LETO Ll, št. 47    PTUJ, 26. NOVEMBER 1998 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN i
/ecflf in pili
če kje, potem Slovenci dosegamo in celo presegamo evropsko
povprečje v ustvarjanju odpadkov. Vsak prebivalec naše
države "proizvede" na leto okoli 400 kg raznih odpadkov, kar
je nad evropskim povprečjem. Na širšem ptujskem območju
smo še bolj "pridni", saj pridelamo letno okoli 420 kg odpadkov
na glavo. In kje je problem, boste rekli, saj imamo v Ptuju ene-
ga najsodobenjših centrov za ravnanje z odpadki?
Problem je v tem, da je naše in 80 odstotkov vseh slovenskih
odlagališč že skoraj do vrha polnih in daje v večini prostora le
še za dve ali največ še tri leta odlaganja. Pot do novih odlaga-
lišč pa je zelo težka, saj se jih povsod bojimo kot hudič križa,
čeprav nam zatrjujejo, da bodo sodobno urejena in ekološko ne-
oporečna. Poleg tega so od dogovorjene lokacije do rednega za-
gona odlagališča potrebna vsaj tri leta trdega dela, mi pa še ne
vemo niti tega, kam bomo odlagali.
Država sicer pripravlja obsežen projekt za gradnjo sežigal-
nic, v katerih naj bi po vzgledu razvitega sveta večino
odpadkov enostavno sežigali in jih tako minimalizirali. A tudi
komunalni krematoriji potrebujo od ideje do zagona vsaj pet
let. Čas nas priganja in kmalu se bomo znašli pred resnim
problemom.
Pa to še ni vse. Skrbi me tudi, kaj bomo čez nekaj let jedli in
pili, kajti plast rodovitne zemlje se vse bolj tanjša in podtalnico
še naprej po mili volji onesnažujemo. Rodovitna prst zgineva;
pa ne le zaradi naravne erozije, ampak predvsem zaradi nep-
ravilnega in nenaravnega dognojevanja. Pred leti je kmet upo-
rabljal za to le hlevski gnoj, ki ga je v jeseni na njivi podoral,
da se je v zemlji razkrojil, in ga čez leto dni spet zoral, da je
obnovil rodovitno prst. Danes tega ne počne skoraj nihče, kajti
enostavneje je kupiti nekaj vreč mineralnega gnojila. A to ne
zagotavlja obnove prsti. Nikamor ne vodi tudi to, kar se te dni
dogaja sredi varstvenega pasu pitne vode na Dravskem polju.
Kmetje po mili volji "gnojijo" zemljo z razlivanjem gnojnice,
ki tako kot "umetno" ne zagotavlja dolgoročnega učinka. Na
onesnaževanje s pesticidi, nitrati in drugimi toksidi pa smo že
tako pozabili. Zupan Starš je, recimo, pred letom dni javno
opozoril, da imajo nekat^i kmetje greznice v predelanih starih
vodnjakih. Pa nikomur nič, še danes je bojda tako, čeprav se
vse dogaja na največjem rezervatu pitne vode pri nas; in čep-
rav nam iz pip priteka voda, ki jo redčijo z deviško vodo glo-
binskih vodnjakov, del teh odplak zagotovo spijemo.
Država pa se spravlja kot krava na oreh. Že nekaj let
pripravlja zakon o ohranjanju narave, ki ga baje še usklajuje
z evropskimi, že podpisanimi konvenkcijami. Temu bo treba
čimprej podrediti vse podzakonske akte, treba bo zagotoviti
tudi nadzor nad izvajanjem vsega - in predvsem, treba se bo
držati reda. Hm ... kaj pa je to? To je že zgodba zase. Kaj bi
sedaj o tem, pred nami je vendar naj-
lepši mesec in čas za praznovanje.
Pa je zima spet tu
Foto: Viki Kiemenčič Ivanuša
VOLITVE '98 / PRVI KROG JE ZA NAMI
Nasvidenie na mildavževo
Prvi krog lokalnih volitev je za nami. Mnoge občine so že do-
bile župana za naslednje štiriletno obdobje, prav vse pa
člane občinskih in krajevnih svetov. Kjer je bilo število kan-
didatov za župane večje in so se glasovi volivcev razdelili, bo
potreben še drugi krog volitev; ta bo v nedeljo, 6. decembra.
Značilnost tokratnih volitev
je razmeroma nizka udeležba.
Nizka vsaj za naše razmere, saj
smo bili doslej vajeni nad 60-
odstotne. Nekaj krivde za v po-
vprečju nizko udeležbo ima
tudi neugodno vreme, čeprav
so se na območjih s težje pre-
voznimi cestami volivci bolj
množično odzvali uresničitvi
svoje državljanske pravice.
Kaže, da je na nerazvitih
območjih motiv za izbiro župa-
nov in članov občinskih svetov
močnejši, saj od njih tudi več
pričakujejo. V razvitejših okol-
jih, kjer so pričakovanja
manjša, je bil odziv slabši.
Kaže, da se ljudje zavedajo, da
je čas dramatičnih odločitev
mimo in da velikih spremeb ne
bo ne ob takšni in tudi ne ob
drugačni odločitvi. Odhaja to-
rej čas prevlade političnih in
prihaja čas treznejših, gospo-
darskih odločitev. Vsaj upamo
tako.
Že bežen pogled na volivne
rezultate kaže, da se ljudje na
lokalni ravni raje odločajo o
imenih ljudi kot o imenih poli-
tičnih strank. Za župana želijo
človeka, ki mu lahko zaupajo v
vseh pogledih, ne le na osnovi
tega, kako močno in vplivno
stranko ima za seboj. To srečo,
voliti konkretne ljudi, so imeli
v manjših občinah, kjer velja
tudi za volitve članov
občinskega sveta večinski sis-
tem. Pri proporcionalnem sis-
temu v občinah z večjim števi-
lom prebivalcev in šte-
vilčnejših občinskim svetom
pa so žal morali voliti liste po-
litičnih strank in dati svoj glas
v prvi vrsti prvakom občinskih
odborov. Tako bo ob objavlje-
nih imenih občinskih svetni-
kov marsikdo razočaran.
/. Bračič
Četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
2
PTUJ / SESTAL SE JE REGIJSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE ZA PODRAVJE
Pasledite poplav
kalastrohine
v novembrskih poplavah je bilo pod vodo več kot 6.300 ha površin; na posnetku
povplavljen hiša z rastlinjakom v Budini pri Ptuju. Foto: M. Ozmec
Kot so na zadnji seji ugotovili člani regijskega štaba Civil-
ne zaščite za Podravje, sestali so se v sredo, 18. novembra,
so imele novembrske poplave mnogo večje razsežnosti kot
oktobrske. Po oceni občinskih uradov in štabov civilne
zaščite je bilo na območju občin Destrnik-Trnovska vas,
Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk,
Ormož, Videm, Zavrč in mestne občine Ptuj v začetku no-
vembra poplavljenih kar 6.382 hektarov površin, 501 sta-
novanjska hiša ter 114 gospodarskih poslopij, zaradi raz-
močenosti zemlje pa seje sprožilo kar 322 zemeljskih pla-
zov, ki so neposredno ogrožali 43 objektov, tako da so mo-
rali iz dvanajstih stanovalce evakuirati.
Skupno ocenjena novembrska
poplavna škoda je v omenjenih
desetih občinah ocenjena na mi-
Hjardo 132 milijonov tolarjev.
Po posameznih občinah je škoda
takale: Destrnik-Trnovska vas
143 milijonov, Dornava 40 mili-
jonov, Gorišnica 40 milijonov,
Juršinci 71 milijonov, Kidričevo
30 milijonov, Majšperk 196 mi-
lijonov, Ormož 133 milijonov,
Ptuj 140 milijonov, Videm 410
milijonov ter Zavrč 20 milijonov
tolarjev.
Pri reševanju premoženja je
bilo v omenjenih 10 občinah ak-
tiviranih 786 gasilcev iz 60 ga-
silskih društev ter 189 pripadni-
kov civilne zaščite in potapljaška
ekipa. Stroški intervencije so
ocenjeni na 10,9 milijona tolar-
jev, poseg na infrastrukturi pa je
veljal 7,6 miUjona tolarjev. V
posameznih občinah so stroški
intervencij ob poplavah znašali:
v občini Destrnik-Trnovska vas
dobrih 670.000 tolarjev, v Dor-
navi 500.000 tolarjev, Gorišnici
925.500 tolarjev, v Juršincih
dobrih 800.000 tolarjev, v
Kidričevem 114.000 tolarjev,
Majšperku 1,9 milijona, Ormožu
900.000 tolarjev, Ptuju 1,7 mili-
jona, v Vidmu 2,1 milijona ter v
Zavrču dobrih 350.000 tolarjev.
Na regijskem štabu za civilno
zaščito so ocenili, da je sistem
alarmiranja, obveščanja ter uk-
repanja funkcioniral zelo dobro,
nezadovoljni pa so bili zaradi
premajhnega števila vodomer-
nih postaj, saj obstajata v Dra-
vinjski in Pesniški dolini le po
dve, v Polskavski dolini pa ni
niti ene. Zadnje poplave obvezu-
jejo občinske štabe civilne
zaščite, da dopolnijo svoje ocene
ogroženosti z novimi ugotovit-
vami in izkušnjami, zagotoviti
pa je treba tudi zadostno število
vreč s peskom in potopnih
črpalk. Med drugim je bilo
slišati tudi, da je k tolikšnemu
obsegu poplav prispevalo tudi
slabo vzdrževanje strug in me-
lioracijskih jarkov, saj je narasla
voda marsikje prestopila brego-
ve tudi zaradi zamašenosti. Sla-
bo vzdrževanje pripisujejo
predvsem pomanjkanju sredstev
oziroma nepripravljenosti za in-
vesticije v te namene. Na dor-
navskem območju so bile popla-
ve tudi zaradi tega, ker je melio-
racijski jarek speljan v odvodni
jarek, na njem pa so bile lopute
uničene. Člani regijskega štaba
CZ so menili, da bi bilo
potrebno vse vodnogospodarske
objekte redno nadzirati in pre-
verjati njihovo brezhibnost.
Predlagali so tudi, da bi to delo
zaupali gasilcem na posamez-
nem območju, kajti meliora-
cijski jarki sploh nimajo up-
ravljalcev. Nekaj pripomb je bilo
tudi na slabo koordinacijo med
posameznimi občinskimi gasils-
kimi zvezami.
Poplave so pustile tudi eko-
loške posledice. Ne le da so bili
poplavljeni nekateri studenci
pitne vode, na posameznih mes-
tih je zaradi poplavljenih kleti
prišlo do razlitja kurilnega olja.
Sicer pa so člani regijskega
štaba med drugim sklenili, da
bodo potek ukrepov podrobneje
analizirali konec meseca, ko naj
bi se v Vidmu sestali vsi župani
ter predstavniki vseh desetih
občinskih štabov za civilno
zaščito in gasilskih organizacij s
poplavljenih območij Ormoža in
Ptuja.
Seznanili so se tudi z nameni
in potekom vaje Golica - Koral-
pe, ki bo potekala 12. decembra
na območju koroške, vzhodne
štajerske in podravske regije s
predpostavko, da naj bi zaradi
dolgotrajnih padavin prišlo do
nenadnega prelivanja vode čez
pregrado zajetja hidroeletrarne
Golica v sosednji Avstriji.
Istočasno naj bi preverili tudi
učinkovitost alarmiranja prebi-
valcev ob takih in podobnih na-
ravnih nesrečah.
Ob koncu so se seznanili še s
pobudo štaba za Civilno zaščito
občine Ormož, da bi prihodnje
leto izvedli na ormoškem
območju regijsko taktično vajo s
predpostavko, da je prišlo do
onesnaženja pitne vode. Letos so
namreč na ormoškem območju
doživeli lažni alarm, da je med
poplavami prišlo do onesnaženja
pitne vode vodovodnega siste-
ma, zato želijo preveriti, kako bi
ukrepali, če bi do tega dejansko
prišlo.
M. Ozmec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; •s (062)
771-261, 779-371, 771-226: faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk:MA-TISK. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročeniti fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
Le timsko delo
prinaša uspeh
PTUJ / NOVI ZUPAN IZVOLJEN V PRVEM KROGU
V ptujski Mestni hiši v ponedeljek ni bilo zaznati, da so
bile v nedeljo volitve. Dan je potekal mirno, stari-novi
župan mestne občine Miroslav Luci je delal tako kot
običajno ob ponedeljkih, ko nima obvez v državnem /boru.
Udeležil pa seje tudi svečanega odprtja novega nakupoval-
nega centra Super mesto na Ormoški cesti v Ptuju, kjer je
trenutno zaposlenih okrog 80 ljudi.
Po nedeljskih volitvah je Mi-
roslav Luci povedal, da so zma-
go pričakovali, volivci so s svojo
odločitvijo pokazali, da mu zau-
pajo kot županu, prav tako
stranki, ki jo predstavlja oziro-
ma tistim, ki so ga še podprle.
"Kot župan se bom potrudil, da
bodo zadovoljni tudi tisti, ki
niso glasovali za mene. Tudi z
njimi bi v bodoče želel vzposta-
viti dober stik. Po razglasitvi
uradnih rezultatov bo glede
bodočega dela mogoče veliko
več povedati. Čakam na rezulta-
te volitev za mestni svet, zatem
pa nas vse skupaj čaka naporno
delo pri poenotenju programs-
kega dela našega delovanja. Ne-
kateri programi pa so tako in
tako že začrtani iz prejšnjega
mandata, kot je gradnja ptujske
obvoznice, gimnazije, le-
vobrežni kanal v Budini in po-
dobno. Z mestnim svetom - po
spremembah zakona o lokalni
samoupravi ga bom tudi vodil -
želim vzpostaviti takšen odnos-
kot je bil do sedaj. Tudi v
bodoče želim ohraniti dobre od-
nose z vlado, ministrstvi, mi-
nistri, da bomo lahko za Ptuj na-
redili čim več.
Na volitvah sem nastopal kot
neprofesionalni kandidat, to so
volivci vedeli. Možnosti glede
profesionalizacije županske
funkcije pa so odprte. Mislim
pa, glede na to da je osnova mo-
jega dela skupinsko delo, da z
dobro organiziranostjo
občinske uprave lahko naredi-
mo veliko. Ni nujno, da je
župan profesionalen, ker ti nič
ne pomaga, če cel dan sediš v v
županskipisarni.Intenzivnejeje
potrebno delati v Ljubljani, na
ministrstvih^ na posameznih
projektih. Ce bodo politične
stranke in mestni svet to zahte-
vali, se bomo morda pogovarjali
oprofesionalizacijipodžupanske
funkcije oziroma o tem, da bi
imela mesta občina Ptuj vsaj
enegaprofesionalnegapodžupa-
na. O imenih podžupanov, zago-
tovo bosta dva, v tem trenutku še
ne morem govoriti, ker še ne
poznam poimenskega sestava
mestnega sveta. Pri izbiri pa bo
imelaprednost strokovnost," je v
ponedeljek, dan po volitvah, po-
vedal stari-novi ptujski župan
MiroslavLuci.
MG
Miroslav Luci je že nazdravil; bo nocoj nazdravila tudi
naša miss Miša Novak? Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / ODPRTJE SUPERMESTA NA ORMOŠKI
Ptvi - ntcsto fraovffi
Ptuj je od ponedeljka bogatejši za prvi nakupovalni center
v takšnem obsegu. Gre za Super mesto, kot so novi center
na Ormoški cesti poimenovali in ki na 8800 m2 prodajnih
površin ponuja najrazličnejše blago za dom in družino
živilske in neživilske dejavnosti. Ob njem je tudi okrog 300
parkirnih mest.
Za Ptuj je velika pridobitev, v
njem je za zdaj odprtih 80 novih
delovnih mest. Največja ponudni-
ka v novem centru sta Kovinoteh-
na, ki je prav v Ptuju odprla svoj
deseti prodajni center, ki ima 2000
površin z najširšo ponudbo
tehničnega blaga in opreme za
dom in družino. V svoji malopro-
dajni mreži ima Kovinotehna že
deset klasičnih in specializiranih
trgovin. V njenem centru v Ptuju
dela 26 ljudi iz Ptuja in okolice.
Trenutno je v Supermestu s svojo
ponudbo prisotnih že deset
ponudnikov, decembra pa se jim
bosta pridružila še Nova Ljubl-
janska banka in Drogerie Markt
ter še nekateri, saj v celoti vsi loka-
li še niso oddani. Investicija v Su-
permesto je skupaj z nakupom ob-
jekta od mariborske Jeklotehne v
lanskem letu veljala milijardo in
pol tolarjev. Kot je na ponedeljko-
vi otvoritvi novega nakupovalnega
centra v Ptuju povedal predsednik
uprave Kovinotehne Saša
Geržina, se je njihovo podjetje
skupaj z vsemi drugimi partnerji v
centru aktivno vključuje v razvoj
Ptuja in okolice ter želi tudi ak-
tivno sodelovati v njegovem kul-
turnem in družbenem življenju
nasploh.
V imenu poslovnega sistema
Mercator je na otvoritvi govoril
predsednik poslovnega sistema
Zoran Jankovič ter med drugim
povedal, da nov Mercatorjev hi-
permarket odpirajo v skupno za-
dovoljstvo potrošnikov in Merca-
torja, ki ostaja najboljši sosed. Pri-
hodnje leto bo sistem praznoval
50-letnico, leto 2000 pa želi
dočakati kot evropsko primerljiva
trgovska družba z zadovoljnimi
sodelavci in kupci. Njen tržni
delež naj bi se povzpel s sedanjih
16 odstotkov na 20. Letošnje leto
bo poslovni sistem končal z 1,1
milijarde tolarjev dobička. Družba
Mercator SVS je po svojih rezulta-
tih v vrhu regije in Mercatorja Slo-
venije. Ptujski hipermarket je s
2517 m^ bruto prodajnimi
površinami drugi dokončani ob-
jekt iz serije velikih nakupovalnih
centrov. Letos so v celem Merca-
torju obnovili 57 samopostrežnih
trgovin v celoti, manjše posodobit-
ve pa so izvedli v 30. V ptujskem
hipermakerketu je kupcem na vol-
jo okrog šest tisoč živilskih proiz-
vodov in prav toliko neživilskih.
Poleg standardne ponudbe živil
ima novi Mercatorjev nakupovalni
center še lastno pekarno, klasično
mesnico, bogato založeno delika-
teso, naprodaj pa so tudi
pripravljene mesne jedi, solate in
pecivo. V njem je 19 zaposlenih. V
ureditev hipermarketa je Mercator
vložil okoli 420 milijonov tolarjev.
Na odprtju nove nakupovalnega
centra v Ptuju je govoril tudi
ptujski župan Miroslav Luci in ob
tej priložnosti glavne investitorje
obdaril s ptujskimi kelihi in
ptujskim promocijskim vinom.
MG
Saša Geržina, predsednik uprave Kovinotehne Celje,
Zoran Jankovič, predsednik poslovnega sistema
Mercator, Roman Glaser, direktor Perutnine, Miro-
slav Luci, ptujski župan in Stanislav Brodnjak, pred-
sednik uprave Mercator SVS Ptuj, pri ogledu novega
Mercatorjevega hipermarketa na Ormoški v Ptuju.
Foto: Langerholc
TEDNIK - Čemek, 26. november 1998
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
OBNOVA PRODAJALNE BRATJE RES
^mona Merkur, d.d., Ptuj je te dni obnovila svoio samo-
: »postrežno prodaialno Bratje Reš. Naložba v celovito
i obnovo trgovine, ki so jo odprli pred 14 leti, je veljala ok-
\ rog 20 milijonov tolarjev. Pridobili pa so tudi deset novih
i parkirišč.
ZLATA SONČNICA ZA TINČKA iVANUSA
Znani ptujski videoproducent Tinček Ivanuša je s filmom
Po stopinjah poguma sodeloval na 28. mednarodnem
amaterskem filmskem in videofestivalu v Omuljici v Srbiji.
V konkurenci 54 filmov je njegov film osvojil zlato sončnico
za najboljšo režijo. To je njegovo že šestnajsto medna-
rodno priznanje za avtorske filme. Glavna junakinja en-
; ajstminutnega filma je Angela Medved iz Hotinje vasi, ki že
i od otroštva vse dela z nogami: šiva, plete, riše, piše, kuha.
PREDSTAVITEV SPOMINKOV
i%ustne maske so velika privlačnost Ptuja in njegove oko-
ice. Še posebej avtentični so liki iz Lancove vasi. Arhi-
tektka Vilina Hauser jih je proučevala v sodelovanju z mu-
zejskimi strokovnjaki in oblikovala domiselne in sporočilno
bogate spominke: kurente, orače, pobirače, piceke in vile,
pa tudi moške in ženske v značilnih nošah. Oblikovalka je
za vsako skupino spominkov pripravila tudi lično emba-
lažo. Za celoten projekt je na letošnjem gostinsko-turis-
tičnem sejmu Gost-Tur v Mariboru prejela tretjo nagrado.
Kot so povedali v podjetju Ptujske -vedute, so omenjeni
spominki sedaj pripravljeni za prodajo. Javnosti jih bodo
predstavili na krajši prireditvi danes, 26. novembra, ob 1 8.
uri v romanskem palaciju ptujskega gradu. Ob tej pri-
ložnosti bodo tudi zaplesali člani folklornega društva iz
Lancove vasi. i
MODNI BAZAR V CANKARJEVEM POMi
;y dvema predstavama v Cankarjevem domu se je v
Jtaponedeljek iztekel letošnji modni bazar v organizaciji
: Društva modnih delavcev Slovenije, ki ga vodi Rok Lasan.
\ Na njem so slovenski tekstilci predstavili modne novosti za
i pomlad in poletje '99, od tujih pa je sodelovala angleška
i firma Speedo. S programom svečanih oblačil se je
i predstavila ptujska kreatorka Barbara Plaveč.
JUTRI PIKNIK KURENTOV IN PUSTNIH
SKUPIN
¥GIZ Poetovio vivat so že pred nekaj meseci pričeli
priprave na kurentovanje '99, ki bo od 6. do 16. febru-
arja. Lično zloženko o tej največji ptujski prireditvi so
\ predstavili že na sejmu Gost-tur. Na jutrišnjem pikniku, ki
I je že tradicionalen in ga že tretjo leto organizirajo po mar-
j tinovem, se bodo kurenti in drugi udeleženci vsakoletnega
I kurentovanja srečali s člani organizacijskega odbora. To
I bo tudi priložnost za seznanitev s programom 39. kurento-
1 vonja.
SUVESTROVAHJE PTUJSKIH DIABETIKOV
Društvo diabetikov Ptuj vabi svoje člane na tradicionalno
društveno silvestrovanje, ki bo 1 6. decembra ob 1 6. uri
v Gastroju.
GAJBA TV TUDI NA PTUJU
Zabavni televizijski program Gajba TV lahko od ne-
davnega gledajo tudi na Ptuju. Gledalci, ki spremljajo
programe prek kabelskega sistema Ptuj, so tako na kanalu
1 1 pridobili nov slovenski komercialni program s filmi, na-
nizankami, glasbenimi spoti in lokalnimi oddajami.
V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV
Na sporedu je poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zma-
govati" ter glasbena oddaja Naj spot, v kateri se bodo
predstavili slovenski in tuji glasbeniki.
Pripravila: MG
Izvedeli smo
ORMOŽ / VOLITVE '98
Župana dobili v prvem krogu
v ormoški občini so volivci lahko volili na 64 volilnih
mestih. Od 13880 volilnih upravičencev jih je to možnost
izkoristilo 8092, kar pomeni čez 58-odstotno volilno ude-
ležbo. Za mesto župana so se potegovali trije kandidati. S
kar 71,50 % glasov volivcev je župan še naprej Vili Irofe-
nik, ki je kandidiral ob podpori občanov. Kandidat SKD
Alojz Sok je dobil 18,58 % glasov, kandidat SLS Miroslav
Hanželič pa 9,91 % glasov.
Za sedež v občinskem svetu se
je potegovali kandidati na kar
enajstih listah, skupaj jih je bilo
146. Največ uspeha je imela Li-
beralna demokracija Slovenije,
ki je dobila 24,0 % glasov in s
tem sedem mest v občinskem
svetu, ki jih bodo zasedli Srečko
Kociper^ Miroslav Tramšek,
Danilo Žerjav, Branko Kukec,
Anton Luskovič, Stanko Me-
dik in Stanko Pignar. Slovenska
ljudska stranka je dobila 1630
glasov in s tem 21,7 %. Njeni
svetniki v občinskem svetu bodo
Jože Kosec, Anton Marčec,
Slavko Pere, Miroslav Hanže-
lič, Franc Hergula in Dušan
Cvetko. Slovenski krščanski de-
mokrati so prejeli 17,7% glasov
in bodo imeli v svetu pet svetni-
kov. To so Marjan Goričan,
Tanja Vaupotič, Emil Trsten-
jak, Alojz Sok in Nataša Kosi.
Desus je prejel 12,7 %, v občin-
skem svetu pa ga bodo zastopali
Ljubo Lukič, Otmar Medik,
Alojzij Ivanuša in Viktor Oz-
Vitija Trofenika so za
župana podprle skoraj tri
četrtine volivcev
mec. Socialdemokratska stranka
Slovenije je prejela 8,7 % glasov
in s tem dva svetnika - to sta
Marjan Kupčič in Boris Skok.
Člana sveta sta še Zdravko Hle-
bec iz ZLSD in član Zelenih
Slovenije Ivan Kukovec. Obe
stranki sta prejeli 3,7 % glasov.
Od 26 svetnikov se jih je za-
menjala skoraj polovica, saj je le
12 članom sveta uspelo obdržati
svoj prostor. V svetu sta, tako
kot v prejšnjem mandatu, dve
ženski. Obe sta novinki v
občinskem svetu in obe iz vrst
SKD. V ormoškem občinskem
svetu tokrat ne bo nobenega
nestrankarskega, neodvisnega
svetnika.
vlci
PTUJ / MESTNI SVET IMA 29 ČLANOV
Trinajst novih svelniliov
Novi mestni svet mestne občine Ptuj ima 29 članov. LDS
ima v njem devet mandatov (Emil Mesaric, Franc Premužič,
Miran Kerin, Jurij Šarman, Milan Čuček, Lidija Majnik,
Maks Ferk, Konrad Rižner in Janez Vertič), SDS šest
(Tomaž Neudauer, Rajko Fajt, Miran Šalamun, Milan Petek,
Vladimir Aracki in Boris Perger), DeSus (Mitja Mrgole, Mi-
roslav Bernhard in Janez Svržnjak). Zeleni Slovenije 3 (Rajko
Brglez, Vladimir Čuš in Ervin Hojker), SKD 2 (Marija Stre-
lec in Janez Rožmarin), ZLSD 2 (Anka Ostrman in Milan
Križe), SLS 1 (Slavko Brglez), Lista KS mesta Ptuja 1 (Franc
Štrucl), SNS 1 (Miroslav Letonja) in Demokratska stranka
Slovenije 1 (Ignac Vrhovšek). Od 29 članov novega mestnega
sveta jih je trinajst novih, 16 pa jih je bilo članov že v prvem
mandatu mestnega sveta. Prihajajo pa iz devetih političnih
strank in ene grupacije.
