni dobro odprl svojih ust, ko se
nanagloma odpro vrata In v sobo zadoni
klic:
— Marija domov. Denar sem našla! Bila je njegova Panika, ki je po Matije-
vem odhodu pospravljala posteljo. Pod zimnico je naenkrat opazila denarnico, v kateri je bilo pet metuljčkov...
Matija je vesel odhajal domov kjer ga je čakal obračun. Izpovedati se je moral Paniki, kako jo je ukanfl za dva Jurja. V pokoro je Panika naložila Matiji štirideset-danski post Ta čas ne bo smel zahajati v gostilne in bare ...
Huiette DuHos
slovi kot najlepša žena Francoske in najboljše plačana filmska zvezda.
Film
Pri nas in drugod
V zadnjih 14 dneh smo imeli v Ljubljani par prav posrečenih filmov. Matica nam je nudila reprizo najboljšega Chaplinovega filma <xLo\ za zlatom*, ki je tudi sedaj še privabil izredno veliko število gledalcev. Ugajal je tudi drugi Matični film «Ukročcs ni markiz* z Vladimirom Gajdarovom. Prav posrečen je bil film «1<XK) korakov*, čari* stona, ki ga je Matica predvajala v štirih odlomkih in ki je nazorno kakor najboljši plesni učitelj pojasnjeval ta moderni ples.
Dvor je imel med drugim repetoarjem dva prvovrstna falma. ameriško svetopisemsko produkcijo »Izgubljeni sin» in Ufa*film otSveta gora*, ki je eden najlepših športnih in turistovskih filmov, kar jih poznamo.
Ideal je imel prejšnji teden arPraterroiz* zi» s pikantno Nito Naldi in češko divo Anico Ondra, nato pa ameriško družabno diamo <cZapeljana».
Izven Ljubljane so bili na repertoarju filmi:
V MARIBORU: Fantomi ženskega kopališča. Les Miserables, Norosti današnjih dni, Dvorska kamarila Habsburžanov, Faust, Beg na trojki<, Zastavni nadvojvoda itd.
V ZAGREBU: Kraljica Moulin Rougea, Revolucija, Chaplin kot maSčevalec, Majka. Ljubezen po telefonu, Vzhod-zapad, Mise America, V kam eni tem prepadu, Cannen, Ben Ali, Sveta Gora itd.
V BEOGRADU: Ni greh poljubiti, Ma-damo Butterflv, Med artisti, Filmska zvezda išče poklica, Tiger — vodja Španskih razbojnikov, Grofica Marica. Nora hiša, Faust, Veseli čriček, Juriš na ekspres itd.
NA DUNAJU*. Rodbina brez morale, Sin
fora, Metropolis, Z ljubeznijo se ni igrati, 'eraperamentno dekle (Gloria Swansop), Dekle z milijonom dolarjev, Če se morje in nebo strneta, Vagabund, Smrtni boj v polarnem ledu itd.
V PARIZU:   Mala   mamica, Jasmvna,
N06 ljubezni, Parada amrtL Varijete. Bel-fegor, Valčkov čar, Niče v o, in »loviti ufilm-ljeni roman španskega pisatelja Blasco lba neza Mare nostrum z Alke Terry v glav m vlogi.
žBetežnica
KOLEDAR-
Danes: Sobota, 26. februarja 1927; katoličani: Aleksander: pravoslavni: 13. februarja Martin.
Jutri: Nedelja, 27. februarja 1927: katoličani: Predpepelnica; pravoslavni: 11. februarja, A ks en ti je.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča:    Drama:   zaprta.   — Opera: iProdana nevesta*.
Kinematografi: Matica: »V opoju karnevala«. — Dvor: »Kiki«. — Ideal: »Ljubavna kletka«.
Plesne prireditve: 1 Kongres narodov 20. na Taboru. — Ples Graiike ob 20. v Kazini. — Maskeradni ples ŽSK Hermes naj Bellevue. — rRdeča noč« SK Svobode \ Svicariji.
Predavanje v društvu »Soča* ob pol 9. v restavracij!  Dvor dr. Volavška o temi: Kako postaneš star in ostaneš mlad. PRIREDITVE V NEDELJO:
Gledališča: Drama: »Danes bomo tiči*. — Opera: ob 15. »Grofica Marica«.
Kinematografi: Matica: »V opoju katne" vala«. — Ideal: »Fantom ženskega kopali« šča«. — Dvor: »Kiki«.
Slavcev a maskerada ob 20. v Uniou.
»Otroška čajanka Atene* v Narodnem domu.
DEŽURNE LEKARNE: Danes in jutri: Su&nik, Marijin irg; Ku-ralt, Gosposvetska cesta.
Filijalke
V Zagrebu pravijo, da so oblastne skupščine filijalke cirkusa ^Parlament. Všeč so hudomušnim Zagrebčanom akrobatske sposobnosti, ki so se pokazale pri otvoritveni predstavi in mnogo huronskega smeha si še obetajo od repriz.
Zagrebčanom je pri tem pač vseeno, če je pol Radićeve falilije v oblastnem odboru in če si prejemke določijo, kakor jih je želja. Saj si jih bodo zaslužili!
Dnevnice so vobče najdelikatnejša zadeva. Treba pa je samo toliko rav-nodušja, kakor tam doli nekje na jugu, kjer so oblastni poslanci tako soglasno določilit dnevnice na 500 Din. Tudi tako se da pojmovati izveličavna beseda: samo-uprava.
Zakaj naj bi bili ljudje v filijalkali slabše plačani kakor v centrali? Vsi se enako trudijo za javni blagor. In kar je glavno: vse plačuje isti žep. Ko so vprašali župnika Janeza, kako bi razdelil cerkvene dolgove, je dejal fara-nom:
— Najprej boste plačali vsi skupa vse, potem pa z menoj vred še vsak svoje . . ._
Snort
— SK Slavija. Danes točno ob ool S. zvečer v gostilni Štor v Vodrnatu sestanek članov nogometne sekcije. Člani se pozivajo, da se sestanska točno in polnoštevilnu udeleže.
— Meddržavne nogometne tekme. V
pomladanski sezoni se bodo odigrale sledeče meddržavne tekme: 26. februarja Irsku-Skotska; 13. marca: Holandska-Belgi^a; 19. marca: Anglija-VVales*: 20. marca: Leško-slovaška-Avstrija: 2. aprila: Anziiia-Skri-ska; 3.: Belgija-Svedska; 9.: Irska-W.j!c s; 10.; Avstrija-Madžarska; 17.: ltalija-Lu-skenburška; 18.: Holandska-Češkoslova^a; 23.: Irska-ltatija: 24.: CeškosIovaŠka-M:*-džarska, Francija-hallja; l. maja: Belgi:a-Holandska; 11.: Belgija-Anglija: 14-: Anglija- Luskenburška; 17.: Anglija-Italiia; J2. Francija-špamja, IBelgiia-Avstrila: 26.: Ce-škoslovaška-Belgija: Anglija-Erancija; Italija-Spanija. — Jugoslavije ti termini ne omenjajo.
Šah
Šahovski turnir v Newyorku.
Peto kolo Šahovskega turnirja v Nevrvor'.u je končalo a senzacionalnimi rezultati. Ca-pablanca je igral proti Aljehiuu, ki je kol peti otvori! igro nepravilno. Capablaueu je gigurno zmagal. Vidmar te je po kratkem boju vdal Niemcoviču, dočim je ostala partija Spieiruartn - Marsball remi*. Stanje po petem kolu je sledeče: Capablanca 3 iu pol, Niemcovie 2 in pol, dr. Vidmar in Spielmann 1 in pol, Aijelim in Maishall 1. Marihall in Spielmann imata odigrati po dve viseči partiji, vsi ostali pa po eno.
komade. Ta predstatva je bila pač aranžirana z namenom, da bi prišli tudi moški na svoj račun.
Mož, ki boža z mesnato roko stekle, nico dobrega vina, s poželjivimi pogledi pa naga ženska telesa, daje iz previdnosti prednost klasični godbi, kajri dobro vzgojen mož se ga natreska sele proti koncu krokanja. ko lahko sklepa, da mu drugi slede ali pa da ga so že prehiteli.
S polnim priznanjem je ocenil Kovafik ureditev tega brloga, kjer gre vse k enemu cilju: Izvleči iz posetnikovega lepa čim več.
Od skrivnostnega prihoda skozi* dvojna vrata in vhoda čez nerazsvet-ljeni vrt do okrogle dvorane in tihe diskretntosti, vse je bilo preračunano na to, da vzbudi v posetniku domnevo, da dela nekaj prepovedanega, kar je treba skrivati.
Potem je spoznal v ložah po vrsti obraze današnjih posetnikov Narodnega gledališča, ki so se klicali med seboj z geslom: Colorado.
V loži na nasprotni strani dvorane je sedel celo znani komisar prafckega policijskega ravnateljstva z dvama odličnima gospodoma in dekletom, ki je bilo staro komaj šestnajst let. Dostop v bar je bil dovoljen tudi dekletom iz-pod 16 l#t.
posluša vedno znova naviti mehanizem.
Lotil se ga je strašen gnev, ko je pomislil, da se lahko polasti kateri koli teh črnih capinov največje ženske skrivnosti pred njim, da pahne proč njega, ki jo drži že v naročju, ki čuti njeno toploto na svojem telesu*, ki govori z njo v istem jeziku in je istega plemena kot ona. Takoj mu je bilo jasno, kako je mogoče pozdraviti strička Linča.
In ta ženska tu, — si je mislil Kovafik, — ne misli name, ne misli najbrž ničesar, ako ne misli na katerega teh orangutanov na odru.
Glej, sličica iz panoptika posneta po reviji, v kateri je dosegla sijajen uspeh:
Žena, ki jo je ugrabil orangutan!
A jaz ga, prosim, zastopam. Jaz ga krijem!
Nov stud se je oglasil v Kovafiku in mučno mu je bilo pred samim seboj.
Oster pisk je naznanil konec dni* žabnega plesa.
Utrujena in omamljena Mila je visela na Kovafikovi rami kakor pome-Čkana obleka. Odmajala sta se po stopnicah do svoje lože ln tam jo Je posadil na otomano kakor kak stlačen balonček. Dihala je globoko nalik kanarčku, ki se je nadihal plina. Smilila se mu je, a vendar je bil tako dostojen, da je skušal nepristransko uganiti, kdo je bil naj-
bolj ali prvi kriv.
Na mizi je stala že cela baterija steklenic in gospoda sta si priredila predstavo zase. Svetlolaska Inka je bren-kala na okorni instrument, dve drugi deklini sta pa baš nastopili s plesno produkcijo, čije tendenca je bila povsem I prozorna.
Hora je slonel kakor kak debelu* hasti Turčin na otomani. Podo&en je bil sitemu gospodarju iz predmestja.
Gospod soprog je opazoval iz lože plesne produkcije na odru. Vsa omam-101 jena je zahtevala Mila čašo šampanjca. Potem si je prižgala cigareto, zatisnila oči in začela o nečem razmišljati, ne da bi se zmenila za svoje kavalirje.
Tudi Kovarik je dal prednost šampanjcu in ko je opazil, da požira Hora z očmi Inko, je stopil k HoTalku v ložo.
Pestre toalete, med katerimi je pre* vladovala barva kože, so bile dobro razvrščene in Kovafik je moral priznati, da je za oči m nagon vsestransko poskrbljeno.
Čudno se mu je zdelo samo to, da so igrah' moške vloge, v kolikor jih niso igrale ženske s ploščatimi prsi, bres izjeme črni ali žolti igralci, kakor je bila pač predstava.
Nekoliko je motilo splošno harmonijo dejstvo, da je spremljal igro viio-linski kvartet, ki ie igral samo klasične
Smrtna obsodba Branka Pintarja
Globoko kesanje mladega obtoženca* — Njegovo popolno priznanje. — Globok vtis smrtne obsodbe-
t
-tev. 4?
SLOVENSKI   NAROD* dhe 27. februarja 1927.
Stran 3.
Velika maskerada SOKOLA I.
Kongres narodov ""Sfi&Si
zvečer
Ko se poslavlja princ Karneval
Zabava brez pijače in pijača brez zabave. — Redate, plesi in oslarije. — Prezgodnja porota. — Originalna tekma med Narodno in oblastmini skupščinami. — Predpust šabistov, — Ner-
voznost zadnjih dni.
Ljubljana, 26. lebr.
Letošnji pust ni nič kaj mastnih ust. Dolg: ie že. dolg po času, zato pa vedno krajši pri žepu. Tudi vremena nimamo pravega. Nič več snega, pač pa samo felato. Ko smo imeli gerente — ampak [to spada v politični odstavek našega [današnjega referata. Zdaj začnimo s pustnim veseljačenjem!
Na repertoarju so tudi letos bile običajne redute, ki si počasi osvajajo tra-jdicijo. Imeli smo reduto črno na belem in še vse mogoče večje prireditve ijub-jljanskih športnih klubov, prištevši tudi 'lovce in planinarje, nadalje par nema-skiranih elitnih plesov in nekaj prav serijoznih večernih akademij, ki so dobile predpustno primes samo radi tega. ker so letos zašle v vladarsko dobo princa Karnevala. Obisk je bil povsod razmeroma dober, rajalo se je veselo jPO vseh novo naučenih poskakovanjih. fJživanje pa je bilo daleko zmernejše kakor prejšnja leta. Počasi se iztreznju-jemo in vidimo, da smo tudi brez pijanosti lahko prav nobel. Ob večjih re-dutah je bil veselje opažati pravcati ve-likomestni promet z izvoščki in avto-taksi. Tabor, ki je od centra precej daleč, a se je s svojo impozantno dvorano letos vendar izkazal kot najpripravnej-ši za prireditve večjega stila, je pripomogel številni ljubljanski fijakarski in šoferski družini do lepih zaslužkov.
O modi, toaletah in maskah ne bomo pisalL Ako je kaj spremenljivega na tem svetu, so omenjene tri reči, ki se menjajo domala od večera do večera in ne prenesefo kritike, marveč zahtevajo samo občudovanje. In sicer tem več občudovanja, čim manj je vsega na telesu.
Ampak pred pustnega razpoloženja ne ustvarjajo le plesi in redute. Reči bo treba obratno. Predpust je tisti nesrečni čas, ki po nekem čudnem starem pravilu ljudem zasuče glavo. Silvestrovanje otvori to komedijo ter uvede staro in mlado v poskočno rajanje. Ne mo-jrete si predstavljati zadovoljnega Kranjca, ako niste nikoli opazovali dobro nadelanih ljubljanskih cvičkarjev. Ti ne zahajajo na plese in redute. marveč v svoje oštarije, ki jim strežejo z rdečo pijačo in mastnimi prigrizki. Ob sobotnih hi nedeljskih večerih paradiralo po ljubljanskih ulicah. Božanski so prizori, ako se srečata dva vinska bratca na odprti cesti. Prvi od desnega kandelabra — hopa. hup. drugi od levega .— hup, pa sta vkup! Vozi desno! Oblasti naj bi tudi ponoćnim vinskim bratcem predpisale novi cestni red.
Imeli smo v letošnjem predpustu celo vrsto dogodkov, ki so neprostovoljno povečali živahnost. Da ne začnemo zopet pri Uzunovićevih kabinetih, naj omenimo samo ljubljansko poroto, ki je letos pretehtala same težje grehe ter ves čas zasedanja krmila radovednost številne publike. V Mariboru so ravnali pametneje in so publiko prikrajšali za te predpustne užitke s tem, da so po* rotno zasedanje premestili iz pusta v — post.
Sestale so se oblastne skupščine; tudi to je nekaj za letošnji predpustni direndaj. Vlada ie v svoji pravičnosti in smo-trenosti hotela neprestana ravsanja in spektakle decentralizirati. Ali glej vraga! Komaj je Radie v Zagrebu začel nastopati v vlogi vunbacitelja in komaj so se ponekod v Bosni začeli čvrsto kre-peličiti med seboj, že se je narodnim poslancem zdelo za malo, da bi parlament zaostajal za oblastnimi skupščinami.  Prinesli so mojstrsko pretepenega
Rističa naravnost ministru Maksimovi-ču pred nos in uprizorili tak kraval, da ga oblastne skupščine pač nikoli ne bodo zmogle, razen če Stipa Radič začne samoupravno deliti batine in če se v Bosni spoprimejo kakor na laški fronti: za grlo.
NajresnejŠa »klasa« našega ujedinje-nega naroda — to so šahisti — preživlja letošnjo predpustno sezono v ogromni napetosti za njujorški turnir. V pričakovanju pepelnice, ki bo blagoslovila človeško ponižnost, jih seveda ne more omajati trenutni neuspeh našega prvaka. Na svetu še dolgo ne bo vseh dni konec in šahovski turnir v Ne\vyorku se bo vlekel še tri tedne. Koliko bo še prinesel pretresljivih rezultatov in možgane razjedajočih problemov! Ali si torej more kdorkoli od letošnjega predpusta želeti lepši delež, kakor ga imajo naši šahovski krogi?!
Potekajo poslednji dnevi vlade princa Karnevala. Na Taboru zboruje nocoj kongres narodov, v Unionu se bo jutri košatila Slavčeva maskerada. V pon-deljek in na pustni torek — oh, kdo bi mogel prebrati vse plakate in našteti vse veselice, ki bodo te dni in noči omogočile Ljubljančanom, da dajo svoj oboi za vzajemen poskok iz pusta v post! Ne bo mnogo ovirala mala pokora, ki jo pust letos nalaga s tem, da se je v koledarju nastavil na prvega. »Se kikeljco prodala borne... je tako stara in znana pesem, da pomaga gladko rušiti vse nevšečne zapreke, kadar gre za neobhodno potrebno eliksira nje poskočnosti. Še z dežele se oglašajo zabave zeljna dekleta in pospešujejo pustno konjunkturo, pri Malha pu pa se iz kon-kurzne mase kupujejo celi litri parfe-mov in kolonjske vode. Ljubljana diši kakor v samih nebeških vonjavah oprana. Veselo bo prestala poslednje tri pustne dni, pa tudi še nadaljnje čase.
Bilanca dunajskega predpusta
Dunai koncem februarja.
Le še par dni m predpust bo pri kraju. Nekdaj v lepih časih. pred vojno in v dobi cvetoče povojne konjunkture so ga veseli Dunaičani veuno podaljšali za par tednov in plesi so se vrstili po pepelnični sredi ravno tako kakor pred njo. Letos bo ootem ie še par osamljenih prireditev, vse druge so se že razvrstile ali se bodo še v teh dneh do torka.
Predpust je bil pač dolg; važnejši vzrok pa je v tem, da zdaj tudi Dunaj občuti gospodarsko, krizo. Armada brezposelnih, še večja armada izredno slabo piaČanih delavcev in nameščencev, zastoj v trgovini in industrizi, silno nazadovanje tujskega prometa — vse to so činitelji, ki dajejo dauašnjemu Dunaju obeležje in ubijajo volio do rajanja in veseljačenja. Zato je bil letošnji predpust tako miren in tako ubog, kakor morda samo še v letih med svetovno vojno. Policijska statistika izkazuje, da je bilo v letošnjem predpustu za 20 odstotkov manj prireditev kakor v lanskem in celo za 35 odstotkov manj kakor v predlanskem. Plesi, redute in maškerade, ki so bile dolga leta stalno na predpustnem renertoarju in so bili že tradicijonalni, so letos drug za drugiem odpadali, ker so se prireditelji zbali prevelikega rizika. Od večjih plesov so se obdržali le oni, ki so že tako priljubljeni, da imaio svojo stalno publiko, in pa prav demokratič-
ni, ki so reflektirali na najširše sloje. Nekdaj tako slovite redute v državni operi in drugih gledališčih so letos vse izostale. Operno reduto so sicer napovedovali, a nastavili za njo tako visoke vstopnine, da niso v oredprodaji oddali skoro nič kan. pa se ie ravnateljstvo ustrašilo in reduto v zadnjem hipu preklicalo; druga gledališča so obupala že poprej in sploh niso začela s pripravami.