V primerjavi s prvim svetom je največ pridobila LDS, in sicer
tri mandate, en mandat pa je pridobila SDS, na istem so ostali
Zeleni Slovenije, DeSus, SNS in ZLSD. V novem svetu ni
predstavnika SND, en mandat pa je pridobila Demokratska
stranka Slovenije, ki je v prejšnjem svetu ni bilo. Pri tem pa je
potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ima novi mestni svet tri
mandate manj.
MG
OSREDNJE SLOVENSKE GORICE / VOLITVE 98
Trije iupani iivolleni,
v Lenartu drugi krog
Lokalne volitve na širšem lenarškem območju niso prines-
le večjih presenečenj, nekoliko neobičajna je bila tokrat
nizka volilna udeležba. Znašala je vsega 47,48%, kar je
precej manj kot na preteklih volitvah.
Preoblikovana občina Lenart v
prvem krogu župana ni dobila, v
drugem krogu pa se bosta za
naklonjenost volilcev potegovala
dosedanji podžupan Ivan Vog-
rin, ki je zbral 35,26%, in kandi-
dat SLS ter poslanec Državnega
zbora Janez Kramberger, ki je
zbral 28,58% glasov. Med stran-
kami se je v preoblikovani
občini Lenart najbolje odrezala
SLS, sledijo pa LDS, SKD,
SDS, Lista za gospodarski razvoj
Slovenskih groic, Zeleni Lenar-
ta in ZLSD. Natančen seznam
lenarških svetnikov še ni znan.
V novi občini Cerkvenjak v
Slovenskih goricah je postal
župan skupni kandidat SLS in
SKD Jože Kraner, ki ga je
podprlo 64,21% volilcev. Člani
občinskega sveta v Cerkvenjaku
so postali Jakob Matjašič, Jan-
ko Maguša, Zvonko Paluc,
Ivan Simonič in Roman Ploj,
vsi iz LDS ter Roman Rojs in
Viktor Domanjko iz SLS ter
Franc Fekonja iz Demokratske
stranke.
V novi občini Benedikt je že v
prvem krogu prepričljivo postal
župan kandidat LDS Milan
Gumzar, dobil je 76,5%) podporo
volivcev. V občinskem svetu
bodo sedeli Jože Mavric, Leo-
pold Zimič, Saša Lovrenčič,
Janez Leopold, Marjan Rojs in
Janez Zorko, vsi iz LDS, ter Mi-
lan Repič iz SLS.
V občini Sveta Ana je na
županskih volitvah v prvem kro-
gu zmagal skupni kandidat SLS,
SKD in SDS Bogomir Ruhitelj,
ki ga je podprlo 65% volivcev.
Člani občinskega sveta v novi
občini Sveta Ana pa so Jože
Srčič iz LDS, Vera Golob,
Franc Bruher, Janez Brancelj,
Ivan Kraner, Drago Ruhitelj,
Janez Zemljič, Ida Senekovič
in Milan Eder, vsi kandidati
pomladnih strank SLS, SKD in
SDS.
V občini Duplek pa je bil v
prvem krogu za župana ponovno
izvoljen dosedanji župan Janez
Ribič, kandidat SLS.
M.TOŠ
Milan Gumzar je
prepričljivo postal župan
občine Benedikt
GOVORI SE ...
DA se potrošnikom piše vse
,,e. Ob otvoritvah novih trgovin
Si konkurenca vztrajno popisuje
cene in jih primerja s svojimi.
... DA postaja Ptuj malo mesto
velikih nakupov. Imamo vse, le
denarja nam primanjkuje.
DA je kandidat za
majšperškega župana tik pred vo-
litvami od protikandidata dobil
poziv k javnim delom. Da ne bi
imel preveč časa za razmišljanje
'vojm VIZIJI.
ob volitvah v Sloveniji
pogono slabo vreme. To je voli-
vcem že vnaprejšnji opomin, kaj
jih čaka.
... DA bo drugi krog županskih
volitev v znamenju Miklavžev in
parkljev. Morda bodo katerega od
kandidatov na predvolilni večer
celo odnesli.
... DA bi moral biti prvi krog vo-
litev šele šestega decembra. Potem
bi rogati malo zmanjšal neverjet-
no število kandidatov in ljudje bi
se lažje odločali.
... DA so mnenja o v prvem krogu
izvoljenih županih deljena. Eni
mislijo, da so bili izvoljeni zato,
ker so v redu, drugi pa da zato,
ker v prvem mandatu še niso
izčrpali svojih obljub.
... DA je zima pohitela zato, ker
se je ustrojila, dajo bodo novi lo-
kalni oblastniki zaradi velikih
stroškov enostavno prepovedali.
... DA vsi strankarski veljaki
trdijo, da je njihova stranka na-
predovala. Izgubili so torej samo
volivci.
4
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
KULTURA, IZOBKAŽEVANJE
PTUJ / VELIK MEDNARODNI USPEH DIJAKOV EKONOMSKE ŠOLE
Predstovitev za evropske
šolske mMstnnaDunolv
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Četrtek, 22. oktobra 1998
Noč ni prinesla nič. Zaspani se
prehitro znajdemo pri zajtrku.
Manuela povprašamo, kako kaj
njegova žival. Resno nam odgo-
vori, da je to noč sicer ni videl, je
pa o njej sanjal.
Tadej nas zabava s svojimi do-
mislicami, le o jakni ga ne sme-
mo preveč povpraševati (čeprav
je prav "cool" v njej!), Katji je
všeč priponka, ki jo je dobil vsak
udeleženec. Na njej je ime, nas-
lov, zastava države, od koder pri-
hajaš, ter napis 23./24. oktober
1998 - datum Konference mi-
nistrov za šolstvo Evropske uni-
je.
Jerica je bolj tiho. Uživa, da je
ponovno v Avstriji, saj je tukaj s
starši živela 10 let. Tršici sta
dobre volje - in to ni nepomem-
bno!
Ob 9.00 se napotimo v center
Dunaja, natančneje v Generali
Center, kjer bodo ves dan pote-
kale delavnice. Skupaj s
partnersko šolo bodo vse ev-
ropske udeleženke projekta iz-
delovale in pripravljale vse
potrebno za predstavitev na jut-
rišnji finalni prezentaciji.
Arhitektka je za vsak "štand"
oblikovala prozoren zračni ba-
lon, ki lebdi nad posameznimi
šolami. Na našem piše: PTUJ -
MURECK, DIE GESCHICH-
TE DES HEIMATORTES.
Pridno rišemo, lepimo, izdeluje-
mo, dokončujemo plakate šole,
Ptuja ... Minister za turizem bi
moral biti vesel, da tako izvirno
in marljivo - sredi centra Dunaja
-predstavljamo našo deželo s
klopotcem, kurenti, brez stekle-
nice vrhunskega vina pa tudi ne
gre.
Sredi tega pa seveda sije naš
srednjeveški časopis "Ptujer All-
gemeines", ki smo ga izdelali v
tem projektu. Izborimo si še vi-
deo s televizorjem in kasetofon.
Na posnetku teče prelepa prire-
ditev - dramatizacija obeh časo-
pisov, ki je bila maja 1998 v mi-
noritskem samostanu na Ptuju.
Tudi Murečani ne zaostajajo
in na koncu se resnično preple-
tata dve mesti, dve šoli in dva
srednjeveška časopisa.
Ker smo se že doma odločili,
da bomo del dramatizacije iz-
vedli "live", se po telepatskih na-
vodilih naše drage prof Bezjako-
ve lotimo vaj. Vsak izmed šestih
učencev ima svojo vlogo. Seveda
so vsi oblečeni v "taprave" kostu-
me gledališča Maribor, kar daje
vsemu poseben čar (velika hvala
g. Rajhu in g. Lipovcu!).
Tadej, srednjeveški glasnik,
tolče po bobnu, da vsi prihajajo
gledat, kaj se dogaja. Lasulja mu
povzroča srbenje, ampak z
modrim suknjičem in vedno
pripravljen na vse pozdravi pri-
sotne in napove članek o čarov-
nicah.
Katja je dvorna dama in bere
kratek tekst o čarovnicah.
Čarovnici sta Jerica in Eva. Ka-
rin s trobento oznani začetek in
konec dogajanja. Manuel, v po-
polni grajski opravi, pospremi
Katjo na oder in z odra.
Ko vadimo, se zbere gruča ra-
dovednežev - drugih udeležen-
cev. Sliši se angleščina,
švedščina, nemščina,
madžarščina, francoščina ... K
nam pristopi starejša, energična
gospa. To je gospa Binner -
glavna povezovalka dogajanj.
Predstavi nam moderaterja z
S predstavitve projekta
avstrijske televizije g. Christiana
Nemetha - (ZIB 3). Vpraša nas,
ali bi razen na svojem "štandu"
hoteli nastopiti tudi na os-
rednjem prostoru - "štandu" šte-
vilka 3. Seveda smo takoj za!
Evforija uspeha nas ponese
proti nebu in tršice so nas komaj
ustavile, ker smo hoteli zvečer
igrati na ulicah Dunaja ali pa
vsaj na Siidbahnhofu (železniški
postaji). Klobuke za cvenk bi
lahko držale kar one. Vendar iz
tega ni bilo nič! Morda pri-
hodnje leto.
Zadovoljni in prešerne volje se
proti večeru odpravimo proti
"Jugenherberge" - našemu hote-
lu. Vse rekvizite smo pustili v
Generali Centru.
Po večerji zavijemo spet k "Ja-
germeistru". Za leseno mizo je
prijetno toplo. Pridružijo se nam
Murečani. Manuel si še enkrat
prepisuje tekst. Tadej, Jerica in
Katja se smejejo.
Zvečer nenadoma tršici nare-
dita "kontrolni obhod". Manuel
in Tadej sta pridna kot angelčka,
njun edini greh je glasna glasba.
Predvsem Tadeja oblegajo razne
evropske deklice, vendar se
dobro drži! Katja in Jerica ne
moreta spati, ker Angležinje v
sosednji sobi vse noči na glas
.prepevajo duhovne pesmi.
Nekaj več težav je pri
Murečanih, saj se je Eva viharno
zaljubila v nekega Sebastijana,
tako da njena "cimra" Karin en-
krat ne more v sobo, ker je
zaklenjena, drugič pa ne more iz
sobe, ker Eve s ključem vso noč
ni.
Tršici gresta spat. Naj živi
življenje!
Petek, 23. oktobra 1998
To smo si vedno želeli zapisa-
ti: danes je dan D!
Ob 9.00 se z avtobusi odpelje-
mo na svečano podelitev nagrad
v mestece Baden, kjer so zbrani
ministri za šolstvo Evropske
unije. Na avtobusu tršica ponov-
no ugotovi, da smo spet najglas-
nejši in najbolj jezikavi. Angleži
so mirni in molčeči.
Mestece Baden, 25 km z Duna-
ja, je prelepo. Smo pred gleda-
liščem. Mrgoli reporterjev, novi-
narjev in snemalcev avstrijske
televizije ORFl in varnostni-
kov. Počutimo se evropsko. Kaj
to pomeni, ne vemo!
Gledališče je rdeče in zlato. In
bleščeče, zelo bleščeče. Na odru
že stoji avstrijska ministrica za
šolstvo Frau Gehrer. Pozdravlja
ministre, otroke, učitelje ...
skratka vso Evropo. Potem go-
vori dr. Wimmer z OKS. Vsi
poudarjajo pomen evropskega
projekta "Erinnern und Gestal-
ten" za sodelovanje med mladi-
mi Evrope. Na odru predstavijo
nekaj projektov.
Veseli smo in ponosni, ko na
odru zagledamo posnetek našega
izdelka - stran iz našega časopisa
"Ptujer Allgemeines".
Punce se odločijo, da bo za
našo šolo nagrado prevzel Tadej.
Razganja nas od ponosa, ko ga
vidimo na odru skupaj s
predstavniki drugih evropskih
držav. Vse so oblekli v modre
majice z napisom "EUROPA
MACHT SCHULE". Take maji-
ce pozneje dobita tudi Katja in
Jerica.
Se slika pred gledališčem in
hajd v prenatlačeni avtobus in
nazaj v center Dunaja, v Genera-
li Center.
Hitro kosilo in že smo na
"štandu" št. 3. Plakati, kurenti,
časopisi, bobni, trobenta, video,
brezova metla - vse dobi svoje
mesto. Zadovoljni - zadovoljni -
zadovoljni!
Ves čas se smejemo in zabava-
mo. In seveda nastopamo, pro-
dajamo časopise, razlagamo, va-
bimo, pojasnjujemo ... Ljudje
hodijo mimo, sprašujejo. Mi po-
jasnjujemo, se veselimo, gleda-
mo druge ...
K nam zaide mlad Slovenec.
Podarimo mu lep, barvni časo-
pis. Bral bo lahko o statutu mes-
ta Ptuj, o sejmih, o čarovniških
procesih, o vinski vojni, o popla-
vah, kugi in požarih. Razvedril
se bo ob srednjeveških malih og-
lasih, kuharskih receptih, ob op-
ravljivi kroniki o slavnih
Ptujčanih itd.
Ob 15.00 nastopimo kot prvi
na osrednjem prostoru v Gene-
rali Centru. Moderator ZIB 3 je
mičkeno nervozen, mičkeno
bled. Mi pa niti ne - saj smo sku-
paj! Dobro nam gre! Starejši
gospod iz publike se je zelo zaba-
val, ko nas je gledal.
Tadej udari po bobnih, Karin
zatrobenta, Manuel je ves dvors-
ki, Eva in Jerica kot čarovnici
začarata publiko, Katja je v oble-
ki z vlečko. Aplavz! Konec!
Nazaj na naš "štand"! V kostu-
mih je vroče.
Zaigramo še enkrat, kar na
prehodu v Centru, "live"! Ljudje
hodijo med nami, mi igramo!
Ob 18.00 je resnično konec!
Pospravljamo. Pakiramo svoje
culice. Naša prtljaga je zgodba iz
"1001 noči". Brezovo metlo pus-
timo v Centru.
U3 in Strassenbahn 49.
Utrujeni odnesemo stvari v
hotel. Nato pa na sprejem v
Mestno hišo. Mogočno poslopje.
Razpršimo se po razkošnih soba-
nah in stopniščih. Brezalkohol-
ne pijače tečejo v potokih. Kruh-
ki so kot naslikani, slaščice
božanske. Pritajena glasba. Po-
govarjamo se z Angleži, Danci,
Belgijci, Madžari, Italijani,
Francozi...
Utrujenost nas zasleduje po
bleščečih sobanah. Sebastijan
skoraj izgubi hlače. Menda je to
zdaj "in"!
Mogoče bi šli še v disko, ven-
dar nas Andrea, naša spremlje-
valka, noče pospremiti. No, pa
nič!
Zvezde nam mežikajo z du-
najskega neba, ko iščemo, saj že
veste, našo U 3.
Postelja, kje si?
Sobota, 24. oktobra 1998
Pakiranje - zajtrk - taksi - pos-
taja.
Kava - sok - čaj - nasmeh. In še
en nasmeh!
Evropa se nas je dotaknila s
svojo mehko roko različnosti
ljudi in kultur.
Evropa se nas je dotaknila tudi
s svojo trdo roko kapitalis-
tičnega blišča, ki jemlje, jemlje
in jemlje ... Nam je tokrat pobra-
la le fičnike in brezovo metlo.
Vse drugo nesemo domov!
Hura!
Poln vlak!
Adijo, Dunaj, ob lepi modri
Donavi!
Dober dan, Ptuj, ob ljubi stari
Dravi!
Tadej KampI, Jerica Marinšek
in Katja Slaček
dijaki Ekonomske šole Ptuj

Obilje novih knjig
ob koncu leta
Zadnje mesece v letu imajo
knjigotržci polne roke dela (tudi
knjižničarji nismo izjeme!).
Držijo se nepisanega pravita, da
bodo nakupovalci novoletnih
daril odvezali mošnje tudi za
knjige. In prav je tako, saj še
vedno velja, da je knjiga pravo,
dragoceno darilo (pravo, a
predrago!). Očitno je tudi, da v
teh dneh založbe računajo na
večjo prodajo knjig za najmlajše
in knjižne police polnijo z novimi
slikanicami. Opozarjam vas,
dragi bralci Tednikove knjigarni-
ce: ne nasedajte barvitim in
bieščavim slikanicam z bedasti-
mi besedili (npr.: skrajšane pri-
redbe klasičnih pravljic) ter s
precej sprejemljivimi cenami, ki
so pogosto tiskane v eksotičnih
deželah. Kajti večina teh slika-
nic sodi med manjvredno blago
(kič). Raje odštejte nekaj denar-
ja več in podarite žlahtno knjigo,
ki bo dolgo razveseljevala
vašega otroka in še koga.
V današnji knjigarnici vam
predstavljam slikaniški novosti
založbe Kres iz Ljubljane, ki
bosta razveselili predšolske ot-
roke in učence do tretjega raz-
reda.
LIZA IN PAVLE
je naslov avtorske slikanice
(besedilo in ilustracije so delo
ene osebe) Anje Rieger in jo je
prevedel Uroš Kalčič. Slikanica
pripoveduje o neugnani Anji, ki
ima strašno rada svojega
plišastega medvedka Pavleta.
Toda deklica medvedka nehote
muči: vsako jutro mu pošteno
skrtači dlako in natančno umije
zobe, jasno, za medvedka je to
boleč obred. Anja vlači
medvedka na vse svoje pohode
in Pavle mora sodelovati pri
vsaki njeni igri. Tudi ga popacka
z barvicami, kar ne boli, a Pavle
se boji, da bo ostal pobarvan za
zmeraj. Drugič se Pavle strašno
sramuje, saj ga Anja stlači v
punčkina oblačila, ki so
medvedku pretesna. Medvedku
je sila neprijetno, ko mora vihra-
ti z Anjo na kolesu. Nekega dne
medvedek Pavle popeni in Anji-
ne lase pošteno skrtači, na-
tančno ji zdrgne zobe, za nogo
jo vlači naokoli. Anja je
zgrožena: je vse to res ali so le
sanje? Ni važno, le da je Anja
spoznala, kaj je trpinčenje.
POLJUBČEK ZA
SESTRICO
je otrokom vabljiva pravljica s
priljubljeno medvedjo družino.
Ursel Scheffer in Ulises VVensell
sta pričarali zgodbo o ljubezni
in odnosih med starejšim in
mlajšim otrokom v družini.
Medvedek Luka je ljubosumen
na mlajšo sestrico, ki jo mama
venomer pestuje in neguje.
Mala medvedka je tudi slaba
družica pri igri, skratka, majhne
sestrice so zoprna reč. Popol-
dan mora Luka popaziti na sest-
rico, a prijatelj Lovro ga vabi na
ribičijo. Ta mala jima je v napoto
in povzroča težave, a Lovru, ki
je edinček, je navihanka zelo
všeč. Luku ponudi koš rib za
sestrico in ta obotavljivo spre-
jme ponudbo. Medvedka se
tako zatopita v lovljenje rib, da
šele pred odhodom opazita iz-
ginutje male medvedke. Skupaj
jo iščeta, a Lovro mora pred
mrakom domov in Luka ostane
prestrašen in sam. Ves zgrožen
in žalosten le zasliši glas mame
in očka, ki ga iščeta. Tudi mala
medvedka je zraven: bilo ji je
dolgčas in je sama odšla do-
mov. Luka ves presrečen obja-
me starša in poljubi sestrico.
Šele zdaj je spoznal, kako rad jo
ima.
Knjigo je prevedla Jana Oso-
jnik in je namenjena predšols-
kim otrokom in učencem do
tretjega razreda osnovne šole.
Knjižne novosti vas pričakuje-
jo tudi v mladinskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča, Mali
grad, Prešernova 35, kamor vas
in vaše malčke vabimo vsak
dan od osme do devetnajste
ure, ob sobotah pa do
dvanajstih. Z veseljem vam
bomo svetovali pri izbiri knjig!
Llllana Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Dalei od ocl
Kako bi bilo, če bi za preživetje izbrali mnogo lažjo
pot, čeprav bi bila ilegalna? Zaželeno je, da
vprašanje brez pravega pomisleka ovržete in se us-
tavite ob naslednjem: Ali ste že kdaj srečali osebo,
ki je predstavljala manjkajoč košček v vaši
življenjski sestavljanki, pa ste jo spustili mimo?
Prav s temi vprašanji se ubada bančni ropar Jack
(George Clooney). Čeprav je v zaporu že tretjič, se
ne namerava odreči kriminalni karieri - legalno
služenje denarja mu ne ustreza. Ravno ko se mu
obeta največji rop v kateri, mu pot prekriža lepa po-
licistka (Jeniffer Lopez), v katero se na vrat na nos
zaljubi. Jack bi se moral odpovedati kriminalni ka-
rieri ali življenjski ljubezni - toda kateri od teh dveh
se bo v resnici uspel odreči?
Poznate pesem Adija Smolarja o neuspelem zmen-
ku, ker se je njegova spremljevalka zaljubila v Jea-
na Claudea Van Damma? Tokrat lomilec ženskih
src ni mišičasti Francoz, toda nevarnost, da se bo v
šarmatnega Clooneya zaljubila vsaj polovica
ženskega občinstva, je še večja. Navsezadnje pa
tudi Jeniffer Lopez ne bo očarala samo Georgea
Clooneyja, zato se pripravite na s čustvi nabit
večer.
Kljub možnim strtim srčkom je film vreden ogleda,
saj vas ne bo zasipal s solzavimi romatničnimi sce-
nami. Dobršen del je namreč posvečen življenju
kaznjencev znotraj in izven zapora. Ne bojte se - ti
prizori vas ne bodo zamorili, saj so prestopniki pri-
kazani v svetlejši luči, zabaval vas bo lik Garyja, ki
tudi na obrobju družbe izstopa s svojo neprilagoje-
nostjo. Priložnost boste imeli opazovati bivše
kaznjence v akciji (na lovu za diamanti) in takoj vam
bo jasno, zakaj se večina v zaporu znajde večkrat.
Na njihovo srečo tudi policaji ne slovijo po pretirani
inteligenci.
Oglejte si torej romantično kriminalko, ki vas bo
sprostila hkrati. Seveda samo v primeru, če po
'predstavi ne boste slišali stavka: "Clooney al'pa no-
ben"!
Nataša Žuran
TEDNIK - Čemek, 26. november 1998
5

PTUJ / ZASEDANJE MLADIH PARLAMENTARCEV
Brez mediiev nižMjenia
To trditev smo slišali na letošnjem medobčinskem 1
otroškem parlamentu na Ptuju, ki sta ga že devetič orga-|
nizirala ptujsko Društvo prijateljev mladine in Center in-]
teresnih dejavnosti. Mladi parlamentarci iz skoraj vseh šol I
s širšega ptujskega območja so se letos posvetili medijem,!
v največji meri televiziji. Govorili so o odnosu medijev do j
otrok, o zasvojenosti z njimi in tudi o pozitivnih ter nega-^
tivnih straneh medijev nasploh. Razprave so bile različne j
in domiselne, nekateri mladi parlamentarci pa so postregli!
s polno mero ustvarjalnosti in se izkazali kot govorniki. Na|
zasedanje državnega parlamenta (ta bo 7. decembra) boj
odšla Urška Purg iz OŠ Videm. \
Nekaj malega ali pa skoraj nič
vzpodbudnega nismo slišali o
uresničevanju lanskoletnih par-
lamentarnih predlogov, ko so
mladi razpravljali o odnosih
med vrstniki in pri tem posebej
izpostavili nasilje. Jure Šarman
iz Centra interesnih dejavnosti
je sicer omenil nekaj izboljšav v
zvezi s prostori za mlade na Ptu-
ju, saj se že prihodnje leto obeta-
ta tako novi mladinski center
kot tudi mladinski hotel, kaj
drugega pa se ni premaknilo na
bolje. Tudi mladinskim delavni-
cam ne kaže nič bolje: po neka-
terih občinah so jih kar ukinili,
saj zanje verjetno ni bilo denarja,
v šolah pa so nad tem ogorčeni.
Mladi parlamentarci so se le-
tos posvetili medijem in na
lanskoletno temo kar pozabili.
Opozorili so na prekomerno zas-
vojenost z mediji v naši družbi,
še najbolj s televizijo. Zanimiva
je bila ugotovitev enega od par-
lamentarcev, ki je dejal, da brez
medijev ni življenja.
Predstavniki OS Destrnik,
Trnovska vas in Vitomarci so
izpostavili gledanje neprimernih
televizijskih oddaj in ob tem
poudarili, da bi si mladi želeli
več zabavnih TV oddaj, boga-
tejši otroški program in tudi več
zanimivih glasbenih oddaj - na
vse to pa bi opozorili urednike
televizijskih programov. Zavzeli
so se za cenejše revije, namenje-
ne otrokom in mladostnikom,
saj so po njihovem cene tiskanih
medijev previsoke.
Juršinski parlamentarci so se
ob množici medijev spomnili na
knjigo, za katero si vzamemo
vedno manj časa, predvsem pa za
dobro knjigo, ki po njihovem ne
da "dobre" informacije kar tako
iz sebe. Zanimivo je bilo slišati,
da branje knjig ni več tako "fra-
jersko", sedaj je moderneje gle-
dati televizijo, in če želiš imeti
dober stik z vrstniki, moraš biti
na tekočem z vsem, kar je na te-
leviziji.
Tudi podlehniški in videmski
parlamentarci so se na veliko
ukvarjali z mediji in na šoli na-
redili tudi anketo, v kateri so
učence spraševali o zasvojenosti
z mediji ter o tem, kaj in koliko
gledajo televizijo. Prišli so do za-
nimivih zaključkov, da učenci
OŠ Videm le še niso tako zelo
zasvojeni s TV, da pa bi bili še
manj zasvojeni, so kot eno od
rešitev predlagali več šolskih na-
log. O tiskanih medijih za mla-
dino so menili, da so nekateri
zelo dobri in tudi brani, znova
pa so opozorili, da so predragi.
ZA POPOLDANSKO
MALICO
ESMERALDA
Stoperčani iz občine
Majšperk so posebej za parla-
mentarno zasedanje pripravili
posebno obvestilo. "Učenci
podružnične šole Stoperce smo ugo-
tovili, da zajtrkujemo risanke, za
popoldansko malico žvečimo Esme-
raldo, Marimar, Kasandro in Bat-
mana. Večerjamo Stojana, Maria,
Mišo, Sašo, začinjeno z jfonasom,
pravljico za lahko noč pa nam po-
vedo Reks, Ninje, smrtonosno
orožje, krvave akcije Frankenstei-
na, Drakule in mafijski pokoli.
Med posledicami čutimo hude pre-
bavne motnje. Želodec in črevesje
nam težijo starši, učitelji in sošolci.
Ne prenesemo svežega zraka, ne
miru. Temu sledijo nujni ukrepi:
starši, kupite časopise s tv napo-
vedniki, pomagajte nam izbirati
najboljše recepte. Navijte nam uro
za spanje, ne samo za prebujanje.
Učiteljice, glejte več televizijo, da se
bomo lahko pogovarjali. Pisatelji,
založniki, tiskarji, prodajajte ce-
nejše knjige, in televizijci, začnite
misliti na nas, ko snujete oddaje. In
še nepreklicni pogoj: 12860 dela-
vcev TV hiš bo ostalo brez dela, ko
bomo objavili bojkot gledanja tele-
vizije." Tako so v nekaj hudo-
mušnih in domiselnih stavkih
ocenili medije, o katerih nimajo
niti slabega niti ne preveč dobre-
ga mnenja.
Parlamentarci iz OŠ Domava
so menili, da je treba narediti
vse, da bomo znali medije ko-
ristno uporabiti, Kidričani so
celo predlagali TV dieto, saj je
televizija po njihovem postala že
pomemben družinski član, po
svoje pa so medije ocenjevali
tudi mladi iz Cirkulan in
Zavrča.
Kaj pa radio kot medij? Nanj
se ni spomnil skoraj nihče izmed
mladih parlamentarcev, kot da
sploh ne bi obstajal, kot da zanj
ne bi vedeli ali ga sploh ne bi
poslušali. Torej o radiu in njego-
vem medijskem vplivu na otroke
letos nismo izvedeli ničesar,
morda pa bo to tudi tema katere-
ga od naslednjih otroških parla-
mentov, ki bodo, vsaj upamo,
kdaj rodili tudi bogatejše sadove
in jim bodo tisti pravi slovenski
parlamentarci znali nekoliko
bolj prisluhniti.
Taf/ana Mohorko
SLOVENSKA
BLSTRICA •
Kritično o medijih
Slovenjebistriški osnovnošolci
so na osmem otroškem parla-
mentu vzeli pod drobnogled me-
dije, med njimi še posebej tele-
vizijo. Radi poslušajo tudi radio,
manj prebirajo časopise, več re-
vije, namenjene mladim, še na-
jmanj radi pa segajo po knjigi.
Mladi so tako povedali, da na-
jraje gledajo Kanal A in Pop TV,
največ zaradi filmov in nadalje-
vank, gledani so tudi tuji TV
programi, prvi in drugi program
slovenske televizije pa sta za prej
omenjenimi pri mladih daleč za-
daj. Skupne ugotovitve: oba na-
cionalna programa imata prema-
lo programa za mlade, saj jih po-
litika ne zanima; otroci preveč
časa sedijo pred TV ekrani; radi
se poistovetijo - tudi v slabem
pomenu - z junaki iz filmov in
nadaljevank; najpomembnejša
ugotovitev pa je, da se nasilje s
TV zaslonov seli v resnično
življenje, še posebej med mlade.
Mladi so bili mnenja, da bi mo-
rala nacionalna televizija, če že
zanjo plačujemo naročnino, več
narediti za mlajšo populacijo,
biti bi moralo več primernih od-
daj za mlade ter več domačih fil-
mov.
Na regijskem posvetu, ki bo
konec novembra v Mariboru, bo
občino Slovenska Bistrica zasto-
pala učenka Doroteja Mlaker iz
osnovne šole Makole.
VT
Med najbolj domiselnimi mladimi parlamentarci je
bila tale TV napovedovalka iz OŠ Stoperce.   Foto: TM
PTUJ / JANEZ PUH - ČLOVEK IZUMITELJ, TOVARNAR, VIZIONAR
Monografija
postaja resniinost
že kar nekaj časa nismo pisali v časopisu o Janezu Puhu,
kar pa ne pomeni, da smo morda izgubili voljo ali kaj po-
dobnega. Monografija o tem našem velikem rojaku dozore-
va. To pomeni, da sedaj tečejo tista dela, ki so manj vidna,
a prepotrebna.
Lektorica s^ je morala do-
besedno prebiti skozi 230 strani
velikega formata, skozi številne
opombe in podnapise pod skoraj
200 fotografijami. Prevajalci so
prevajali povzetke v nemščino in
angleščino. Oblikovalka Maša je
z veliko posluha poskušala ujeti
duha te publikacije. Narejene so
že druge korekture in po tretjih
bo knjiga šla v tisk. Knjiga bo
velikega formata, 32 x 23,5 cm,
imela bo 240 strani in bo vezana.
V monografiji sodeluje 26 avtor-
jev s področja družboslovnih in
tehničnih ved, od tega štirje
avtorji iz Gradca in sedem avtor-
jev, ki so prispevali eminentni
prvi del monografije.
Zraven obilice opravil okoli
vsebine in oblike knjige težejo
tudi prizadevanja za finančno
pokritje izdaje, za katero je mi-
nistrstvo za kulturo kot glavni
financer prispevalo 40,7%, ostala
sredstva iščemo sami in eden od
načinov je tudi predprodaja
knjige, namenjene predvsem
učencem in dijakom, raziskoval-
cem ter seveda ljubiteljem starih
vozil.    Prednaročniška    cena
znaša 5.000,000 SIT in predpro-
daja teče preko Zgodovinskega
arhiva na Ptuju, ki je tudi izdaja-
telj in založnik. Če vas predna-
ročilo ne bi obiskalo po pošti, se
oglasite sami v Zgodovinskem
arhivu na Ptuju, Muzejski trg 1,
2250 Ptuj, ali osebno pri g. Mar-
janu Čehu. Do predstavitve bos-
te dobrodošli sleherni dan.
Slavnostna predstavitev Mo-
nografije bo v petek, 18. decem-
bra, ob 12. uri na ptujskem gra-
du, kjer bo zbrane goste, avtorje,
vse sodelujoče, financerje in lju-
bitelje nagovoril dr. Franc Ber-
nik, predsednik Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti. S
svojo prisotnostjo in nagovorom
bo pripomogel k umestitvi Ja-
neza Puha med velike Slovence
in s tem bo dosežen osnovni na-
men prvega dela projekta o Jane-
zu Puhu kot človeku za tretje
tisočletje.
Vodja projekta:
Kristina ŠamperI Purg
Načrt Puhove tovarne koles iz leta 1895
SLOVENSKA BISTRICA / NA OBISKU DR. SLAVKO GABER
Srednjo šolo boAt gradili
s ponMin kredihun
V Slovenski Bistrici je bil minuli ponedeljek v svojem raz-
meroma dolgem mandatu prvič na obisku minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Srečanje z ravnatelji in
učitelji bistriških osnovnih šol ter predsedniki krajevnih
skupnosti je potekalo v domu kulture na Črešnjevcu, v kra-
ju, kjer so pred dobrim mesecem pričeli gradnjo nove šols-
ke telovadnice. Osrednja tema pogovora so bile naložbe v
osnovnošolski prostor v občini ter njihovo sofinanciranje
tudi iz državne blagajne.
Uvodoma je dr. Gaber govoril
o slovenskem izobraževanju za
tretje tisočletje ter poudaril, da
Slovenci že imamo razmeroma
dober sistem vzgoje in
izobraževanja, ki ga z laskavimi
ocenami - sam je do njega bolj
kritičen - upošteva tudi tujina.
Na ministrstvu za šolstvo in
šport se trenutno srečujejo z
eksplozijo srednjih šol, saj se v
vsej naši zgodovini ni dogodilo,
da bi se v slovenskih srednjih
šolah šolalo 108 tisoč dijakov.
"Človek se sprašuje, kje neki se
jemljejo, ko pa upada število os-
novnošolcev. Kar 98 odstotkov
osnovnošolcev se je letos po
končanem osemletnem šolanju
vpisalo v razne programe
srednjih šol," je zadovoljno ugo-
tavljal. Nič manj rekordno ni
število študentov na slovenskih
univerzah, kjer se jih trenutno
izobražuje 61 tisoč. Ob visokih
šolah ter triletnih višjih je v Slo-
veniji ob močnejših srednješols-
kih centrih tudi vrsta višjih šol.
Smoter tega je, dati mladi gene-
raciji priložnost, da se čim bolje
izobrazi. Osnova za vse pa je os-
novno šolanje oziroma priprave
na devetletko, kjer smo si v Slo-
veniji, sicer med zadnjimi na
tem področju v Evropi, vzeli ne-
kaj več časa, da se na ta razmero-
ma zahtevni projekt dobro
pripravijo tako šole in učitelji
kot učenci in starši.
Ob tem splošnem pregledu je
minister za šolstvo in šport sicer
govoril o šolskih okoliših v Slo-
venski Bistrici, kjer menda je
nekaj problemov, niso pa večji
kot drugje v Sloveniji in jih
mora občina skupaj s šolniki pri-
merno razrešiti. Vendar je pri-
pomnil, da je potrebno na tem
občutljivem področju ravnati
pametno in preudarno. Zanimi-
vo pa je bilo, da je bil pri
naložbah v osnovnošolski pros-
tor v Slovenski Bistrici nenado-
ma izredno neinformiran, kljub
temu da so pristojni na občini za
te naložbe vseskozi od 1995. leta,
ko je bil celotni projekt širitve
osnovnošolskega prostora v
občini v pripravah na devetletno
šolanje narejen, tesno sodelovali
z ministrstvom za šolstvo in
šport ter od tam dobili tudi vsa
potrebna potrdila in zagotovila o
delnem sofinanciranju. Spomin
mu je potem obudil tajnik
občine Milan Ozimič ter ga
spomnil na celotno dinamiko
dogovarjanj od leta 1995 in o
obiskih raznih sekretarjev iz nje-
govega ministrstva. Dr. Slavko
Gaber je povedal, katerim
naložbam iz bogatega naložbe-
nega paketa za širitev šolskega
prostora v občini, kjer gre za
štiri telovadnice, eno adatpacijo
in dograditev, drugo osnovno
šolo v Slovenski Bistrici in
gradnjo srednje šole, bo mi-
nistrstvo dalo v prihodnjem letu
prednost. Kot je znano, namenja
ministrstvo za šolstvo in šport v
prihodnjem letu za sofinanci-
ranje omenjenih naložb v osnov-
nošolski prostor 40 milijonov to-
larjev. Dano je tudi zagotovilo o
gradnji srednje šole z enim od-
delkom trgovske in dvema od-
delkoma ekonomske srednje
šole, stavbo pa naj bi dogradili s
tako imenovanim pariškim kre-
ditom. Sicer pa dr. Gaber ob am-
bicioznem paketu naložb v os-
novnošolski prostor v Slovenski
Bistrici meni, da se za dogradi-
tev le-teh ne boji, saj je nadvse
pohvalno ravno to, da imajo
ljudje v lokalnih okoljih og-
romno volje, narediti nekaj zase
in za svoje otroke, da o denarju,
ki ga zbirajo s krajevnimi sa-
moprispevki, ne govorimo. Pri-
poroča pa nekoliko bolj umirje-
no dinamiko gradnje.
Vida Topo/oirec
UUBUANA / USTANOVLJENA FUNDACIJA ZA ŠPORT
V ietu 1999 za šport 890 milijonov tolarjev
Odslej bodo vrhunski športniki, športne dejavnosti otrok in mla-
dine ter športna rekreacija financirani tudi iz novoustanovljene
državne fundacije za šport. Fundacija za šport bo svoja sredstva
namenjala še za gradnjo športnih objektov, raziskovanje športa in
njegov razvoj ter založništvo v športu. V letu 1999 bo razdelila 890
milijonov tolarjev. Javni razpis se izteče 15. decembra.
Fundacija za šport bo črpala sredstva iz izkupička iger na srečo. Gre
za sredstva iger, ki jih organizira Loterija Slovenije (Loto, Hip loterija,
Športna napoved, 3x3, Pomladni 3x3 ...), Športna loterija (Hitra srečka,
Podarim dobim, Športni krog) in igro Vroče poletje KK Olimpija Ljublja-
na, v fundacijo bodo lahko prispevali tudi donatorji, sredstva pa bo pri-
dobivala tudi z upravljanjem ustanovitvenega premoženja in drugim.
Za upravljanje s sredstvi iger na srečo je bila poleg Fundacije za finan-
ciranje športnih organizacij ustanovljena tudi Fundacija za financiranje
invalidskih in humanitarnih organizacij.
V letu 1999 bo Fundacija za šport namenila 160 milijonov za progra-
me reprezentanc, prav toliko denarja za dejavnosti športne vzgoje ot-
rok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, 80 milijonov
za interesne dejavnosti otrok in mladine, 400 milijonov za gradnjo
športnih objektov, 72 milijonov za raziskovanje in razvoj športa in 18
milijonov za založništvo v športu.
Fundacijo za šport vodi direktor Gregor Jurak, predsednik 13-
članskega sveta fundacije je Tone Vogrinec, komisijo za športne de-
javnosti vodi mag. Tone Jagodic, komisijo za gradnjo športnih objek-
tov Andrej Brvar, komisijo za raziskovanje pa dr. Jakob Bednarik.
MZ
6
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / TRIJE RAZSTAVNI DNEVI MALIH ŽIVALI IN PTIC
Malo živalsko bogastvo se preds§€ivi
v ptujskem Društvu gojiteljev malih živali so letos znova
poskrbeli za zanimivo in bogato razstavo malih živali, ki so
jo drugič zapored združili z razstavo sobnih ptic članov
Društva za varstvo in vzgojo ptic s Ptuja. Razstava je bila
na Ptuju že 23. in že tretjič mednarodna, saj so na njej so-
delovali tudi gojitelji iz sosednje Hrvaške. Obiskovalcem,
med katerimi so prevladovali otroci, so tokrat predstavili
preko 1000 malih živali v najrazličnejših pasmah.
K sodelovanju so ptujski goji-
telji malih pasemskih živali letos
povabili še gojitelje iz Miklavža
in s Pragerskega, razstavili pa so
450 golobov, 160 kuncev, 100
primerkov perutnine in zmeraj
zanimive činčile. Gojitelji ptic
pa so se letos predstavili s kar
350 zunanjimi in v največji meri
sobnimi pticami; nekatere so
bile prvič na ogled. Posebna ko-
misija zbora sodnikov Zveze go-
jiteljev malih pasemskih živali
Slovenije je ocenjevala živali in
proglasila pri golobih 67 prva-
kov, pri kuncih 14 in pri perut-
nini 9.
Predsednik društva gojiteljev
malih živali na Ptuju Ivan Brlek
je povedal, da so se za razstavo
posebej dobro pripravili, saj je
bilo med razstavljavci kar dobra
polovica domačinov. Pohvalil je
dobro delo gojiteljev, ki z veliko
mero vztrajnosti in truda skrbijo
za male živali in jih vsako leto
znova z veseljem pokažejo še
drugim. Sicer pa je bila razstava
dobro obiskana, saj se je med
kletkami gnetlo veliko število
malčkov iz ptujskih vrtcev in
učencev osnovnih šol.
7. Mohorko
DRBETINCI / PRI DRUZOVICEVIH PRIPRAVILI POZNO
Grozdje osf alo
v soboto, 14. novembra, še preden so haloški griči dobili zimsko;
podobo, so v znani vinogradniški družini Janeza in Oige Druzovič •
v Drbetincih izkoristili vreme za posebno trgatev laškega rizlinga. ^
Vino, pridelano iz njega, bodo na trgu ponudili kot pozno trgatev, i
Na trsju pa so pustili še dovolj grozdja za jagodni izbor in morda;
tudi za ledeno trgatev, če bo le vreme ustrezno.
O kakovosti Druzovičevega
vina pričajo številna priznanja z
vinskih ocenjevanj, predvsem v
zadnjih letih pa so kot vino-
gradniška družina naredili po-
membne korake v razvoju. Gos-
podar Janez Druzovič je pove-
dal, da imajo v upravljaju že sko-
raj deset hektarjev vino-
gradniških površin, kupce za
vino iščejo po vsej Sloveniji in se
ubadajo s teževami pri prodaji
vinskega pridelka tako kot mar-
sikateri vinogradnik. Sicer pa so
bili z letošnjo posebno trgatvijo
laškega rizlinga zadovoljni, o ka-
kovosti pa je bilo v soboto še
prezgodaj govoriti.
TM
Pri Druzovičevih v Drbetincih so imeli za pozno trga-
tev dovolj beračev. Foto: JOS
Vsako leto znova razstavo malih živali obišče največ otrok. Foto: TM
PTUJ / PRIPRAVE NA SELITEV SUROVINE
Noffiesfo odpadu okrog
200 purkkmk mesi
Priprave na selitev Surovine z Zadružnega trga so v pol-
nem teku. Kot vse kaže, jo bodo na novo lokacijo v indust-
rijski coni preselili do konca novembra oziroma začetka
decembra.
Dela na novem objektu so
končana, v teh dneh so ga
priklopili tudi že na plin, sedaj
čakajo le še na tehnični prevzem.
Na izpraznjenem območju, ki je
dolga leta kazilo podobo tega
dela Ptuja, bodo decembra ure-
dili parkirišče za okrog 200 avto-
mobilov v makadamski izvedbi,
na katerem parkiranja ne bodo
zaračunavali. Glede na vse dose-
danje razprave v mestnem svetu
je ideja o gradnji mestne dvora-
ne na tem območju še vedno ak-
tualna. Ta razprava bo tudi ena
prvih v novem mestnem svetu,
glede na to da je ideja že precej
daleč. Dejstvo pa je, da bodo za
ta načrt morali najti investitorje,
ker mestna občina za te namene
denarja, kot kaže, kljub potre-
bam ne bo imela.
MG
Priprave na selitev v polnem teku. Surovina na Zad-
ružnem trgu bo kmalu le še preteklost.
Foto: Črtomir Goznik
7
KAŠI KRAJI IN UUOJt
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
Na Hajndlu, hribčku nad Ormožem s prekrasnim razgle-
dom, živi in ustvarja Franc Kosi. Gospod je možakar in
pol v vseh pogledih in le s težavo sem si predstavljala, da
ustvarja drobne mojstrovine, za katere so potrebni zelo
spretni prsti. Veliko truda in veselja je vloženega v njego-
ve izdelke. In seveda tudi veliko trme in vztrajnosti, saj se
sicer ne bi naučil plesti vseh teh zapletenih vzorcev,
načinov pletenja, zaključnih robov in oblik.
Zanimivo je, da Franc Kosi po
poklicu ni pletar, ampak voznik
tovornjaka. V 12 letih je prevozil
pol sveta in spoznaval drugačne
ljudi, navade in običaje. Kp so ga
pred osmimi leti invalidsko upo-
kojili, je želel najti nekakšno
kratkočasno zaposlitev. Kajti
kot sam pravi - po gostilnah ni
želel postopati, početi je hotel
kaj koristnega. Franc je zelo iz-
najdljiv in je že marsikaj naredil
sam, predvsem pri gradnji in
urejanju hiše. Še posebna strast
pa mu je izdelovanje na-
jrazličnejših strojev, orodij in
drugih pripomočkov, ki jih izde-
la iz vsega, kar mu je pri roki.
Pokazal mi je stiskalnico za
grozdje, žago, stružnico in vrsto
drugih strojev lastne izdelave.
Čas pa rad preganja tudi z ribo-
lovom v družbi prijateljev. Od-
kar je v pokoju, se je vsem tem
dejavnostim pridružilo še ple-
tarstvo. Pletenje ga je od nekdaj
zanimalo, čeprav plesti seveda ni
znal. Bil pa je dovolj zainteresi-
ran, da je poiskal ljudi, ki so mu
bili pripravljeni razkriti osnove
te umetnosti. Veliko sta mu je
pokazala Franc Cetl na Ptuju in
Vošinek iz Poljčan, kasneje pa
tudi Zabavnik s Koga.
Pletarstvo se zdi lep in nezah-
teven hobi, vendar je v njem ve-
liko resnega dela. Najprej je tre-
ba nabaviti primerne šibe, ki jih
Kosi kupi pri kmetih ali pa v za-
meno za njih splete lastnikom
kakšno košaro. Izbira šibja je
široka, saj je za pletenje primer-
nih več kot deset vrst vrb. Šibe je
za uporabo treba pripraviti - na-
jprej jih je treba več ur kuhati,
namakati, nato pa jih je potre-
bno še očistiti skorje. Predno
Kosi prične plesti, suhe šibe
namoči v vodo, da se zmehčajo
in postanejo voljne. Ima tudi
svoje postopke barvanja oziroma
toniranja šib, saj naj bi bil vsak
izdelek unikaten. S šibami
različnih odtenkov je to mogoče
doseči. Ko pa Francu Kosiju ni
do pletenja ali pa ko išče nove
možnosti in rešitve, rad poseda v
kuhinji pri ženi in lista literatu-
ro, ki je ima zajeten kup v vseh
svetovnih jezikih. Posebej zanj v
knjigarni v Ljubljani naročajo iz
Anglije literaturo o pletarstvu.
Zanj so izziv vse oblike, ki ga
obdajajo. Ko mu vnuk pokaže
čedno škatlico bonbonov v obli-
ki srčka, mora v delavnici pos-
kušati predmet splesti. Največ
pa seveda opleta steklenice - od
velikih 30-litrskih do majhnih
za brezalkoholne pijače. Pri tem
je vesel, če pogrunta kaj novega.
Rad plete tudi košare in košarice
- od velikih za na vrt do
svečanih, v katerih se za veliko
noč nese k žegnu, pa do manjših,
v katerih imamo sadje, kruh ali
sladkarije. Zelo je zadovoljen,
ker izdela ročaj skupaj z košaro,
kar jo naredi še posebej trpežno.
Pod njegovimi rokami nastajajo
lepi pladnji, koški za rože,
podlage za stensko okrasje in
kdo ve kaj še. Njegovih izdelkov
so največkrat deležni sorodniki
in prijatelji.
Franc Kosi je odprt človek in
je svoje znanje pripravljen pre-
nesti tudi na druge. Zato rad se
odzove vabilom in tako je gosto-
val na Vetrnici na ptujskem gra-
du, svojo delavnico pa je imel
tudi na Idriartu na Borlu, kjer so
bili udeleženci navdušeni nad
tem, kar so se od njega naučili.
vki
Franc Kosi ob lepem vremenu plete kar pred hišo
Večino zanimivih strojev, orodja in drugih pomagal si
je iz delov najrazličnejših strojev naredil sam.
Popravek
v 45. številki Tednika smo
objavili zapis z naslovom "V
spomin Maksimiljanu Kle-
menčiču - Sokobanji", v kate-
rem nam jo je tiskarski škrat
nekoliko zagodel pri navedbi
imena pokojnika. Morebit-
nim prizadetim bralcem se
iskreno opravičujemo.
Uredništvo
MEJE / Z ASFALTIRANJEM URESNIČUJEJO ŠTIRILETNA PRIZADEVANJA
Da bo ob meii lažje živeli
Pred dobrim letom nas je Elizabeta Korenjak, predsedni-
ca vaškega odbora Meje, opozorila na nevzdržne težave v
tem malem naselju tik ob meji s sosednjo državo
Hrvaško. Meje spadajo pod občino Gorišnica, premorejo
samo 30 gospodinjstev in blizu 50 prebivalcev, življenje ob
meji pa je tej peščici ljudi prineslo ogromno težav. Še
danes dobivajo vodo iz sosednjega Ivanca, telefonsko
omrežje imajo urejeno le začasno, ne premorejo poštene
asfaltirane ceste, in kar je najhuje, za vsako malenkost
morajo mimo hrvaške carine. Slovenska carina namreč v
Mejah sploh ne obstaja in se do danes zanjo niti ni poka-
zalo kaj dosti zanimanja.
A zgodba, polna težav in nego-
tovosti, se tudi v Mejah počasi
razpleta. Štiri dolga, zares dolga
leta so potrebovali, da so njiho-
vim težavam prisluhnili tudi od-
govorni ljudje na ministrstvih,
kajti občina je bila kljub priza-
devanjem premalo močna.
Nekdo bi pomislil, da za
Mejčane sploh ne obstaja rešitev,
pa se je vendarle obrnilo na bol-
je. Že nekaj tednov se ures-
ničujejo želje po modernizirani
cesti, ki bo v Meje pripeljala
samo po slovenskem ozemlju,
kajti gorišniška občina je uspela
potrkati na prava vrata. Za izva-
jalca del je država izbrala Cestno
podjetje Ptuj in z njim podpisala
dvoletno pogodbo, denar - inves-
ticija naj bi ob koncu znašala
blizu 36 milijonov tolarjev - pa
naj bi namenila iz sredstev za ze-
leno mejo. Delovni stroji so op-
ravili že precej dela, nam je pred
dobrim tednom povedal Slavko
Bratuša, ki v gorišniški občini
skrbi za celotno področje infra-
strukture, ob tem pa dodal, da bo
obmejna asfaltirana cesta rešila
marsikateri problem na tem hri-
bovitem haloškem območju.
Cesta je vse dolga kar 1700
metrov, če zraven prištejmo tudi
blizu 150 metrov priključka na
hrvaški strani, bilo pa jo je
potrebno marsikje razširiti, v
zemljo položiti kanale in v doli-
ni na novo zgraditi betonski
most. Bratuša nam je med dru-
gim omenil, da občina pri inves-
ticiji sami ni udeležena, je pa za
pričetek del uredila vse potrebne
papirje, poskrbela za projekte in
lastništvo. Presrečna in zadovol-
jna je bila tudi Elizabeta Koren-
jak, ko je pred časom izvedela,
da bodo v Mejah končno dobili
»slovensko« cesto, na kateri jih
več ne bo nihče ustavljal in pre-
verjal. »Veliko smo si prizadeva-
li za to cesto, opravili nešteto po-
govorov in bili marsikdaj tudi
ostri, vendar se je splačalo. Ces-
tarji že nekaj časa delajo in obl-
jubili so nam celo, da bodo na
cesto še pred zimo položili tako
grobo kot tudi fino plast asfalta,
če jim le bo vreme to omogočilo.