Tako se je zgodilo, da ie bila letos najelitnejša in največja predpustna prireditev novinarski ples »Concordije«, ki je slovel sicer že tudi ored vojno, a ranžiral takrat tam nekje v tretji kategoriji. Cimjx>lj pa prodira med dunajsko prebivalstvo duh pravega de-mokratizma, čim bolj blede idoli habsburškega monarhizma in stare aristokracije, tem bolj rasteta vpliv in ugled časopisja in novinarjev. To se kaže zadnja leta posebno jasno na prireditvah Coneordije, naistareiše dunajske novinarske organizacije. Niene soareje in njeni plesi, omejeni nekdai na ožji krog ljudi, ki imajo dnevne stike z novinstvom, so postajale od leta do leta pomembnejše in so danes že prava družabna senzacija, ki orvači vsem drugim. Tako so se za letošnii »Con-cordia-BalU kar steoli za vstopnice, dasi jih je bilo okrog 10.000 in čeprav je vsaka veljala 50 šilingov ali 400 dinarjev. Tudi znak časa.
Seveda si je privoščil povprečni Du-najčan malo priboljška tudi v tem predpustu, več kakor druge mesce in morda tudi več. kakor bi si smel. O tem bi mogle mnogo oovedati zastavljalnice, a tudi policijske statistike, ki kažejo dvigajočo se kurvo poneverb in tatvin. Mladi lahkoživec in mala lahko-živka sanjata o razkošju, o bisernih na-kitih, dragocenih toaletah, o avtu in šampanjcu: predpustna štimunga ju omami, pa se spozabita. En večer, dva večera sta bajna, kakor da so se uresničile vse sanje, potem oa prideta maček in često dosmrtna pokora.
Pri vseh predstavah «V opoju karnevala* se poučuje pravilni pouk v charlestonu (3. in 4. lekcija).
«Eiitni kino Matica*.
Zagoneten umor starega čudaka
V Bavaništu v Banatu so uašii v kajži umorjenega TCletnega samotarja Leka Bogdanova. Umor se je moral izvršiti v noči o<3 14. na 15. t. m. Ali kako?
Zločinec se je v starčkovo stanovanje splazil tako, da je razbil šipo na vratih. S topim predmetom je starčku razbil lobanjo, da so možgani brizgnili na posteljo in steno. Po storjenem grozodejstvu je morilec prebrskaj vse stare omare, mize in skrinje, vendar je gotovo odnesel le manjši znesek, ker je glavno premoženje našla sodna komisija.
Stari Leko Bogdanov je vodil čudno življenje. Včasi &a po cele tedne ni bilo iz bajte na spregled. Veselje in skrb ie imel samo s svojimi golobi. Strašno je mr-zil mačke, ki so mu včasi ugrabile kakega mladiča. Lovil je svoje sovražnice v Past. jim neusmiljeno odsekava! glave ali pa iim crdrezaval tace in rep.
Ko so vaške ženske ugledale mrtvega starca, so se križale in kričale: »Mačke so ga umorile! To je maščevanje mačk!«
Tn dejstvo je, da je starčkova glava strašno razgrebena in razdejana od mačk. Nos je popolnoma odglodan, grozno raz-mrcvarjeno pa je tudi ostalo lice.
Preiskava doslej ni mogla najti sledi za morilcem.
t»r. Fr. Zbašnik:
Nekoliko profIkritike
V zadnji sobotni oziroma nedeljski   Številki    ?mo priobčili odgovor   dr.   Fr.    Zbašuika na kritiko Mirana Jarca o Ganglovi. nedavno  izišii   potniški zbirki 'Hram slave    ^stavek je bil v svojem drugem delu zalomlien. tako da je bil neumljiv. Za*o prinašamo danes še enkrat glavne m Mi clanka. Naiim  čislanim  gospodom kritikom se hode zda; pa zdaj krvi. Najnovejše literarno justiikiranje je letaš izvršil g. Miran .Jarc v T. številki" v Ljubljanskega  Zvona«    narl E. Ganglom zaradi  njegove pesniške zbirke: ? Kc.im slav««.
Gpspoda M. -tan-u je ta Gauglova zbirka -.tipičen izraz žalostnega opiofonstva. ki se brani z lažnjivimi, do ogabnosrJ prepevelimi idejami plehkega rodoljubstva. meščansko odurnega naciionalizma in tistega -»hej^lo-vanstva , ki ga je že I. Cankar razkrinkal V svojih satirah in farsah.-'
Epigonslva je med n.imi morda vse več. kot r-iutimo. ni ga pa povsod tam, kjer ga domnevamo. Da bi se re- ne smela zapeti nobena donio- ali rodoljubna pesem več? potem bi se nemara tudi nobena ljubavna ne smela! Seveda, na to mi g. M. Jarc odgovori morda z znano pesmijo: >Ljubezen je bila. ljubezen se bo . ,< No, in rodoljubu?? Ali ni tega već? Jaz pravim, da ga ie! In pravim tudi, da ga moramo tem višje ceniti, čim manj ga je! Da, jaz trdim celo. da je dandanes, ko je domovina tolikim le še predmet izkoriščanja, res domoljubna pesem naravno«! zopet aktualna!
Rodoljubi iz prejšnjih časov se delijo ▼ dve vneti: Eni so se apoboijšalic, se prilago-
dili novim razmeram in morda zdaj celo plujejo na vse ono, kar jim je bilo nekoč sveto. Drugi s»o ostali zvesti svojim idealom in nosijo svojo tiho bol s seboj, ker je prišlo marsikaj drugače, kot ©o si želeli in obetali v svojih mladostnih sanjah. K tem prištevam Gnnorla in imam zato občutek, da išče iz ne-ke srčne potrebe v obličju, ki .io ljubi in ki stoji zdaj ponižana in obla tena pred njim, po-tegic, ki se razodeva v nji njena nekdanja lepota. Kjer govori srce, pač ne more biti vse tako punio in prazno! . . .
Udrihanje po rodoljubju. nacijonalizrou in hejslovansivu, ki se g. M. Jarc nekako ponaša z njim, je po mojem mnenju pri nas še preuranjeno. In že hvaležnost zahteva, da se hejslovanstvu ne rogamo, zakaj bejslovan-stvo nas je rešilo pogina! Šele. kadar bomc mogočni, kakor so mogočni razni drugi narodi- in nam ne bo pretila nobena nevarnost več. denemo lahko tudi mi rodoljubje ad aeta.
Ne vem, če ima g. M. Jarc prav, da se sklicuje na Cankaria. Vedno sem živel v veri, na Cankar ni žigosal hejslovanstva in rodo-Ijubja kot takega, temveč da je žigosal samo njune izrod ke. Če bi pa bil I. Cankar res kdaj kaj takega zapisal, kar bi služilo g. ML Jarcu v tem slučaju lahko v oporo, potem ne bi mogel reči drugega, kakor da tudi Cankar ni imel v vsem prav.
Sicer pa 6luti gospod kritik >rodoljub-stvo^ včasi tudi tam, kjer ga ni in ga oči-vidno noče biti. Mislim, da se moti. ako trdi, da opeva Gangl naša mesta zato, da ie tako > odzove svoji patrijotični dolžnosti*. Jaz vidim v teh opevih zgolj slike, ki nam jih je podal Gangl o raznih naših metropolah, in sicer 6like pristnih barv in prav točne karakter izacije-
Kar se mi zlasti ne zdi lepo, j© to, da je zbral g. kritik precej vse ono skup. kar Je po njegovih nazorih graje vredno, potem pa ae dela, kakor da je   navedel   samo par
vzgledov ter skuša sugerirati Čitatelju na ia način mnenje, da je vse drugo baš tako straš-bo ali še slabše. Sicer pa ni vse tako strašno, kar graja, kakor bi Človek sodil po njegovem zgražanju! V istini ne vem, kaj naj bi bilo v verzu: vlz src navdušenja nam glas kipi«: (podčrtal g_ Jarc!) takega, da ne bi moglo prenesti rahločutno uho. V današnjih časih splošne ueomanije poganjajo še vse drugačni cvetovi, in 6icer ne samo drugod, temveč tudi pri nas! . . . Mislim, da je včasi tudi zgolj nerazumljenje vzrok, ako g. Jarc kaj graja. Da podčrtava, ko citira prvo kitico pesmi »Ljubljana-c, besede >p o 1 vedno moška, pol vesela^: in ^napravljen a«, si morem razložiti samo na ta način, da si o pomenu teh^besed ni bil prav na jasnem. -Moška* je tu pač toliko kot ponosna, resna. > vesela« toliko kot veseljaška, in ^napravljena* toliko kot namenjena, kar je vse pristno slovensko.
Pa če je tudi tu in tam kak izraz res malo preveč navaden ali celo zgrešen, so pa v zbirki tudi mesta, ki se odlikujejo po izbrani besedi in ki niso brez pesniškega zanosa. Kdor vidi eno, mora videti tudi drugo!
Ne morem se spuščati v podrobnosti. Samo na eno pesnitev v Gangl ovi zbirki bi si dovolil opozoriti. Čitajte, prosim, pieso >N a š č 1 o v e k« in potem sodite, če je v Ganglovih verzih res vse tako nedoživljeno in neobčuteno, kakor trdi naš gospod kritik. Ali ni to tisti dobrodejni Goethejev realizem, ki je ves prožet duševnomu in ves prepojen srčne toplote? Tako opazuje samo umetnik! Takih »zločinov« se mu res ni treba sramo-vati!
Da, tudi besedo i zločin« je naš gos p. kritik rabil in je s tem dosegel nekak rekord. Zakaj večje vehementnesti si v kritiki, ki hoče v*eliat.i za rosno, skoro ne moremo misliti. So-tbo o tem, kaj je večji zločin, ali njegova kritika ah* Ganglove pesmi, prepuščam drugim!
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA: Sobota, '26.: Zapito.
Nedelja, 27.: ob 20. Donee borno tiči. Ljudska predstava po znižanih cenah. Gzv.
Ponedeljek, 2S.: Gobsek. B.
Torek, L: ob 16. Danes bomo tiči. Ljudska predstava po znižanih ceuah. Izv.
Sreda, 2.: Zaprto.
OPERA: Sobota, 26.: Prodana nevesta. E. Nedelja, 27.: ob 15. uri Grofica Marica. L ju 1-
ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, L: Zaprto. Sreda, 2.: Tannhauser. B.
Koncert akad. pev. dr. »Obilic"
Ako upamo na nove, sveže pevske čase, tedaj nam jih zamore prinesti samo mladi* na, Junaško in stremiteljno gre nova pota. saj ji nog ne oviraj*) stare tradicije, ki mapa gokrat s sovraštvom, vselej pa z nc^auplji* vostjo  do  novih   pojavov   uklepajo *.tare.
preizkušene pevce. Obilic sicer obstoja že •33. leto, toda pevski kader se leto za letom menja, kakor to pri dijaških pevskih zbo-» rih pač nc more biti drugače. To pa mu je z ozirom na vsakoletni dotok s^že pevske krvi ie v korist...
S svojim včerajšnjim koncertom v raz* prodani Unionski dvorani je cObilić* poka* zal, da se lahko smelo postavi ob stran na* ših najboljših zborov, po naprednosti pro* grama pa celo nad nje. Pevski zbor šteje rad 80 moških in ženskih glasov, izvrstno discipliniranih in naštudiranih. Podavanje vseh pesmi jc bilo sigurno in prepričevalno, saj so p«vci peli na pamet. Poznavajoč noto za noto, pevec ne pozna treme, vsako izjalovljenje je izključeno, ne uide mu no* beti gib pevovodje, sigurno znanje mu da neupogljivo hrbtenico. Cel program je vodil operni dirigent g. Lovto Matičić, le X. ru» kovet Mokranjca je dirigiral Branko Dra^-u* tinović; oba dirigenta sta točna in rutin u noa,
Izmed obsežnega programa, sestojecega iz treh delov, na katerih so bili zastopani komponisti St. St. Mokraniac, St. K. Hri* stić, G. ŠtoIcer^Slavenski. ML Bajšanski in J. Gotovac, so vsled svoje novosti in zani* mivih glasbenih misli dosegle uspeh skladbe J Gotovca: ^Smiješno čudo», iz katerega pa se da narediti še več, humorja polna «Jadovanka za teletom*, ki pri ponavljanju izgubi svoj burleskni čar, ter petdelna ecKo* ledu» v moškem zboru s spremljevanjem tieh klarinet, dveh fagotov in tolkal. God* benike je postavila na oder Dravska divi* zijska muzika, ki je morala nadomestiti en fagot s pozavno. Baje operni orkester ni hotel dati na razpolago svojih moči. <'Ko» leda», tako instrumentalno, kot pevski iz* med vseh točk podana najbolje, je skladba čisto narodnega, hrvatskega tipa, ne težav* na, a sijajno zveneča in nad vse hvaležna,
Globlji v koncepciji in širši je J. štolcer* Slavenski. Njegova <rRomarska popevka«, ki jo je izvajal skrčen zbor, je izredno za* nimiva. Žal, da je "Obilic izpustil drogo njegovo skladbo ss^tali se čapljan^ki
Tatari«.
Hristićeve nabožne pesmi kažejo starejši značaj, Bajšanske£a «Dokle ulica spi» sledi češkim vzorom, Mokranjac pa nam je star prijatelj, ki je izvrstno peven, toda semter* tam nekoliko enoličen.
«Obiliću» in njegovima dirigentoma smo ze lepo muziko iskreno hvaležni. Vedno nam bo dobrodošel, mil gost. —č.
Milan Begović: „Božji človek"
B. Vodnik je označil dramatika Begovi* ca take-le:
«V Begoviću je umetniška kultura moč* neiša od njegovega taJenta. in zato je v njegovih delih, posebno v njegovih dramah več tehniške spretnosti, nego istine in globine umetniškega doživljaja.* Tej hrvatski kritiki naj dostavim Še sodbo Češk. kritika Ed Konrada: »V Begovićevi drami (Božji človek-) smo med dvema prepadoma: med čutno (seksualno) m mistično omotico, med katerima stoji le nasilno in zaman hotenje. Baiada o strastni Mari. ki ji Ijiiiezen do hajduka odmre po dotiku božje milosti', se po prvem, včasih pre-obteženem, a dovolj spretnem aktu kmalu razmaje med folklorom in psiholosičnosijo, ne brez prisilnega podžiganja z napetostjo, drastiko. patosom in občutji; v tretjem dejanju pa se balada no dejanju razruši in dramadčno izprazni. Vzlic temu zanima dejanje z nekaterimi naivno pristnimi poie-zami in nastopi, ki prihajajo bolj iz narodne, nego pesnikove duše.« (»Cesta«, VIII. S.)
Obe kritiki sta točni. Dodali bi le še. da so ženski značaii v drami vobče boljši nego moški, ker ženske so zajete iz istinitega življenja, moški (vsaj glavni) pa ustvarjeni čisto literarno ter je zlasti božji človek Damjan cvetka iz papirja in volne. Drama ima predgovor in pagovor: dvoje pridig Damjanovih pred ikonostasom ki sta za dobro dramo odveč, kajti drama naj govori sama. Dejanje se godi v vasi zagorske Dalmacije pred mnogimi leti ob času hajduštva.. Ta razbojniška romantika pa ni čista, nego pomešana z naturalistiko in simboliko. Glavno ootezo ji dajeta silna, uprav histerična spolna strastnost Mare in njene sestrice Djurdje ter a-sketna spolna čistost popa Damjana in brutalna seksualnost hajduka Krstana- Normalno čuteč gledalec ima pri tem neprestano vus, da se Dreiirava na •vseh straneh, včasih skoro do patološke mere. Že začetni prizor med sestrama je odvraten. * še odurnejše je vedenje "božjega člov -ka~ Damjana, ki je nemogoče pasivna personifikacija ideje čiste ljubezni, dobrotnosti in odpuščanja.
Begović kot pristno teatrski dramatik je ustvaril močno razgibano, pestro, tudi narodopisno zanimivo igro z mnogimi efektnimi prizori in silnimi ali nenavadnimi značaji in tipi. Najkrepkeje se me je dojmil prizor z bolniki in bolnicami, ki so jih podajali gg.: Rogozova, Lipah. San-cin. Gregorin. Osipović, Med-ven. W1 n t r o v a i. dr. po maskah in igri zares Izvrstni.
Damjana v lepi Kristovi maski je predstavljal g. Rogoz v dosledni liniji in čisto simboličnem pojmovanja te popolnoma
duševne figure. Z izredno iivostjo in silo je igrala ga. Saričcva svojo Maro: že dolgo nI našla tako dramatične sile v sebi. Prav dobra je bila Diurd.ia cdč. Vide J u-v a n o v č. nekaka dalmatinska vaška Ofe-lija. G. Levar kot hajduk in g. Cesar kot vaški kapetan sta storila vse možno, da bi učinkovala čim naravneje in močneje: vendar je zaponkar Vaso jstinitejši človek. Igr^l ga je ustrezno g 2 a g a r. Vobče je bila predstava vzlic velikemu številu različnih vlog zelo skrbno pripravljena, živo igrana In po opremi ter sceni jako zadovoljiva. Zato priziianie g. rež. Mit P o g-1 j n. Fr. G.
Gledališki pregled
Novo poslopje Mctroj>ol!tanske opere v Newyorku, q katerem t^mo že poročali, bo imelo S2 parternih lož. Kdor plača 145 tisoč dolarjev, postane stalni posestnik lože in ima pravico na gotov dol gledaliških dohodkov in ua loio po dvakrat mi teden. Staro poslopje, ki jr> veljaki pred leti 1.400.000 dolarjev, bo.io demolirali in paivelo. kjer stoji.
prodali kot itavbiKe za 10 in nol milijona dolarjev (600 milijonov Din).
Večne neprilike, ki jih povzroča new-vorsikim gledališkem neeMrokcmia in pretočna cenzura, so prisililo crledališk** ravnatelje, da so sklicali posebno auketvo. Vseli 70 gledaliških ravnateljev Nev,yorka je sogla?ur» oklenilo, da je treba v bodoče cenzurne k«^-misijc pozvati ravnatelje, igralce, dramatike in kritike, ki naj skupno določajo, ali ie de« lo uprizorljivo ali ne. Stoje namreč odločno na stališču, da samim laikom ne pritHSc edina beseda o tem važnem vprašanju, ker fo se doslej dosledno izkazali za nesposobne.
Igro >Crna srajca:, v kateri slika Američan A. Selwyn karijero diktatorja Mu*solini-ja in ki so jo igrali z velikim uspehom ^ Newyorku. uprizore sedaj tudi v Londonu in Parizu.
V Berlinu so konservativci in katoliški ceutrum uapoved.ili hud boj gledališkim revijam, v katerih nastopajo gole plesalke. Zahtevajo, da pridejo v cenzurni odbor policij-sk/*£a prcdsednic'tva v Berlinu njihovi kan didati. knr pa odbijajo demokrati, soeijaJiiti in komunisti, ki imajo v Berlinu večino.
V Mainzu &o tc dni uprizorili prvič .T^-načkovo >Lisieo< zvitorepko«.
V Pragi sta gostovala Krešimir Bara novic kot dirigent C*eške Filharmonije io Zdenka Zikova v T»Plesu v maf»kah . oba z veli kim uspehom.
Xa Dunaju praznuje :I)eutsches Volk«-theaterc Schonherrjevo Obletnico z- uprizoritvijo njegove ljudske terre »Vera in domovi-nar. Na istem gledališču gostuje Moissi v Evrejinovi >Komediji ljubezni«. »Društvo za gojitev literarnih dramskih del (Literarni oder)« uprizori Čehova >Čreinjev vrte.