Vendar je cesta že zdaj prevozna
za nas domačine. Drugo leto
bodo uredili še bankine, postavi-
li varnostno ograjo in namestili
prometne znake. Edina večja
težava je nastala s sosedi Hrvati,
kajti blizu 150 metrov ceste, ki je
nekakšen priključek na slo-
vensko, leži na hrvaški strani in
jo bo morala asfaltirati sosednja
država. Povedala bi, da imamo
že dalj časa pogovore v občini
Varaždin, kjer so za to pokazali
interes, finance naj ne bi bile
vprašljive, edina in največja
težava je geodetski del. Vendar
upam, da bomo tudi to premaga-
li in skupaj opravili dela, ki za
vse nas ob meji pomenijo
olajšanje.«
Razen modernizirane ceste
ljudje v Mejah v obdobju
zdajšnje občine niso dobili nič
drugega, le nekaj avtomobilov
gramoza, ostalo so gramozirali iz
lastnih virov. Čakajo še na nove
vodovodne priključke, saj naj bi
gorišniška občina v tem oddalje-
nem naselju poskrbela za
priključitev na cenejšo - slo-
vensko vodo, tako kot je to že
storila v Paradižu in še kje ob
meji. Korenjakova pravi, da
imajo vodo obljubljeno v pri-
hodnjem letu, potem ne bodo
želeli več kaj dosti. Zagotovo le
mirno in prijaznejšo življenje ob
meji, kajti samo tega skromnim
ljudem zdaj manjka.
Takih in podobnih zgodb bi
verjetno lahko ob slovensko -
hrvaški meji našli še mnogo.
Meje so pač kamenček v tej
zgodbi, polni težav in zapletov,
toda država je zanje že poskrbe-
la. Vprašanje je le, kdaj in kako
bo poskrbela za vse druge.
Tatjana Mohorko
Ob našem obisku so cestarji na cesti v Mejah hiteli
z deli, a Jih je zima prehitela
SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI!
Vsem, ki ste oddali svoj glas za kandidatke in
kandidate Združene liste socialnih demokra-
tov, iskrena hvala!
Predsednica ZLSD OO Ptuj
MiiMMi^MiiHj^^MIHlillliMMilk Anka Ostrman
HAJNDL / PRI PLETARJU FRANCU KOSIJU \
Zmrit/e In spretnost
za lepe košare
8
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
MASI KRMI IN UOD/E
LENART / NALOŽBENA BILANCA
Je bil razvoj res
enakomeren ?
Občina Lenart je bila do letošnje razdelitve med večjimi
slovenskimi občinami in je kljub pogostim očitkom
poskrbela za dokaj enakomeren razvoj vseh delov. Mnenja
o tem so sicer deljena, saj zlasti zunanje krajevne skupnos-
ti še vedno očitajo občinskemu središču Lenartu, da se je
razvijalo na tuji račun.
Po nekaterih analizah so tudi
takšni očitki pripomogli k razbi-
janju občine, ki ji poznavalci ne
prerokujejo dolgega življenja.
Pripominjajo namreč, da je na-
jvečja bojazen novo zaostrovanje
razmerij med Lenartom in zu-
nanjimi krajevnimi skupnostmi,
ki so že doslej kritizirale preti-
rano porabo denarja v mestu in
okolici. Zaradi takšnih razmer
bo najbrž tudi lenarška delitvena
zgodba dolga in naporna, saj bo
vsak hotel največji kos skupne
pogače.
V sedanji občini Lenart so v
zadnjem štiriletnem obdobju
skušali slediti težnji po enako-
mernejšem razvoju podeželja,
kar velja zlasti za urejanje cest in
vodovodov, deloma pa tudi za
modernizacijo in razširitev šols-
kih prostorov. Razvoj je seveda
precej zaostajal za potrebami,
pogosto je bil očiten razkorak
med željami, potrebami in
možnostmi. Svoje so prispevale
še strankarske in politične kom-
binacije, ki se jim tudi središče
Slovenskih goric ni moglo izog-
niti.
Naj bo tako ali drugače, razvo-
jno gledano so bili storjeni neka-
teri premiki, za naložbe pa so
skupaj porabili mihjardo in 173
milijonov tolarjev. Najvišji zne-
sek, kar 443 milijonov tolarjev,
so porabili za modernizacijo in
urejanje cest, za razširitev in
obnovo regionalnega vodo-
vodnega sistema pa so v le-
narškem občinskem proračunu
v zadnjih štirih letih zagotovili
172 milijonov. Za opremljanje
stavbnih zemljišč so namenili
190 milijonov in za izgradnjo
kanalizacije 60 milijonov tolar-
jev. To je samo nekaj številk, ki
jih dopolnjujejo še dokaj visoki
zneski za družbene dejavnosti.
Potrebe so bile velike, zato so
sprejeli več programskih doku-
mentov, med drugim tudi
prednostni program naložb v
šolstvu in predšolskem varstvu.
Del sredstev za te potrebe so do-
bili od države, precej denarja pa
so zagotovili sami.
Skupaj so za naložbe v družbe-
nih dejavnosti porabili 270 mili-
jonov, od tega za šolstvo 193 in
za zdravstvo 43 milijonov tolar-
jev. Nekaj manj sredstev, 14 mi-
lijonov, je dobilo predšolsko
varstvo in 20 milijonov kultura.
Prav predšolsko varstvo bo mo-
ralo v prihodnjih letih dobiti
večjo podporo, saj je nujna
razširitev in posodobitev prosto-
rov. Nove učilnice za prehod na
devetletno šolanje pa bodo
potrebovali tudi pri Sveti Troji-
ci, v Voličini in Jurovskem
Dolu. Med važnejšimi pridobit-
vami zadnjih let naj omenimo
obnovljeno magistralno cesto
skozi Lenart, nove prostore
Centra za socialno delo, prostore
enote zavoda za zdravstveno za-
varovanje in Izpostave davčnega
urada. Nekoliko so povečali in
razširili tudi bančne in poštne
prostore.
K razvoju so veliko prispevale
tudi krajevne skupnosti, ki so
organizirale dodatno zbiranje
denarja. Zagotovo pa bo celovita
analiza potrdila ali ovrgla nami-
govanja, da je bilo še več denarja
kot za koristen razvoj porablje-
nega za nepotrebno zapravljanje
na račun predvolilnih in po-
dobnih obljub. Posebej zanimiv
pa bo tudi ob delitveni bilanci
razplet nekoliko pozabljene zgo-
dbe o posojanju proračunskega
denarja s konca leta 1994 in
plačevanje za napake prejšnje
občinske oblasti (primer Turin).
M. Teš
LENART / OB ROBU
Praznik shvesa
v Lenartu v Slovenskih goricah so v začetku novembra skle-
nili enotedensko praznovanje prvega in hkrati zadnjega
skupnega občinskega praznika, saj se je sedanja občina
razdelila na štiri nove. Program praznovanja je bil raznolik
in vsebinsko dovolj bogat, predvsem pa je imel praznik za-
res zgolj simbolični predznak povezovanja in druženja. Vse
drugo je obviselo v zraku in mnogi pravijo, da je bilo to za-
res lepo slovo od skupnih hotenj v veliki občini, ki je počila
po dolgem in počez zaradi velikih lokalnih interesov in na-
pak sedanje občinske oblastL
A to je že tema za drugo pri-
ložnost, ostanimo še pri prazni-
ku, ki si ga bodo Lenarčani za-
pomnili po bogati osrednji
proslavi minuli petek zvečer v
domu kulture. Ta je bila nekaj
več kot zgolj preživeto recitiran-
je in prepevanje, vsebovala je ve-
liko domoljubnih čustev in ho-
tenj, da bi ljudje vendarle ostaja-
li prijatelji, sodelovali in si po-
magali.
Proti vsem pričakovanje je bil
velik obisk na razstavah društev
in organizacij, ki so jo pripravili
v stari šolski zgradbi na Trgu os-
voboditve. Čeprav v kratkem
času in v stiski, so vsi organiza-
torji pokazali veliko dobre volje
in se predstavili v lepi luči.
Prvotno je bila razstava
zamišljena kot prikaz temeljnih
poudarkov posameznih de-
javnosti, nato pa so ponudili na
voljo kar celotno šolsko zgradbo.
Časa je bilo premalo, da bi vse
dejavnosti zasijale v blišču in po-
polni vsebini, zato je bila modra
odločitev vodstev društev in or-
ganizacij, da v okviru razpo-
ložljivih kadrovskih potencialov
opozorijo na bistvo. Lepo so se
predstavili sadjarji in vino-
gradniki, športna društva, šolar-
ji, lovci in članice aktivov
kmečkih žena. Že po tradiciji sta
bili najbogatejši razstavi sadja in
domače kulinarike, ki je bila
prava poslastica za oči in dokaz
več o izvrstni organiziranosti
kmečkih gospodinj, ki znajo ob
vsaki priložnosti opozoriti na
bogato izročili slovenskogoriške
kmečke kuhinje. Lovska razsta-
va je bila poziv zelene bra-
tovščine k varstvu narave in
okolja in ohranjanju živega dela
narave. Zato zelo malo trofej in
veliko fotografij o divjih živalih.
Z njimi se je predstavil odličen
fotograf Dejan Purgaj, ki ima
bogato zbirko fotografij in dia-
pozitivov. Lovci so ob tej pri-
ložnosti izdali priložnostno
predstavitveno zloženko in v
njej opozorili na pomen lovske
etike in etike okolja nasploh. V
teh časih pravilna in modra
odločitev.
Športna zveza iz Lenarta je iz-
dala prvi bilten, ki je bogat s ko-
ristnimi podatki o športnih
društvih in klubih. Tudi
razstavljene fotografije so potr-
dile ustvarjalni elan lenarških
športnikov, ki se lahko pohvalijo
z izvrstnimi rezultati.
Naj bo tako ali drugače, razsta-
va je bila koristna in včeraj so
številni obiskovalci menili, da bi
lahko postala osrednja spremlje-
valna prireditev Lenartove
nedelje. Torej dovolj časa za vse,
ki razmišljajo podobno in ki so
letos morali v sorazmerno krat-
kem času opraviti veliko dela.
Očitno so zadeli v črno in prav
bi bilo, da bi občina takšne in
podobne pripombe upoštevala
in prihodnje leto razstavi dala
večjo organizacijsko veljavo in
finančno pomoč. Začetki so bili
dobri in to je eno od sporočil
letošnjega praznovanja.
Dokončno so praznični no-
vember sklenili z otvoritvijo li-
kovne razstave učencev likovne
šole Krajnc iz Lenarta. Predsta-
vili so se z deli z letošnjega sli-
karskega ex tempora in likovne
delavnice na Krku.
Bil je torej praznik in pred vra-
ti je slovo. Mnogi pravijo, da ne
za dolgo. Počakajmo!
Marjan Teš
PTUJ / KONEC LOVSKIH ZGODB
Opozorila UD Ph/j-Ormoi
o kršeniu zakonitosti zalegla
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zavrni-
lo pritožbo Lovskega društva Dolnji breg Dornava, ki se je i
pritožilo zoper odločbo Upravne enote Ptuj v zvezi z dodelit-'
vijo lovišča. Ministrstvo za notranje zadeve pa je odpravilo]
spremembe vpisa Lovskega društva Gorišnica v register in:
zadevo vrnilo Upravni enoti Ptuj. Kdo je torej imel prav?
V obrazložitvi odločitve je mi-
nistrstvo za kmetijstvo zapisalo,
da so zdaj lovišča na območju
občine Dornava v skladu z vel-
javnim zakonom pravilno raz-
deljena in dana v upravljanje
lovskim družinam Bresnica,
Podgorci in Jože Lacko Ptuj. Za
ustanovitev novih lovišč bi mo-
rali tema družinama dele lovišč
odvzeti, za kar pa ni nikakršnih
razlogov, saj obe družini gospo-
darita v skladu z veljavnim lovs-
ko-gospodarskim načrtom. To je
ob pregledu ugotovil tudi lovski
inšpektor Aleksander Beer, sve-
tovalec glavnega republiškega
inšpektorja.,Zoper odločbo se je
lovsko društvo Dolnji breg Dor-
nava pritožilo, v pritožbi pa za-
nikajo ugotovitve inšpektorja in
vztrajajo pri svojih. Menijo
namreč, da obvestilo lovskega
inšpektorja ne more biti vero-
dostojen dokument. Ministrstvo
je ocenilo,da pritožba ni utemel-
jena in vnovič opozorilo, da je po
zdaj veljavni zakonodaji možen
odvzem lovišča ali njegovega
dela samo, če je ugotovljen kate-
ri od natančno naštetih prime-
rov iz 27. člena veljavnega zako-
na o varstvu, gojitvi in lovu di-
vjadi ter o upravljanju z lovišči.
Relevantna dejstva in okoliščine
za prisilni odvzem lovišča se
ugotavljajo v postopku po pravi-
lih upravnega in posebnih pos-
topkov z lovskega področja. Or-
gan druge stopnje nima razloga.
da podvomi v ugotovitev lovske-
ga inšpektorja. Ta pa ima v skla-
du s 77. členom ZVGLD pravico
pregledovati lovskogospodarske
načrte in njihovo izvajanje. Za-
pisnik lovskega inšpektorja o
opravljenem ogledu in o ugoto-
vitvah je javna listina, zoper ka-
tero pa ni pritožbe ali kakšnega
drugega pravnega sredstva v up-
ravnem postopku. Zanimiv je
tudi tisti del odločbe mi-
nistrstva, ki govori o prepovedi
lastnikov zemljišč z območja
občine Dornava, ki prepovedu-
jejo vse lovske aktivnosti na svo-
jih zemljiščih lovcem iz LD
Bresnica in Jože Lacko od 15.
maja 1998 dalje. Prepovedi so v
direktnem nasprotju z 42.člen-
om ZVGLD, kar se sankcionira
kot prekršek v 7 .točki 82. člena
omenjenega zakona. Za prekršek
odgovarjajo posamezniki, ki
kršijo zakon. Zoper odločbo je še
možna pritožba na Upravno
sodišče republike Slovenije.
Iz ZLD Ptuj-Ormož so nam
tudi sporočili, da je ministrstvo
za notranje zadeve ugodno rešilo
pritožbo Lovske družine
Spodnje Ptujsko polje Sobetinci,
ki se je nanašala na spremembe
registracije Lovskega društva
Gorišnica. V odločbi ministrstva
za notranje zadeve je med dru-
gim zapisano, da se vpis spre-
memb registracije tega lovskega
društva odpravi in se zadeva
vrne prvostopenjskemu organu
v ponovni postopek. Ministrstvo
je namreč ugotovilo, da je pri-
tožba Lovske družine Spodnjo
Ptujsko polje Sobetinci upra-
vičena, in se strinjalo s trditvijo,
da je določba 1. člena pravil
Lovskega društva Gorišnica v
nasprotju z določbami zakona o
varstvu, gojitvi in lovu divjadi
ter o upravljanju z lovišči. Zato
bi registrski organ moral od
društva zahtevati, da ta del
določbe črta. Navedeni zakon
namreč v 55. členu določa, kate-
re organizacije se štejejo za lovs-
ke organizacije in ki se lahko v
skladu z zakonom ukvarjajo z
gojitvijo, varstvom in lovom di-
vjadi. Med temi pa niso navede-
na lovska društva. Društvo je
uporabljalo sporno ime in zato je
LD Spodnje Ptujsko polje Sobe-
tinci v svoji pritožbi zapisala, da
daje registracija takšnega imena
članom društva neomejene
možnosti za različne zlorabe.
Prav tako je LD poudarila, da je
zanjo moteče, da društvo deluje
na istem območju, kot ima sama
lovišče. Posebej poudarja, da le
redki razlikujejo status in vlogo
lovske družine od statusa lovs-
kega društva.
Prav tako je ministrstvo ugo-
tovilo, da ime društva ni v skla-
du s 4. členom zakona o
društvih, saj je osnovna de-
javnost, opredeljena v pravilih,
drugačna od dejanske in ne up-
ravičuje uporabe imena lovsko
društvo. Ministrstvo za notranje
zadeve pa je ob tem zavrnilo tisti
del pritožbe, ki govori o zavaja-
jočem imenu »lovsko društvo«.
Po ugotovitvah ministrstva za
notranje zadeve (kot drugosto-
penjskega organa) je prvosto-
penjski organ (Upravna enota
Ptuj) zmotno ugotovil dejansko
stanje, saj je »očitno na podlagi
proučitve njegovega temeljnega
akta menil, da je društvo(Lovs-
ko društvo Gorišnica, op. a.) up-
ravičeno do takšnega imena,
zato je v skladu z Zakonom o
društvih   Lovskemu   društm
Gorišnica izdal odločbo o vpisu
spremembe registracije društva
v register društev. Takšno dejan-
je pa bi bilo pravilno in za-
konsko utemeljeno le, če bi Up-
ravna enota društvo Gorišnica
pisno opozorila, da ni upra-
vičeno do imena «lovsko« zato,
ker nima med osnovno de-
javnostjo navedenega turis-
tičnega lova oziroma ni razvid-
no, da bi članstvo društva ses-
tavljali lovci, ter mu predlagala,
da naj to spremeni«. Iz vseh teh
razlogov je drugostopenjski or-
gan (ministrstvo za notranje za-
deve) odpravil odločbo o vpisu
sprememb registracije in zadevo
vrnil v ponovni postopek prvos-
topenjskemu organu, ker bo ta
lahko hitreje in bolj ekonomično
rešil zadevo.
S tem je dokončno jasno, da
bo moralo novo lovsko društvo
iz Gorišnice spremeniti ime in
pravila in vse skupaj uskladiti z
zakonom o društvih. Zato bodo
morali sklicati izredni občni
zbor in zapisnik s tega občnega
zbora skupaj z dvema izvodoma
dopolnjenih pravil poslati
prvostopenjskemu organu. Up-
ravni enoti Ptuj. Na odločitev
ministrstva ni možna pritožba,
mogoče je le upravni spor pri
Upravnem sodišču Republike
Slovenije, tako da se zaplet
počasi končuje. Ali pa morebiti
začenja znova?
Marjan TOŠ
PTUJ / NOVIH 32 NEPROFITNIH STANOVANJ
Ncv/eifiiffIri so se ie vselili
Gradnja novih 32 neprofitnih stanovanj na Osojnikovi cesti 25-26 v Ptuju je končana. Prva nepro-
fitna stanovanja je Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj predalo namenu decembra leta 1995, to-
kratnih 32 pa so srečni najemniki prevzeli v začetku novembra, ko se je tudi uradno pričela selitev,
ki so jo prvotno sicer napovedovali do konca leta.
Gradnja stanovanjskega dela objekta, katerega spodnji del zaseda trgovsko podjetje Tuš iz Celja, je bil%
končana v enajstih mesecih, stala je 244 milijonov, nekaj deset milijonov pa še komunalna ureditev. Po
projektantovi zasnovi ima novi objekt z neprofitnimi stanovanji videz zahodnoevropske meščanske ar-
hitekture. Gre tudi za prvi objekt v mestni občini Ptuj, ki ima dvigala. Njegova prednost pa je tudi v
tem, da ima v kletnem delu 32 parkirnih mest, stanovalcem pa so proti plačilu na voljo tudi garaže. Ob-
jekt je zgradil Gradiš - Gradbeno podjetje Ptuj, projekte pa so izdelali v Projekti inženiringu Ptuj.
Petkovega ogleda novih ptujskih neprofitnih stanovanj so se udeležili številni gostje, med drugim tudi
direktor stanovanjskega sklada Republike Slovenije Edvard Oven.
"Za stanovanjski del objekta je Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj kot investitor zagotovilo kredite
v višini 60 odstotkov investicije iz Stanovanjskega sklada Slovenije, 20 odstotkov predstavlja kredit
mestne občine Ptuj, 20 odstotkov pa smo zagotovili sami. Sorazmerni del komunalne opreme stavbnega
zemljišča je sofinancirala mestna občina Ptuj, preostali del pa je zagotovil investitor iz sredstev za iz-
gradnjo poslovnega prostora. Z izgradnjo teh 32 neprofitnih stanovanj bo rešena stanovanjska stiska 32
mladih družin, z zamenjavo in sprostitvijo starih neprofitnih stanovanj pa bomo dodatno rešili še štiri
prosilce z liste pričakovalcev za neprofitna stanovanja. Mislim, da se z izgradnjo 72 novih neprofitnih'
stanovanj lahko uvrščamo med uspešnejše neprofiine stanovanjske organizacije, ki se ukvarjajo z oskrbo
stanovanjskega trga z najemnimi neprofitnimi stanovanji. Z izgradnjo teh stanovanj smo poizkusili,
ublažiti razmere, ki so nastale na področju stanovanjskega gospodarstva s privatizacijo stanovanjskeg^Sš
fonda. Z izgradnjo neprofitnih najemnih stanovanj želimo ponovno vzpostaviti fond najemnih stano-
vanj kot edino možnost za pridobitev stanovanj v novonastalih tržnih razmerah za vse tiste, ki kljub na-
dpovrečnim osebnim dohodkom ne zmorejo nakupa lastnega stanovanja. Fond najemnih neprofitnih
stanovanj mora vplivati na hitrejše reševanje nakopičenih stanovanjskih problemov na območju mestne
občine Ptuj. Slovenski nacionalni program predvideva povečanje obsega izgradnje neprofitnih stano-
vanj, kot nosilce pa določa neprofitne stanovanjske organizacije. Te naloge iz slovenskega nacionalnega
programa pa bo lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije realiziral preko neprofitnih stanovanjskih
organizacij le, če se bodo v bodoče sredstva sklada v pretežni meri namenjala za kreditiranje izgradnje
neprofitnih stanovanj," je na petkovi slovesnosti med drugim povedal direktor Podjetja za stanovanjske
storitve, d.o.o., Ptuj Janez Belšak.
MG
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
9
NASI KRAJI IN UUDIE
PTUJ / SLABOSTI PROMETNIH TOKOV SKOZI PODVOZ
tzkusnfe prvih diplomantov prometa
v letu 1993 so se v študijskih programih mariborske univerze
zgodile korenite spremembe. Veliko fakultet je vpeljalo nove
programe, med njimi tehnična fakulteta program prometa.
Danes sodi ta smer k fakulteto za gradbeništvo, čeprav je že v
ustanavljanju fakulteta za promet in logistiko.V njen program
sodita cestni in železniški promet, pripravljajo pa se še na
zračni promet (na obali pa je poudarek na vodnem prometu).
Študentje se v prvih dveh letih
srečujejo predvsem z matemati-
ko, fiziko in računalništvom,
tako sploh nimajo občutka, da
študirajo promet; a je pač potreb-
no za dobro nadaljnjo gradnjo na-
rediti dobre temelje. Veliko jih
zaradi "razočaranja" tukaj tudi
konča študij oz. se preusmeri.
Glavni in nosilni predmeti, ki so
strokovno obarvani, pridejo v
tretjem in četrtem letniku. Velika
je tudi povezava s prakso, kar da
študiju še poseben čar.
Eden redkih in pvvih diploman-
tov prometa v Sloveniji je Sebas-
tijan Toplak iz Podlehnika, ki je
v svojem diplomskem delu obde-
lal ptujski podvoz, ocenil njegove
napake in poizkušal poiskati
nove rešitve. Ker se nam je zdela
tema zanimiva za širši krog bral-
cev, smo ga prosili za predstavi-
tev njegove naloge.
Vsebina naloge je ugotavljanje
in analiziranje nepotrebnih kon-
fliktov med prometnimi tokovi
ter iskanje metod za njihovo
zmanjšanje. Nepotrebni konflikti
med prometnimi tokovi v mestu
zaradi celovitosti dejavnikov, ki
vplivajo na njihovo potekanje
(usmerjenost cestne mreže, voz-
nikova izbira poti ipd.), bistveno
vplivajo na kapaciteto križišč in
prometno varnost.
Če upoštevamo celoten cestno-
prometni sistem, ugotovimo, da
je prometna problematika najiz-
razitejša v mestih. Posledica hitre
rasti mest in razvoja različnih
dejavnosti v njih je povečanje
koncentracije vseh vrst prometa.
Obstoječa prometna infrastruk-
tura takšne prometne intenzitete
ne sprejme, posledica česar so
zastoji. Ob tem so mestna po-
dročja zaradi neobstoja ustreznih
obvoznic pogosto obremenjena še
s tranzitnim prometom. Zraven
tega prihaja med tokovi v urba-
nih okoljih zaradi številnih dej-
avnikov, ki vplivajo na njihovo
potek, še do dodatnih nepotreb-
nih konfliktov. Vzroki, ki lahko
povzročijo nepotrebne konflikte
med prometnimi tokovi, so neu-
strezna usmerjenost cestne
mreže, neustrezno vodenje pro-
metnih tokov v križiščih, neu-
Sebastijan Toplak.
Foto: Nini
strežna oblika prometne mreže,
neustrezna informativna signali-
zacija, neustrezni regulacijski
ukrepi ipd.
Prometne zastoje skušamo raz-
reševati z gradnjo oziroma
razširitvijo prometne mreže, to
pa pogosto zaradi goste poselje-
nosti in zaščite okolja ni možno.
Kompleksne težave, ki se pojavi-
jo pri razvoju in izgradnji nove
prometne infrastrukture v gosto
naseljenem področju z že v
določeni meri izgrajeno promet-
no mrežo, silijo nacionalno, re-
gionalno in mestno prometno po-
litiko, da iščejo skupne rešitve v
smeri komplementarnih rešitev
in intermodalnih sinergij, ki bi
povzročile boljšo izkoriščenost
obstoječih prometnih mrež. Vse
večji poudarek se daje optimalni
organizaciji prometnih tokov na
obstoječi prometni infrastruktu-
ri.
V takšnih razmerah se vse bolj
preučujejo prometni tokovi vozil,
njihove notranje zakonitosti in
značilnosti. Med različnimi dej-
avniki, ki vplivajo na optimalno
upravljanje s prometnimi tokovi,
so nepotrebni konflikti med pro-
metnimi tokovi naj dominant-
nejši. Zaradi masovnosti indivi-
dualnih vozil je zmanjšanje nepo-
trebnih konfliktov med promet-
nimi tokovi najpomembnejše v
cestnem prometu predvsem v
mestnih središčih. Predmet razi-
skave so torej nepotrebni kon-
flikti med prometnimi tokovi, ki
vplivajo na prepustnost križišč in
s tem na pretočnost celotne pro-
metne mreže ter bistveno prispe-
vajo k izboljšanju prometne var-
nosti, zmanjšanju zamud in nega-
tivnih vplivov prometa na okolje.
SLABOSTI
OBSTOJEČE
PROMETNE
UREDTTVE
Sebastijan Toplak se v svoji di-
plomski nalogi zaveda, da je ptuj-
ski podvoz le začasna, kratko-
ročna rešitev prometnih zagat v
mestu Ptuju in da bo šele obvoz-
nica prispevala k rešitvi proble-
ma. Pa vendar meni, da bi lahko
prometna ureditev območja, kjer
cesta M3 poteka skozi Ptuj, bila
optimalnejša predvsem s stališča
nepotrebnih konfliktov med pro-
metnimi tokovi. Ti konflikti
prispevajo k prometnim zgostit-
vam ali celo zastojem, posledica
pa so zamude, povečano one-
snaževanje okolja, zmanjšana
prometna varnost...
Pri projektiranju je pozornost
bila usmerjena v nivojsko
križanje magistralne ceste z
železniško progo, pri tem pa so
zapostavili organizacijo cestnih
tokov. Denivelacije ceste z želez-
niško progo niso koristno izrabili
še za morebitno denivelacijo pro-
metnih tokov, saj prometni tok iz
smeri Ptuj - center (Osojnikova
cesta) po zvezni cesti vodi preko
podvoza in nato v nivoju spet na-
zaj in se pri tem seka z močnim
prometnim tokom iz smeri Mari-
bora, ki vsebuje visok delež tran-
zita. Sebastijan misli, da pri pro-
jektiranju križišč niso dovolj
upoštevali jakosti pr-emetnih to-
kov. Odsev neupoštevanja jakosti
prometnih tokov pri projektiran-
ju križišč je prometni pas za leve
zavijalce v križišču pred podvo-
zom iz smeri Ptuj - center, ki je
do sedaj bil že nekajkrat rekon-
struiran. Sprva je bila dolžina
tega pasu samo nekaj 10 metrov,
pas za zavijanje v levo v nasprotni
smeri pa nekaj 100 metrov, kar pa
je popolnoma v nasprotju z dejan-
skimi prometnimi obremenitva-
mi. Te rekonstrukcije so le delne
rešitve in bistveno ne pripomore-
jo k boljši pretočnosti križišča
kot celote, opozarjajo pa na po-
manjkljivo projektiranje križišča.
Trenutna prometna ureditev je
zelo neugodna za prometni tok iz
smeri Ptuj - center (Osojnikova
cesta), kjer nastajajo zastoji oz.
prometne zgostitve. Vozniki se ga
zato skušajo izogibati in izbirajo
drugo pot, ki vodi okrog mesta
skozi stari del po zelo ozkih uli-
cah neposredno mimo osnovne
šole. Tako se je prometna obre-
menitev v tem delu mesta zelo
povečala, kar je še posebej nega-
tivno za stanovalce zaradi one-
snaževanja okolja, hrupa in pro-
metne varnosti.
Če izhajamo iz obstoječega stan-
ja v prometu, lahko z ustreznim
preučevanjem in ukrepi ugotovi-
mo, kje se pojavljajo prometni
zastoji. Tako lahko identificira-
mo kritična mesta, ki jih je po-
trebno sanirati. To sanacijo pa je
potrebno preučiti v okviru celot-
ne cestne mreže in tudi drugih
prometnih sistemov, saj se lahko
v nasprotnem primeru kot rezul-
tat sanacije ali rekonstrukcije po-
javijo nova ozka grla.
To natančneje ugotovimo, če
ustvarimo kvaliteten prometni
model, ki se obnaša skoraj iden-
tično kot realen prometni sistem
(s pomočjo računalniškega pro-
grama Polydrom). Tako lahko si-
muliramo določene prometne
ureditve in ugotavljamo, kako se
prometni sistem oz. udeleženci
odzivajo na morebitne spremem-
be infrastrukture. Prav tako
lahko razvijamo prognoze, kako
so bo promet razvijal v bodoče.
Za pomoč in sodelovanje se je
Sebastijan obrnil na MO Ptuj, a
mu niso niti odgovorili. Tako je v
svoji diplomski nalogi naredil le
približen načrt izboljšave podvo-
za in rešitev prometne gneče, ki
pa je vse eno boljši od obsto-
ječega. Izboljšanje sedanje pre-
točnosti križišča bi dosegli z
ustreznejšim krmiljenjem semaf-
orizacije.
Milan Krajnc
PTUJ / NOV BISER KULINARIČNE PONUDBE ZA DOMAČINE
IN TURISTE
^sfnnomski ienter
Perutnine Pfuj sredi mesta
V začetku decembra bo Ptuj postal bogatejši za pomemben
biser gastronomske ponudbe. Po dobrem letu prenove ga bo
odprla Perutnina Ptuj, ki je na Novem trgu, nasproti bla-
govnice, bila že desetletja poznana po dobri izbiri v mesnici
in po znamenitih piščancih v priročni samopostrežni res-
tavraciji. Nova pričakovanja potrošnikov, predvsem pa te-
meljita preusmeritev Perutninine predelave v širok seg-
ment zdravih živil za sodoben način prehranjevanja so že
nekaj časa narekovala temeljito posodobitev krajevno
najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Perutnina Ptuj se je temeljito
lotila tako adaptacije prostorov
kot popestritve ponudbe ptujskih
kulinaričnih značilnosti. Celotna
naložba je zajela rekonstrukcijo
celotne poslovno-stanovanjske
zgradbe na Novem trgu 2. Zaradi
nujnega zaporedja del je Perutni-
na Ptuj skupaj z drugimi lastniki
in upravljavci zgradbe na Novem
trgu (stanovalci in upravljavci
poslovnih prostorov) sofinancira-
la tudi prenovo celotnega ostrešja
in fasade, s sodelovanjem občine
pa je novo podobo dobil tudi ce-
lotni trg. Naložba je omogočila
razširitev delikatesnega prodaj-
nega prostora, pa tudi kavarniški
in gostinski del bo decembra
zaživel v razširjeni obliki in novi
podobi. Mestno jedro Ptuja tako
dobiva več kot 700 kvadratnih
metrov sodobnih površin za spe-
cializirano trgovinsko ponudbo
živil in gostinski lokal.
Mesnica, delikatesa, kavarna in
gostilna bodo poslovali pod enot-
nim prepoznavnim imenom PP
in tudi zaradi tega bo ta kulina-
rični in gastronomski center no-
silec vseh oblik tradicionalne in
sodobne prehrane, od malic in
priložnostnih kosil do reprezen-
tančnih obrokov za najzahtev-
nejše goste in turiste, ki bodo obi-
skali Ptuj. Gastronomsko sre-
dišče PP bo od odpnja naprej
tudi reprezentančno stičišče za
vse poslovne partnerje Perutnine
Ptuj kot osrednjega gospodarske-
ga podjetja živilskopredelovalne
panoge v Podravju.
Predvsem zanimiv je izbor jedi,
ki so jih posebej za ponudbo na
Novem trgu pripravili Perutnini-
ni tehnologi in kulinarični stro-
kovnjaki. Ob že tradicionalno
poznanih perutninskih jedi, zara-
di katerih je restavracija na No-
vem trgu bila poznana že pred
zadnjo adaptacijo, je Perutnina
Ptuj, ki bo tudi sama upravljala
celoten prostor, pripravila celo
vrsto novih kulinaričnih kombi-
nacij, ki bodo predstavljale tako
njen proizvodni program kot tudi
druge jedi. Njihova skupna
značilnost bo predvsem izvirnost
in dober okus, ki se bo simpa-
tično zbliževal s širokim izborom
pijač.
Skratka Ptuj postaja bogat z no-
vim prodajnim centrom v obliki
mesnice in delikatese ter gostilno
za vse potrebe sodobnega in zdra-
vega prehranjevanja, vendar tudi
neprikritim značajem tistega, kar
je Ptuj v zadnjih letih naredilo
prepoznaven tudi zaradi njegove
osrednje specialitete - to pa so
jedi iz piščančjega mesa, kar seve-
da ob dejstvu, da ima tukaj svoj
sedež osrednje slovensko živil-
skopredelovalno podjetje v tej pa-
nogi, ni nič nenavadnega.
TAS
ANKETA / PRED NOCOJŠNJIM IZBOROM ZA MISS SVETA NA SEJSELIH
PHiiske fepoffce o Miš/ni uvrstitvi
Gordana Ogrizek: "Zelo sem
vesela, da je miss Slovenije posta-
la prav Miša, zanjo smo navijali
vsi. Zmago si je zaslužila, saj je
vidno izstopala od drugih tekmo-
valk. Mislim, da se bo na Sejšelih
zelo visoko uvrstila, cilja pa
lahko tudi najviše, saj s svojo pa-
metjo, samozavestjo in šarmom
zna očarati prav vsakogar. Želim
ji veliko sreče, držala bom pesti,
da bo uspela."
Darja Koren: "Mislim, da je
Miša sposobna Slovenijo uspešno
predstavljati, in vem, da bo dala
vse od sebe. Poleg tega da je pa-
metna, ima še veliko drugin
vrlin. Je zelo družabna, komuni-
kativna in razgledana. Po mojem
mnenju so njene možnosti za uvr-
stitev med deset najlepših zelo
velike. Iz srca ji želim, da bi ji to
uspelo, če pa ji ne bo, pa naj se za-
veda, da je za Slovence najlepša in
najboljša in bo za leto 1998 to za
vedno ostala! Vso srečo, Miša!"
Maja Lešnik: "Mišo poznam že
od malih nog in vem, da je zelo
samozavestna, kar v maneken-
skem svetu zelo veliko pomeni.
Mislim, da bomo vsi Slovenci, še
zlasti pa Ptujčani, držali pesti
zanjo, da bi se čim bolje odrezala,
kar pa ni vse odvisno od nje, saj
ima tukaj veliko moč tudi politi-
ka. Prepričana pa sem, da bo
Miša zelo dobro prestavljala Slo-
venijo, ker je dokazala, da ni
samo lepa, ampak tudi zelo izo-
bražena in pametna, kar je še veli-
ko pomembnejše. Držim pesti za
čim boljšo uvrstitev."
Alenka Vindiš: "Miša je pro-
dorna oseba, vsakdo jo takoj opa-
zi tudi zaradi njene izredne ko-
munikacije. Morda je ravno to
ključ do uspeha. Kar pa zadeva
moje izkušnje s tekmovanja za
miss sveta, pa moram povedati,
da mi je ključ do uspeha popolna
neznanka. Vsekakor pa Miši
želim vse najboljše."
Mihaela Kukovec: "Po mojem
se bo Miša zelo dobro uvrstila;
občutek imam, da od vseh dose-
danjih mišic najbolje. Od srca ji
želim vse najboljše. Tekmovanje
za miss sveta ji bo prineslo nove
izkušnje, spoznala bo tudi veliko
novih ljudi, ki ji bodo v nadaljnji
karieri lahko zelo veliko pomaga-
li."
Tekst: MG
Od leve: Gordana Ogrizek, Darja Koren, Maja Lešnik, Alenka Vindiš in Mihaela Kukovec.
Fotografije: Črtomir Goznik
10
čemek, 26. november 1998 - TEDNIK
NASVETI
Kuharski nasveti
Musaka
Musake so pravzaprav srbske narodne jedi, vendar za njihove
velja, da so precej pikantne .Pri nas pa pripravljamo musake,
ki so zmerno začinjene in jih pogosto serviramo kot tople
začetne jedi, sploh tiste, ki jih pripravljamo iz nekoliko red-
kejše zelenjave.
Za vse musake velja, da so pri-
pravljene iz zelenjave, kot so
bučke, jajčevci, cvetač, brokoli ali
krompir, kar predstavlja neke
vrste osnovno plast, in nade-
va.Nadev pripravljamo iz različne
drobovine, še pogosteje pa iz
hašejev vseh vrst mesa. Haše ime-
nujemo zmleto in prepraženo
meso.
Še pogosteje kot tople začetne
jedi pa musake v tem letnem času
srečujemo kot samostojne jedi ali
kot glavne jedi, zraven pa ponudi-
mo različno zeleno solato.
Mogoče jih pripravljamo sedaj za-
radi tega, ker zahtevajo nekoliko
več priprave.
Osnovno krompirjevo musako
pripravimo tako, da nekoliko de-
belejši krompir operemo, olupimo
in nato narežemo na pol centime-
tre debele lističe, ki jih v slanem
kropu blanširamo oziroma kuha-
mo eno do dve minuti. Blanširani
krompir poberemo iz vrele vode
ter ga ohladimo. Za pet oseb po-
trebujemo vsega skupaj pol kilo-
grama krompirja. Med tem časom
si pripravimo mesni haše, tako da
10 dekagramov čebule fino sesekl-
jamo in jo na manjši količini
maščobe zlatorumeno pre-
pražimo, dodamo 30 dekagramov
mlete svinjine, lahko vzamemo
tudi mešanico svinjine in govedi-
ne, in 2 stroka strtega česna. Te-
meljito premešamo in dolijemo 2
decilitra tople vode ali juhe, doda-
mo še sol, poper in lovorjev list ter
dušimo 10 minut.
Nato si pripravimo še bešamel
omako, tako da v kožico damo 10
dekagramov margarine, in ko se
stali, prisipamo 3 žlice gladke
moke ter narahlo prepražimo. Za-
lijemo s pol litrom mleka in
začinimo s soljo, poprom in
muškatnim oreščkom. Omako
mešamo tako dolgo, da se zgosti,
nato jo odstavimo in do mlačene-
ga ohladimo. Mlačni omaki doda-
mo 3 rumenjake in trd sneg 3 bel-
jakov.
Ne prevelik pekač premažemo z
margarino, potresemo z ostro
moko in dno prekrijemo z
blanširanim krompirjem. Na
krompir enakomerno porazdeli-
mo tretjino mesnega nadeva, na-
rahlo prelijemo z bešamel omako
in postopek še dvakrat ponovimo.
Zadnja plast naj bo blanširan
krompir, ki ga prelijemo z
bešamel omako ali z decilitrom
kisle smetane, ki smo ji dodali eno
jajce. Tako pripravljeno musako
damo v pečico, ki smo jo ogreli na
220C, in pečemo pol ure. Musako
lahko narežemo na rezine, po želji
dekoriramo in ponudimo s solato.
Na enak način lahko pripravimo
musako iz jajčevcev, bučk in cve-
tače, le da krompir zamenjamo z
omenjeno zelenjavo. Bučke in
jajčevce pred uporabo narežemo
in narahlo solimo ter pustimo ta-
kole stati vsaj 10 minut. Nato jih
dobro ožmemo, za boljši okus pa
jih na hitro opečemo z obeh strani
na maslu ali margarini. Če pa pri-
pravljate musako iz cvetače ali
brokolija , omenjeni zelenjavi do
polovice skuhamo v slani vodi.
Vsi tisti, ki ste se že naveličali
omenjenih musak, pa si lahko pri-
pravite nekoliko okusnejšo krapo-
vo musako, lahko pa uporabite
tudi file drugih rib. Pripravimo jo
tako, da očiščenega krapa filiramo
in ga narežemo na rezine, jih na-
rahlo solimo in popramo ter na
manjši količini maščobe na hitro
opečemo. Za 4 osebe zadostuje 1
kg ribjega fileja. Maščobi, ki je os-
tala od pečenja, dodamo 5 deka-
gramov na kocke narezane slanine
in jo na hitro prepražimo, nato
dodamo 25 dekagramov poljubno
narezane rdeč paprike in pražimo
2 minuti, zalijemo z vodo in
dušimo 5 minut. Posebej pripravi-
mo 70 dekagramov krompirja, ga
narežemo in 2 minuti kuhamo v
slani vodi. Dobro namaščenemu
pekaču najprej pokrijemo dno s
krompirjem, potresemo s polovi-
co prepražene paprike in slanine,
nato naložimo vse opečene ribe,
ponovno papriko in povrhu pre-
krijemo s krompirjem. Vse skupaj
prelijemo s kislo smetano, ki smo
ji dodali cela jajca. Vzamemo 2 de-
cilitra kisle smetane in 2 jajci.
Pečemo v pečici
pri temperaturi
220 C 20 minut.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / « V VRTU «
Preden vrt prekrile sneg
Tistih nekaj toplih in sončnih poznojesenskih dni, ki nam jih nudi lis-
topad, skrbno izrabimo za opravila v vrtu pri sajenju drevnin ter negi
in zavarovanju vrtnega rastlinja pred poškodbami, ki bi jim jih utegnila
povzročiti zima, ob neugodnih vremenskih razmerah za delo na prostem pa se posve-
timo notranjim opravilom pri skrbi za ozimnico in negi rastlinja na prezimovanju.
v SADNEM VRTU oberemo še poslednji
letošnji sadni pridelek, nešplje. Plodovi nešplje so
sredi listopada drevesno zreli, zato jih oberemo.
Plodovi, ki jih je zmehčala jesenska slana, so tudi
užitno zreli, trde pa do mehčanja vložimo v plitve
sadne zabojčke z drugim sadjem v sadni shrambi.
V hrambi tudi preberemo sadje in izločimo nagnite
ali s skladiščnimi boleznimi načete plodove, da se
bolezen ne bi prehitro širila na zdrave.
Preden nastopijo močnejše ohladitve, spravimo
ostanke kemičnih pripravkov za varstvo rastlin v
suh prostor, kjer ne zmrzuje. Zmrznjenim škropi-
vom se fizikalna in kemična svojstva tako spreme-
ne, da postanejo neuporabna. Pri hrambi škropiv
smo posebej pozorni na varno hrambo. Spravlje-
na morajo biti v zaprtih prostorih, ločeno od živil in
krmil, nedostopne^za nepovabljene, najbolje v
zaklenjeni omari. Če obstaja nevarnost poplav,
naj bodo varno spravljena pred razlitjem. Ostan-
kov škropiv v nobenem primeru ne pretakajmo ali
presipavajmo, ostati marajo v orginalni embalaži s
čitljivo ohranjeno in dobro prilepljeno etiketo ozi-
roma označbo vsebine. Neuporabljenih ostankov
škropiv v nobenem primeru ne zavržemo v sme-
tišče ali vodotoke ali da bi jih zakopali v zemljo. Ne
glede na količino, in če jih ne moremo več upora-
biti, jih vrnemo prodajalcu, kjer smo jih kupili; ti so
jih dolžni prevzeti in oddati proizvajalcu v
neškodljivo uničenje.
Med letom uporabljene škropilnice temeljito
opermo in posušimo. Ostanki vode v ceveh in
črpalkah zamrznejo in črpalko poškodujejo. No-
tranje dele in notranjost valjev namažemo s stroj-
nim oljem, da jih zavarujemo pred korozijo. Škro-
pilnico in cevi postavimo v temen prostor, saj plas-
tični deli, izpostavljeni soncu, pod vplivom
sončnih žarkov razpadajo. Naprave, potrebne po-
pravil, že sedaj popravimo, da se izognemo
težavam, ki nastanejo tik pred začetkom uporabe.
Orodje za talno obdelavo in nego sadnega
drevja očistimo, popravimo, naostrimo in pre-
mažemo, da ga zavarujemo pred korozijo.
V OKRASNEM VRTU sadimo in presajamo
drevnine in grmovnice, dokler zemlja ne zmrzuje.
V težkih ilovnatih tleh in sploh pri vseh tipih tal, ki
so nagnjena k stiačenosti, se, če so obilno
zamočena, izogibamo opravilom v tleh, da jim traj-
no ne pokvarimo zloga. Zemlja je godna za obde-
lavo in sajanje, če zgnetemo grudo v pesti in jo z
višine glave prosto spustimo na trdna tla. Če se pri
padcu zdrobi, ie znak. da ieopdna. ZmrzrtJeoa,
zemlja korenine tako poškoduje, da zmrznejo, če
pa je v prevelikih grudah, četudi ni zmrzla, koreni-
ne ostanejo v zračnih prostorih med grudami, kjer
se ne morejo vkoreniniti, in takšno sajenje je neko-
ristno.
V tem času, dokler tla niso zmrzla, okrasne traj-
nice, drevnine in grmovnice okopljemo in opleve-
mo. Pri pletvi smo pozorni na vrsto plevelov. S se-
menskimi ravnamo tako, da semen ne raztrese-
mo, ker bi to bilo podobno novi setvi, koreninske
pa skrbno izkopljemo, da ostanki korenin ne bi os-
tali v tleh, jih pustimo oveneti, nato pa sežgemo. V
nobenem primeru koreninskih plevelov v svežem
stanju ne kompostiramo.
Nenavadno je v tem poznem jesenskem času
slišati nasvet, da v ZELENJAVNEM VRTU še
lahko ali pa že pričnemo setev nekaterih vrtnine
na prostem. Če imamo v vrtu dovolj zavetno lego,
lahko v drugi polovici novembra sejemo bob. Bob
je stročnica, ki kali že pri nizkih temperaturah, le
da zemlja ni zmrzla. Bob vso zimo vegetira - raste,
če je pod snegom, prenaša zmrzal do -7, če smo
ga sejali na ugodno in zavetno lego ali pa zavaro-
vali s prekrivalom, povsem nemoteno pa raste
pod plastičnim bunkerjem. Zgodaj posejan daje
spomladi prvi pridelek stročnic. Čeprav je bob
prastara, na naših tleh dobro poznana stročnica,
ga vse premalo pridelujemo. Cenjen je po svoji
prehrambeni vrednosti, saj je to stročnica, bogata
z beljakovinami in celo vodi pred grahom. Mladi
bob vsebuje lahko prebavljive beljakovine in je
zato idealna otročja hrana in hrana za diabetike.
Pridelovanje boba pa je zanimivo tudi zato, ker ni
zahteven na talne razmere, saj uspeva v vseh tipih
tal in dobro prenaša nizke temperature in zimske
vremenske razmere. Sejemo le kakovostno in pro-
ti rastlinskim boleznim razkuženo seme pripo-
ročene sorte aquadulce.
Pozne setve radiča sort treviški rdeči in verona
so do sredine novembra - do nastopa jesenskih
slan že toliko razvile korene, da so primerne za sil-
jenje. Z ohladitvijo in pričetkom slan radič preneha
rasti in koreni se več ne debelijo. Če so debeli naj-
manj 2 cm, jih previdno izkopljemo, da ostanejo
nepoškodovani. Nekaj dni pustimo rastline neo-
brezane, da ovenijo; takrat jim liste odrežemo na
dolžino 3 cm in jih spravimo v klet, toplo gredo ali
rastlinjak, kjer pozimi opravljamo siljenje za pride-
lovanje listne solate.
Miran Glušič, ing.agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 200. NAD
Zdlrofv družina in
duševno mdrmvle
61. nadaljevanje
Družina shizofrenega
bolnika - 2. nad.
Konflikt med partnerjema v
shizmatični družini se prične
navadno še pred rojsrvom
otroka, zato se ta takoj po
rojstvu znajde v središču boja
med starši. Čeprav so ti možje
do žene duševno in včasih celo
telesno kruti, pa so do svojih
hčera popustljivi in v stalni
opoziciji do vsega, kar mati
zahteva in pričakuje od
hčerke. Zelja, pridobiti si hčer,
v tem primeru nima značaja
seksualnega zapeljevanja,
čeprav lahko pride tudi do
tega, temveč služi ohranjanju
pristaštva. Ta tip očetov je zelo
protisloven in zmede otroka v
njegovih prizadevanjih,
ustreči očetu. Vedenje, ki ga ti
očetje zahtevajo, je v tesni zve-
zi z njihovimi nevrotičnimi
problemi. Nadalje so ti otroci
prej ali slej razočarani nad
očetovo osnovno, podzavestno
neiskrenostjo.
Po izkušnjah proučevalce te
družinske dinamike postane
psihotična tista hčer, ki se pos-
tavi na stran očeta in si skuša
pridobiti njegovo ljubezen. Ta
hči se skuša čimbolj razlikova-
ti od matere, namesto da bi ji
skušala biti podobna, zruši pa
se tudi zato, ker ne more v ce-
loti zadovoljiti očetovih pro-
tislovnih in nerealističnih
želja, ker ne more povsem de-
liti njegovega sovraštva do ma-
tere in ker.sama s takšnimi p^s
goji ne niDie v celoti razviti
svoje /cMiske identitete.
DrugI tip očeidv v shizraa-
ticnih družinah so očetje ne-
katerih moških bolnikov.
Značilno zanje je, da rivalizi-
rajo s svojimi sinovi za pozor-
nost in ljubezen matere ter
sina ljubosumno zapostavljajo
in odrivajo. Ti očetje iščejo
prestiž in se hvalisajo pred si-
novi s svojimi uspehi; na dru-
gi strani pa skušajo zmanjšati
vrednost in samozaupanje
svojih sinov. V tej skupini je
sovraštvo očetov bolj usmerje-
no proti otrokom kot proti
ženi. Ne sodelujejo pri vzgoji
otrok in motijo žene pri njiho-
vih materinskih prizadevanjih
in opravilih. Njihovo ne-
očetovstvo se še bolj stopnjuje
z njihovo resnično odsotnostjo
od doma ali popolno od-
maknjenostjo, v nekaterih pri-
merih pa tudi z vedenjem, ki
se ga morajo otroci sramovati.
Značilno za te očete je, da so
ekstremno egocentrični. Sov-
ražijo svoje otroke, menijo
npr. da jih ti ovirajo pri njiho-
vem službenem in življenj-
skem napredovanju oz. pres-
tižu, po katerem tako zelo hle-
pijo. Njihove žene so zaradi
njihovega rivaliziranja, ljubo-
sumnosti in sovražnosti do
otroka razdvojene. Mož, sin ali
celo oba se čutita zapostavlje-
na. V nekaterih primerih nas-
tane vtis, da se oče odvrne od
otroka, ker ne more prenesti,
da mati posveča pozornost
sinu. Nasprotno pa se čuti sin
dolžnega, stopiti na mesto
očeta, zaradi česar se konflikt
samo še poveča. Ti očetje s
svojim pn)tislovnim veden-
jem, s svojimi izbruhi tempe-
ramenta in osebnostnimi
motnjami povzročajo v
družini močne napetosti.