V Beogradu slavi znana umetnica 2au-ka Stokičeva 7. marca svojo 2oletnico in igra v Petrovičevi »Ruski« naslovno vlogo. — V operi >Boris Godunov« sta gostovala 2. Z»-le-wski in M. Pichler, v x.Plesu v maskah« pa ga. Lovsetova. — Sicer igrajo večinoma znani repertoar, med drugim >.Osmo ženo-c.
V Zagrebu so imeli premiero groteske Vožnjam, ki jo .ie spisal mladi domačin Miroslav FeMmann. in produkcijo dramatične sole na TuSkancu.
-Poljsko - jugosl o venska društvo v Zagrebu priredi spominski večer na čast umrlemu poljskemu pesniku Janu KaspTo\viczu. Sodelujejo univ. prof. dr. Ferović. dr. Zdenka Marković. Jos. Pavič (recitacija) in dr. Tle?ič.
V Osijeku sta gostovala oba Trbuhovu.i v v.Kneginji čardak pole? tega igraio Hemmeoiirn - Weberjevo komedijo i-Pre \-sednica«.
V Subotici je gostovala beogradska d:.i-ma s Shakespearjevo komedijo »Ukrocert* goropadice-i  in Nusičovim s Poslancem«.
V Sarajevu so imeli premiero Jul. Ver-nove igre -Carjev glasnik v režiji A. Sibir-jakova.
Noviteta ljubljanske drame bo ameriška komedija >Jaz in ti« v režiji M. Skrbinška. opera pa pripravlja Sattnerjcvo »Taldoc pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča in v režiri
prof. Šesta.
Nedelja    v   ljubljanskem gledališču.
Jutri, v nedeljo, sta v ljubljanskem Rledali-sču dve predstavi. Popoldne ob 15. se poje v operi tridesetič Kalnianova opereta »Grofica Marica«, zvečer ob 20. pa v drami Ke-srroveva burka »Danes bomo tiči«. Pri drarmki predstavi sodeluje orkester Dravske divizijske oblasti. Za r.be ncdelisk« predstavi veljajo znižane cene.
Ljubljanski koncerti v marcu. Tokom tuarca se nam obe;a več zelo zanimivih koncertov. Ob priliki spomina stote obletnice Beethovnove smrti, ki jo praznuje ves kulturni svet koncem marca letošnjega leta, se bo izvajalo v L.utbljani eno največjih simfoničnih del. in sicer IX. Beethovnova simfonija za soli, zbor in veliki orkester. To epohalno delo izvajata v Ljubljani kar dva faktorja, in sicer dirifcira prvo izvedbo ravnatelj opere c Mirko Polič z opernim orkestrom. orkestrom orkestralnega društva Glasbene Matice z raznimi privatnimi godbeniki in s pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matice. Izvecbo istega dela pa je pripravil tudi višji kapelnik dr. Josip Čerin s pevskim zborom mariborske 01. Matice, dalje z ljubljansko in mariborsko vojaško £< dbo ter člani orkestralnega društva Glasbene Matice. Natančnejše datume obeh izvedb javimo. 14. marca ima klavirski večer pianistka Jadvlga Požeuelova. 23. pa slavni francoski pianist Lortat. Pevski zbor »Grafike« nastopi s sodelovanjem vojne muzike SO. marca t. I. Zadnji trije koncerti so v Filharrnonrčni dvoran: prva dva pa v Unionski. Pre-dprodaja vseh vstopale bo v Matični knjigarni.
Beethovnova IX. simfonija se izvaja pod vodstvom kapelnika dr. Čeriua v Ljubljani dne 19. marca t. !. (praznik sv. Jožefa). Ker je k temu koncertu pričakovati takega navala kakor je bil pred leti k Beethovnovemu Pasijonu. se na ta koncert že danes opozarja, osobito posetnike dr. Če-rinovih koncertov z dežele.
Uredništvo »Zborov« najvljudneje prosi vse gg. skladatelje in glasbenike, da mu čim prej pošljejo odgovore oziroma mnenja o članku »Otmpa« v »Nar. djelu«.
t
Stran 4.
«SEOVENSKI  NAR O D* dne 27. februarja 1927.
Štev. 47
Dnevne vesti.
Va Ljubljani, dne 26. februarja 1927.
Druga jubilejna nagrada
*Včeraj je šla v svet tudi številka «S1 o venskega Naroda», s katero je združena februarska jubilejna nagrada v znesku 1000 Din. Številka je označe« nt na notranji strani z žigom in dvema podpisoma. — Kdor ima ta izvod in ga do srede 2. marca opoldne prinese ali pošlje naši upravi, Knafljeva ulica 5, dobi zanj
en tisoč dinarjev.
Ako bi se do tega časa ne zglasil nihče, bomo nagrado razpisali vnovič.
«Slov. Narod».
»Najlepše Ljubljančanke"
Glasovnice za lepotno konkurenco, ki jo je s sodelovanjem odličnih ljubljanskih tvrdk razpisal ^Slovenski Na* rod*, smo morali danes izpustiti in jih homo priložili eni številki tekom prh ftodnjega tedna.
— Vladna podpora zagrebški univerzi. Prosvetni minister je nakazal zagrebški univerzi večjo podporo in sicer 60.000 Din za akademski dom, akademsko menzo in akademsko bolniško blagajno ter 30.000 Din univerzitetni biblioteki za nabavo novih znanstvenih knjig.
— Izpremembe v prosvetni upravi liub-Jjauske oblasti. Beograjska »Pravda« javlja: Na zahtevo druge vladne skupine razpravljajo v prosvetnem ministrstvu o načrtu glede irprememb prosvetnega uradni-šrva v notranjosti države. V glavnem se te Izpremernbe tičejo ljubljanske in mariborske oblasti. V zvezi s tem bo razrešen svojo dolžnosti šel prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. dr. Dragotin Lončar. O tej stvari se že dalj časa sušlja po LJubljani v iuteresiranih političnih in učiteljskih krogih. Navajajo tudi že Lončarjevega namestnika bivšega prosvetnega načelnika prof. Frana Vadnjala, za katerega se zelo trudijo starejši člani SLS, a ima v mlajših klerikalcih hude nasprotnike.
— Povratek pravosodnega ministra. Pravosodni minister dr. Milan Srškič se je vrnil v četrtek v Beograd.
— Novi šef odseka v prometnem ministrstvu. Za šefa prometnega odseka v pro-metno-komercijalnem oddelku je imenovan dosedanji namestnik Dobrivoje Cukavac.
— Kemični laboratorij vojnega ministrstva. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za šefa kemičnega laboratorija. Kandidati morajo biti doktorji kemije ali diplomirani inženjerji-kemiki. Prošnje naj se pošljejo na vojno ministrstvo najkasneje do £0. marca.
— Centralna komisija v prosvetnem ministrstvu. V prosvetnem nunistrstvu se je ujtanovila nova centralna komisija za strokovno oceno uradnikov. Ta komisija bo obenem reševala prošnje in pritožbe glede delovanja oblastnih komisij.
— Dom inženjerjev in arhitekov v Zagrebu. Zagrebška sekcija Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov si je »gradila lastni dom. Zagrebška občina je dala sekciji na razpolago brezplačno stav-bišče. Tudi beograjska sekcija namerava tegraditi društveni dom.
—Filmska cenzura. Te dni je predvajala »Matica« firm »Kralj in mlinar«. Vsebina je posneta po oni izmed številnih pripovedk, ki krožijo po Nemškem o pruskem kralju Frideriku II. Seveda so vse te legen-'de prikrojene tako, da poveličujejo človekoljubne in pravičnost Friderika II. ter spletajo pravljično glorijo okoli čela tega nemškega viteza. Vse te in enake legende imajo namen vzbujati narodno samozavest seveda cmško. Tudi pripovedka o »Kralju in mlinarju iz Sans-Socija spada sem. Opisuje kako je ropot mlina, nahajajočega se neposredno ob kraljevem gradu- motil velikega pruskega kralja pri izvrševanju državnih poslov. Kralj bi lahko dal odstraniti mlin, a kot vzor pravičnosti se je obrnil na sod-nijo kakor vsak navaden državljan. — Tako poveličuje ta legenda pravicoliuhnost pruskega kralja. Nemška vlada, ki se zaveda, ela je film najboljše propagandistlčno sredstvo, posebno za široke mase, je dala filmski družbi za ta film na razpolago originalne uniforme iz takratne dobe, staro orožje, konjenico, vojaštvo ter še velike svote denarja. Razen tega uživa ta film na Nemškem velike ugodnosti. Čestitati moramo Nemcem, da znajo tudi s filmom širit! nacijonalno zavest. Ne moremo pa sebi Čestitati, da serviramo tako izrazite nemško propagandne filme naši publiki in to celo šolski mladini. Ne razumemo, čemu nam ga je Matica servirala, in tudi ne, zakaj ji cenzura predvajanje ni vsaj odsvetovala. Sai je ljubljanska cenzurna komisija drugače že ponovno pokazala svojo rigoroznost; gotovo bi lahko tudi glede raznih avstrijskih In nemških tendenčnlh filmov vplivala na naša kinopodietja. — D. M.
— Rezervni kapetani 2. klase, ki so ta Čin dobili v velikem ukazu dne 14. marca 1924 se opozarjajo, da Imajo po preteku 3 let pravico na višji čin. Zato naj H- marca vlože predpisan raport komandantu onega vojnega okruga, v katerem področju žive. Raportu mora vsakdo priložiti uradno potrdilo o dobrem vedenju, da ni sodnijsko kaznovan za nečastna dejanja, da ni v sod-nljslri preiskavi in da nI pripadntk protldr-žavpe politične stranke. Informacije daje tudi pododbor LJubljana.
— Samo le štiri dni so v razprodaji tom-feolske tabffee ITT. književne tombole Jugo-slovenske Matice, koje žrebanje se prf&ne nepreklicno 4. marca t. I. Ponovno smo že poročali, da obsegajo dobitki te tombole samo Izbrane slovensko leposlovne knjige
v tisočih in tisočih izvodih. Zato priporočamo vsakomur, da si še pravočasno omisli tombolske tablice in poizkusi srečo osnovati ali pomnožiti si na ta način domačo knjižnico. Tablice po 3 Din so na prodaj do 2 marca t. 1. pri vseh šolah in podružnicah Jug ©slovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa v Novi založbi. Tiskovni zadrug.i, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovanske Matice, Selenburgova ulica 7-11.
— Razpisana službena mesta. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto vodje zemljiške knjige. Prošnje do 30. marca t. 1. na predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani. Obenem je razpisano pri istem sodišču mesto ravnatelja zemljiške knjige. Prošnje do istega datuma.
— Smrtna kosa. 25. februarja 1027 ob tri četrt na 6. zvečer je v tukajšnji splošni bolnici umrl po dolgem bolehanju g. Ivan M o-č a n, mag. sluga, čuvar na Grajski planoti in vojni invalid. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 27. februarja ob tri četrt na 3. uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnje bolnice k Sv. Križu. Zapušča soprogo in 8 mladoletne otroke. Blag mu spomin!
— Trgovska banka d. d. centrala v Ljubljani in njene podružnice v Mariboru in Ptuju poslujejo od pondeljka, 28. februarja t I. naprej v prostorih Ljubljanske kreditne banke.
— Nezgoda, V Ljubljansko bolnico so danes zjutraj pripeljali Janeza Viranta, poljskega delavca v Želimljah pod Turjakom. Včeraj je popravljal kozolec a je pri tem z odra padel tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe ter si zlomil več desnih reber.
— Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 24-L
— Gripa v Banjalukl. V Bosni, osobito v Banjaluki, je gripa dosegla te dni vrhunec. Malo je hiš, kjer bi ne bil nihče obolel ESpidemija se še vedno širi, a vendar oblasti javnih prireditev niso prepovedale.
— Pri opešani prebavi, malokrvnosti, shujšanju, bledičnosti, obolelosti žlez, izpuščajih, furunklilh prirodna gr en či ca »Franz-Josef« izborno ureja tako važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejšl otroci dobro prenašajo vodo Franc Josef. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 14-n
DANES DANES
ZVEČER  POSETITE VSI NAŠO
3. PRIREDITEV GRAFIKE
KI BO V PROSTORIH KAZINE OD 8. NAPREJ
VSTOPNINA 15.    —    PLES DO ZORE.
Iz Ljubljane
—lj Jubilej odličnega obrtnika. Jutri praznuje g. Ivan Nep. K a s t e 1 i c, brivski mojster v Sv. FJorijana ulici 25, tridesetletnico izvrševanja svoje obrti. G. Kastelic je prava ljubljanska domača osebnost. Je eden izmed prvih domačih mojstrov svoje stroke, dobro znan nele v Ljubljani, marveč tudi po deželi kot spreten in soliden in ugleden obrtnik. Vseh 30 let Ima brivnico v istem lokalu. Živi še precej meščanov in deželanov, ki so njegovi klijenti od prvega dne- ko je otvoril brivnico. Neprestano pa tudi narašča krog njegovih novih poset-nikov. G. Kastelic je lahko ponosen na svoje delo tekom 30 let. Ob lepem jubileju se tudi mi pridružujemo s čestitko: Se nadalje srečno in uspešno!
—Ij Častno odlikovanje. Detektiva g. Petra Ketteja je odlikoval rumnski kralj Ferdinand I. z zlato kolajno za zvesto in vestno službovanje povodom bivanja članov rumunske kraljevske rodbine na Bledu.
—lj Malomarnost. Toplo In deževno vreme je pokrilo nekatere ljubljanske ceste z blatom, ki ga morajo ljudje gaziti, ako niso v srečnem položaju stanovalcev onega dela mesta, kjer so ulice tlakovane odnosno asfaltirane. Najbolj so prizadeti stanovalci hiš ob Dunajski cesti proti Posavju. Od železniškega prelaza dalje proti Posavju je Dunajska cesta na obeh straneh skrajno zanemarjena. Blata je toliko, da ga gazijo ljudje mestoma do gležnjev. Včeraj sta dva delavci po pravici godrnjala češ da je po mestu mnogo brezposelnih delavcev, ki bi prav z veseljem Šli strgat blato in posipat hodnike. Naj se vendar gradbena direkcija in mestni magistrat sporazumeta, da z združenimi močmi odpravita škandal.
—lj Z včerajšnjim koncertom ie bil naš ljubi gost, akademsko pevsko društvo «Obi-lič« iz Beograda lahko zadovoljen. Kljub skrajno neugodnemu času za prirejanje koncertov (predpust!) je Ljubljana pokazala s številnim obiskom koncerta Obilica svoje simpatije mladim pevcem in pevkam. Po koncertu je bil Obilic gost pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki je gostom priredil v veliki dvorani Narodnega doma čajanko. Večer je med petjem »Obilica« in »Lj. Zvona«, prisrčnimi napitnicami in plesom* potekel zelo animirano. Prepričani smo, da beograjska pevska omladina odnese iz LJubljane prijetne spomine.
—lj Vreme v Mojstrani je ugodno in brez dežja. Tekma v skakanju se bo vršila nepreklicno; skakalnica je v dobrem stanju. Najboljša zveza iz Ljubljane je s vlakom ob 6.35 zjutraj, ki pride v Mojstrano še prod pri-četkom tekme. Polovična vožnja dovoljena.
—IJ Domača veselica se vrši v torek, 1 marca v Grajski kleti, Mestni trg Št. 13. Točijo se za pustne dni najboljša pristna In pitna vina, črna in bela, Čez ulico popust Presjrrbljeno za gorka in mrzla jedila, za Caj In dobro kavo. 2HM1
—tj Savez trezvene mil«1«*1- Danes ob 16.30 se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za niiješoice. Ob 17.30 se polagajo izpiti iz alkoholnega vprašanja. Po kursu seja ožjega odbora.
—lj Dekoracije »Slavčeve« mask era de »Veliki pustni korzo« v Union u * 27. februarja 1027. prekašajo vse dosedanje. Kdor ne veruje, naj pride pogledat; gotovo mu ne bo žal. Dostojne in originalne maske dobrodošle. Za nemasklrane obleka promenadna.
—lj Princesa iz Amerike je naslov originalni, zabavni komediji v 4 dejanjih, ki jo uprizori »Prosvetni odsek naprednih društev« v Št. Vidu nad Ljubljano na pustno nedeljo 27. t. m. ob pol 8. zvečer v šolski telovadnici. Ker ie čisti dobiček te predstave namenjen tamburaškemu zboru »Sokola«, je dolžnost vsakega naprednjaka, da poseti to predstavo. — Zdravo! 220-n
—lj Skozi džungle m pragozdove Afrike. Ponovno opozarjamo na predvajanje tega zanimivega kulturnega filma. Predstavi bosta jutri v nedeljo ob 9.30 in 11. dopoldne. Preskrbite si pravočasno vstopnice (po 2 in 4 Din) v predprodaji pri blagajni kina Marice.
—lj Moste pri Ljubljani. V pondeljek, 28. t. m. se vrši predseja lanskega odbora in kooptiranih ob 8. zvečer v mali sobi gospoda Prusnika. Prosimo sigurne, točne ter polnoštevilne udeležbe. — K. o. SDS.
—lj Splošno žensko društvo ie preložilo svoj občni zbor na nedeljo 6. marca. V sredo 2. marca ob 5. popoldne je pa važna od-borova seja. 221-n
—Ij V društvu »Soča« predava danes v soboto 26. t. m. v restavraciji Ljubljanski dvor g. dr. Josip Volavšek o zelo zanimivi temi: Kako postaneš star — En ostaneš mlad«? Udeležite se polnoštevilno. Po predavanju prosta zabava. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. Vabljeni člani in prijatelji društva.
—lj Veselico na Laverci priredi tamkajšnje gasilno društvo v prostorih Ivana Ogri-na jutri v nedeljo. K obilni udeležbi vabi društvo. 214-n
—lj Na veliki maskeradi v Sokolskem domu na Viču dne 26. t. m. pridejo plesa-željne maske sijajno na svoj račun. Izborni »Jazz« pod vodstvom priznanega strokovnjaka br. Verbiča, bo poteg najnovejših godb enih originalnosti, prednašal tudi eksotične komade iz Vzhoda. Tudi v razkošnem «baru» bo posebna svojevrstna godba, ki bo
v zvezi s sijajno dekoracijo, rafinirano razsvetljavo, in z opijem prepojeno atmosfero, podžgala razpoloženje, do individualno zaželenega viška. — Sprevod mask se otvori točno ob 9. uri. Najlepša maska dobi dragoceno vazo z cvetjem in najoriglnalnejšo nagradi poseben Jury^ Dvorana je razkošno okrašena in nudi pristen kitajski slog. Nihče ki le ima kakoli priliko, naj ne zamudi ta zadnji veliki letošnji predpustni večer, da mu ne bo žal. Zatorej danes vsi v Sokolski dom na Viču. Začetek ob 8. zvečer Vstopnina 10 Din. 222-n
—lj Tedensko dohajajo krasne pomladanske bluze M. KrištofJč-Bučar, Stari trg 9.
—lj Težka nesreča na kolodvoru v Šiški. Matevž Berčič, 45-letni premikač državne železnice je bil včeraj popoldne uslužbenpri premikanju tovornih voz na gorenjskem kolodvoru 9v Šiški. Pri tem je nasprotni tovorni vlak pripeljal na bližnji tir in podrl Berčiča na tla, tako da so mu kolesa lokomotive zmečkale vse prste desne noge. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico.
—lj Razne tatvine. Ovaden je neki Peter S., ki pa ni pravi šparovec, radi tatvine dveh dragocenih preprog na škodo tvrdke I. C. Maver v Stritarjevi ulici. Delavki v Bonače-
vi kartonažni tovarni Frančiški Stergar je pred dnevi zmanjkalo iz torbice 160 Din, osumljena je bila neka Vera, ki je priznala tatvino ter lakonično izjavila: »Vrnila bom denar, ko ga bom imela U
Cvetno slavje v Yokohami
Največja in najlepša predpustna prireditev bo maskerada ^Ljubljanskega Sokola» na pustni torek dne 1. marca t. L v vseh pro* štorih ^Narodnega doma».       , :;
—lj Drago predpustno veselje. Je gospod France ugleden in prileten ljubljanski meščan, ki vodi trgovske posle z zlatom. Pred dvema dnevoma, na debeli četrtek, je veseljačil in s seboj nosil aktovko, v kateri je imel za 1400 Din orange-zlata v listkih. V veseli družbi mlade deklice je bil v neki mali kavarni. Tržacaiika Pavlica, stara že 2C let, ki e e po mestu klati brez posla in strehe, se mu je silno dobrikala. Razgovarjala sla se. Pavlica pa je porabila priliko, pograbila aktovko z zlatom in izinila. Ne morejo jo izslediti, tako se je dobro skrila. Najbrž popiva kje zunaj v kaki veseli družbi. Pavlica je drugače premetena tičica, vsakomur toži svoje gorje in pripoveduje: >Prodajam srečke, ker ne morem dobiti nobene službe*.
—lj Drobna policijska kronika. Bila je aretirana mlada deklica, ki je ponoči tavala po ulicah, zapuščena, brez strehe in kruha. Prijavljena je večja tatvina preprog in tatvina gotovine 160 Din. Skoraj ves teden so mirovali ponočnjaki in predpustni veseljaki, snoči so se zopet spravili na ulico in so otvorili zadnje dejanje pred pustnega rajanja z ragovilenjem, vpitjem, petjem in tuljenjem. Prijavljeni so trije veseli mladeniči Andra, Antun in Saša, ker so silno kalili nočni mir po glavnih ulicah drugače v težkem snu spečega mesta. Neki Evgen je razggrajal in se pretepal. V neki kavarni je bilo celo veselo še daleč čez policijsko uro. Tam Je bilo mnogo veselih deklic. Zato bo lastnica kavama morala šteti kovače, kar je prekoračila policijsko uro. Devet vozačev je prijavljenih radi prestopka cestnopolicijskega reda.
—lj Z. S. K. »Hermes« priredi v soboto 26. t. m ob 20. v hotelu »Bellevue« v Šiški svoj IV. maskeradnl ples. Svira salonski orkester. 306-n —IJ Bučno olje Ia najcenejše ima Kolšek. Dunajska cesta 147. 39-L
—IJ Veliko Izbere raznega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra c. 3S-L
Jutri v ^Narodnem domu» «Otroška čajanka Atene*
:    ob 4. uri popoldne. :
—II Valčkov ples prirede na pustni torek dne 1. marca mesarski pomočniki Zadruge mesarjev in prekajevalcev na Taboru. Dostojne maske dobrodošle. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 15 Din. K obilni udeležb! vabi — Odbor. 20S-n — Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic. Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg štev. 9- 40-L
V opoju karnevala
Harry Liedtke
predvaja danes, v soboto, ob 4., pol 6., pol 8. in 9. — Jutri, v nedeljo, ob: 3., pol 5., 6., nol 8. in 9. uri v
«Kinu Matica* •
Iz Celja
—c Poverjeništvo   Vodnikove družbe
obvešča občinstvo iz okolice, da je prevzelo letos tudi poverjeništvo za okolico. Kdor iz okolice ali iz mesta še hoče pristopiti k Vodnikovi družbi, naj to stori najkasneje do 20. marca, ker se mora takrat nabiranje članstva in ustanovitev za leto 1927. zaključiti.
—c Skioptičuo predavanje turistu v skega kluba »Skale« v Celju, ki bi se imelo vršiti minuli četrtek v mestnem kinu. je preloženo na četrtek, dne 3. marca.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti.
—c Sejmi v Celju. Redni mesečni živinski sejem se bo vršil v pondeljek dne 7. marca. Letni živinski in kramarski sejem pa bo prvo soboto po sredi posta, to je dne 26. marca.
—c Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje na Ljudskem vseučilišču je oskrbela strokovna učiteljica gdčna Ana Zupančič. V svoji temi »Pota in cilji sodobnega ženskega gibanja« je poslušalce temeljito seznanila s težnjami žen sedanje dobe. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo. Gosp. predsednik se je prav prisrčno zahvalil predavateljici za temeljita izvajanja, poslušalke so pa zadovoljne odšle, želeč si da bi se jim še večkrat nudila predavanja te vrste.
Naznanilo
Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj* modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
sobni slikar in pleskar, LJUBLJANA, Po*
Ijanska cesta 20. :—:      Konkurenčne soiidne cenet      :—:
Iz Maribora
—m Tonemo! Prebivalci magdalenskega predmestja se pritožujejo nad zapostavljanjem s strani mestne občine. Dočim so lansko leto v sredini mesta, kjer ni takega prometa, uredili in nanovo posuli vse ulice, so ostale razvožene ceste v predmestjih, kjer je tudi kanalizacija pomanjkljiva, nedotaknjene. Po zimi se to ni tako zelo opazilo, ko pa sedaj, ko je nastopilo južno vreme in se blato kar cedi po cestah. Ponekod je prehod sploh nemogoč. Isto velja tudi za meljsko in koroško predmestje. Prebivalstvo pTOSi stavbeni urad, naj vsaj najslabše ceste primerno posuje in povalja, ako že res rri mogoče vsega na enkrat izvesti.
—m Pustni torek ima letos srečen datum, takoj prvi dan v mesecu, ko je še vsak malo pri denarju. Zato so razna društva letos posebno agilna s prireditvami, tako da Mariborčanom ne bo treba lomiti glave, kie bi našli lepši in zabavnejši prehod v žalostne postne dni. Pri Gotzu bodo rajali športniki, Sokoli gredo v Narodni dom, drugi pa se zatečejo v številne predmestne gostilne, kjer je napovedanih cela vrsta domaČih prireditev. Na pustno nedeljo popoldne priredi SK Maribor športno reduto za naše malčke, ki je tudi lansko leto izborno uspela in privabila toliko gledalcev, da je morala policija dvorano še pred začetkom zapreti.
—m Slovensko zdravniško društvo v Mariboru je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo za predsednika dr. F. Jankovića, za namestnika pa dr. Koltereria. V odboru so dr. Cernič, dr. Robič, dr. Klasinc, dr. Trenz, dr. Marin, dr. Ipavic, dr. Sekula in dr. Zorjan.
—m Čarlston postaja tudi v Mariboru »moderen«. Plešejo ga na vseh prireditvah, v baru, poučujejo ga vse plesne šole, navsezadnje pa ga bodo poučevali še v kinih. Podjeten lastnik »Union« kina g. Valjak pa je otvoril sedaj še posebno — čarlstan-so-bico poleg kino-prostorov, kjer bodo obiskovalci kina imeli priliko, da takoj po predstavah poskusijo prve korake in se pri-uče temu eksotičnemu plesu. Ker je ples zelo naporen, bodo v tej sobici dobili tudi primerna okrepčila v podobi dobre vinske kapljice in slastnih prigrizkov. Maribor tudi na plesnem polju napreduje ...
ŽsH
SE
U»uu«r
najboljte.najtrpežne/fe, zato najcenejše
Sokol
VII glavna skupščina JSS
so bo vršila letos v Beogradu 25., 26., in 27. marca v dvorani beograjske občine. Spored skupščine je sledeči: 23. marca prihod del*^-gatov. — 26. marca ob pol 10. odkritje spominske plošče v vojni padlim sokolom v dvorani sokolskega društva Beograd - Matica, ob pol 12. polaganje temeljnega kamna za prvi sokolski dom v Beogradu. Popoldne bodo  .-»eje:    zbora župnih načelnikev,
urednikov sokolskih listov, prosvetnega zbora, socijalnih odsekov. £ večer istega dne bo zaupna seja delegatov in sestanek kandidacijskega odbora. Vse te seje se bodo vršil« v prostorih 11. beograjske gimnazije, v Pom-earajevi ulici.
Naslednjega dne -7. marca ob 9. dopoldne bo otvoritev glavne skupščine JSS v dvorani beograjske občine, na kateri podajo poedini funkcionarji svoja poročila, slede predlogi odbora in starešinstva JSS, predlogi žup, nujni predlogi, določitev delovnega programa za leto 1927, volitev starešinstva JSS. Zvečer ob 20. se bo vršila svečana sokolska akademija v dvorani II. beogradski gimnazije.
in jugo-slovensko Sokolstvo
O tem vprašanju je uapisal zuan m vjet sokolski delavec musliman Sadija Serbic v s-Vectniku sokolske župe v Tuzli članek*, v katerem ugotavlja najprej, da je v vseh ■»-kolskih društvih bosansko-herc**iovskih e<v kolskih žup zelo lepo število aklivnih in navdušenih Sokolov muslimanske veroizpovedi. Zakaj to, piše Serbić tako-le:
. . . >Življenje naroda, dokler se razvi, t rta osnovi istine, občatra dobrega in napre I-ka, je neranljivo kot solčni žarek in ne morejo ga uničiti nikake sile teme in nasilja.: (Tyrš.)
Ni noben slučaj, <la se je rodila Sokolska ideja v sredi onega naroda, ki je dal llu-sa in Žižko, kjer so se vodile stoletne borbe svobode proti mračnjaštvu. Velika Hela-ij. Hus in Žižka, zdravje, moč, lepota, svoboda in resnica, napredek in borba eo bile vodilno ideje velikega Tyrša.
Sokolstvo samo po sebi predstavlja največjo širokogrudnost, 6vobodo duha, misli in dela, zdravje duše in telesa, ;e dom napredka, kulture duha in intelekta i u se je moralo že radi samega tega boriti od počet k.) do danes — več kot 60 let — za svobodo misli in mišljenja z raznimi mračnjaškimi ptrn-jami.
O tem se je že dostikrat treiralo in je ie zadosti objašnjen odnos krščanske cerkve, predvsem katoliške, do Sokolstva in Tyršo-vih idej, ki jih je Sokolstvo popolnoma osvojilo.
Nečem se zaustavljati pri tem vprašanju, zadovoljiti se hočem s tem, da vsaj v kratkih črtah pokažem in razložim odnos Islama v obče in naših muslimanov posebej nasproti Sokolstvu kot nacionalni, sv«bodoumni slovanski zajednici.
Poskusiti hočem razložiti, zakaj je v sokolskih društvih v Bosni in Hercegovini in tudi na jugu naše domovine toliko navdu šenih in aktivnih Sokolov muslimanska vere.
Islam ima s socijakiega stališča brez eumnje dosti sorodnosti s sokolsko Tvrševo ideologijo. To izgleda, mogoče, malo čudno, a vendar je tako. Po sami svoji prirodi nudi Islam vsakemu svojemu pristašu razvoja in svobodnega delovanja. Ono Širi družabnost in bratstvo tudi po svojih institucijah. Isl3m kot religija se ne protivi sokolski ideologi])*, ampak se nasprotno z njo strinja. Zato mor** postati vsak musliman svobodno njen.
Islam je osnovan na principih zdrave«;', telesnega, duševnega in moralnega razvoja in urejuje tudi molitve v duhu telesne vzgoje in higijene.
Če eiiminiramo čisto versko-dogmatsko stran teh moštev, mislimo nehote, če o njih razmišljamo, na različno sisteme tele^n^t^ vežbanja, predvsem na Sokolstvo.
Tvrš pravi: »He vsak zase, kot poediner. pa tudi ne v poedinih edinkah, marveč « podporo in prizadevanjem nas vseh hočemo rešiti svojo nalogo in to ne samo v svojo lastno korist, temveč v dobro celega našega naroda, vse človeške družbe.i
Tudi v teh principih se slrinja Islam s Tvrševo sokolsko ideologijo.
Obrnimo se zdaj nekoliko na naše muslimane.
Etniško Čisti Slovani, brez vsake primesi tujih elementov, čo ohranili naši muslimani do danes osobine svojstvene jugoslovenske-mu plemenu. Pod vplivom raznih okolno-'i so primili — v dobi turške moči — islam, toda Turki jih niso mogli absorbirati, niti vplivati na spremembo njihove slovanske mentalitete. Skozi celo dolgo dobo turškega gospodstva so bosanski muslimani ipnk ohranili svojo slovansko individualnost, čeprav mncKii med njimi pravijo, da Torki, ali v najboljšem slučaju Bo.-anci.
Musliman gre rad v vrste iugoslovenske-ga Sokolstva, ker je ono najbližje njegovemu
pojmovanju bratstva in narodnegga edinstvn, ki ni za nje ni najmanj apocno.
Muslimani stopajo v vrste jugosloven-6kega Sokolstva, ker ono ne pozna niti verskih, niti plemenskih razlik.
Jugoslovensko Sokolstvo more z največjim veseljem pozdraviti ti priliv našega muslimanskega podmladka v vrste Sokolstva. Uverjoni smo. da bodo na tem polju bosanski muslimani pa tudi muslimanke skupno z brati in sestrami drugih ver, mnogo učinili pri dviganju celokupnega na^o^a narodu.
»Sokolska misao.', list, ki ga izdaja Sokolsko društvo v Somboru, priuaša v 4. iM'--vilki letošnjega leta sledečo vsebino: Vidak Krgović: Nekoliko reci Sokolstvu. — C: Važnost kupatila u Sokolskom domu. Vežbe puškom. — Sokolski slet u Som boi u. — Jugoslovensko Sokolstvo u l*r2o\ Sokolska župa Svetozara Miletiča. — Jedna Sokolska akademija. — Slavensko Sokolstvo. Beleške.
»Sokolski Glasnik«;, uradno glarilo JSS ima v 3. štev, t. 1. sledečo vsebino: Starešinstvo JSS: VII. glavna skupština JSS. - A. B.: Dr. Jovan Cvijić _ Ante Tadić: Značaj Sokolsko-sveslavenske škole. — Iz starešinstva. JSS. — Iz župa. — lz slavenskog Sokolstva. — Razno. — Ta itevilka ima tudi prilogo »Prednjake z vajami in navodili za pokrajinski zlet v Ljubljani.
Brat Zamojskv, starosta poljske sokolske zveze, je poslal JSS izraze šolarja ob nesreči* ki je gađala naša kraje ob sadajem potresu.
otev 47
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 27. februarja 1927.
Stran 5
---Moda---
Bela nedolžnost večernih oblek
•.  " *   f'-:  ''^vv "*■■>
*i^*»>********<»** #r9##$$##$#$$##Mi
led novostmi letošnje pomladan= ske mode se glasi važna parola:
Večerna obleka naj bo bela!
Deviško bela barva bo torej letos dominirala poleg svetlih rumenkastih nijans. Pripravljena so najfinejša, naj* clegantnejša blaga: srebrnkast lame, bele čipke na blesteči svili, snežno bel kineski krep z vezenimi motivi.
Naravno, da oblika odgovarja ideji nedolžne bele barve, ki jo cenijo vse dame. Vse, brez izjeme, ker pristoja vsakemu obrazu in sleherni postavi Gornji del učinkuje samo skozi drapi* ran materijal, je mladosten in elegan* ten. Kratka partija krila je ob strani opremljena s Šlepom.  V celoti izraža
bela večerna obleka dekliško vitkost. Vzljubile jo bodo dame na prvi hip.
V splošnem velja k letošnjim novim oblekam pripomniti, da v ospredju in* teresa letos ni linija, ki ostane domala neizpremenjena, marveč skala barv, ki so itak vedno glavne činiteljice menja* jočega se okusa. Za vse vrste dnevnih oblek bodo priljubljene svetle pastelne nijanse: rožnata, bcige, biskvitna, med* lozelena, svetlomodra. Ali — kakor svedoČi naša slika — se bo tudi pri dnevnih oblekah priljubila bela barva, vsaj v kombinacijah. Med dosedanjimi materijali pa se najčvrsteje drži kasha, ki ga modni trg prinaša v izredno finih kakovostih.
Modna strast in zločinstvo
Prirojen nagon za lepotičenje* — Žene se ne krasijo le radi moških. — Želja po lepi obleki in nakitu je često močnejša od
morale in poštenosti.
Zc od pamtiveka se ženske in moški radi jepotičijo. Skrb za lepo in privlačno zunanjost je človeku že nekako prirojena. Toda zanimanje za modo in po-snemanje vsega, kar spravijo na dan modni diktatorji, je doseglo šele v naši dobi svoj vrhunec. Boginja mode ima menda med vsemi božanstvi največ če-srilk. Saj je pa tudi težko premagati izkušnja ve, ki obhajajo človeka, ako gre mimo razkošno opremljenih modnih izložb, kjer so izstavljeni najnovejši vzorci modnih oblek. Koketirati se ne da brez lepe obleke, elegantnih čevljev in primernega klobučka, pod katerim se prikupljivost ženskega obraza znatno poveča. Koketne pa so več ali manj vse ženske. Celo ženske divjih barbarskih narodov, ki glede toalet niso preveč izbirčne, se tetovirajo, da bi bile lepše.
Leuotičenje v kaznilnici
Hrepenenje po zunanji lepoti, po vzbujanju moškega poželenja in občudovanja spremlja ženske tudi tam, kjer bi človek ne pričakoval skrbi za lepoto. Kakor znano so v ženskih kaznilnicah vsa kosmetična sredstva prepovedana. Toda v neki nemški kaznilnici se le kljub temu pripetilo, da kaznjenke niso mogle premagati prirojenega nagnjenja do lepoticenja. Ker niso imele pri rokah pudra, so nastrgale omet z zidu in se ž njim posipale po obrazu. Neka kaznjenka je imela zjutraj, ko so prišli v sobo pazniki, celo z rdečo barvo namazan obraz. Pazniki so zaman raz-niišIiaiU.kje je dobila to kričeče barvilo.
Končno jim je sama priznala, da je našla v jetniški obleki rdečo pobarvano nit,
ki jo je namočila v vodi in se z rdečo vodo pobarvala.
Elegantna za vsako ceno
Moda in kosmetična sredstva igrajo v ženskem življenju zelo važno vlogo. Zato ni čuda, da si ženske, ki nimajo za nakup modnih oblek in kosmetičnih sredstev potrebnega denarja, pomagajo na drug način. Največkrat se pripeti, da izrabi bistroumna žena dobro voljo svojega moža in mu izvabi denar za fino perilo, novo obleko, kožuhovino in dragulje. Manj izbirčne ženske si pomagajo iz zadrege z bogatimi kavalirji, žal so pa tudi take ženske, ki se ne strašijo niti zločina, če jim gre za zunanjo lepoto. Koliko tatvin, sleparij in umorov je bilo že izvršenih zavoljo ženskih kapric. Marsikateri moški je že zašel na kriva pota, ker si je hotel ohraniti naklonjenost svoje dame in je izvršil zločin, da pride do potrebnega denarja, s katerim bi mogel ustreči njenim pretiranim željam. Lani se je zagovarjala pred neko poroto v Franciji devojka, ki je bila obtožena tatvine. Nekoč je stopila v trgovino s kožuhovino, kjer so ji pokazali krasen kožuhovinast ovratnik. Ogledovala ga je in gladila nekaj časa fino dlako, potem je pa stisnila ovratnik pod pazduho in pobegnila iz trgovine. Porota jo je obsodila. Ko je bila izrečena obsodba, je devojka potegnila iz žepa revolver in si vpričo sodnikov pognala kroglo v glavo.
Lanske jeseni je bila v Pragi aretirana neka privatna uradnica, ki je iz-zvabila od praških trgovcev s svilo, modnimi predmeti in dragulji za 300.000 Kč blaga. Kupovala je vse na kredit, občevala v najboljših krogih in nastopala povsod kot bogata dama. Ko so jo trgovci slednjič ovadili sodišču, se je zagovarjala, da brez modnih oblek in draguljev ni mogla igrati vloge odlične dame.