Značilno za tretji tip očetov v
shizmatičnih družinah je, da
imajo izrazitejše veličinske
blodnje, da pa hkrati res pose-
dujejo razne sposobnosti in
dosegajo uspehe. Ker znajo
učinkovati, verjamejo njihove
žene in otroci v njihovo supe-
riornost. Ti očetje so vzvišeni
nad otroki in se obnašajo
navzven nekam distancirano,
le malo podpirajo svoje sinove
ali jih sploh ne podpirajo in
jim dajejo čutiti, da le-ti ne
bodo nikoli dosegli njihove
veličine. Žene so tem možem
zgolj za to, da jih občudujejo,
na drugi strani pa v svoii
zaskrbljenosti za može, ki jim
predstavljajo nekakšne očetov-
ske figure, vedno bolj zane-
marjajo otroka. Zgodi pa se
tudi nasprotno, da čuti mati
disianciranost moža in skuša
izpolniti z otrokom njegovo
mesto v svojem življenju. V
obeh primerih je zlasti sin
preslaboten za tekmovanje in
posnemanje očeta in postane s
prevzemanjem bizarnih potez
očeta nekakšna njegova kari-
katura.
Naslednjič pa še o popačeni
družini.
mag. Bojan Sinko
PTUJ / Z MEDOBČINSKEGA SREČANJA DIABETIKOV

V soboto, 7. novembra, je bilo v Narodnem domu v Ptuju me-
dobčinsko srečanje diabetikov, ki ga je organiziralo Društvo
diabetikov Ptuj ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni 14. no-
vembru. Med drugim se ga je udeležil tudi predsednik Zveze
društev diabetikov Jože Snoj.
Srečanje so diabetiki z
območja upravnih enot Ptuja in
Ormož združili z zdravstvenimi
predavanji, prvič so prisluhnili
tudi predavanju o zdravilnih
zeliščih, ki so lahko prav tako
učinkovita pri zdravljenju slad-
korne bolezni, ki postaja vse
hujši zdravstveni, socialni in
družbeni problem tudi v Slove-
niji, kjer naj bi bilo že 88 tisoč
sladkornih bolnikov. Ker se za-
vedajo, kaj pomeni sladkorna
bolezen za posameznika in kaj
za družbo, je med drugim pove-
dala predsednica Društva diabe-
tikov Ptuj Marija Velikonja, or-
ganizirajo z zdravstvenimi del-
avkami vsako leto srečanje s
predavanji, da bi diabetiki bolje
spoznali svojo bolezen, da bi jih
slišalo okolje in jih tudi razume-
lo v njihovih stiskah. Pomemb-
no je namreč vedeti, da dobro
urejen diabetik lahko dela, se
vključuje v družbo, je lahko ko-
risten sebi in okolju. Diabetiki
ne želijo veliko, želijo si le živeti
človeka vredno življenje.
Za svečane trenutke so na me-
dobčinskem srečanju diabeti-
kov skrbele ljudske pevske
DPD Svoboda Ptuj, ženski pev-
ski zbor DPD Svoboda Ptuj pod
vodstvom Mitje Gobca in mlada
harmonikarja glasbene šole
Nokturno iz Dornave.
MG
Krvodajalci
10. NOVEMBER - Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a, Andrej
Peršuh, Kungota pri Ruju 142, Nada Kožar, Industrijsko na-
selje, Kidričevo, Katica Novakovič, Rimska pl. 23, Ruj, Lidi-
ja Derič Simonič, Kicar 77/b, Marija Mir Bercegovič, Rim-
ska pl. 21, Ptuj, Miran Zemljarič, Spuhlja 140, Kristina Bez-
jak, Kraigherjeva 27, Ptuj, Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ptuj,
Milena Pavlica, Zidanškova 27, Ptuj, Stanko Vršič,
Zamušani 38, Andrejka Capuder, Borovci 60, Natalija Ko-
kot, Majšperk 32, Lidija Savič, Ul. 25. maja 9, Ptuj, Avgust
Brlek, Pobrežje 8, Irena Gajšt, Sestrže 45/a, Vlasta Mršek,
Ul. Jožefe Lacko 34, Ptuj, Darinka Kodela, Ul. 5. prekomor-
ske 1, Ruu, Srečko Kelenc, Podvinci 117/a, Matej Kostan-
jevec, Mala vas 33, Gorazd Rajher, Proletarska 9, Ki-
dričevo.
11. NOVEMBER - Irena Šprah, Krčevina pri Vurbergu, Franc
Vilčnik, Muretinci 20/a, Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj,
Marjan Bezjak, Bukovci 126/a, Majda Simonič, Orešje 55,
Olga Plohi, Sobetinci 37/a, Dragica Horvat, Destrnik 38, Ka-
milo Kronvogel, Črmlja7.
12. NOVEMBER - Ciril Predikaka, Majšperk 51, Janez
Muhič, Bukovci 63, Janez Krajnc, Korenjak 6, Metka RašI,
Žabjak 26/c, Silva Auer, Pobrežje 151/a, Milan Bombek,
Formin 28/a, Aleksander Vidovič, Gregorčičev drevored,
Ptuj, Boštjan Novak, Ob železnici 25, Ptuj, Marjana Predika-
ka, Barislovci 6, Hedvika Korošak, Trubarjeva 10, Ptuj, Dar-
ko Skok, CMD 11, Ruj, Janez Tement, Zabovci 46, Janko
Arnuš, Bukovci 173, Stanko Lenart, Nova vas 72, Dušan
Samec, Jiršovci 31, Peter Španinger, Mejna 6, Miklavž na
Dravskem polju, Bojan Bertalanič, K brodu 27, Maribor,
Benjamin Slanic, Mihe Zidanška 12, Maribor, Robert Pšajd,
Drstelja 21, Alojz Mihelak, Bezena 11, Boris Fekonja, Zagor-
el 56, Dušan Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj.
13. NOVEMBER - Robert Kreft, Brodarska 61, Murska So-
bota, Boštjan Selinšek, Gradišča 50, Slavko Blažič,
Gmškovje 6, Andrej Smodič, Tavčarjeva 32, Murska Sobo-
ta, Mihael Jurič, Fram 151, Aleš Nedog, Kicar 50, Franc
Šrok, Gorkega 4, Maribor, Matjaž Umek, Mokrška 37,
Ljubljana, Matjaž Totter, Novosadska 8,_ Ljubljana, Matej
Horvat, Gregoričeva ul. 43, Beltinci, Tino Šoštarič, Leonova
ul. 13, Slovenska Bistrica, Matej Čremožnik, Dobrič 16,
Marko Bevc, Ritoznoj 48, Janez Čuk, Zg. Duplje 80, Simon
Domjan, Predanovci 21/a, f\/latevž Špindler, Kneza Koclja 1,
Ljubljana, Aleš Lisec, Zvirče 44, Simon Bagola, Korovci
36/a, Anže Vidmar, Zarnikova 6, Ljubljana, Tomaž Hudnik,
Gortina 87, Marko Čurila, Križna cesta 23, Hoče, Aljoša
Lončarič, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica, Marko Rubin,
Metava 39, Andrej Župec, Pot na Kamenšak 7, Lenart v
Slov. goricah, Igor Grlica, Dobrava 5, Davorin Volgemut,
Stritarjeva pot 10/a, Ruj, Karli Gabrovec, Pohorska cesta
26.
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
II
ZANIMIVOSTI
SILVESTER VOGRINEC: ZAKAJ SEM VEGETARIJANEC - 5
Naipogosteiši predsodki
Slavni pisatelj George Ber-
nard Shaw je rekel: 'Tako ime-
novani vegetarijanec sem od
25 leta starosti. Že več kot
četrt stoletja živim in delam
brez mesa, rib, perutnine,
kave in alkohola. Nekoč mi je
neki zdravnik dejal: 'Jejte
meso, sicer boste umrli!' Jaz
pa nisem storil ne enega ne
drugega." Shaw je živel 94 let
in umrl zato, ker se je pones-
rečil.
"Jej meso, da se boš bolje
učil, da boš močan in brihten!"
"Če ne boš jedel mesa, boš
zbolel!"
"V vegetarijanski prehrani ni
dovolj hranljivih snovi."
"Kako lahko človek sploh je
takšno nezanimivo hrano? Brez
velikega sočnega zrezka si
sploh ne znam zamisliti kosila!
Raje živim 20 let manj, kakor da
bi se odrekel mesu."
"Moj ded je do 95. leta veliko
kadil in je jedel vse. Raje um-
rem, kakor da bi nehal kaditi ali
jesti meso!"
To je samo nekaj komentarjev,
ki jih moramo vegetarijanci ved-
no znova poslušati, ne da bi po-
sebej prosili zanje.
Ko je človek zdrav, misli, da je
njegovo počutje samoumevno
in da ga nič ne more skaliti.
Počuti se kot "gospodar sveta",
ki bo "večno" živel. Tedaj pa
napoči huda ura, resno zboli in
zdravnik mu odmeri le še kratek
' čas. Takrat je pripravljen storiti
in poskusiti vse, samo da bi si
še za en dan podaljšal življenje.
Pripravljen je opustiti cigarete,
alkohol in celo meso! (Seveda
so tudi takšni, ki se o zdravem
življenju do zadnjega ne pustijo
podučiti.) In prav to se znajde
na vrhu dietnega lista! Ste se že
kdaj vprašali, zakaj vam pri
prehrani zdravnik najprej črta
rdeče meso (svinjina!), če pa je
taakooo zdravo?! Povprašajte
ga kdaj o tem!
Da mesna hrana povečuje "pa-
met" oz. da vpliva na inteli-
genčni kvocient, je še ena trdi-
tev, s katero se gotovo ne bi
strinjali številni ugledni misleci
in znanstveniki, ki so bili vegeta-
rijanci. Naj omenim samo neka-
tere: Sokrat, Platon, Voltaire, Pi-
tagora, Isaac Nevvton, T.A. Edis-
on, Nikola Tesla, Albert Einstein
idr. Einstein je rekel: "Vse, kar
smo se naučili, je samo kupček
predsodkov, s katerimi so nas
pitali do 18. leta."
DOLGOVEČNOST,
VITALNOST IN
DEDNOST
Lotimo se stereotipa, ki se gla-
si: "Moj ded je živel 95 let, je ka-
dil in vse jedel." Ljudje, ki v teh
besedah iščejo izgovor za svoje
nezdravo življenje (kava, niko-
tin, alkohol, z mesom preob-
težena hrana, sedeč način živl-
jenja), preradi pozabljajo, daje
njihov "vaš-ki" ded živel drugače
od "razvajenega" sodobnega
meščana. Do svojega 85. leta je
delal po cele dneve na njivi na
svežem zraku. Vsak dan je po
raznih opravilih prepešačil po
10 kilometrov (to je bil že dober
"jogging"). Ali so imeli tedaj pra-
vo kavo? Ne, projo ali pa sirot-
ko, ob tem pa so jedli domač
polnozrnat kruh. Meso je bilo
sila redko na mizi, ker si ga niso
mogli privoščiti. Ali so poznali
najrazličnejše sladkarije? Ne, za
božič so si razdelili tablico
čokolade. In tudi današnje bele
moke takrat sploh ni bilo.
Dolžina življenja je odvisna:
prvič, od podedovane življenj-
ske sile, drugič, od pre-hrane, in
tretjič, od telesnega gibanja.
Kdor živi napačno, predaja svoj-
im potomcem bolno dedno
maso, otroci pa ne dosežejo
več starosti svojega deda.
Helmut VVandmaker je v svoji
knjigi Hočeš biti zdrav? navedel
tale primer: "Vselej so mi za
vzgled dajali starega sedlarja
Scharfa iz mojega rojstnega
kraja, ki je ob 'krepki' mesni hra-
ni živel 97 let. Nato se je poka-
zalo, da je njegov sin pri isti hra-
ni umrl že pri 62 letih za
želodčnim rakom, sinov edini
sin pa že pri 38 letih, prav tako
za rakom. Njegova edina hči je
prav tako umrla zelo zgodaj! Tu
imamo vendarle najbolj nazoren
primer, da dedna zasnova sama
po sebi ni nikakršno jamstvo za
dolgo življenje. Družina Scharf
se je pri enakih prehranjevalnih
navadah (njihova miza je bila,
kakor je znano vsej vasi, dobro
obložena) predčasno spravila v
grob."
Po drugi plati pa lahko ljudje z
zelo slabo dedno zasnovo
doživijo visoko starost, če se
držijo naravnih zakonov vegeta-
rijanske prehrane. Tako je npr.
prof. dr. Kotschau ob vegetari-
janski hrani doživel 90 let, med-
tem ko so njegovi starši, bratje
in sestre vsi pomrli že okoli 50.
leta starosti!
Pogost stereotip je tudi ta, da
smo vegetarijanci slabotni, brez
moči. Sam se intenzivno ukvar-
jam z borilnimi veščinami več
kot 20 let. Od tega sem 10 let
vegetarijanec in opažam, da sta
se mi moč ter vitalnost povečala
ravno v zadnji dekadi. V legen-
darnem budističnem samosta-
nu Shaolin, kjer so živeli naj-
boljši borci borilnih veščin, so
se hranili izključno po vegetari-
janskih načelih (brez mesa) in
ob velikih telesnih naporih do-
segali izjemno starost (pov-
prečna življenjska doba je bila
100-120 let!).
Znana je tudi vitalnost in dol-
govečnost indijskih yogijev, ki
so že po tradiciji vegetarijanci
(uživanje mesa je v nasprotju z
njihovo spiritualno naravnanost-
jo). Zahodnjaki ob stiku z yogo
in novim načinom prehranje-
vanja presenečeni ugotavljajo,
kako se jim je izboljšalo zdravst-
veno stanje, počutje in kako se
jim je povečala vitalnost ter
gibčnost.
ODPORNOST
VEGETARIJANCEV
Epidemiološke raziskave so
dokazale, da vegetarijanci manj
obolevajo in umirajo za raz-
ličnimi boleznimi od mesojed-
cev. 11 -letna primerjalna študija
v Nemčiji in 12-letna študija v
Veliki Britaniji sta pokazali, daje
smrtnost vegetarijancev zaradi
bolezni v primerjavi z mesojedo
populacijo za polovico manjša!
Mesojedci hitreje obolevajo za
boleznimi srca in ožilja; infarkt
in možganska kap sta neprimer-
no pogostejša pri njih kot pri ve-
getarijancih; osteoporoza je
dvakrat pogostejša pri meso-
jedcih; pri nevegetarijancih se
dvakrat hitreje razvijejo žolčni
kamni; mesojedci tudi trikrat hi-
treje obolevajo za rakom. Rast-
linska hrana vsebuje številne
snovi, ki varujejo pred rakom.
Raziskave kažejo, da so nekate-
re vrste raka (rak debelega čre-
vesa in danke) tesno povezane
z uživanjem mesa. Težave z de-
belostjo in krvnim pritiskom so
pri vegetarijancih neprimerno
manjše. Mesojedci tudi mnogo
hitreje zbolijo za sladkorno. Ve-
getarijanci so tudi manj izpos-
tavljeni nevarnosti zastrupitve.
Ostanki antibiotikov, hormonov,
pesticidov in drugih strupov se
nakopičijo v živalski maščobi,
meso pa je tudi odlično gno-
jišče bakterij. V ZDA ugotavljajo,
da samo zaradi pokvarjenih
piščancev letno umre 1000 lju-
di. Najpogostejše zastrupitve so
ravno zastrupitve z mesom.
Stroški tovrstnega zdravljenja
pa dosegajo več milijard dolar-
jev letno.
HRANILNE SNOVI
Raziskave s prehrano kažejo,
da sadje in zelenjava vsebujeta
vse potrebne hranilne snovi
(beljakovine, maščobe, ogljiko-
ve hidrate, vitamine in minera-
le), ki jih rabi naše telo. Novejše
študije so ovrgle prepričanje, da
so rastlinske beljakovine manj
vredne od živalskih. Čeprav ve-
getarijanci zaužijejo manj belja-
kovin kot drugi, jih še vedno
zaužijejo dovolj. Priporočena
količina (raziskave v Veliki Brita-
niji) je 55 g na dan za moške in
45 g za ženske (te vrednosti so
vzete v povprečju; glede na in-
dividualne značilnosti se
količina zaužitih gramov meri na
kilogram telesne teže). Vegeta-
rijanski moški jih zaužijejo 66 g,
ženske 56 g. Mesojedci pa
zaužijejo več beljakovin (75 g),
kot jih telo sploh more absorbi-
rati, zato se skladiščijo in
povzročajo vrsto težav.
Raziskave so ovrgle tudi trdi-
tev, da vegetarijancem manjka
pomembni vitamin BI 2, kar naj
bi povzročalo slabokrvnost in
levkemijo. Študije kažejo, da mi-
kroorganizmi v naših sluznicah
ustvarjajo dovolj vitamina BI 2.
Povrhu pa je ta težko merljivi vi-
tamin možno dobiti še v kvasnih
izvlečkih, sojinem mleku in obo-
gatenih "žitnih zajtrkih". In ne
nazadnje so ravno mesojedci
tisti, ki pogosteje obolevajo za
levkemijo kot vegetarijanci.
FRANC FIDERSEK/ O DOGODKIH PRED 80 LETI
If um ofkai si relref
v. I
Zaradi naraščajočih izgredov madžarskih voja-
kov sem 3. novembra zahteval od ekspoziture
vodstva za vojaške transporte v Veliki Kaniži, da
mi pošljejo nekaj častnikov in drugih odločnih
oseb, ki bi mirili madžarske vojake v mate-
rinščini. Res sem že naslednji dan dopoldan do-
bili sedem madžarskih pomirjevalcev. Od teh
sem dva določil za Maribor, ostale pa sem poslal
na Pragersko. Manj divje transporte se jim je
posrečilo čisto pomiriti, divjakov pa ne. Pomirje-
valce smo imeli v službi 10 dni, od nas so dobiva-
li tudi vso oskrbo.
Zvečer 3. novembra sem poslal v Pragersko ka-
petana Metoda Rakušo s podporočnikom Pavlom
Vrbičem in še enim častnikom, z dvema strojni-
cama in 24 možmi. Na Pragersko so prispeli 4.
novembra ob 3. uri. To je bil naš prvi disciplini-
rani vojaški oddelek, ki smo ga uporabili zunaj
Maribora.
Po njihovem prihodu je nastal na Pragerskem
popoln mir, tisti divjaški transport pa je že od-
peljal proti Ptuju. Zvečer je nekdo podtaknil
ogenj v shrambi za olje v pragerski kurilnici. Po-
gorelo je desno krilo. Posebni vlak s štirimi vago-
ni je 5. novembra zvečer pripeljal iz Ljubljane na
Pragersko 100 čeških vojakov. Vodil jih je
poročnik, tudi Čeh, ki je izjavil, da imajo povelje,
da ostanejo na Pragerskem kot kolodvorska
straža. Višji revident Mohorko jih je iiastanil v
"šulferajnski" šoli, toda ponoči so se Čehi neo-
paženo odpeljali proti Pragi."
(Spominski zbornik, stran 32-33)
STRNIŠČE - VOJAŠKA
BOLNIŠNICA IN TABORIŠČE
Avstro-ogrska armada je leta 1915 v Strnišču
(Sternthal) zgradila veliko taborišče za nastavi-
tev vojnih ujetnikov, vendar so pozneje barake
preuredili v vojaško bolnišnico, ki je imela okoli
20.000 postelj. Ob koncu vojne je bilo v Strnišču
nad 10.000 bolnikov v staležu, večinoma čeških
rezervnih bolnišnic Klatov in Mlada Boleslav, in
nad tisoč italijanskih in ruskih vojnih ujetnikov.
Zadnji dni oktobra so že prihajali s Pragerskega
mimo Strnišča polni vlaki oboroženih vojakov.
31. oktobra popoldne je iz taborišča in bolnišnice
odšla večina časnikov. V mraku se je uprlo
moštvo madžarskega stražnega oddelka in si s
streljanjem izsililo prosto pot iz taborišča. Še
prej pa so iz skladišča zmetali municijo in puške.
Če je kdo hotel, se je lahko oborožil. Vojni ujet-
niki in tisti bolniki, ki so lahko hodili, so brž do-
jeli, kaj vse to pomeni. Pobrali so svoje reči in za-
pustili taborišče, hitro, kakor so pač koga nesle
noge. Med njimi je bilo tudi veliko streženega
osebja, precej zdravnikov in tudi duhovniki raz-
nih ver. Ostali so samo težje ranjeni in bolni vo-
jaki, nekaj čeških zdravnikov, eden iz Dalmacije
in dr. Franc Toplak iz Maribora. Od velikega šte-
vila bolniškega strežnega osebja je ostalo le pet
sester Rdečega križa. Od vseh duhovnikov raz-
nih ver je v taborišču ostal samo vojaški kurat
Franc Kogej, ki je zdravnikom pomagal odpravl-
jati bolnike v ptujsko bolnišnico, kjer je potem še
nekaj mesecev ostal v duhovniški službi. Iz tabo-
rišča v Strnišču je rešil precej vojaških matrik
(matičnih knjig), dragocenih liturgičnih posod
in oblek. Vse je izročil Narodnem svetu v Ptuju.
Na taboriščenm poštnem uradu je ostal vodja
pošte Franc Mlinaric s pomočnikoma Karlom
Majksnerjem in Adolfom Kosijem, vsi trije so
bili Slovenci.
V praktično nezastraženem bolnišničnem skla-
dišču je bilo nakopičeno ogromno posteljine, pe-
rila in živil, sanitetnega materiala, zdravil, zdrav-
niškega orodja in aparatov - rentgenov in drugih.
Tudi zaloge kuriva so bile polne, prav tako je bilo
veliko skladišče polno vojaških oblek in čevljev.
V to nezastraženo, a za pomanjkanja vajene voja-
ke bajno bogato skladišče so 6. novembra do-
poldne vdrli madžarski vojaki in začeli kar na
slepo streljati v skadiščne barake. Ko so ugotovi-
li, kaj vse je spravljeno v njih, so začeli odnašati
vse, kar se je zdelo vredno. Vodja pošte Franc
Mlinaric je brž telefoniral dr. Otmarju Pirkma-
jerju v Ptuju in prosil, da ptujski Narodni svet
pošlje pomoč. Ta je najprej poslal Milana
Brenčiča in dr. Toneta Horvata, ki naj bi z mir-
nim posredovanjem in prepričevanjem poskušala
preprečiti nadaljnje ropanje. Opravila nista nič,
saj so plenilci že od daleč začeli obstreljevati
njun avtomobil, zato sta se vrnila v Ptuj. Nekaj
ur za tem se je pojavil v Strnišču narednik Janko
Reich z oddelkom Narodne straže iz Ptuja. V od-
delku so bili večinoma mladi fantje, a tudi ti za-
radi neizkušenosti, obsežnosti skladišča in veli-
kega števila plenilcev, ki so bili izkušeni vojaki,
niso mogli opraviti ničesar.
Tega dogodka se v svojih zapiskih spominja
tudi Franc Komel iz Ptuja, ki je med drugim za-
pisal: "V Strnišču, sedaj Kidričevem, je bila med
vojno vojaška bolnišnica, taborišče za vojne ujet-
nike in nekaj časa za civilne begunce z
Goriškega. Ob koncu vojne je bilo v tamkajšnji
vojaški bolnišnici še okoli 200 vojakov, bolnih in
ranjenih na italijanski fronti. Ruski vojni ujetni-
ki so taborišče zapustili že prej in odšli domov,
ostali so le še težko bolni. Ob prevratu so tudi
ranjenci in bolniki, če so le mogli, začeli bežati
na vse strani proti svojim domovom, saj so bili iz
raznih dežel in različnih narodnosti. V taborišču,
skladiščih in bolnišnici ob prevratu ni bilo več
nobenega reda. Zato so mnogi začeli odnašati,
kar se je pač dalo. Med njimi so bili vojaki in ci-
vilisti, ki so z bogatim plenom odhajali na vse
strani. Iz Ptuja so proti tem roparjem poslali na-
rednika Rajha z oddelkom vojakov. Poskušal je
napraviti red, kar pa je plačal z življenjem. Ob
vhodu v taborišče ga je zadela krogla v glavo, nje-
gov namestnik pa se je zgrudil težko ranjen, osta-
li so si z begom rešili življenje."
LENART/MAISTROVE PRIREDITVE
»ZAVRH 98«
Maistrovi bani v
Waliiini in na Zavfba
v Lenartu so objavili dokončni program letošnjih Maistrovih
spo/ninskih slovesnosti «Zavrh 98«. Organizirajo jih občina
Lenart, Turistično društvo »Rudolf Maister-Vojanov« z
Zavrha in lenarška Zveza kulturnih društev. Osrednja prire-
ditev bo jutri, v petek, 27. novembra, v Voličini, kjer bo tudi
sprejem Maistrovih borcev, njihovih spremljevalcev in drugih
gostov ter predstavnikov političnega, kulturnega in javnega
življenja severovzhodne Slovenije.
Po sprejemu ob 15. uri v gos-
tišču Kmetic bo nato ob 16. uri
v domu kulture v Voličini zani-
miva okrogla miza in predstavi-
tev brošure o Sokolskem
društvu Lenart. Ob 90-letnici
ustanovitve tega društva jo je
pripravil Marjan Toš in v njej
povzel tudi del polpretekle zgo-
dovine Lenarta in okoliških
krajev, zlasti čas po končani
prvi svetovni vojni in obdobje
med obema vojnama. Po pred-
stavitvi in kulturnem progra-
mu bo ob 18. uri na Zavrhu pri
Štupičevi vili krajša spominska
slovesnost s položitvijo venca k
reliefu generala in pesnika Ru-
dolfa Maistra-Vojanova. V kul-
turnem programu bodo sodelo-
vali Završki fantje iz Lenarta in
igralec Silvo Safran iz Maribo-
ra, venec pa bodo položili ob
častni straži vojakov slovenske
vojske iz vojašnice generala
Maistra v Mariboru.
Po tej slovesnosti bo še tradi-
cionalno družabno srečanje
udeležencev v lovskem domu v
Voličini. Srečanje pripravljata
OŠ Voličina in TD Rudolf
Maister-Vojanov iz Zavrha,
program pa bo povezovala Da-
rinka Čobec.
M.Toš
KARITASOVE NOVICE
Vabljeni tia dobro-
delni koncert
V torek, 17. novembra, so se pri sv. Lovrencu v Juršincih na rednem
mesečnem srečanju sestali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in
završke dekanije. Ker je pred nami teden Karitas, so se pogovarjali
predvsem o dej avnostih, ki se bodo zvrstile od 22. do 29. novenabra.
Vse župnijske Karitas bodo izvedle akcijo zbiranja živil. V ta namen
bodo v trgovinah postavili košare, kjer se bodo zbirala živila. Pripo-
ročajo se za vaše darove in se Vam že v naprej zahvaljujejo.