Originalna sleparija
Zelo rafinirano sleparijo je izvršila lani v Pragi neka elegantna dama, ki ni imela denarja, da bi si kupila toli željeni nakit. Nekega dne je stopila v trgovino in si izbrala najlepši dijamantni kolje. Trgovca je prosila naj odnese nakit kak zanesljiv pomočnik v njenem spremstvu na njen dom, kjer si bo njen mož nakupljeno dragocenost ogledal in poravnal račun, ako mu bo nakit ugajal. Izjavila je, da je njen mož vseučiliški profesor. Trgovec ji je ustregel in da* ma je odšla s trgovskim pomočnikom k nekemu praškemu psihijatru; ko sta stopila v predsobo, ga je prosila, naj malo posedi, da pokaže nakit svojemu možu, nakar se takoj vrne. Odšla je v zdravnikovo sprejemnieo, kjer je psihijatru izjavila, da je privedla s seboj svojega sorodnika, ki kaže vse znake težke duševne bolezni. Kot dokaz, da je njen dozdevni sorodnik res prismuknjen je navajala, da se izdaja za uslužbenca juvelirne trgovine in trdi, da mu je neka dama ukradla dijamantni nakit. Zato, da nahrnli vsakogar, ki ga sreča, češ naj mu vrne ukradeni nakit. Dama je še pripomnila, da njena navzočnost na prismuknjenega trgovskega pomočnika zelo vpliva, in da se mora za hip odstraniti, da bi mogel psihiiater bolnika nemoteno pregledati. Tudi zdravnik je prebrisani sleparici nasedel. Nič hudega sluteč je sprejel od nje honorar in dama je skozi stranska vrata odšla.
Takoj nato je zdravnik poklical trgovskega pomočnika, ki se je začudil, da njegove elegantne spremljevalke ni v ordinacijski sobi. Ker se mu je zdela stvar sumljiva, je zahteval naj mu zdravnik nakit plača ali pa vrne. Zdravnik ga je začel smeje tolažiti in mu staviti razna vprašanja, kakor je pač običaj pri diagnozah duševno bolnih. Nesrečni pomočnik ni razumel, kaj hoče zdravnik od njega. Končno je začel klicati na pomoč in zagrozil zdravniku, da pokliče redaric. Predno sta se zdravnik in njegov neprostovoljni klijent sporazumela, je bila elegantna sleparica že na varnem.
Iz tega je razvidno, kam lahko pri-ved žensko pretirana nečimernost in pohlep po modnih novotarijah, ki presegajo meje njenih financ. S tem pa seveda ni rečeno, naj hodijo ženske zanemarjene in naj ne skrbe za svojo zunanjost. Kakor povsod v življenju, tako se je treba tudi pri modi omejiti na to, kar si z razpoložljivimi sredstvi lahko privoščimo.
Pomlad na jugu
V času, ko je zadel našo dalmatinsko obalo hud potres in ko so bili prvi le-toviščarji v strahu, kaj bo, ako potresni sunki ne ponehajo, je vladalo na francoski rivijeri bujno vrvenje. V Niči so bile te dni otvorjene tradicijonalne predpustne svečanosti, ki so privabile bogate prebivalce vseh petih delov sveta. Po široki promenadi des Anglais so se pomikale dolge procesije mask na okrašenih vozovih, nepregledno morje svežih rož in girland je polnilo promenado, čestilci karnevala so se strnili v toplem južnem podnebju in v splošnem
dirindaju je imel Amor dela čez glavo. Udeleženci karnevalskega slavja so se izpremenili v atmosferi južne živahnosti v brezskrbno, razposajeno deco.
Promenada na francoski rivijeri je pa tudi kraj, kjer radovedneži najprej občudujejo pariške pomladne modne modele, najnovejše toalete so razstavljene v izložbah, obenem jih pa elegantne dame že nosijo. Koketne Parižanke in bogate Američanke se sprehajajo dopoldne na morski obali že v januarju in februarju v lahkih pomladnih kostumih.
Mednarodne krasotice promenirajo v kratkih krilih kakor jeseni in pozimi. Niso se obistinila prorokovanja. da bodo krila še krajša, brezuspešna pa so ostala tudi prizadevanja, da bi jih podaljšali. Letošnje pomladno krilo zakrije j dami za silo kolena, ako počasi stopa j ali stoji. Ako pa sede, se pokažejo ko- '
A. de Tores:
Kg sem ležal na parah
Moje mrtvo telo ie ležalo tu, oprav-beno in smešno kakor vsako mrtvo telo. Hotel sem se zasniejati, pa sem sc zdržal: vedel sem, da se to ne spodo-sobito ne v prvih trenotkih, ko še vsi čutijo neko spoštovanje napram Pokojniku.
In ko sem se tako našel pred svo-•im mrtvim telesom, mi je padlo nenadoma na um, da bi ga mogel interni. Zakaj ne?
Prosim vas, da mi verjamete, da je interiuv z mrtvim telesom ena od najzanimivejših stvari, ki se morejo zamisliti. Ne smete pozabiti, da sem stal tu pred svoiim lastnim mrtvim tele-S lujifHi mrliči je stvar težja. Osobito težko je prisiliti jih, da odpro usta.
S svojim mrtvim telesom je lažje. Xajprvo vem natančno za vso njegovo Preteklost. Potem poznam njegove navade, okus, razpoloženje. Z eno besedo v^e. kar znatno olajšuje interjuv.
Začel sem tako-le:
•Dragi in spoštovani Terante Alva-
ro, malo prej si mi zatrjeval, da poj-deš skoro odtod, pa si še vedno tu. No, prav pri.etno mi je, da te vidim, dragi moj. Ne vem, ali se tudi ti tega veseliš, ali mislim, da sem ti prijetnejši nego oni tepec, tvoj zdravnik. Ta-korekoč izpred nosa mu je ušla tvoja takozvana duša. Cul sem, da ti je on zaprl eno oko. Ker ti, kakor si bil vedno radoveden, si želel, da bi na onem svetu gledal vsaj z enim očesom. On pa, nalašč, ti je vzkratil to za dovolj* stvoN
Čutil sem takoj, da so te prijateljske besede prijale mojemu telesu. Al! ničesar mi ni odvrnilo in sem zato nadaljeval:
^Srečen sem, dragi moj, da te vidim takšnega. Samo prosim te, ne delaj tako žalostnega obraza. Veruj mi, prav nič se ti ne poda. Vem, verti dobro, ti si se vselej prilagodoval prilikam in se držal družabnih pravil. Jaz pa mislim, da je mrličem dovoljeno, da pozabijo na pravila lepega obnašanja. Kajti kakor veš, je njim na prosto dano, da sprejmejo kakor je njim drago, one, ki jim pade v glavo, da jih obiščejo ležeče na katafalku. Veš tudi sam; ali gledajo na drugo stran aH
sploh ne gledajo, nikoli pa ne govore. Tudi jaz se strinjam v tem, da ti gostje ne zaslužijo boljšega sprejema, ker se ljudje nikoli bolj ne lažejo in pretvarjajo in delajo razburjene, nego kraj mrtvaškega odra.»
Zdelo se mi je, da se moje mrtvo telo smehlja. Izipod belih usten se je videla vrsta belih zob. Spomnil sem se: takšen nasmeh je imel pokojnik tudi zaživa, kadarkoli je kdo nekaj ugotovil, kar mu je bito po. volji.
Padlo mi je v oči, da je obraz mojega mrliča močno osvetljen od voščenih sveč. Videl sem, da gore štiri nad glavo in spomnil sem se, da je človek deležen takšne svetlobe prav tedaj, ko je najmanj potrebuje. Zategadelj sem sveče nad glavo malo odmaknil, one kraj nog pa sem ugasnil. Tako je utonila soba v polutemi, kakršna se običajno vidi v beznicah ob štirih zjutraj.
Moje mrtvo telo mi je moralo biti hvaležno za tolikšno pozornost. Ker opazil sem, da ie začelo polagoma odpirati eno oko.
Govoril sem mu tudi o mnogih drugih stvareh, dokler nisem prišel tudi do njegove zadnje ljubice, veselega in
lena v vsej svoji dražesti in obli harmoniji. Skoraj k vsem pomladnim kostumom se nosijo preprosti mošfFim podobni plaščki z moškim ovratnikom in kravato.
Zelo moderni bodo spomladi kostumi iz kockastega ali progastega blaga. Nekateri vzorci so v celem kockasti ali progasti, pri drugih pa vidimo kockasti plašček in gladko krilo ali narobe. Nosijo se tudi temni plaščki s svetlejšim krilom ali pa vso svetlejšo obleko. Izmed barv protežira moda za pomladno sezono najbolj sivo ali rjavo v svetlih belorjavih in srebrnorjavih tonih. Kombinira jo s fino bledo-roza barvo. Zelo priljubljena je tudi temnomodra barva, ki se kombinira z vijoličasto, rdečo ali modrorjavo, in črna, kombinirana z belo. Poleg teh favoriziranih barv pa napoveduje moda še celo vrsto drugih. Tako na pr. svetlo zeleno, rdečo, vijoličasto in belo. Kostumi so često okrašeni s pestro ali belo kožuhovino na ovratniku. Šali so prišli precej iz mode; zlasti se ne nosijo več tako, da bi se konca opletala spredaj in zadaj, ampak so položeni ob ovratniku Jopice, tako da ga skoraj docela pokrivajo. ^
Tržaški predpust
Rekorden promet v zastavljanict — Sezona karbolove kisline. — Slovanske zabave.
Trst, 23. febr.
Predpust gre h koncu!
Bil je dolg, skoro predolg za vedno bolj mršave tržaške mošnjičke, ki so zopet in zopet morali po nove krme na »Molit«. »Monte di pieta«, torej *hrib usmiljenja*:, kakor Lah imenuje zastavljalnico, je zelo prometna in koristna ustanova. Tržaški »Mont« pa je še tem pametnejša in koristnejša ustanova, ker bi povprečni Tržačan sploh ne mogel živeti, če bi ga ne imel. »Mont* in pa kolekture »male loterije« so danes kraji, ki brez dvoma izkazujejo največji promet med vsemi tržaškimi podjetji, zlasti še, ker je predpust tako nesramno dolg, da sega celo preko 24. februarja, ko je poleg vseh predpustnih izdatkov treba plačati tudi vsaj trimesečno stanarino. Sreča je, da je mraz nekoliko popustil ;te dni bo videti okoli »Monta^ cele procesije ženic z velikimi omoti: zimska obleka se poslavlja od svojih lastnkov in gre počivat v >>Montova< skladišča, vmes pa tudi marsikateri frak in smoking, ki sta za letos izpolnila svojo predpustno dolžnost, in svilena obleka, ki se je košatila morda na najfinejšem plesu. Briljanti in biseri so seveda šli že zdavnaj isto pot, ker Tržačanka ve prav dobro, da brušeno steklo in japonski biseri v razkošno razsvetljeni plesni dvorani dosezajo isti učinek kakor pristni dragulji in da končno pri >-tangu» in »charlestonu« bolj učinkuje v zgodnjem času in na primernem kraju izvajan pritisk mladega, od resnične ali pa tudi le hlinjene strasti drhtečega telesa kot pa vse zastavljene dragocenosti.
Tržaški predpustni plesi niso ravno bogve kak vzor morale in vkljub temu, da je zlastj letos varnostna oblast storila mnogo več, nego prejšnja leta, se je brez dvoma dogodila vsvega i svačega«, na plesih in po plesih. Zato je v Trstu danes najpopularnejše zdravilo karbolna kislina, ki se pa navadno jemlje v tako razredčenih dozah, da je zdravniku rešilne postaje še vedno dana možnost, da samomorilsko kandidatko reši z izpranjem želodca. Sezona kar-bolne kisline se je že pričela, in ker je bil letos predpust tako izredno dolg, bodo tržaški drogisti imeli najbrž precej prometa v tem predmetu.
Govoreč tako o tržaškem predpu-stu, pa nikakor ne mislim plesov, ki jih prireja naš jugoslovenski živelj in ki so v resnici v vsakem pogledu kar najdo-stojnejši. Letos so, se vsi ti »naši« plesi vršili v isti dvorani, pri Dreherju, ali kakor jo imenujejo, v dvorani »Tina di Lorenzo«. Prvi je bil ples Ženskega podpornega društva jugoslovenske kolonije«, pod pokroviteljstvom jugoslo-venskega generalnega konzulata in je bil čisti dobiček prireditve namenjen za podporo ubožne jugoslovenske dece v Trstu. Temu je sledil trgovski ples, potem omladinski, za njim ples češkoslovaške kolonije in končno bo še v nedeljo, 27. t. m. športni ples, ki ga prireja športno društvo »Adrija«. Udeležba je bila vselej kar najlepša in so prireditve poleg neutailjivega moralnega
lepega bitja ali prevrtljivega in nezanesljivega kakor avtomatski števec. (Ne govorim o drugih ženskah, ki so bile prej poleg njega, ker so ženske kakor bolhe: skačejo iz naše postelje v tuje brez vsake izbire in z neverjetno brzino, čim se žrtev jame česati!...)
rfZdi se mi, da je ta tvoja zadnja ljubica čutila do tebe neko posebno naklonjenost. Zakaj, tega niti zdaj ne veš. Hočem ti povedati; cul sem to od neke njene prijateljice, siromak moj Avaro! Zdelo se ji Je, da si izredno podoben njenemu psu kitajske pasme, ki ga je nedavno pregazil avtomobil! .. .
Tvoja zadnja ljubica pride kmalu semkaj, da prelije svoje zadnje solze. Ko ti pogleda v obraz, se bo morda spomnila svojega liubljenega psa kitajske pasme. In začela bo stokati. Ali vsi okoli nje se bodo suvali z lehtmi in šepetali:
«Sirota mala, kakor ga je imela rada!»
Eh, kaj misliš, dragi Ferante? Zdi se mi, da te moje besede niso tako silno vzradostile. No, ne jezi sa. ostal boni poleg tebe samo še nekaj trenot-kov, potem boš zopet sam. Vrnili se
uspeha, ki leži predvsem v okolnosti, da .se sedaj, ko je popolnoma uničeno vse društveno in družabno življenje, vsaj oh taki priliki more sestati večja množica naših ljudi in se poživi v skupni zabavi, dosegle gotovo tudi znatne gmotne uspehe, ki gredo vsi v najboljše namene.
Za prihodnje leto se kažejo za vse te prireditve slabi izgledi, ker je Dreherje-va palača prodana ter se začne že v kratkem prezidavatl in preurejati za — borzo.
Smučarjevo srce
Nemški jdravnik pripoveduje: Culi smo glasne klice na pomoč- Vsi, ki smo se nahajali v zasneženi planinski koci, smo skočili pokoriti, kakor da nas je prekinila električna struja* ter pohiteli 50 m navzdol k zavoju emuske sledi- Nalli smo mladega smučarja, ki se je z vsemi napori skušal dvigniti. Srce mu je utripalo kakor kovaški meh. Pretiraval je svoje moči in opešal tik pred ciljem. Z združenimi močmi sm* o peša nca spravili v kočo. Le polagoma j« okreval in šele pu treh dneh je bil v stanu, da se je z neprestanim polivanjem povrnil v dolino.
Slične prizore je doživel že marsikatei i smučar io turist, ki često pohiteva v pokrajine zimskega sporta. Smučar hoče in mora doseči določene cilje. On ne more prenehati sredi poti, ker se ne sme dati presenetiti od teme in mraza. Ta nagrm k cilju zava:n k prenapenjanju srca.
Srce je središče vsega športnega udei-stvevanja. Lahko je telo še tako muskulozno in odporno, toda brez najpopolnejše izvež-banosti ni sposobno za sport. Izvežbano grče reagira točno tudi pri večjem in daljšem naporu. Energija vsakega utripa je nojaeeni» in potrebuje lo počasno stopnjevanje. Izvpž-ban smučar niti po več urah smučanja ne čuti hitrejšega utripanja. Kdor pa ni izvež-ban, začne pešati že po kratkem naporu. V enomer sega k preoni in vzdihuje: »Neusmiljeno mi utripa srce!«
Nekoliko močnejšega srčnega utripanja pri športnih naporih še ni smatrati za hibo. Sele če so utripi posebno močni, naj vsakega smučarja opomnijo, da mu prevelik napor lahko povzroči katastrofo. Ako ne dovoliš srcu počitka, 6e ti začne širiti. Ta napaka se sicer da zopet popraviti, ako pa neprestano precenjuješ svoje moči, se lahko pokvariš za vedno.
Smučanje spada med trajne športne vež be kakor veslanje, kolesarjenje, tek, ki povzročajo naraščanje srca radi ucvrščanja njegove muskulature. Mišice srca morajo postati čvrstejše in zato obilnejše, da lahko iz-polnujejo stavljene zahteve. Počasna in previdna vežba ni škodljiva- Uaodno pa lahko postane vsako pre tira vanje.
Ljudje z nervoznim bolehanjem srca. katerih je neverjetno mnogo in ki že pri najmanjših razburjenjih dobivajo močnejše utripanje srca ter izpocetka ne zmorejo nitj lahkih naporov, so se po sistematičnem in premišljenem vežbanju izurili za prvovrstne smučarje. S tem je že tudi povedano, da »o učvrstili svoje srce in Be rešili nervoze. Težavno vprašanje je problem združevanja srčne hibe in športnega udejestvovanja,. Ne da se rešiti na splošno. Vsak bolnik mora konsultirati zdravnika, ki ga bo dlje Časa opazoval ia mu nato dal pameten nasvet. Vsekakor mora vsakdo, ki boleha na srcu ali žilah, ravnati skrajno previdno. Starejša leta ne ovirajo udejstvovanja v sportu. Nasprotno! Pametno vežbauje lahko še v poznejših decenijih nudi vir mladeniške sveiesti in možate odpornosti. A kdor si smučke nabavi šele s 40 leti ali pozneje, stori seveda najpametnejše, ako si da najprej preiskati ustroj srca in žil. Razne starejše ljudi sili domišljavost k temu, da se skušajo izkazati kakor izvežbani mladiči. Ali pa hočejo i pretiranimi telesnimi vežbami zmanjšati svojo obilnost. Posledica tega absolutno nedopustnega stremljenja je lahko kmalu katastrofalna.
Opazuj se sam t
To je eno glavnih pravil za vsakega športnika, posebno še v starejših letih. Samo kdor sebe opazuje, bo uvidel, kaj mu prija in kaj lanko prenesejo njegove moči. Telo svari razum. Ne ostane mlad, kdor si v zrelejših letih skuša priboriti enake uspa-he kakor mladina. Pač pa ravna pametno-kdor pravilno neguje svoje telo. proučuje svoje moči ter se podreja volji in rednim funkcijam svojega organizma.
- KONRRFS MARnnov. -
velika tnaskerada Sokola L na :s     Taboru 26. februarja :;
bodo prijatelji, ki te zdaj obirajo v sosedni sobi. Lahko se sam spomniš na to, da kadar kdo umre, pokvari račune tolikim živim. Ako nihče drugi, te bodo mrzili oni, ki si jim pokvaril ljubavne sestanke določene za čas, ko te morajo priti kropit.
Zdaj pa te zapuščam, dragi moj. Še malo in odpeljali te bodo. To bo tvoj poslednji izprehod. Tako, zdaj se pa še malo iztegni, skrižaj malo bolj roke na trebuhu ln napravi obraz, kakršnega hrta vsak miroljuben meščan, kadar sede k masrnemu obedu.»
Predno sem odšel, sem vrgel pogled na zaveso, ki ni bila dobro spuščena. Kraj okna se je drenjala množica radovednih žensk. Vse so se trudile, da bi skozi odprtino zavese pogledovale v mojo sobo in videle pokojnika.
Razumel sem takoj to njih radovednost. Mogle so videt! pri tem polno stvari, ki se vidijo v vsaki hiši, kjer leži mrlič, ne da bi jih to kaj stalo; in nI treba, da se pri tem razburjajo. In nisem se jezil...
Tedaj sem začu! kraj vrat tihi udar noge, nekdo se je približeval odru.
In tedaj sem zaprl oči za vekomaj!.«
70
Stran <L
»SLOVENSKI   NAROD, dne 27 februarja 1927.
To in ono
Tako se o usodi angleške ekspedi- [ prehod« ker ne najdejo vedno moških.
dje še vedno ne ve nič točnega. Najbrž je Fowcett s svojima prijateljema v divjih džunglah poginil.
ki bi jih spremljali, in pa zato, ker rabijo nekoga, da mu potožijo svoje križe in težave.
Vino pili je umetnost
Kdor hoče piti vino s pravim užit-coin, ne sme ostati samo pri eni vrsti. Ene vrste vina se lahko izpije največ tri kozarce zaporedoma. To važno pravilo je poznal že klasik francoskega gurmanstva Brillat-Savarin. Biti ve-sčak v vinskih zadevah ni tako enostavno. Vino in pivo ali kaka druga opojna pijača. Ljubitelj vina bo užaljen ako trdite, da je vino alkohol. Vino je vino, dočim je alkohol nekaj drugega. Vino spada v umetnost. iMnogi umetniki so prepričani, da je dobra kapljica naravnost izvor umetnosti. Zato pa je treba znati vino tudi piti.
Piti francoska vina ni tako lahko kakor bi utegnili misliti naši vinski bratci. Brillat-Savarin je sestavil svoj Čas točen seznam in vrstni red, po katerem se servirajo francoska vina. Takoj po juhi mora priti na mizo madej-ra, sicilsko vino ali tako zvani sek. Med obedom pijejo Francozi lahka rdeča vina bordo ali burgundec. K mrzlim mesnim jedilom spada rdeči burgundec. K močnatim jedem se servirajo močna grška vina. Sir je treba zalivati zopet z burgundcem. Ribe zahtevajo izključno bela vina. K zaktiskam spada šampanjec ali likersko vino. Bordo in burgundec morata stati dva dni pred pitjem v topli sobi. dočim se mora šampanjec hladiti na ledu.
V novejšem času se je francoski vinski repertoar spopolnil s celo vrsto izbornih vin. ki jih Francozi talko visoko cenijo, da so izvoz najfinejših vrst sploh prepovedali. Zlasti izboren je baje lanski pridelek. Strokovnjaki trdijo, da nič ne zaostaja za znamenitim letnikom 1917 in cene so zato dosegle višino, kakor še nikdar poprej.
Neverjeten cinizem samomorilca
r'red dnevi smo poročali o strašnem samomoru, ki ga je v Parizu izvršil neki moški. Skočil je raz 300 metrov visokega Eiffiovega stolpa in ves razmesarjen obležal mrtev. Pariški listi prinašajo podrobnosti o sen zaci jonal-nem samomoru in brezmejnem cinizmu kandidata smrti.
V torek okoli 2. ure zjutraj se je za-Čtil na trgu Chain p de Mars obupen krik
»Na pomoč!« Službujoči redar je takoj odhitel v smeri., od koder je prihajal krik. Uverjen, da je kak nočni pasant postal žrtev napada pariških apašev, ki jih v tem okraju kar mrgoli, je zapiska!. Signalu so se odzvali tovariši in kmalu se je zbralo pod ogromnim lokom Eiffiovega stolpa več stražnikov.
Tesnoben mir je zavladal v okolici, noben krik ni motil nočne tišine. 2e so stražniki mislili, da jih je nekdo potegnil, ko se je eden izmed njih instinktivno ozrl na vrh stolpa. Presenečen je obstal: na vrhu. tik pod konico je dobro razločil človeško postavo.
Stražnik je na ves glas zaklical: »Ali ste vi klicali na pomoč? Zlezite dolilc Sledil je lakoničen odgovor: »Ne trudite se* gospoda! Jaz ostanem tu!«
Stražniki so se po stopnicah vspeli v tretje nadstropje stolpa, kjer je na zunanji strani čepel neznanec in se krčevito oklepal železnega ogrodja. Stražniki so ga še enkrat pozvali, naj zapusti nevarno mesto »Niti na misel mi ne pride!« je odvrnil neznanec flegmatično: »Prinesite mi raje čašico kave; žejen sem!« Nato se je predstavil in vljudno nadaljeval: »Moje ime je Gaston Harpelin, elektromonter. Izvršil bom samomor. Se eno cigareto pokadim, potem je vse končano. Moja zadnja želja je, da pokličete mojo ženo. Rad bi govoril ž njo, nato pa padem k njenim nogam. Stražniki so odhiteli po ženo nesrečneža, ki je naglo sedla v avto in se odpeljala k stolpu. Stražniki so jo skrili za steber. Samomorilni kandidat ie instinktivno zaslutil, da je prišla nje-
VVlodzimlerr Parzvnski:
Sreča pri ženskah
Pred dnevi je planil ob osmih zjutraj v mojo sobo pesnik Polvkarp.
— Oprosti, da prihajam tako zgodaj, toda mislU sem, da bi te pozneje ne našel doma. Moraš mi storiti uslugo.
Bilo mi je neljubo, da me navsezgodaj nadleguje.
— Kaj bi rad?
— V mojem imenu se moraš pobotati z neko damo.
Pesnik Polvkarp je imel baje pri ženskah čudovito srečo. Njegovi ljubavni doživljaji, pustolovščine in tajna ljubavna razmerja so bila splošno znana, ker se je neprestano bahal, kako ženske nore za njim. Pogledal sem mu naravnost v oči, rekoč:
— Dragi prijatelj, ti si v občevanju z ženskami bolje podkovan kakor jaz. Zato boš najlažje opravil z damo sam.
Polvkarp se ie hudomušno nasmehnil.
— Gre za čisto posebno zadevo. Pomisli, v bližini, kjer stanujem, je damska konfekcija. Lastnica ie neka ga. Ahmetova. štiridesetletna dama___kako bi ti dejal... črnolaska ... Drikuplji-va, morda nekoliko preokrogla. vendar pa zelo mikavna. In oči ima prekrasne, da .nikoli tega. Dan na dan sem hodil mimo njene trgovine in tako sva se na videz poznala. Včasih sem se ji nasmehnil jaz, včasih pa ona meni in tako sva bila oba zadovoljna. Sem ter
g ova fena, kajti daleč na okrog se je razleglo njegovo vprašanje: »Marija, ali si tu?» — Zena se ni mogla premagovati. Začela je obupno plakati. V tem hipu se je Harpelin pognal iz vrtoglave višine v globino. Obležal je mrtev, jedva par korakov oddaljen od svoje žene.
Mlada samomorilčeva žena je izpovedala, da se je mož z njo zvečer spri, ker ga ni pustila v kavarno. Jezen je zaloputnil vrata in odšel v prostovoljno smrt.
Težka železniška nesreča
V četrtek zvečer se je pripetila v Nusleh na Češkem težka železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Po cesti, čez katero vodi železniška proga, je vozil s parom konj voznik Cikelj. Komaj je voz zavozil na železniško progo, kjer za tvornice slučajno niso bile spuščen, je pridrvel od Vi-šehrada osebni vlak in se zaletel z vso silo v voz. Posledice karambola so bile strašne. Lokomotiva je zgrabila voznika in ga vlekla kakih 80 m po tiru. Nesrečnež je obležal ob tračnicah mrtev z razbito lobanjo. Voz je vrgla lokomotiva daleč v stran in ga popolnoma razbila. Po progi sta šli ta čas dve deklici, ki ju je vlak tudi dosegel tako, da sta zadobili težke notranje poškodbe. Enega konja je lokomotiva povozila tako, da je obležal na progi mrtev, drugega pa tako težko poškodovala, da so ga morali ubiti.
O tragični železniški nesreči je bila takoj obveščena policija, ki je dala težko ranjeni deklici prepeljati v bolnico. Nesrečo je zakrivil železniški Čuvaj, ki ni pravočasno spustil zatvornic zato, ker je njegova ura zaostajala.
Živ ali mrtev ?
Neznana usoda angleške ekspedicije v brazilskih pustinjah.
Začetkom leta 1925. se je napotil znani angleški raziskovalec polkovnik Fovvcett v spremstvu svojega sina Jacka in mladega Angleža Ralejgha Rimrnela v Brazilijo, kjer je upal odkriti sledove zibelke človeške civilizacije. Angleški in inozemski listi so priobčili tri dopise, ki jih je poslal polkovnik Fowcett tri tedne prej, predno je ekspedicija nastopila pot v brazilske pustinje. Pisma so bih poslana po posebnem kurirju iz Port-Bakani in Rio de Janeira. V dopisih je vodja ekspedicije ocEkrito priznaval, da čaka njega in njegova dva tovariša skrajno naporna in nevarna pot.
Od tistega časa ni bilo o ekspediciji duha ne sluha. Polkovnik Fowcett je nastopil 30. maja 1925. s svojo ekspedicijo pot iz brazilske države Matto-Orosso v neraziskane džungle na severu. Hotel se je prepričati, da-li so resnične vesti o sledovih starodavne civilizacije in kulture, ki jih baje skrivajo divje džungle. Pred odhodom je izjavil svoiim prijateljem, da ostane v džunglah eno ali pa celo dve leti. Pripomnil je. da bo skušal prijatelje obvestiti o usodi svoje ekspedicije, čim doseže za-željeni cilj. Ako bi pa do 30. maja 1927. ne poslal nobenega obvestila, naj smatrajo, da se je njegova ekspedicija ponesrečila in da so vsi člani v džunglah poginili. V tem slučaju, je dejal, bi bilo čisto odveč pošiljati za njim pomožno ekspedicijo.
Kljub temu je neki Fovvcettov prijatelj naprosil kanadskega inženirja Alfreda Morrisa, naj organizira pomožno ekspedicijo in skuša ugotoviti, kakšna usoda je zadela angleško ekspedicijo. Morris se je odzval prošnji in odšel v džunglo. Komaj je pa prestopil meje brazilske države Matta-Grosso, ga je vodja revolucionarjev Carvalh aretiral in mu odvzel orožje. Oddelek vladne vojske je ujetnika pozneje osvobodil in privede! v Porto Alegre v državi Rio Grande do Stil
tja sem jo tudi pozdravil in to je bilo vse. Zagotavljam te. da nisem storil ničesar, kar bi ji moglo zmešati glavo. Nič ne rečem, ako bi bil lazil za njo in ji vsiljeval svojo ljubezen. Zdaj pa pomisli. Ko sem šel snoči mimo njene trgovine, se ^naenkrat odoro vrata in ta stara furija mi zastavi pot. Ne trdim, da ni vredna greha, toda štirje križi pri ženski tudi niso karsibodi. No, pa ti skoči iz trgovine in me ne pusti naprej. Bila je vsa razburjena. Kar tresla se je, zdaj je zardela do ušes, zdaj zopet prebledela. Aha, te ima. — sem si mislil in čakal, kai bo. Nekai časa jo je treslo, potem je pa spravila iz sebe, kar jo je tiščalo pri srcu.
— Cenjeni gospod! — je zajecljala.
— Trgovino imam, kakšnih dvajset tisoč v gotovini, vzemite me!
Tristo vragov, na, tu jo imaš! — sem mislil in delal nedolžen obraz, kakor da ne vem, kam pes taco moli. Grom in strela, kar tebi nič, meni nič v zakonski jarem! To je pa že od sile! Ljubezen, flirt, romančki ob luninih nočeh v mestnem parku ali v gozdu za mostom
— no, to še gre. Zvečer sta mož in žena, drugi dan je pa ne poznaš in če te slučajno sreča na cesti, se obrneš v drugo stran. Toda tu ni bilo govora o taki slučajni ljubezni. Stara kokla je poblaznela. Niti seznanila se nisva« pa me sili pred oltar. Priznati ti moram, da si nisem upal odgovoriti »ne«. Saj bi omedlela in mimoidoči bi mislili vrag vedi kaj.
Gluhonema plesalka v Pragi
Plesna umetnost gluhonemim navadno ni dostopna, kar ni čuda, kajti kdor godbe ne sliši, tudi plesati ne more, vsaj tako ne, da bi lahko označili njegov ples za umetnost. Zgodovina baleta pozna doslej samo dve gluhonemi plesalki in enega plesalca. To so ameriška plesalka Miss Hellen Hech-mann, primabalerina dunajske opere Adedina in ameriški plesalec David Marevell. Vsi trije so izredno talentirani.
Kot četrta redka izjema na tem polju se je pojavila nedavno v Pragi 11-letna gluhonema deklica, hčerka nekega državnega uradnika, Mobi Urbanova. Mobi se je začela zanimati za plesno umetnost že kot dete. Njena mati je dobra pianistka, rn deklica ji ni dala miru, dokler ji mati ni obljubila, da ji bo pomagala pri plesnih vajah.
Prvi javni nastop je imela Urbanova 25. julija 1925. v Lažnih Podebra-deh, kjer je dosegla sijajen uspeh. Roditelji so po tem uspehu uvideli, da je dekletce izredno talentirano in zato ji niso več branili plesati. Mlada Mobi pleše brez afektiranosti in koketstva, dasi ne sliši nobenega zvoka. Svoj ples nekako doživlja in pleše tako gracijoz-no, da jo vsi občudujejo. Sedaj je go-jenka ene najboljših čeških plesnih šol, ld jo vodi profesorica KHmes-Polako-va. V plesni akademiji se peča gluhonema deklica z nadaljnim sistematičnim in metodičnim študijem baletne umetnosti.
Žensko prijateljstvo
Kljub vsej emancipaciji ženske ne morejo postati enake moškim. Zunanjost se da sicer spremeniti tako, da na prvi pogled človek ne ve, koga ima pred seboj, žensko ali moškega. Toda značaj, temperament, duševne lastnosti in notranje življenje ostane pri obeh spolih različno. Posebno občutna je razlika med moškim in žensko v prijateljstvu. V tem pogledu ženske nikoli ne bodo dosegle moških.
Prijateljstvo je nekaj, kar lahko ženske moškim zavidajo. Pravo prijateljstvo je sicer tudi med moškimi redko, vendar pa srečamo v življenju moške, ki so prijatelji od mladih let do
groba. Moško prijateljstvo kljubuje času in udarcem usode. Pravo prijateljstvo med dvema moškima premaga vse zapreke in se nadaljuje tudi potem, ko živita prijatelja v svojih rodbinah. Zna-čajen moški svojega prijatelja nikoli ne izda. Pravo prijateljstvo je neprecenljivo, ker nudi človeku v življenju trdno moralno in često tudi gmotno oporo. Tako prijateljstvo lahko uniči samo smrt.
Vse drugače je z ženskim prijateljstvom. Res je, da imajo mlada dekleta zelo rada svoje prijateljice. V mladih letih je žensko prijateljstvo idealno, toda kmalu se prijateljske vezi zrahljao in spomini na skupno mladost oblede. Ženske, ki bi ostale prijateljice vse življenje, so bele vrane. Pri ženskah dela prijateljstvu hudo konkurenco ljubezen do moškega. Čim se oglasi v ženskem srcu ljubezen do moškega, je prijateljstva do tovarišic navadno konec. Dve zapuščeni ali v ljubezni razočarani ženski se najdeta in sprijaznita, toda njuno prijateljstvo traja samo dotlej, dokler ne poseže vmes kak moški.
Pravo prijateljstvo zahteva kreme-nit, zanesljiv značaj in to je najbrže vzrok, da je med ženskami tako redko. Ženske so vihrave in nestanovitne tlidi napram moškim, kaj šele med seboj. Danes si prisegajo večno prijateljstvo, jutri se smrtno sovražijo; danes vam ženska kuje novo prijateljico v deveta nebesa, jutri jo že pahne med smeti, šensko prijateljstvo je prijateljstvo samo po imenu. Goji se večinoma samo zato, ker ženske nerade hodijo same na iz-
— Torei ti lahko čestitam.
— Saj ie ne maram in ti ii moraš to povedati. Jaz ji ne morem. Bojim se. Vse na svetu prenesem, samo ženskih solza ne. Cim vidim žensko s solzami v očeh, je moj pogum pri kraju. Kar v glavi se mi zavrti in najraje bi se začel še sam cmeriti.
Gledal me je proseče in mi stiskal roke. Čakal sem, da se pomiri, potem sem mu pa začel prigovarjati, naj bo pameten in naj ne zamudi tako ugodne prilike.
— Zakaj je pa nočeš, dragi moj? Ta dama je kot nalašč zate in oovrhu je še bogata.
Polvkarp je nagubal čelo in se za hip zamislil.
— Vse bi ti povedal, pa se bojim, da mi ne boš veriel.
— Kar povej, verjel ti bom.
— Cuj torej! Predvčerajšnjim me je na enak način počastila naša hišna po-sestnica.
— Tudi ona ti je ponudila roko in srce?
— Da. in kdo bi si mislil, da me povabi naravnost pred oltar? Bil sem namreč prepričan, da me sovraži. Nikoli mi ni dala miru z najemnino. Seie zdaj razumem, kaj je to pomenilo. Hotela me je nata način prisiliti, da jo poročim. Dama... kako bi ti dejal... nekaj nad štirideset jih ima. toda... hm... docela * prikladna in mikavna. Malo preveč zavaljena je res, toda njeni lasje, bogme, še nikoli nisem videl takih las.
Ponarejeni odtisi prstov
Vsak zločinec skuša zabrisati za seboj sledove, da bi ga roka pravice ne izsledila in kaznovala. Eno najuspešnejših sredstev, s katerim lahko spravi zločinec kriminalne organe na napačno sled. so ponarejeni odtisi prstov. Znano ie namreč, da igrajo ravno prstni odtisi izredno važno vlogo pri iskanju zločinot in ugotovitvi njihove identitete. Zločinci to seveda dobro vedo in se poskušajo izogniti s tem. da opravijo svoj »posek- v rokavicah. Bolj rafini-nirani pa poskušajo, in to često z lepim uspehom, voditi policijo za nos s ponarejenimi prstnimi odtisi.
Prvi poizkus umetnega ponarejanja odtisov je znan iz 1. 1924. Posrečil se te Američanu Albertu VVehdeu. Komisija pred katero je \Vehde svoj poskus izvajal, je priznala, da je falsifikat* zelo posrečen. Na prvi pogled med pravim in ponarejenim odtisom prstov ni bilo nobene razlike; še le ako so fotografijo povečali, so opazili v poedinih linijah razliko. Poteze na dlani so sestavljene iz neštetih majhnih formacii v obliki trikotnikov, kvadratov itd. Prazna mesta med njimi odgovarjajo kožnim potnim poram in baš teh v podrobnosti Wehde ni dobro pogodel. Kriminalna tehnika je izrabila to odkritje in tako je nastala v daktiloskopiji nova pomožna metoda, takozvana poroskopiia; sedaj je to ponarejanje prstnih odtisov skoro brezuspešno.
Bolj kočljiv za poljcijo je drugi način ponarejanja prstov. Zločinec si preskrbi točen odlitek prstov kake druge osebe in ga nato odtisne na kraju z'očina. Cesto se mu tako posreči, da spelje detektive na napačno sled. Ker pa je skoro nemogoče, da bi mogel zločinec priti do odlitka tujih prstov brez volje ali celo brez vednosti dotične osebe, pride policija tudi v tem slučaju vendarle često na sled pravemu krivcu, čeprav še le po ovinkih.
Nova rumunska prestolica
Današnja Rumunija ie postala nezadovoljna s starodavno rumimsko pre-stolico. Bukarešto. Mesto se zdi modernim Rumunom prestarikavo. pre-starokopitno. Moče se hm modernih ulic, v nebo štrlečih stavb* podzemskih železnic, skratka, imeti hočejo presto-lico, za katero naj bi jih zavidal ves svet.