Tednu Karitas bo posvečen tudi dobrodelnkoncert pod geslom Mla-
di na poti v samostojnost, ki bo 27. novembra ob 19. uri v refektoriju mi-
noritskega samostana na Ptuju. Sodelovali bodo: Ptujski nonet OOZ
Ptuj, harmonikar Davorin Horvat, flavtistka Natalija Frajnkovič, pia-
nistka Marjana Vajngerl, violinistka Veronika Emeršič, vokalna skupi-
na Liguster, mladinska glasbena skupina Nasmeh, KUD Markovski
zvon, varovanci zavoda za varstvo in usposabljanje dr. M. Boršmarja
Dornava. Vstopnina bo 1.000 SIT. Lepo vabljeni!
Sredstva, zbrana s koncertom, bodo podarili družini s tremi šoloob-
veznimi otroki, katerih oče se je pred časom hudo telesno poškodo-
val. Zaradi poškodbe bo ostal invalid, priklenjen na posteljo. Družina
se preživlja s socialno pomočjo, živijo pa v nedograjeni stanovanjski
hiši, brez elektrike. Za omenjeno družino se bodo zbirala denarna
sredstva tudi na posebnem računu. Vsi, ki bi želeli pomagati družini
v socialni stiski, lahko svoj prispevek nakažete na račun: 51800-620-
16 051270117-163 630.
Župnijska Karitas Sv. Vid v Vidmu prosi za posteljino, brisače, ku-
hinjske krpe in vzglavnike. Župnijska Karitas Sv. Martina na Hajdini
pa potrebuje televizor za nepokretno osebo in pomaga pri iskanju
enosobnega stanovanja ali garsonjere, zato bodo dobrodošle vse in-
formacije. Sporočajo še, da je na voljo nekaj pohištva.
Vse nadaljnje in potrebne informacije lahko dobite pri sodelavcih
župnijske Karitas v svoji župniji.
12
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
MASI KKAil m UUDJe
LONDON / "SALON INTERNATIONAL"
Novosti v
Mzersliem svetv
Ne zgodi se ravno pogosto, da se na enem mestu srečajo
najslavnejša imena mojstrov iz najrazličnejših svetovnih
frizerskih hiš. Salon International v Londonu in na sejmišču
Wembley Center je tudi letos v drugi polovici oktobra gostil
enega največjih frizerskih sejmov na svetu. Za frizerje - tudi
nekatere slovenske - je bil obisk sejma dogodek tega leta, saj
so lahko na enem samem mestu spoznavali najnovejše in na-
jbolj sveže modne smernice v frizerstvu. Med obiskovalci
londonskega sejma sta bila ponovno Ptujčana Brigita
Pušnik in Sašo Fenos. i
»London je največ, kar lahko
vidiš,« je povedala Brigita Puš-
nik ob vrnitvi s frizerskega se-
jma. »Pa ni zanimiv samo zaradi
številnih turističnih znameni-
tosti, temveč zaradi sejemskega
dogodka, ki je za nas frizerje
zmeraj izziv. Sejem na enem
mestu pokaže vse kar,v frizer-
stvu potrebuješ in želiš videti
ter spoznati. V prvi vrsti je to
razstava frizerskih izdelkov, v
drugi pa predstavitev izredno
atraktivnega in za naše pojme
malo nenavadnega programa v
živo. Prav gotovo se splača obis-
kati londonski sejem, kajti le
tako lahko slediš modnim tren-
dom v frizerstvu in se od frizers-
kih mojstrov - v največji meri so
to londonski - učiš mode striže-
nja, barvanja in urejanja priče-
sk. Na sejmu je vredno obiskati
seminarje frizerskih mojstrov.
Ti potekajo v živo in so dogodek
sejemskih dni. Na seminarjih se
seveda splača posneti program,
narediti kakšno dobro fotografi-
jo, kajti ves ta material pride še
kako prav. Na tak način lahko
izobražuješ svoje kolege - frizer-
je, saj dodatnega izobraževanja
ni nikoli preveč.
Težko pa je v nekaj stavkih
povedati najzanimivejše, kar se
je zgodilo letos v Londonu, saj
frizerji to lažje pokažemo v
praksi. Zanimiv je podatek, da
med slovenskimi frizerji vlada
veliko zanimanje za londonski
sejem. Letos nas je na primer tja
odpotovalo blizu 100. Seminarji
striženja in barvanja pri svetov-
no znanih frizerskih mojstrih.
Frizerski mojster Ca-
meron je bil spreten pri
spenjanju las, kot leto-
šnji hit pa je predstavil
barvite mehiške kitke z
dodatki umetnih las
kot so Vidal Sassoon, Cobela,
Toni&Guy, Patrick Cameron,
Rita Rusk in Guy Kremer, so
me tudi letos pritegnili, povsod
se je dalo videti same zanimi-
vosti.«
Najnovejši trendi v striženju las: lasje so visoko
postriženi na čelo in pestrih barv.   Foto: S. Fenos
Po vrnitvi s sejma se je Brigita
Pušnik tudi v svojem salonu lo-
tila striženja, barvanja in ure-
janja pričesk v stilu prihajajočih
trendov. Najprej je bilo
potrebno preizkusiti na sebi,
pravi Brigita, da se potem stran-
ke lažje odločijo za nekaj novega
in malce ekstravagantnega.
Novi trendi v frizerstvu torej
prihajajo k nam naravnost z
londonskega se^ma, verjetno jih
bo treba pravi čas ujeti in biti
»in« tudi v frizuri. Pri tem mo-
ramo upoštevati, da že pričeska
naredi človeka, zato ni vseeno,
kakšno si bomo izbrali.
Taf/ana Mohorko
UUBUANA / RAZSTAVA "SVOBODEN KOT PTICA"    '
^Hcaieta*f998
4. novembra so v prvem preddverju Cankarjevega doma v
Ljubljani odprli razstavo izbranih in nagrajenih del ob zakl-
jučku drugega fotografskega natečaja "Svoboden kot ptica",
ki gaje v sodelovanju z družbo Mobitel organiziralo Društvo
za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Na ogled bo do
18. novembra.
Na natečaj je prispelo več kot
šeststo diapozitivov. Komisija,
ki jo je vodil fotograf Milan
Pajk je na razstavo, katere del je
bil tudi prikaz kmečke lastovke
- ptice leta 1998, uvrstila 61 del,
med njimi v kategoriji upodobi-
tev iz življenja kmečke lastovke,
ki je bila s 23 fotografijami
najmnožičnejša, tudi eno od fo-
tografij mladega ptujskega foto-
grafa Črtomira Goznika.
Ni naključje, da je kmečka
lastovka ptica leta 1998.
Uvrščena je med evropsko
ogrožene vrste, katerih popula-
cija upada. Ogrožajo jo
predvsem posodabljanje hle-
vov, uporaba insekticidov v
hlevih ter manjše število
prašnih cest, na katerih nabira-
jo gradiva za gnezdo. Direktor
Cankarjevega doma Mitja Ro-
tovnik, ki je razstavo Svoboden
kot ptica odprl, je ob tej pri-
ložnosti pohvalil prizadevanja
Mobitela, podjetja, ki je na-
ravnano v prihodnost in ki zna
v vse svoje poslovne dejavnosti
vgrajevati varovanje okolja ozi-
roma naravne dediščine. Je pri-
mer podjetja, ki razširja misel o
kulturi, vrednotah in ekologiji.
Razstava je svojevrsten poziv
vsem, da si vsak na svoj način
prizadevajo, da bi kmečko las-
tovko obvarovali pred na-
daljnjim uničevanjem in da bi
naredili nekaj več za njeno bi-
vanje in za našo mirno vest, je
med drugim povedal Borut Mo-
zetič, tajnik Društva za opazo-
vanje in proučevanje ptic Slove-
nije.
MG
Utrinek iz življenja kmečke lastovke.
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
13
PO MASIH KRAJIH
SREDIŠČE OB DRAVI / KUHARSKI TEČAJ
Priprava tOvjaHno
Minuli konec tedna so v lovskem domu v Središču ob Dravi iz-
vedli kuharski tečaj o pripravi divjačine. Organizacijo sta
prevzela Turistično društvo Središče in Kmetijska svetovalna
služba Ormož. Najavljenih je bilo sicer več tečajnic, na koncu
pa so tečaj izpeljali v bolj skromni zasedbi. Škoda, da pri-
ložnosti niso izkoristili še drugi, saj je Jožek Balažic, ki je
tečaj vodil, odkril marsikatero kuharsko skrivnost.
Pripravili so divjačinske
dobrote, katerih paleta se je raz-
tezala od klasičnih do presneto
neobičajnih, vse pa so bile zelo
vabljive. Za začetek kar dve ju-
hici - krepka fazan j a z obilo ze-
lenjave in dietna. Srno so
pripravili v obliki klasičnega
golaža, v kombinaciji z gobami
in čudovite srnine medaljončke
z mandarinami in bananami.
Na mizi sta se v različnih obli-
kah znašla še fazan in divja
račka. K vsemu pa je sodila se-
veda še primerna pijača.
vkl
Udeležba je bila bolj skromna, jedi pa so kljub temu odlično teknile
ORMOŽ / SREČANJE STAREJŠIH OBCAMOV
Ob dnevu stareiših
Minulo soboto se je v jedilnici osnovne šole Ormož na Harde-
ku zbralo čez sto starejših občanov - tistih, ki so že praznovali
70. rojstni dan. Udeležba je bila letos nekoliko skromnejša,
kot so pričakovali, predvsem zaradi neusmiljenega vremena,
ki ravno ni vabilo iz tople sobe. Starejši so na svoje srečanje
sedaj že navajeni in se ga veselijo. Tako si vsaj enkrat na leto
vzamejo pošteno časa za klepet in druženje.
Goste sta pozdravila ravnatelj
šole Bojan Burgar in predsednik
sveta krajevne skupnosti Ormož
Alojz Sok. Po njunih lepih žel-
jah so starejše s svojim progra-
mom zabavali in razveseljevali
osnovnošolci. Pripravili so ne-
kaj zanimivih misli o ljubezni, o
šegah ter navadah, po katerih so
si nekoč izkazovali ljubezen ozi-
roma ugibali, kdo se bo s kom
poročil. Po pevskem zborčku so
za poskočno glasbo poskrbeli
Damjan Vizjak ter Dean in Aleš
Prapotnik, mladi člani literar-
nega in novinarskega krožka pa
so starejšim posvetili tokratno
številko šolskega glasila Čriček.
Gostje so se še enkrat prepričali,
da na šoli pripravijo dobro
hrano in da so učenke prav ok-
retne in prijetne natakarice. Po
kosilu so svoj program imeli še
starejši pod taktirko sestre Zofi-
je, seveda pa so s pesmijo in šalo
pritegnili številni drugi. Ostalo
je še dovolj časa za klepet, zaba-
vo in vse, kar je naredilo ta dan
nekoliko poseben.
V ormoški krajevni skupnosti
je 350 krajanov, ki so starejši od
70 let, 192 pa jih je starejših od
75 let. Najstarejših na srečanju
sicer ni bilo - to pa sta Terezija
Žibert, ki je bila rojena 1903, in
Alojz Viher, rojen 1905. leta.
vki
Starejši krajani vedno z veseljem prisluhnejo programu, ki
jim ga pripravijo osnovnošolci. Letos so govorili o ljubezni.
TRNOVSKA VAS / OSNOVNOŠOLCI O ZDRAVJU
Jabolko, ker /e zdravo
Četrtošolci OŠ Trnovska vas so ugotavljali, kako zdrava so jabolka
V času, ko so eni hiteli z dajanjem še zadnjih predvolilnih obl-
jub, spet drugi so pokušali letošnji pridelek iz vinogradov, so
učenci 4. razreda v Trnovski vasi pripravljali projekt z naslo-
vom Kaj pa zdravje Jabolko, ker Je zdravo.
Projekt so predstavili v četrtek
popoldan v šoli v Trnovski vasi.
Pro svojem raziskovnaju so
zbrali stare in novejše sorte ja-
bolk in raziskovali njihove
zdravilne učinke. Popisali so
drevesnice in plantaže v okolici
ter merili obsege dreves, da bi
našli najstarejšo in najdebelejšo
jablano. Najstarejše drevo (bo-
bovec) ima obseg 2,95 m in je
staro 80 let. Zbrali so tudi recep-
te za jedi, v katerih se uporablja-
jo jabolka. Spoznali pa so tudi
tehnologijo pridelave ja-
bolčnika in jabolčnega kisa.
Projekt je vodila učiteljica An-
gela Fras, sodelovala pa je tudi
študentka sadjarstva Nataša
Ceh iz Jiršovcev.
Pri predstavitvi projekta so so-
delovali tudi starši, ki so se
preizkusili v poznavanju posa-
meznih sort jabolk, v pisanju
receptov, pri katerih se upo-
rabljajo jabolka itd. Bernarda
Krajnc pa je šoli in učencem 4.
razreda podarila sliko jablano,
naslikano na steklo.
Zmago Šalamun
DOLANE
Na Borlu že petii martinovali
Tudi predzadnji novembrski
konec tedna je bil marsikje v
znamenju martinovanjskih pri-
reditev; takšno je bilo tudi mar-
tinovanje na borlskem gradu.
Pripravila sta ga Turistično
društvo Cirkulane in Društvo
vinogradnikov in sadjarjev Ha-
loze, posebnost družabne prire-
ditve pa so bile šaljive vino-
gradniške igre. Prireditev je bila
kljub hladni novembrski soboti
dobro obiskano. Organizatorji
so pripravili tudi bogat kulttirni
program z nastopom Mladih ve-
seljakov, Hanzeka in Micike iz
OŠ Cirkulane, ljudskih pevk iz
Leskovca, ljudskih pevcev in
pevk iz Stoperc, ljudskih pevcev
iz Cirkulan, tamburašev iz KPD
Cirkulane, predstavili so se zna-
ni vinogradniki iz Haloz, kul-
turno društvo pa je poskrbnelo
tudi za krst mošta. Celotno pri-
reditev je posnela tudi ekipa ra-
dia Maribor z novinarjem Sta-
netom Kocutarjem, posebna
martinovanjska oddaja pa je bila
na sporedu radia Maribor nas-
lednji dan. Na Borlu so v soboto
sneli tudi občinski klopotec,
obiskovalcem martinovanja pa
poleg haloške kapljice na stojni-
cah ponudili mnogo domačih
dobrot.
TM
14
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
OO TOD IN TAM
LOKAUNE VOLITVE '98
Jlfa svidenie 6. detenAra
VIDEM •
V drugem krogu
Kirbiš In Kozel
v občini Videm je od 4412 volil-
nih upravičencev volilo 2670 ali
60,52 odstotka. Za izvolitev župa-
na bo potreben drugi krog volitev,
saj je sedanji župan Franc Kirbiš,
kandidat SOPS, po neuradnih po-
datkih prejel 39,07 odstotka gla-
sov, neodvisni kandidat Janko
Kozel pa 19,94 odstotka glasov.
Sledi kandidat SDS Branko Ma-
rinič s 13,70 odstotka glasov, osta-
li štirje kandidati pa so prejeli
manj kot deset odstotkov glasov.
V eni od osmih krajevnih skup-
nostih v občini Videm, to je v KS
Sela, je bil v nedeljo tudi referen-
dum o uvedbi krajevnega samop-
rispevka, a ni uspel.
JB
PODLEHNIK •
Alojz Novak ali
Vekoslav Fric?
Kot kažejo neuradni podatki, bo
drugi krog volitev za župana po-
treben tudi v novi občini Podleh-
nik. Tam je od 1514 vpisanih voli-
lo 976 upravičencev, ali 64,46 od-
stotka. V drugem krogu se bosta
pomerila kandidat LDS Alojz
Novak, ki je prejel 34,11 odstotka
glasov, ter neodvisni kandidat
Vekoslav Fric z 29,71 odstotka
glasov. Kandidat SLS, SKD in
SDS Anton Žerak je za drugim
krogom volitev zaostal samo za en
glas.
JB
KIDRIČEVO • V
drugo Alojz Šprah
in Janko Baštevc
v občini Kidričevo je od 5.373
vpisanih na 20 voliščih minulo
nedeljo volilo 3.487 občanov ali
64.90 % volilnih upravičencev.
Med petimi kandidati za župana
je dobil največ glasov Alojz Šprah
iz SLS, ki je župansko funkcijo
opravljal do sedaj, prejel pa je
1.337 ali 39,42 % glasov. V dru-
gem krogu se bo za župansko mes-
to potegoval z Jankom Baštev-
cem iz LDS, ki je prejel 974 ali
28,71 % glasov. Vojteh Rajher iz
Združene liste je prejel 777 ali
22.91 % glasov, Zvonimir Holc iz
SDS 198 ali 5,84 % glasov, Franc
Hvaleč iz SKD pa 106 ali 3,13 %
glasov.
Novi člani občinskega sveta - ta
bo imel 17 članov - bodo iz vrst
SLS   Franc   Skrila,   Božidar
Kopušar, Unuk Milan, Korošec
Alojz in Janez Čelofiga, iz vrst
LDS Vladimir Forbici, Janko
Baštevc, Jožef Peršuh in Anton
Babšek, iz vrst SDS Zvonimir
Holc, Anton Orter ter Dragan
Koren, iz Združene liste Vojteh
Rajher in Toni Pernat, iz vrst Ze-
lenih Slavko Feguš, iz SKD Vin-
ko Mlakar, svoj sedež pa bo imel
tudi samostojni kandidat Branko
Valentan.
-OM
MARKOVCI •
Franc Kekec ali
Stanislav Toplak?
v občini Markovci sta se v drugi
krog uvrstila Franc Kekec, kan-
didat SLS s podporo LDS, ki je
dobil 969 glasov ali 44,70 odstot-
ka, in Stanislav Toplak, kandidat
SKD s podporo SDS, ki je dobil
798 glasov ali 36,81 odstotka. V
občinskem svetu bodo glede na
število glasov imeli večino člani
SKD, ki so dobili 27,13 odstotka
glasov, SLS je dobila 21,78 odstot-
ka, LDS 21,23, SDS 11,81, Desus
10,07, Neodvisni 5,95 in SND
2,03 odstotka glasov.
MG
HAJDINA • Štefan
Kirbiš ali Radoslav
Simonič?
v občini Hajdina se bosta v dru-
gem krogu županskih volitev po-
merila Štefan Kirbiš, kandidat
SDS, ki je dobil 24,49 odstotka
glasov in Radoslav Simonič, ki je
dobil 45,53 odstotka. V novem
občinskem svetu Hajdine bo ime-
la večino SLS, ki je dobila 24,63
odstotka glasov, sledi SDS z 20,76
odstotka. Neodvisni z 19,89, LDS
s 13,03, Desus z 8,54, SKD s 7,04,
ZLSD s 3,37 in Zeleni Slovenije z
2,74 odstotka glasov.
MG
ZAVRČ •
Miran Vuk ali
Franc Majcenovič?
V občini Zavrč bodo župana vo-
lili v drugem krogu, vanj pa sta se
uvrstila Miran Vuk iz SKD, ki je
dobil 48,4 odstotka glasov, in
Franc Majcenovič iz SLS (dose-
danji župan) z 21,8 odstotka gla-
sov, sicer pa je bila volilna ude-
ležba na nedeljskih volitvah 62,1-
odstotna. V občinskem svetu pa so
svetniška mesta zasedli: Zvonko
Težak (SKD), Franc Kelc
(SKD), Martin Vesenjak (SKD),
Anton Petrovič (LDS), Peter Ve-
senjak (LDS), Ivan Pongrac
(SLS) in Jožef Liber (SDS).
TM
SV. ANDRAŽ V
SLOV. GORICAH •
Franc Krepša ali
Albin Druzovič
Tudi v novi občini Sv. Andraž v
Slovenskih goricah bo potreben
diugi krog volitev župana, za
županski stolček pa se bosta pote-
govala Franc Krepša iz SKD, ki
so mu volivci dali 44,92 odstotka
glasov, in Albin Druzovič, ki je v
prvem krogu zbral 43,17 odstotka
volilnih glasov.
Nedeljskih volitev se je v novi
občini udeležilo 66,53 odstotka
volilnih upravičencev, odprtih pa
je bilo sedem volilnih mest. Po
novem bo v občini Sv. Andraž v
Slovenskih goricah občinski svet
s sedežem v Vitomarcih štel se-
dem svetniških mest, mandate v
občinskem svetu pa so dobili:
Marjan Zadravec (SLS), Franc
Herga (SLS), Ivan Cucek (SLS),
Slavko Krepša (SKD), Ivan Re-
brec (SDS), Drago Šalamun
(SLS) in Ivan Pucko (SDS).
TM
GORIŠNICA •
Prepričljivo
Slavko Visenjak
V občini Gorišnica se je ne-
deljskih volitev udeležilo 61,94
odstotka volilnih uravičencev, za
župana pa je bil s 84,92 odstotki
znova izvoljen dosedanji župan
Slavko Visenjak iz  SLS.  V
gorišniškem občinskem svetu
bodo po novem sedeli: Slavko Vi-
senjak (SLS, ki ostaja svetnik do
prve občinske seje), Slavko
Rižnar (SLS), Igor Horvat
(SLS), Alojzija Cvitanič (SLS),
Zlatko Sok (SLS), Davorin Ke-
lenc (SLS), Janko Ivanuš (SDS),
Vekoslav Čagran (LDS), Jožef
Kokot (SKD), Stanislav Vojsk
(SKD), Jožef Kline (SLS), Zvon-
ko Amečič (SLS), Ivan Heme-
tek (SLS), Miroslav Šoba (SDS),
Stanko Demikovič (LDS) in Eli-
zabeta Korenjak (SKD).
TM
OPLOTNICA •
Župana izvolili
v prvem krogu
Tudi v novi občini Oplotnica, ta
se je izločila iz občine Slovenska
Bistrica, so volivci z dokaj visoko
udeležbo na volitvah, saj se jih je
od 3019 (vseh prebivalcev Oplot-
nice je 4000) volitev udeležilo
67,08 odstotkov, prvega župana
izvolili že v prvem krogu.
Občino bo vodil Vladimir Glo-
bovnik, ki so mu volivci namenili
kar 61,03 odstotka glasov. Naj-
večje število svetnikov v novi
občini Oplotnica - pet - bo v nas-
lednjem štiriletnem mandatu iz
stranke SDS, trije bodo neodvis-
ni, po dva bosta iz SLS in LDS ter
po eden iz SKD, DeSUS in
ZLSD.
Vida Topoiovec
MAJŠPERK / F. BEZJAK ZUPAN TUDI V NASLEDNJEM
MANDATU

V občini Majšperk je na 13 voliščih od 3.263 vpisanih v ne-
deljo volilo 1.948 ali 60,43 odstotka vseh volilnih upravičen-
cev. Med petimi kandidati za župana je največ glasov prejel
dosedanji župan Franc Bezjak iz SKD (1.038 ali 53,29 %).
Miran Smole iz LDS je prejel 486 ali 24,95 % glasov, Milan
Tacinger iz SLS 153 ali 7,85 %, Ciril Murko iz Desusa 144
ali 7.39 %. LeoDold Karneža iz ZLSD na 127 ali 6.52 %.
V novem občinskem svetu bo
zastopanih šest strank, ki bodo
imele skupaj 14 sedežev. Po en
mandat imajo SDS, Desus in
Zdrtižena lista, SLS 2, LDS 4 in
SKD 5 mandatov. Netiradno bodo
v občinskem svetu Vekoslav
Sirec (SDS), iz LDS Marjan Ko-
kot, Miran Smole, Vili Gorše in
Milan Jager, iz Destisa Karolina
Zinko, iz SKD Stanko Hemja,
Darinka Fakin, Lidija Leskovar,
Rado Rodošek in Anica Rejec, iz
SLS Marjan Novak in Anton Ga-
lim, iz Združene liste pa Leopold
Kameža.
•OM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI    SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kol le "lokalno"
Na nedeljskih (lokalnih) volitvah
80 bili vsi zmagovalci. Tako bi
lahko sklepali po prvih izjavah 11-
derjev vseh najpomembnejših slo-
venskih strank. Seveda dejanski
rezultati govorijo drugače. Toda
tako je pač v slovenski politiki.
TOLAŽBA ZA VSE
Liberalci pripovedujejo o velikem
volilnem dosežku. Njihov rezultat
je resda lep, vendar samo "popra-
vek" hudega neuspeha na zadnjih
lokalnih volitvah pred štirimi leti.
Slovenska ljudska stranka je izrazi-
to nazadovala glede na število iz-
voljenih svetnikov, toda njen pred-
sednik Marjan Podobnik je zadov-
oljen, ker bo menda imela SLS naj-
več svojih županov, pri čemer že
računa tudi na "srečo" v drugem
krogu županskih volitev. Zadovol-
jen je tudi predsednik SKD Lojze
Peterle, čeprav njegova stranka še
zdaleč ni "popolna" zmagovalka to-
kratnih volitev, kar je sicer bila pred
štirimi leti. Toda prvi človek krščan-
ske demokracije se tolaži z drugim
podatkom, ki kaže, da je njegova
stranka zdaj dobila vendarle več
glasov kot pred dvema letoma na
parlamentarnih volitvah, ki so bile
zanjo "katastrofalne". Na podoben
način se tolaži oziroma hvali tudi li-
der Združene liste socialnih demo-
kratov Borut Pahor, ki ga je na vo-
dilno pozicijo v stranki naplavil ve-
lik neuspeh te stranke na parla-
mentarnih volitvah. Pahor govori o
nekakšnem novem obdobju in "no-
vih" ljudeh svoje stranke, čeprav so
med volilnimi zmagovalci
predvsem "stari", že znani kadri, ki
so bili župani tudi že v prejšnjem
mandatu.
Liberalni demokrati se nedvom-
no lahko hvalijo z blestečo zmago
že v prvem krogu v Ljubljani. Vika
Potočnik, ki je nekaj zadnjih mese-
cev "zaključevala" mandat v mar-
sičem spornega strankarskega so-
druga dr. Dimitrija Rupla, je v pres-
tolnici kar premočno zmagala.
Kakšen nauk bodo iz tega potegni-
le konkurenčne stranke? Ljubljano
so v zadnjih letih na mestni ravni
pretresale številne krize in številni
medstrankarski spopadi, v katerih
so vodili predvsem socialdemokra-
ti in krščanski demokrati. Še pose-
bej socialdemokrati so s svojim bo-
jevitim predsednikom mestnega
sveta Kovačičem vedno znova ust-
varjali vtis edinega pravega čuvarja
reda in pravičnosti v Ljubljani. Mor-
da je ključ volilnega uspeha Vike
Potočnik ravno v njeni "miroljub-
nosti" in njeni "stvarnosti", v nasto-
pih brez pompoznih obljub.