Vprašanje nove rumunske orestolice ni novo. Rumunski politiki, ki so sanjali o Veliki Rumuniji. so že takrat premišljevali, katero rumunsko mesto naj bi zadela čast. da bi bilo sedež dinastije in vlade Velike Rumunije. Tudi v časopisju se je o tem že ponovno razpravljalo, toda vedno so drugi dogodki potisnili to vprašanje v ozadje. Sedaj se je vnovič pojavilo na površie in rumunska javnost, ki je prav tako senzacij željna, kakor naša. tudi tokrat z zanimanjem spremlja razprave o tem o tem vprašanju. Te dni se ie začela zanj zanimati sama rumunska kraljica. Kakor znano, je lansko leto potovala po Ameriki. Mesta, ki jih je videla na tem svojem potovanju, moderne naprave, široke ceste, živahen promet, vse to io je jako navdušilo, da si ne želi nič drugega, nego sezidati tudi v Rumuniji tako moderno prestolico.
V razgovoru z urednikom bukareške-ga lista »Universul« je izjavila, da je na svojem potovanju v Ameriki dobila prepričanje, da bi ameriški finančniki prav radi pomagali Rumuniji pri tem poslu. Po njenem mnenju bi bilo treba tem ljudem poslati samo primerno vabilo. Zgradili bi ne samo moderne ceste, ampak cela mesta, zlasti pa prestolico, ki bi bila dostojna za državo, kakor je Rumunija. Mesto na i bi bilo moderno zgrajeno, načrte pa naj bi iz-
Cehinja je, piše se Vondraček. Predvčerajšnjim zjutraj je nekdo ootrkal na moja vrata. Prosto! Evo je. kakor da je padla z neba. Stoji pred menoj in jeclja: Vzemite me!
— Srečo pa imaš, to je treba priz-znati.
Brez hl i njene skromnosti ti priznam, da imam pri ženskah že od nekdaj izredno srečo, toda kai takega ...
— Toda hiša ti mora biti vendar dražja kot damska konfekcija.
Polvkarp se ie zadovoljno nasmehnil.
— Res ie, prav imaš! — ie odgovoril skromno.
Opoldne sem stopil kot zastopnik svojega prijatelja v trgovino ce. Ahme-tove. Ker sem iz Polvkarpovega pripovedovanja sklepal, da je narava obdarovala Ahmetovo z bujnim temperamentom, se mi je zdelo najpametnejše izpolniti kočljivo nalogo brez ovinkov. S temperamentnimi ženskami se človek ne sme ceremoniti. Udaril sem torej s pestjo po mizi in zarjovel:
— Moj prijatelj vas ne more vzeti! Nato sem   vtihni!   in čakal enako
uijudnega odgovora.
Toda Ahmetova se ni vztogotila. Premerila me je z malomarnim pogledom in odgovorila mirno:
— Ako me noče vaš prijatelj, bi me vzeli morda vi?
— Kaj naj storim?
— Vzemite me.
Sapa mi ie zastala v grlu.
— Jaz? Želite torej, da vaš vzamem jaz?
delali rumunski arhitekti, tako. da bi imela vsa prestolica izkhučno rumunski tio.
Rumuni si želijo, da bi biia nova prestolica v sredini drža*ve. V prvi vrsti prihajajo v poštev okcaj Brašov v idilični dolini ob vznožju Karpatov, obra-ščenih s stoletnimi gozdovi. V presto-lici bi ne smelo biti nikakih tovarn in drugih bučnih podjetij, marveč samo vladna poslopja, veliki hoteli, zabavišča itd. Listi, ki zelo obširno pišejo o tem, se navdušujejo za čimnreišnjo izvedbo tega načrta. Vprašanje ie ie, ali so tudi ameriški finančniki res tako navdušeni za to, da bi dali na razpolago primerne milijončke dolarjev...
Moderno podpiranje beračev
Beraška nadloga, posledica nezadostne socijalne zaščite najširših slojev, ni samo pri nas. marveč tudi v drugih državah zavzela po vojni take dimenzije, da si oblasti resno prizadevajo, kako bi jo zajezili in ob enem dobili primerna sredstva, za vzdrževanje in preskrbo siromaših in onemoglih budi. ki niso deležni nanovo uvedenega starostnega in socijalnega zava« rovanja. Po vzorcu Prage nameravajo sedaj tudi poljske oblasti v vseh večjih mestih uvesti tkzv. beraške karte. Vsakdo se lahko pri mestnem uradu odkupi s terri, da vzame večje število teh kart. Ko se zglasi pri njem revež, mu da mesto sedaj običajne miloščine tako karto. Vsaka karta je vredna približno pol dinarja.
5 temi nabranimi kartami se dotični prosjak zglasi pri mestni ubožnici, kjer
najprej ugotove njegovi identiteto, ipreiščejo njegove razmere in ugoto-ve, ali je res potreben podpore. Če sc izkaže, da je ni. ga odpošljejo odgnu-skim potom v pristojno občino. Oh enem mu za več let prepovedo povra-tek v mesto, kjer so ga prijeli. Ako p;i je res revež, dobi na podlagi zbranih beraških listkov hrano, prenočišče m eventuelno nadatjno podporo. Na ta način je vsakdo, ki da beraču milodar, siguren, da ga ta ne bo zanesel v pno zganjamo, marveč ga bo res porabil v koristen namen, berač sam pa le neodvisen od višine podpore.
V Pragi, kjer so beraške karte že od novega leta naprej v veljavi, se ie ta sitem zelo dobro obnesel. Število beračev ie padlo, ker ostanejo nepotrebni »brez zaslužka«, in zato za njih beračenje nima pravega smisla več, pravi reveži pa so deležni izdatne podpore. Ta sistem bi bil vsekakor tudi prf nas priporočljiv, ker ob enem omogoča natančno kontrolo nad berači.
X Težka železniška nesreča v Mehiki Brzovlak na progi Tama>Ico-Monterrey v
Atehik!  je  skočil s  Ura.  Pri  nesreči   j>e j< smrtno (ponesrečilo 40 oseb, okoU 70 pa je bilo lažae ali težje poškodovanih
* Avtomobilska nezgoda hčerke blvčc cesarice lite. Španski listi poročajo o nesreči princese Adelaide, hčerke bivše cesarice Zite. Avtomobil, v katerem se k vozila 8 letna Adelaina, se je tik ob španski meji prevrnil in dekUca Je zletela daiec iz vaza. K sreči je ostala Adclaida nepoškodovana in je zadobila samo lažje praske. Oba njena skremMevalca, dva madžarska oficirja, so te#ko poškodovan.! prepeljali v bolnico.
* Nesreča na morja. Na Cmem morju se je radi silnega neurja potopil turški par-nik »Akdeniz*. Na parniku se je nahajalo 532 potnikov, ki pa so bili rešeni. Rejtih se Je tudi vsa posadka.
* Roparski umor v Celovcu. V petek zjutraj je bil v Celovcu irvršen grozen roparski timor, ki je razburil vse mesto Umorjeno so našli v njeni sobi gosti'ni-čarko Marijo Leibetseder. Morilec jI je zn-dal več udarcev s sekiro po glavi, pobra! razne dragocenosti in denar ter pobegnil. Policija je prijela več oseb. osumljenci umora.
Za dober denar
zahtevaj   tudi   dobro   blago kakao »Van Kaster«.
— Da, vi ali kak drug vaš znane.. Poročiti se moram na vsak način z domačinom, drugače me čaka izgnanstvo iz Rusije. Sem namreč Turkinia. Nihče se noče potegniti zame.
Posvetilo se mi je. Komai sem zapustil trgovino in obljubil dami. da obvestim o njeni želji svoje prijatelje, že sem srečal Polvkarpa. Pesnik mi je hitel nasproti in mahal z rokami po zraku.
— Ali si ji povedal?
— Da!
— Da bi te vrag pocitral!
— To je pa lepa hvaležnost!
— Hvaležnost gori ali doli. dobro si mi zagodel. Pomisli, moia Čehinja ic zblaznela!
— Kai poveš?
— Danes dopoldne sem io hotel po-setiti. Izdal sem zadnjih pet rublje v za Šopek. Pozvonil sem enkrat, dvakrat, trikrat. Nihče se ni odzval. Končno bo se previdno vrata odprla, služkinja je pomolila skozi odprtino glavo in mi povedala, da se naredba o izgonu Cekini ne tiče, ker so Slovanke.
— O kakšni naredbi pa govoriš?
— Siroti se je zmešalo. Morda jo je spravila nesrečna ljubezen ob pamet. V veži me je ustavil hišnik in zahteval, naj poravnam zaostalo naiemnino. Kai porečeš na to?
Polvkarp je bil tako razburjeu in obupan, da mu nisem hotel povedati resnice. Odgovoril sem samo: 2ensko srce je zagonetka.
Stev 47
Stmn 7
Kako živi argentinsku gospoda
Strast za konjske dirke. — Ogromno število avtomobilov. «— Velikopotezna stanovanjska akcija občine. — Melanholija in monotonost v značaju domačinov«
Bueno$ Aires.
25. jan.
V svojem zadnjem pismu sem Vam popisal nekaj zunanjosti iz argentinske rezidence. Prepričan sem, da bodo vaše čitatelje zanimale tudi opazke o življenju tukajšnjega prebivalstva.
Največja strast Argentinca so brez dvoma konjske dirke in stave na eventualne »krake«. Ob dirkah dere ves Buenos Aires v bližnji PaJermo, kjer se dirke vrše, uporabljajoč kot prevozna sredstva tramvajske vozove, omnibuse ah pa avtomobile. Kdor opazuje ta ve-letok, se mu zdi, da ostane mesto zapuščeno.
Hipodrom je last tukajšnjega žokej-kluba in obsega površino petih kvadratnih kilometrov z društvenim poslopjem, hlevi in tekališčem. V oiicijalnih tribunah je videti zastopnike vseh inozemskih držav, cvet domače aristokracije in plutokracije in tudi predsedniške lože doslej še nisem videl neuporabljene. Na ljudskih tribunah večkrat ni dobiti prostora.
Najboljši konji so Macon, ki se bodo udeležili letos tudi svetovnih dirk v Franciji in Angliji. Njihova imena so bolj* znana in popularna kakor imena najboljših pisateljev in pesnikov ali najvplivnejših politikov.
Pred kratkim so qdkrili, da so uporabljali jockeji »duplng« (pred dirko so vzbrizgali konjem kokain, morfij in druga razburljiva sredstva in so zato Često v splošno presenečenje zmagali konji srednje kakovosti, pri čemur je imela nepoučena publika seveda občutne denarne izgube. Sedaj zahtevajo ljudje, da se jim povrnejo vse stave zadnjih tekem. 7. veliko napetostjo se pričakuje kako stališče bodo zavzeli člani Žokej-kluba, ki so v tej aferi precej komprotirani. V Javnosti širijo govorice, da so duping zanesli v Argentino dunajski žokeji, ki jih je tukaj več.
Salone Žokej-kluba smatrajo kot predsobo parlamenta in vlade; v njih se ustvarjajo in rušijo vlade, iz njih izhajajo razni politični eksperimetni. Zato je naval v klubovo članstvo izreden, a klub je zelo ekskluziven, tako da je res lažje priti v parlament, kakor pa v Žokej klub. Tudi denarja je treba za to precej; sama vstopnina znaša 8.000 pe-
zov. t, j. skoraj 200.000 dinarjev.
Kar najbolj preseneti tujca v Buenos Airesu, je ogromno število zasebnih »v* tomobOov, taksametrov in omnibusov. Promet je radi njih tako ogromen, da je pešcem skoro nemogoče križati ceste, čeravno so nameščeni na vsakem Kri* žišču specijalni policisti, ki vodijo pro» met. Smrtne žrtve so izredno številne in zato nameravajo zgraditi, posebne podzemske ceste za avtomobile, kakor so doslej pod zemljo že tudi skoro vse tramvajske linije.
Zasebnih avtomobilov je samo v mestnem radiju nad 75.000 in precejšnje število jih prihaja tudi ES okolice. Pri tem pa niso vzeti v poštev eno- in dvonadstropni omnibusi, kamijoni in traktorji. Argentina je po številu avtomobilov v svetovni statistiki na tretjem mestu, takoj za Severno Ameriko in Angleško. Najbolj so zastopane tvrdke Stu-debacker, Packard, Hispano - Suiza, Overland, Renault, in izmed cenejših, Chevrolet, Rugby, Citroen in Ford, ki je naravnost idealno vozilo za argentinsko pampo.
Sistem prodaje na daljše obroke Je pripomogel tudi mnogim uradniškim družinam do lastnega voza.
* ..
Stanovanjsko vprašanje je bilo kakor v vsev velikih mestih, tudi v Buenos Airesu težak problem; da mu odpo-more, je mestna uprava nakupila v raznih predmestjih obširne parcele, na katerih zida mesto lične družinske hiše, navadno enonadstropne s primernim vrtom, in jih oddaja pod zelo ugodnimi pogoji v amortizacijo. Ne samo da je dana družinam možnost, da postanejo lastniki zemljišča in stavbe v prilično 25 letih brez posebnega truda, temveč so mesečne kvote celo prilično 30 odstotkov nižje; nego bi stalo tako stanovanje pri najemniku. Dozdaj je zgradila občina že blizu 13.000 takih hiš.
Ako odštejemo 1.500 kinov, par sto gledališč in kabaretov, k; delujejo v področju mesta, je Buenos Aires žalosten, melanholičen. To je dognal še vsak urbanist, ki je posetil to kulturno središče južne Amerike. Kako bi se od-pomoglo temu, je precej težak problem, s katerim so se pečali mestni očetje že v nemalo sejah, ker bi radi tudi v tem pogledu dvignili Buenos Aires v svetovno velemesto. Mesto je lepo, parki
HEIHL
Vodnikov trg št. 5
otvori v ponedeljek
svojo
drugo podružnico v LJubljani
so obširni in vzorno urejeni, ampak manjka na mu življenja. V*e je nekam
mrtvo, monotono. Le malo je videti veselili obrazov, le malo slišati prisrčnega smeha, rtes imajo vse kavarne godbe, a te igrajo le tužne tange, zambe in milonge; prireditev z veselim repertoarjem ni niti toliko kakor tam pri vas v Ljubljani...
_astko O. Jug.
Gospodorstuo
Reorganizacija našega prometa
Generalna direkcija železnic, ustanovljena kot organ, ki naj bi vodil ves naš železniški promet, ni bila organizirana tako. kakor bi morala biti. Avtorji uredbe o organizaciji prometnega   ministrstva   se niso
prav zavedali, da ie potrebna prometu v prvi vrsti dobra administracija. Zato smo dobili dva organa, ki imata skoraj iste funkcije. Zakonodajalec si ni bil povsem na jasnem, kakšna je n. pr. razlika med strojnim oddelkom prometnega ministrstva in trgovinskim oddelkom generalne direkcije. Zato so se pojavile pozneje v poslovanju
obeh organov razne težkoče. Administracija je bila od dne do dne slabša in posledico je čutilo v prvi vrsti naše narodno gosno* darstvo.
Ko so merodajni krogi uvideU, da je nered v našem železniškem prometu vedno večji, so izdelali lani nov osnutek zakona o reorganizaciji prometne sluilbe. Osnutek je bi! sredi novembra izdelan in izročen takratnemu prometnemu ministru dr. Vasi Jovanoviću. da ga prouči. V tem je vlada padla in prometno ministrstvo ie prevzel jceneral Milosavljević. Novi prometni minister se je z vso vnemo lotil osnutka zakona in ga v marsičem iztpremenil odnosno izpopolnil.
Pri sestavi osnutka je šlo v prvi vrsti za centralizacijo našega prometa, kar nai bi znižalo materijalne izdatke. Po novem zakonu bi se v ministrstvu samem in v oblastnih direkcijah vsi oddelki pretvorili v odseke. Zakon predvideva senatno redukcijo administrativnega osotoja. Glede dobav daje direkcijam pravico, da jih smejo same razpisovati, toda samo do vrednosti 4 milijone D'n. Po novem zakonu bi se delokrog In osobje prometnega ministrstva znatno omejilo, z druge stran! bi se pa funkcije generalne direkcije povečale. Pri generalni direkciji bi se ustanovila posebna oddelka za statistiko in tarifno komer^ cijalno službo. Ta dva oddelka sta bila do-* slej sestavni del prometnega ministrstva. Ker pa prepušča novi zakon ministrstvu v glavnem samo administracijo in r^ersonali-je, sta oba oddelka dodeljena generalni direkciji, kamor po svojih funkcijah rudi spadata.
Važna odredba novega zakona je zlasu ona. ki govori o ustanovitvi novega organa za prometno politiko. To bi bil posvetoval-
ni odbor, v katerem bi bili zastopani naii najvotJSi prometni strokovnjak!. Tarifni odbor bi ostal, samo da bi se njegov delokrog nekoliko razširil. Kakor vse kaže, pride osnutek zakona o reorganizaciji našega prometa v kratkem pred ministrski svet, potem pa pred Narodno skupščino.
—g Priprave za mednarodno gospodar* sko konferenco. V četrtek zvečer se je vrSi* U v zunanjem ministrstvu seja pripravljal? ne komisije, ki zbira gradivo za mednarod* no gospodarsko konferenco. Člani komisije so na seji poročali o dosedanjem delu in rezultatih zbiranja gradiva po poedinih pa» nogah pašega gospodarstva. Obenem je bil
izdelan načrt nadaljnega dela, ki mora biti v najkrajšem času končano. Na prihodnji
beji bodo sestavljena točna navodila za de« Io paše delegacije pa njednrodni konferenci. Vlada naše delegacije £e ni imenovala, dasi bi bil že skrajni čas.
—g Trgovinska pogajanja s Českaslova* ško. Včeraj so se ponovno sestali zastopni* ki zainteresiranih ministrstev in gospodar= tkih organizacij, da razpravljajo o trgovinskih pogajanjih & Češkoslovaško. CešKosio* vaško delegacijo so pričakovali v Beogradu včeraj. Vsi naši gospodarski krogi pričaku« jejo od trgovinske pogodbe s Češkoslova* 5ko zboljšanja položaja našo izvozne trgo* vine. Gospodarsko sodelovanje med obema narodoma lahko mnogo pripomore, da *>e naša trgovina poživi.
i—g Podružnica Državne hipotekarne bt*nke v Zagrebu. Javpi fondi se bodo rao« rali po zakonu od aprila t. 1. na Hrvatskem nalagati pri Državni hipotekami banki, do« čim so bili doslej naloženi v privatnih dc* parnih zavodih. Državna hipotekarna banka namerava ustanoviti v kratkem v Zagrebu podružnico, ki prične poslovati najbrž že spomladi.
—g Mi in mednarodna trgovska zborni* ca. Centrala industrijskih korporaeij je po« novno pokrenila vprašanje ustanovitve na» Šega narodnega odbora pri Mednarodni tr* govski zbornici, in ima svoj sedež v Parizu. V svrho ustanovitve tega odbora se bo vrši« Ia v marcu konferenca delegatov vseh na« sih zainteresiranih gospodarskih korporacij in ustanov. Na tej konferenci se bo skle« palo o konstituiranju odbora in njegovem sedežu.
-*^g Skupščina Saveza vojvodinskih mlh narjev. Jutri se bo vršila v Novem Sadu redna letna skupščina Saveza vojvodinskih mlinarjev, na kateri se bo raspravljalo o krizi naše mlinske industrije. Skupščina bo razpravljala tudi o ustanovitvi centralne za* druge malih in srednjih mlinov v Vojvodini in Sremu, ki bo dajala svojim članom po* tiebne kredite.
—»g Anketa o sušaski svobodni coni. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem skli* cona že napovedana anketa, ki bo podrob« no razpravljala o svobodni coni na Sušaku.
I~ Miku* ~
LJUBLJANA, Mestni trg 15
Izdelovatel] dežnikov
Na drobno I Na debelo t
Zaloga sprehajalnih palic
Star. riaJailfi ca aanouo nrecbisce.a.
Adventisti v naši državi
Zadnje čase se v naši državi širijo sekte advenuVov v raznih pravcih. Doslej Je
znanih okpli 20 skupin, kakor je javno izpovedal vodja rumuskiii advemisiov na letošnji njihovi konferenci, ki se je nedavno vršila v Petrovem seju v Bačku
Najmočnejše so naslednje tri skupine: 1.) vegetarijanci, ki ne uživajo mesa; 2.) icformati, ki se pokoravajo oblastim ter so tudi pripravljeni v^eti puSko in stopiti v vojsko, in 3) opozicijonalci, ki nikakor ne primejo puške, ker jo smatrajo za grešno stvar ter tudi odrekajo prisego.
Tc tri jflavne skupine adveatistov so razdeljene rudi po teritoriju. Dočim prv: delujejo v Banatu in Sremu. dru*i v Vo -vodini, so tret:i najmočnejši v Beogradu in v Srbiji. Vodja banatskih in sremskih adventistov }c 2iva Janjić v selu Nfkan^i blizu Rume. Beogradske adventiste pa vn-41 Albin Moimk, ki je rodom iz Slovenije.
Vse tri struje adventistov so enotne v tem, da praznujejo »oboto io pričakujejo skorajšnji sodni dan. V nekaterih vaseh so vendar pomešani pripadniki vseh. treh sekt. Tu se med seboj mrzijo in često tudi >popadejo. Vse sekte adventistov iraaio svoje knjige in razne misijonarje, ki bodljo od hiše do hiše, razpečavajo svoje vfpflfC spise in vsakomur, ki jih ie voljan posl;j-sati, razlagajo svojo vero, ki je seveda tudi edino zveličavna.
Vsi adventisti imajo zapoved ponovnega krsta. Kdor hoče pristopiti k njim, mora pieccj časa zahajati k njihovim verskim zborovanjem, nakar £a vodijo k biižnu reki ine ga predstojnik sekte ponovno krsti. Krščenec mora stopiti v vodo in prekrižati roke, med tem ko krstitelj izgovarja besede: -».Ljubljeni brat! Danes te krstim V imenu Očeta in Sina in Sv. Duha« — ter mu pri tem potisne glavo malo v vodo.
Največje zanimanje vzbujajo adventist; med ljudstvom s svojim prepevanjem. Zbirajo se na gotovih mestih in zavijajo čudne melodije. Radovednost privlači ljudstvo, ki se zainteresira za njihove verske običaje. Ker je tudi pristop k večernim opravilom in pridigam adventistov svoboden, se dogaja, da novi nauki marsikaterega radovedneža spreobrnejo v novega pripadnika sekte. Najpodjetnejša je sekta pod vodstvom Albina Močnika, ki je razvil veliko apostolsko delovanje in v Srbiji pridobil v raznih krajih že precej no* vin pristašev. Že v samem Beogradu jih je več sto. Neka vdova ie tu pristopila k adventistom ter iim stavila na razpolago vso svojo hišo, kjer imajo svoje redne sestanke ob četrtkih in sobotah. Izven Beograda pa je Močnikova sekta precej močno zastopana v Mačvi, v Metkoviču, Bo~ gatiču. Dublju in raznih drugih mestih.
Posojilo Din 5000
^če gospa proti mesečnemu od* plačilu Din 500. Plačam visoke -bresti. — Ponudbe pod «Si* guma garancija/463» na upravo "Slov. Naroda*.
Vpokojenec
?možen slovenskega in nemške*
g£ jezika, dober računar, išče ^lužbo skladiščnika ali vratar* — Ponudbe pod «VpokQJc* nec/43Q& na upravo aSiov*n*ke* S» Naroda*.
Natakarica
išče službo v večjem hotelu ob morju. ~ Ponudbe pod «Nata* karica/472» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Stanovanje
1—3 sob, kuhinje in pritiklin, v stari ali novi hiši. suho, i i č e
mirna stranka (3 osebe) za ta* ko j ali pozneje. — Ponudbe na upravo ttSIov. Naroda* pod »Solidna stranka/468*, kjer je na razpolago tudi naslov.
Dvonadstropna hiša
z velikim skladiščem in delav* nico       sredini Ljubljane ugodno naprodaj. — Ponudbe pod «Ugodno/478» na upravo •Slov. Naroda*.
Dvonadstropna hiša
s trgovskim lokalom v sredini Ljubljane, naprodaj. Stanova* nje parketirano in električna razsvetljava. Cena 210.000 Din. — Ponudba pod « Nujno/479* na upr-vo «SIov. Naroda«.
»Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
proda:
HIŠO, novozidano, vili slično,
3 sobe, pritikline, velik vrt, Tržaška cesta Din 115.000.—.
HIŠO, enonadstropno, 9 sob, vee kuhinj, dvorišče, velik vrt, Tržaška c., Din &5.000.--.
VILO, novozidano, enonadstropno, komfortno, 11 sta* novanjskih prostorov, 800 m3 vrta, deset minut od centra, Din 290.000.—. Letni donos Din 50.000.—.
VILO, enonadstropno, tristano* vanjsko, trisobno stanovanje takoj razpoložljivo, čez 1000 kvadr. metrov vrta in dvori* šce, Rožna dolina, 160.000 di* narjev.
HIŠO, prenovljeno, z lokalom,
4 prostori, velik vrt, Trnovo, Din 115.000.—.
HIŠO, tristanovanjsko, trgovi* na mešanega blaga, predmest* je, Din 110.000.—.
HISO, enonadstropno, 5 stano= vanj, lokal, blizu Sv. Jakoba, Din 95.000.—.
HISO, visokopritlično, 6 stano* vanjskih prostorov, velik vrt. Rožna dolina, Din 115.000.—.
HISO, enonadstropno, gostilna, Štiri sobno stanovanje razpo* Iozljivo, šentpeterski okraj, Din 250.000.—v
VILO, enonadstropno, 2 stano* vanji po 3 sobe, vrt, hliau tramvaja. Din 150.000.—,
VILO, visokopritlično,
dano, komfortno stanovanje 6 sob, velik vrt, bliau Tabo* ra. Din 190.000.—.
VILO, visokopritlično, novozi= dano. 5 sob. pritikline, tik tramvaja, Din 150.000.—. Ta* koj potrebno polovico kup* nine.
Poleg tega večje Število sta* novanjskih, trgovskih, gostilni* Ških objektov v Ljubljani, na deželi kmet ka. graščinska po* sestva, industrije, stavbišča itd.
Lep zaslužek
dob* agilni is postani upoke*
jenei in tudi drugi pri domači ljubljanski Specijalni banki zi
srefke s prodajo dobrih doma* čih srečk. — Ponudbe na upra* vo «SIov. Naroda* pod« «po* sebna sreča /437»
Dvignite pisma
v upravi «Slov. Naroda«:
«A. M. 7.»;
orDobro kolo 48»; *»
«Drutabnik 321»;
«Lokal 397»;
»Obleka 334»;
■Sigurnost 382*;
•Učenee 393»;
«5olsU ijpbrajt* 19**
Stritara, Zbrani spisi,
lil. sv. tko želi prodati, neka dopisnicom javi cijenu i adresu prof. J. Prosenu, Zagreb, Me* dulićevi 27/1. 481
Štedilnik
dobro hranjen — za 250.-— di» narjev naprodaj. — Rožna do* Ima, Cesta VI/4 (pri Čehu).
409
Klavir
dobro ohranjen — radi po* manjkanja prostora takoj na* prodaj. — Ponudbe pod «Kla* vir/461* na upravo «Slovenske* ga Narodau.
Ceno naprodaj spalnica
iz mehkega lesa ter nekaj ku* hinjske oprave — radi selitve. — Ponudbe pod «Nizka cena 463* na upravo *Slov. Narodaj>.
J. Sllepnšin
— Sisah —
jreporuce aibolia tambura, 2kt lartttuifc škole ostale ootrtb-stioe tb SHč giazbeJa.Oali-kovan na pa-8,1    risko) izložbi. - Cjtnlci franku
POZOR!
Naznanjam, da sem preselila
i •
ob cesti v isti hiši Dunajska cesta 9.
Ob enem upeljem prodajo volne, pletene robe (jum erje, pullower) rokavice, nogavice in slično, deloma lastnega izdelka.
Postregla bom najkulantneje in se vljudno
priporočam.
Stemberger - ReS
BRAZAY
francosko žganje z mentolom
jc     najboljše domače
sredstvo proti glavobolu. riganju, bolesni v sklepih in rpJ* šičju, utrujenosti sploh, telesnim slabostim, že« lodčnim bolečinam, vzemite na sladkorju, v vo* di za piti, ali pa primešan kopeli nekaj kaplifc
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. a.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob. tr» govskih in obrtnih lokalov, /a oddajalce popolnoma brezplačno.
Nudi posameznikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lo* kai— po nizkih pristojbinah.
Za oddajalce najboljša priji* ka oddaje stanovanj, ker brca vseh stroškov. 43 L
Otroški voziček
pojiikljan, skoro nov — napro* daj. — Naslov pove uprava »»Slov. Naroda«. 460
Šivilja
z večletno prakso gre šivat na dom obleke, mm Naslov pove uprava «Slov. Naroda©. 476
Lepo masko na posodo
i5če dama. — Ponudbe z na* vedbo cene pod «Maska/453» na upravo «SIov. N'aroda».
V gostilni
Anten Maver, Ahaci jeva c. 5 se toči fino domače vino di* rektno iz soda — liter po 10-^-. 12.=,. 14.— in 16.— Dip. Na pustno nedeljo in torek godba! Bre^j vstopnine! 477
Stanovanje
ene ali dveh sob s kuhinjo išče miren uradniški »akonski par v mestu aji na periferiji mesta. — Ponudbe pod aSnažno sta* novan]e/451» na upravo «Slov. Naroda**.
Trgovska pomočnica,
izurjena v meiani trgovini, ve« šča slovenskega in nemškega ' zika želi pre ieniti sedanje mesto. Nastop s J. marcem. — Pen-fćbe pod «Trgovina'440» na upravo »Slov. Naroda».
Dobro nagrado
dobi dotični, kateri preskrbi in» teligentnl gosDodlenl s pisarni* ško prakso v Ljubljani ali Ma* ribopu primernega <jela (eefo* dnevno ali poldnevno). — Cen j. ponudbe pod ^Pisarniška moč 471» na upravo «Slovensksga Naroda*.
Lep poslovni lokal
v "^ntrj Ljubljane, zraven gla -e pošte L u. na ulico, ob« stoječ is dveh ali treh  sob s
cent alno k'irjavo ii električno 'učjo, telefon — se takoj odda
X.*s] .t * upravi »Slov. Na* 2mm ali v pr* ? *i na Alaksan« dw t -esti «5. 2, !. nad ropje.
34/L
Železnato vino iz lekarne dr. G« Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 krzpča malekrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. — Naročila  se  točno izvršujejo.
Premog — drva
«1LIRIJA», Ljubljana, Kralja Petra tr* 8 Telefon 220     3 L
Teod. Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta it 3. Krovec,   Havbnt, gatmntmrijski
in   okrasni   klepar; insfolicije
vode Jov. Siapruva  »fra/ovorfov Kopali*
ske In klosetne naprave zdelovanje posod u pločevine aa  firaež,  Kar^o,  lak  in med -**k» v*likocti, kakor tudi ■ • *©d (skatlie)  ra  honsffi ter z litografijo. 123/L
447019
btran 5.
»SLOVENSKI   NAROD* duc 27. februarja iv*<\
Stev 47
niginalne potrebščine za Opalograph. *-^F2^^ Lud,
LJUBLJANA Telef. 980
Seienburgova 6
i-i.
KINO v Zagrebu
največji, najlepši in najbolje obiskani — SE DAJE V NAJEM, vsled preobilnega drugega podjetja. — Ponudbe; in vprašanja naj se pošljejo na: Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11 pod *Za —11.101». — Odgovore dobe samo nadvse resni in materijalna sigurni reflek*
tantu 446
CTft/APILJE E
T I
K E T E
Suh lokal za trafiko
iščem za takoj v najem. — Po« nudbe pod «Lokal/452» na upr. «Slov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar« ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo« svetsk,- cesta (dvorišče kavar« no «Evropa».)
Se pri po oči— — Izvršitev toč« na, cene zmerne, 78/T
Lokal
v Prešernovi ulici — se
odda s 1. V. v najem.
Reftektanti naj se zglaso v od* vetniški pisarni o"r. ^f. Pirca, Cigaletcna ulica 1 od 8. do 12. ali od 15. do 18., oziroma naj vlože pismene ponudbe. 460
ltataev»i*l petrolejska plinska svetlljka,
,AIDA'1 jwg žarsics
200-500
-.vei moči.
Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika1
«e rabi za razsvetljavo piodajalnic, orado v, gostil o!c šol. cerkev, d vo-rtač, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima
elektrotehnična firm?
SVARC i drug
tfGREb.   Prsradomcsva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike —•
— Zahtevajte takoi prospekte' —
. Zahvala
bodi izrečena g. frančiškanu, gg. tovarišem črkostavcem, gg. pevcem in vsem, ki so nam bili v tolažbo ob bridki uri na zadnji poti preminilega brata Karo 1 a Fuchsa, črkostavca v pokoju.
Zagreb-Dunaj, 26. februarja 1927. 482 Žalujoči ostali.
l volno, svilo, stebrom m zlatom po naj novejših smernicah posestrinske pariško tvonSKe tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti m naifinejša izvršitev vezenja it* štorov, perila, pregrinjal, f zdelo van e ir. razpošiljanje Šablon za Dredtisk žen-tklh ročnih del. Entlanje, ažuriranje, predtiakanje.
Natak S Mike«, Ljubljana
DALMATINOVA 13 «..
12.
13. do 19. marca 1927.
(Tehnični semenj: 13. do 20. marca.) Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles.
Posebna poljska razstava. Tehnične novosti in iznajdbe. - Reklamna
razstava.
t     Razstava poljedelskih vzorcev.
V «Domača žival.»
(Razstava za rejo in negovanje živine.)
Razstava za hraniva in živila.
Vizuma za potni list ni treba! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje.
Precejšnje vozne olajšave na jugoslovenskih, ogr* skih, češkoslovaških in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski pre* hodni vizum kratkim potom pri prestopu meje. — Skozi ČSR ni treba prehodnega vizuma. Sejemske izkaznice po 40.— Din pri
Wiener Messe A. G. Wien VIL,
ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr. kon-zulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Slo-veni ji, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar, Dunajska
cesta 31.
8
Din
Vino
in
8
Vsled izpraznitve kleti se prodaja, dokler traja naloga
na Gosposvetski cesti 13 (Kolizej)
od 26. februarja naprej črno in belo dalmatinsko kakor tudi druga fina namizna vina Din O* — po litru samo čez ulico od 8.—12. in od 2,—6., v vsaki množini od 1 litra naprej.
BR. NOVAKOVrĆ
4/1
»mi-ni^i^Mi^Ti^ JEBE m*  u- ». M. «■ u- u- h- m- m-n=-i/
Gntfbi Dieslov motor
dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat
Najvarčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — Zgrajen s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavlja točno ozir. na kratek rok.
firazer IKup-nd HasthiiKD-Fabriks- Aktieogeseilschaft vornls Joh ieitm
zastopstvi za Jugoslavijo:
BEOGRAD: I13.8. MeiBUard. Mu likailoia k 49 ZAGREB: fijno Vrkijan. Vinogradska testa br. 5
13 □
□ □
□
184 i
Premijera!
HARRY LIEDTKE
Grete Moosheim — Grit Haid — W. Bendow
Osem velikih dejanj karnevalskega veselja. ljubavi, razkošja in sijaja. — Kabaret «Konieti». — Sijajni ples v velik operi. — Mala Mirni kot kraljica lepote. — In* tim na večerja v tuji palači. — Kilian in Kiliana. — Ta izvrstni, popolnoma novi
in aktualni velefilm
predvaja danes ob: 4-, pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA naiudobneiši kino v Ljubljani.
Kdor še ne igra
v državni razredni loteriji, ima lepo priliko, da se udeleži IIL raz. žrebanje
ki se vrši dne 7. marca 1.1.
Podpisani zavod ima na razpolago le še neka) srečk, ki so slučajno ostale pri II. žrebanju neobnovljene. Te srečke stanejo ker se mora doplačati tudi za žrebanje za I. in H. razred odpadajoče zneske — cela Din 300—, polovična Din 150'— Četrtinka Din 75*—. Za čttrti in peti razred pa bodo novi igralci HI razreda plačali, kakor stari igralci, samo zneske, določene za posamezne razrede, to je za celo srečko Din 100*—. za polovično Din 50*—, za četrtinko Din 25*—.
Dokler je še kaj teh srečk na razpolago, daje vsa pojasnila
Zadružna Hranilnica, r z z o. z Uubliana, Sv. Petra testa 19.
U **D I fc_ M.J
Edino najboljša darila sos
• sivaim stroji
in pletftlni strofi * DuMBlI
Najniži* cene. — Tudi na
garancija. — Nafnovelie
LJUBLJANA.   Sv. Petra nasip 7. (Mlfl
Kajenie je strup
Vsak sc more odvaditi ali omejiti zdravju škodljivo kajenje z uporabo dr. Rascherja oPutsch=tablet»>. — Omot Din 30.— in 42.— po vseh lekarnah, d-rogerijah.
trgovinah ali pri «AURORA» k. d. KAMENICA 183 (SRIJEM).
Hokuloturm papir
kg d Din 5* prodata uprava ,Slov, Naroda"
2 J
IOKOMOBILI
M O T O 15 S saifccAo
GATERI
POVOLJNI PLActVN iiSLOVk
Braća FlSCHER
ZAGREB. Pantovtak 1b
2* *
o. :
t
i
20°/0 ceneje
vsa naročila po meri in popravila pn
Franc Szantner* Ljubljana
Seienburgova ulica t
prvovrstna specijalna izdelovalnica čevljev za občutljive in bolne noge
1/8-1
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana
jrodaja po najugodnejših cenah in urno
na debelo!
Pnamait domači to inozemski za domačo kurjave ri CUIUy ln industrijske svrhe
Kovaški premog
KOfcS   ^varniškL plavzarski m pliosk
Brikete
1*4.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1
Kg. angleška pošta   parobrodna Unija.  —   Glavno zastopstvo ta ki« lievlno S H. S. Zagreb, Trg. i stev. 17
Redoviti pctnieki promet: Hamburg - Cherbourg - Southdmpto«! v
New York in Kanado
Cherbourg - Ltverpool - Southampton v
Južno Ameriko
-  - Kio ae jdiieiio. Santo« Montevideo, bueno* Aires, banpaolo - -Odprava potnikov v prvem, drugem ni tietjem razredu hrbtna tretjega razreda z dvema iti štirim; posteljami
Podzastopstva:
oeogrttd, Karogiorjeva ulica W.   -   Ljubljana. Kolodvoru uuc* -b Vel. BecKerek, Princes« Jelene obala 7. — Sombor, Košta Dodsč, Kra'je vica Diordja 3. — Bitol.t, Bulevrd Aleksandra loi — Brzojavni nas^ za ^on navedena pod^dstojstva „Roy rnoilpac1*.
Zm Bosno, Hercegovino,  Dalmacijo in   Crno goro:
Sarajevo: srpska Hrotnetaa banica. TeiegTam adresa : Prometna bank. Grui: Kapetan >vo Hagjiia  Telegram adresa: Hagjija.
SPLIT   Dioklecijanova obala S    -    METKOVIĆ   Ivo Veraja,
35 1
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovaaja vlog, uakup m prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valuL borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
erraieike: Krsdtt Llubtiana. Telefon 40. 457. 548. £03 brfff
Urejajo« Joa% 2opaogfi» «■ Za aNarodno
Frao
ea Za teosmtal M tista* Otoo Cbrtetož. — Vat v a-jubl^ai.
71
NGZ