Potočnikova je Ljubljančanom po
letih sporov v mestni oblasti
obljubljala predvsem "normalno
življenje". Značilno je, da so se tudi
druge stranke, celo tiste najradikal-
nejše, odločile za županske kandi-
date s "prijaznim" obrazom. Tako
se je tudi socialdemokracija odre-
kla svojemu gromovniku Kovačiču
v korist v glavnem "miroljubnemu"
univerzitetnemu profesorju ... Med
ljubljanske zanimivosti sodi tudi to,
da sta se za župansko mesto pote-
govala kar dva vrhunska medicin-
ska strokovnjaka iz ljubljanskega
Kliničnega centra - direktor tega
centra dr. Primož Rode kot samos-
tojni kandidat (ob podpori SLS in
SKD) in dr. Vasilij Cerar z gineko-
loške klinike kot kandidat ZLSD.
Seveda bi bilo poučno ugotoviti,
od kod med zdravniki nenadoma
tolikšna želja po županovanju, prav
tako pa neuspeh Rodeta in Cerarja
kaže tudi na skrb zbujajoč majhen
ugled in majhno zaupanje volivcev
do zdravnikov - politikov, še zlasti
če upoštevamo, da je bilo eno iz-
med vodilnih volilnih gesel dr. Ro-
deta sklicevanje na uspešno vo-
denje Kliničnega centra v Ljubljani.
PREMOČ
ZMERNEŽEV
Le nekaj nad 50-odstotna volilna
udeležba Slovenijo po "negativ-
nem" uvršča med "prve" evropske
države. Mnogi so namreč te dni
opozarjali, da je velika volilna absti-
nenca tudi značilnost "razvite Evro-
pe". S tem se ne bi smeli pretirano
tolažiti. Slaba volilna udeležba nam
pripoveduje marsikaj za vsako vo-
lilno okolje posebej. Ne bi se smeli
kar tako zadovoljiti s pojasnilom, ki
so nam ga "družno" ponudili sicer
med seboj sprti voditelji posamez-
nih strank, da je glavni krivec slabe
volilne udeležbe slabo vreme. Tudi
posplošeno ugotavljanje "splošne
apatičnosti" med ljudmi ne poma-
ga veliko. Zelo visoko udeležbo na
volitvah so zabeležili v treh zasav-
skih občinah - Trbovljah, Zagorju in
Hrastniku, v katerih imajo ljudje še
posebej veliko razlogov za slabo
voljo kar na splošno. Prav tako bi
bilo koristno analizirati, zakaj so
posamezni županski kandidati (po
pravilu iz vseh strank) že v prvem
krogu prejeli absolutno večino gla-
sov. Zakaj so med njimi predvsem
dosedanji župani? Že površna ana-
liza pokaže, da gre večinoma za
nekonfliktne ljudi in za politiko, ki je
marsikdaj "odstopala" od togih
strankarskih principov in meril. Gre
predvsem za župane, ki so znali v
posameznih občinah (predvsem
pa tudi v posameznih občinskih
svetih) ustvariti nekakšno splošno
gibanje za napredek "svojih" občin.
V takšnih okoljih ni bilo klasičnih
političnih napetosti in sporov, ki so
značilni za razmere v državnem
vrhu. Prav tako bi bilo zanimivo ve-
deti, kaj vse je na letošnjih volitvah
vplivalo na zmagoslavje in poraz
posameznih skrajnežev. Kako je že
v prvem krogu uspelo zmagati
razvpitemu tržiškemu županu Ro-
parju, sicer kandidatu SDS? Proti
njemu so nastopile tako rekoč vse
stranke v občini, v koalicijo so se
združile "pomladne" in "levičarske"
stranke - in propadle. Kaj je tisto,
kar večino Tržičanov, ki sicer
doživljajo hude ekonomske pretre-
se, veže na protislovnega župana?
ZMAGA IN PORAZ
SKRAJNEŽEV
Presenečanje tokratnih volitev
pa je vsekakor poraz kranjskega
županskega radikalca in gromov-
nika Grosa, ki je kranjsko občino -
na veliko začudenje mnogih slo-
venskih opazovalcev - vodil kar
dve mandatni obdobji. So ljudem
presedli nenehni Grosovi obračuni
s "preteklimi" (socialističnimi) časi
ali pa je sodu izbilo dno njegovo
najnovejše nagajanje Savi pri na-
meravani razširitvi tovarne, ki bi pri-
nesla kranjski občini 500 novih za-
poslitev? Vsekakor je Gros tudi ob
svojem porazu poskrbel za novo
"senzacijo". Iz prostora ene izmed
kranjskih krajevnih skupnosti je
med drugim nasilno odstranil sliko
nekdanjega predsednika SFRJ Jo-
sipa Broza Tita in tako nezakonito
odvzel tujo lastnino. Zaradi tega ga
je kranjska policija kazensko ova-
dila, Gros pa pravi, da je šlo zgolj
za "sanitarno akcijo", za odstranje-
vanje slike osebe, ki zastruplja ok-
olje ...
Tisti, ki se bodo ukvarjali z
(ne)udeležbo na lokalnih volitvah,
bodo morali upoštevati tudi
izkušnje iz koprske občine, kjer si-
cer po odločitvi ustavnega sodišča
niso smeli imeti volitev. Tam se je
nekaj tisoč volivcev kljub temu po-
javilo na sedežih krajevnih skup-
nosti in podpisovalo peticijo za
"enotno občino", za katero sicer
Ustavno sodišče misli, da je neus-
tavna. Najbrž je tudi po svetu malo
primerov, kjer bi občanom - kljub
njihovi nazorno in tudi formalno iz-
pričani drugačni volji - tako vztraj-
no vsiljevali občino, ki ni po njihovi
meri, kot to počenjajo v koprskem
primeru. Koprčani so se na refe-
rendumih odločili za veliko občino,
zdaj pa naj bi na vrat na nos ustan-
avljali nove, majhne občine, ker je
tako večinsko storila preostala Slo-
venija. Kljub temu da marsikje že
ugotavljajo številne pomanjkljivosti
malih občin ... Nekateri zdaj pravi-
jo, da je treba odločitev Ustavnega
sodišča zaradi ohranjanja njegove
avtoritete in pravega reda v državi
brezpogojno spoštovati. Vendar
pa bi se lahko vprašali tudi dru-
gače. Ali se Ustavno sodišče v svo-
ji praksi res vselej zaveda usod-
nosti svoje moči in ali zares vsako
svojo odločitev pretehta tako, da
zasluži "brezpogojno" spoštovan-
je? Glede tega obstaja kar nekaj
resnih (strokovnih in političnih)
dvomov - in to je slabo.
Jak Koprive
DESTRNIK

v novi občini Destrnik drugega kroga volitev župana ne bo
potrebnih, saj je že na nedeljskih volitvah zbral dovolj gla-
sov Franc Pukšič iz SDS, ki je bil do sedaj župan občine
Destrnik - Trnovska vas. Zanj je glasovalo 59,86 odstotka
volilnih upravičencev, na 17 volišč pa je občinska volilna ko-
misija zabeležila 71,36-odstotno volilno udeležbo.
Župan občine Destrnik Franc
Ptikšič nam je ob zmagi povedal:
"Takšnem volilni izdi sem delno
pričakoval, očitno so ljudje oceni-
li za pozitivno to, kar smo naredili
v prejšnjih letih, torej je bila ekipa
na občini prava in je izpolnila
pričakovanja. Iz programa izpred
štirih let smo realizirali popolno-
ma vse točke.
V nedeljo nas je presenetil prvi
sneg, a rekel pa bi, da zato ni bilo
kakih posebnih težav z odhodi vo-
livcev na volišča, saj je bila volilna
udeležba zelo dobra. V občini smo
imeli očiščene ceste. Rezultat je
celo bolj presenetil v pozitivnem
smislu, saj smo na listi SDS dobili
kar šest svetnikov od devetih, ki
bodo sedeli v občinskem svetu ...
Izkušnje že imam iz dosedanjega
županovanja, saj to ni bila navad-
na, temveč zelo dinamična
občina, sestavljena iz treh krajev-
nih skupnosti, ki so danes že nove
občine. Nadaljevali bomo pričeto
delo: gradnja zdravstvenega
doma, vrtca, potem pa vzdržavan-
je druge infrastrukture po potre-
bah. In prav prisrčno si želim, da
bi se tudi v občinah Trnovska vas
in Sv. Andraž nadaljevalo delo po
zastavljenih programih, predvsem
na šolskem področju. Načrtov
imamo vsekakor dovolj za pri-
hodnje obdobje," je v ponedeljko-
vem kratkem pogovoru med dru-
gim povedal župan Destmika
Franc Pukšič.
V destrniškem občinskem svetu
bodo v naslednjem mandatu sede-
li: Branko Sirec (SDS), Otmar
Arnuš (SLS), Janez Irgl (SDS),
Srečko Vrečar (SDS), Branko
Zelenko (SDS), Alojz Anžel
(DS), Marjan Tašner (SDS), Ru-
dolf Murko (SDS) in Ivan Slu-
kan(SLS).
TM
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
15
PO HASIH KRAJIH
lofcofiie volitve '98
JmŠINa m Za župana
izvolili Alojza Kauam
V občini Juršinci ostaja še
naprej župan Alojz Kaučič iz
SLS, ki so mu volivci na lokal-
nih volitvah dali kar dobrih 96
odstotkov glasov. Na 12 volišč
je prišlo 57,14 odstotka volil-
nih upravičencev, po podatkih
občinske volilne komisije pa
so najvišjo udeležbo zabeležili
v manjših naseljih Hlaponci,
Kukava in Most je. Po novem
bodo v juršinskem občinskem
svetu sedeli tile občinski svet-
niki: Simon Toplak (SLS),
Vincenc Horvat (SLS), Vladi-
mir Fras (SKD), Stanislav
Holc (SLS), Roman Matjašič
(SLS), Andrej Čeh (SLS),
Alojz Herga (SLS), Dragica
Toš ■ Majcen (neodvisna kan-
didatka s podporo LDS) in
Franc Rižnar kot neodvisni
kandidat.
"Volilni izid v naši občini je
bil res malo pričakovan, nisem
pa pričakoval tako visokega re-
zultata. Na dan lokalnih volitev
se ni zgodilo nič posebnega,
doma sem bil z družino in
letošnje volitve bolj spremljal
preko radijskih valov, kjer se je
dalo precej izvedeti. Zvečer ni-
smo kaj posebej proslavljali, le
po koncu volitev smo nazdravili
na sedežu naše občine z vsemi
sedanjimi in že novimi občin-
skimi svetniki. Rekel bi, da so
občutki po lokalnih volitvah
vsekakor dobri, predvsem smo v
naši občini dosegli to, kar smo
na nek način tudi pričakovali,
torej smo v SLS zadovoljni z izi-
dom.
V prihodnje nas še čaka iz-
gradnja večnamenske dvorane,
telovadnice in vrtca, posodobi-
tev obstoječih cest in tudi novo-
gradnja še nekaterih cestnih od-
sekov. Program je kratek, bom
pa seveda vesel, če ga bomo v
štirih letih uspeli uresničiti," je
v telefonskem pogovoru dan po
volitvah med drugim dejal
župan Alojz Kaučič.
TM
DORNAVA • Novi
župan frane Šegula
V občini Dornava so izbrali
za novega župana Franca
Šegula, neodvisnega kandida-
ta, ki so ga podprle stranke
SKD, SDS in SLS. Dobil je
51,68 odstotka glasov. Drugi
kandidat, mag. Tone Velikon-
ja, kandidat LDS, je dobil
48,32 odstotka glasov.
2089 volilnih upravičencev je
glasovalo na sedmih voliščih,
volit pa jih je prišlo 61,71 od-
stotka. Občinski svet bo štel 11
svetnikov: Srečko Kondrič,
SDS, Janez Horvat, SLS, Bran-
ko Veselic, SDS, Franc Šegula,
SKD, Ivan Petek, SLS, Ivan
Starčič, LDS, Jožef Hojnik,
LDS, Franc Kukovec, LDS,
Ivan Slana, LDS, Janez Vičar,
LDS, Franc Zagoršak, SDS.
Največ svetnikov, 5, je iz stran-
ke LDS.
Ker je Franc Šegula bil izvol-
jen za župana in svetnika in ker
sta ti dve funkciji nezdružljivi,
bodo v drugi volilni enoti po-
trebne nadomestne volitve. To
pomeni, da bo dornavski občin-
ski svet začasno deloval brez
enega člana.
MS
mnvsKAVASo
Zupan postal
KatlVuiter
župan nove slovenskogo-
riške občine Trnovska vas bo
Kari Vurcer, samostojni
županski kandidat s podporo
volivcev, so na nedeljskih vo-
litvah odločili volivci, ki so
zanj glasovali v 56,58 odstot-
kih. Sicer pa je bila v novi
občini volilna udeležba 69,58-
odstotna, največja v naseljih
Črmlja, Sovjak in Ločič. V no-
vem občinskem svetu so svet-
niška mesta zasedli: Ivan Lov-
renčič (LDS), Srečko Pukšič
(SLS), Marija Kovačič
(ZLSD), Manfred Jakob
(SDS), Franci Pukšič (SDS),
Stanko Tašner (SLS) in Franc
Tašner (SLS).
"Dan po lokalnih volitvah so
občutki različni, kajti zagotovo
vsi izvoljeni župani danes raz-
mišljamo, da je prvi korak
mimo, na vrsti pa je velik drugi
korak. Letošnje lokalne volitve
sem spremljal dokaj mirno, raz-
mišljal sem o tem, da v nedeljo
delajo volivci, poslej pa bomo
delali vsi, ki bomo izvoljeni. Se-
veda pa jih moram izreči vso za-
hvalo; ne zato, ker so izvolili
mene, ampak predvsem zaradi
velike udeležbe na voliščih, ker
so dojeli in začutili dogodek, ki
se je zgodil. Za majhen kraj je
bila nedelja, 22. novembra, ve-
lik in pomemben dan v njegovi
lokalni zgodovini. Povedal bi
tudi, da oba sokandidata na vo-
litvah za župana zelo cenim, saj
sta veliko naredila za kraj.
Mogoče  sem  res  pričakoval
malo boljši izid volitev, vse sku-
paj pa sem prepustil volji voliv-
cev in malo za šalo sem na svoje
plakate napisal "Volite svobod-
no!". V Trnovski vasi moje zma-
ge ob izvolitvi za župana nismo
nič kaj posebej praznovali, mor-
da bo za praznovanje še kdaj čas.
Na volitve sem se podal z zmer-
nim optimizmom, saj nekih iz-
rednih prelomov v občini nihče
ne bo dosegal. Stvari se bodo,
vsaj upam, spreminjale v
majhnih korakih, ampak za kraj
zelo pomembnih. Ja, šolstvo bo
v teh letih na precepu, govorim
o šolskem prostoru, saj bo prva
prioriteta dograditev prostora
za devetletko. To bo pomemb-
na naložba za Slovenske gori-
ce, čaka pa nas še mnogo dru-
gih zastavljenih nalog, tudi pri
ohranjanju dediščine naših
krajev," je v ponedeljek na
kratko nekaj "povolilnih" stav-
kov povedal novoizvoljeni
župan občine Trnovska vas
Kari Vurcer.
Tatjana Mohorko
SLOVENSKA BISTRICA
o Zupana izvolili v
pn/em krogu
Na 65 voliščih v občini Slo-
venska Bistrica se je od 23 638
volivcev (v sedanji občini Slo-
venska Bistrica živi 29.420 pre-
bivalcev), kolikor jih je vpisa-
nih v občinski volilni imenik,
nedeljskih lokalnih volitev
udeležilo 12 263 ali 51,87 od-
stotka.
Volivci so se odločali med tre-
mi županskimi kandidati. Naj-
večji odstotek volilnih glasov -
58,30 - so namenili dosedanje-
mu županu dr. Ivanu Žagarju
in ga tako izvolili že v prvem
krogu. Na drugo mesto se je s
35,40 odstotki glasov uvrstil
mag. Jože Pipenbaher, na tretje
pa s 6,30 odstotki Vera Fer-
mevc - Ban.
V novem enaintridesetčlan-
skem občinskem svetu bo LDS
imela osem mandatov, SLS in
SDS po šest, po štiri SKD in
ZLSD ter tri DeSUS.
VidaTopolovec
ŽETALi O Župan je
Anton Butolen
V novi občini Žetale je od
1123 vpisanih volilo 735 ali
65,45 odstotka volilnih upra-
vičencev. Za župana je bil iz-
voljen kandidat LDS Anton
Butolen, ki je prejel 58,10 od-
stotka glasov, njegov protikan-
didat Silvo Potočnik, kandidat
SKD in SLS, pa 41,9 odsotka.
Anton Butolen je po poklicu
učitelj matematike in fizike, za-
poslen na OŠ Podlehnik, kjer je
od leta 1986 pomočnik ravnatel-
ja. Volilcem obljublja, da se bo
takoj lotil dela. Žetale so novo-
ustanovljena občina, zato bo po-
trebno urediti nekaj osnovnih
zadev, od aktov, delitvene bilan-
ce z občino Majšperk do pro-
računa. V občinski upravi bodo
predvidoma zaposleni trije de-
lavci, županovanje pa bo nepo-
klicno. Občinski svet v Žetalah
bo sestavljen iz 7 članov: pet jih
je iz koalicije SKD in SLS, dva
pa iz LDS. "Če smo bili pred vo-
litvami nasprotniki, moramo
sedaj strniti vrste v dobro naše
občine," poudarja pravkar izvol-
jeni župan.
Med prednostnimi nalogami
nove občine je vsekakor nadal-
jevanje gradnje osnovne šole, o
čemer se bosta v kratkem pogo-
vorila z županom občine
Majšperk, v kateri je doslej bila
KS Žetale, z novim letom bo od
Majšperka potrebno prevzeti
odgovornost za prevoznost cest
in seveda vrsto obveznosti, ki so
pomembne za življenje na
območju nove občine Žetale.
"Uradno županovanje se začne s
1. januarjem, delo pa smo že
začeli," pravi Anton Butolen.
JB
NOVO VODSTVO V PETOVIA AVTU
''Pnprttvijamo se
za vstop v Evropo"
Pred kratkim so v Petovia avtu v Ptuju izbrali za novega direk-
torja Vilija Ceroviča. Nadzorni svet je v tem tednu potrdil tudi
njegov poslovni načrt za obdobje petih letih.
V naslednjem obdobju bodo
širili program za osebna in tovor-
na vozila, je povedal direktor Vili
Cerovič. Iskali bodo nove znam-.
Vili Cerovič
ke in širili prodajni program, po-
skušali bodo svoje storitve pri-
bližati uporabnikom. Tako so se z
odpiralnim časom približali svoj-
im strankam s svojimi storitvami
tehničnih pregledov. Tudi ka-
drovsko se bodo okrepili in še iz-
boljšali svoje storitve. Podjetje
naj bi pripravili za vstop v novo
tisočletje in na konkurenco, ki jih
čaka glede vstopa v Evropsko
skupnost. Začeli bodo prodajati
tudi nove znamke avtomobilov,
ki so tržno zanimive in jih na
našem območju še ni. Prodaja
rabljenih avtomobilov bo poteka-
la na višjem nivoju, kot je doslej,
v prihodnje bodo uvedli tudi ga-
rancije na rabljene avtomobile,
ne samo staro za novo, in jih pro-
dajali pod ugodnimi kreditnimi
pogoji," je povedal Vili Cerovič.
MS
DORNAVA / S SEJE OBČINSKEGA
SVETA
Vaški odbori po-
dali svoje nairte
Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so svetniki
med drugim obravnavali predloge načrtov vaških odborov.
Sklenili so, da bodo sofinan-
cirali modernizacijo ceste v
Žamencih in na Strmcu pri Po-
lenšaku. Vaški odbor Polenšak
je predlagal asfaltiranje ceste
Polenci - Lasigovci in vodovo-
da v Bratislavcih pri naročni-
kih v dolini. Člani dornavske-
ga vaškega odbora so poročali o
gradnji pločnika in opozorili
na vedno večje probleme z me-
teornimi vodami v naselju
Dornava.
Svetniki so sklenili, da bodo
rebalans proračuna sprejeli na
prihodnji seji, ko bodo dobili
še nekatera dodatne pojasnila o
porabljenih sredstvih. Jože
Kekec, predsednik komisije za
zdravstvo, skrbstvo in socialno
varstvo, je poročal o delovanju
komisije. Člane sveta pa sta
predsednik občinskega sveta
Jožef Hojnik in župan mag.
Tone Velikonja seznanila z
nastalo škodo po neurju. Neur-
je je povzročilo za 40 milijonov
škode, največ na posevkih,
kmetijskih zemljiščih, cestah
in gospodarskih poslopjih ter
na zasebnih hišah. Tudi na
območju dornavske občine se
je sprožilo nekaj plazov. Še po-
sebej pa je zaskrbljujoče, ker se
je izkazalo, da je do razlitja
reke Pesnice prišlo zaradi tega,
ker so se utrgale lopute pri ka-
nalu v reko. O tem že tečejo po-
govori z Vodnogospodarskim
podjetjem jz Ptuja.
Svetniki so se odločili, da se
do konca letošnjega leta sofi-
nancira šolski prevoz za šolarje
iz Mezgovcev ter da se financi-
ra kiurjava za ogrevanje ve-
roučnih učilnic. Pred prilet-
kom dela novega sveta bodo se-
danji svetniki imeli še eno sejo.
MS
KIDRIČEVO / PRAZNIK TALUMA
v 44 letih 2 milijo-
na ton aluminija
V Kidričevskem Talumu so konec prejšnjega tedna prazno-
vali tovarniški praznik. V soboto, 21. novembra, je namreč
minilo 44 let od pričetka proizvodnje v nekdanji Tovarni gli-
nice in aluminija v Kidričevem, današnjem TALUM-u.
V kolektivu z manj kot 1.000 zaposlenimi, z osmimi hčerinskimi
podjetji jih je 1.350, so še zmeraj najmočnejši industrijski dejavnik
na širšem ptujskem območju. Od pričetka proizvodnje do sredine
letošnjega leta so v njihovih elektrolizah proizvedli že 2 milijona
ton aluminija.
Ob tovarniškem prazniku so že v četrtek, 19. novembra, dopoldne
pripravili tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva, ki se
ga je udeležilo več kot 500 nekdanjih članov tega kolektiva. Na
praznični dan, v soboto, 21. novembra, so kot običajno tudi letos
odprli vrata vsem, ki so želeli videti, kako nastaja aluminij. To pri-
ložnost je na dnevu odprtih vrat tokrat izkoristilo več kot 130
občanov, največ mladih.
Prireditve ob tovarniškem prazniku pa so sklenili v torek, 24. no-
vembra, ko so na dopoldanski svečani seji strokovnega sveta TA-
LUM-a uspešnim in zaslužnim sodelavcem izročili najvišje delov-
ne nagrade Taluma - zlate metulje. Tokrat so jih prejeli: Vladimir
Predikaka, tehnolog Elektrolize, Ivan Bauman, orodjar v predela-
vi aluminija, Venčeslav Škerget, planer proizvodnje in surovin v
proiz\'odnji anod, Jože Kuserbanj, voznik v delovni enoti Promet,
za dolgoletne izredne delovne dosežke pa so letos izredno podelili
zlatega metulja tudi predsedniku uprave Taluma mag. Danilu To-
pleku, ki je v kidričevski tovarni zaposlen že 21 let, 14 let pa jo tudi
zelo uspešno vodi.
Ob kratkem nagovoru je predsednik uprave mag. Danilo Toplek
med drugim poudaril: "Ni tovarne brez ljudi. Stroji so sami po sebi
mrtva stvar. Premaknejo jih lahko samo ljudje. Rezultati kažejo, da
nam to vsem skupaj z medsebojnim sodelovanjem uspeva. To leto
sem lahko bolj optimističen kot v preteklih letih, kajti ob enaki
zavzetosti in delu se nam za boljši jutri ni treba bati."
-OM
16
čemek, 26. november 1998 - TEDNIK
PO NASm KRAJIIH
TURNIŠČE / 45 LET KMETIJSKE ŠOLE NA PTUJU

V parku ob turniškem gradu je bila 13. novembra slovesnost
ob 45-letnici Kmetijske šole Ptuj. Šola je začela delati prav v
sedaj zapuščenem turniškem gradu, ob svoji obletnici pa je
prejela v upravljanje kmetijsko posestvo s 45 hektarji obdelo-
valnih zemljišč in gospodarskim objektom. Pogodbo o tem so
podpisali dosedanji lastnik Kmetijski kombinat Ptuj, mestna
občina. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slove-
nije ter kmetijsko in šolsko ministrstvo.
Ravnatelj poklicne in tehniške
kmetijske šole Ptuj mag. Vladi-
mir Korošec je na slovesnosti
predstavil dosedanjo zgodovino
šole, župan mestne občine Miros-
lav Luci pa je izrazil upanje, da bo
šolski zvonec kmetijske šole tako
kot pred 45 leti v bližnji prihod-
nosti znova zazvonil prav na Titr-
nišču. Načrti kmetijske šole so ve-
zani na pridobljeno kmetijsko po-
sestvo, vendar so glede pridobitve
novih prostorov za teoretični del
pouka še dokaj nejasni. Vsekakor
pa obstaja možnost, da se bo
Kmetijska šola Ptuj, morda tudi z
višješolskim programom, v dog-
lednem času preselila na Tiu-nišče
in da bo med njenimi objekti tudi
turniška graščina.
Leta 1953 je poklicna živinorej-
ska in poljedeljska šola začela de-
lati v turniškem gradu v zelo
skromnih razmerah in s slabim
vpisom učencev. Vse skupaj je
bilo odsev takratnega stanja v slo-
venskem kmetijstvu. Po dveh de-
sedetjih bivanja v gradu se je šola
odločila oditi v za njeno dejavnost
nekoliko bolj neobičajen svet - v
mesto - in se pridružila
srednješolskemu centru. Šola je s
tem okrepila svoje izobraževalne
možnosti, povečala vpis, prerasla
v popolno poklicno in tehniško
šolo, ki ima danes kar šest izo-
braževalnih programov: od
nižjega poklicnega, srednjega po-
klicnega do srednjega tehniškega
izobraževanja.
Vseh 45 let pa je šola delovala
brez pravih temeljev, torej brez
šolskega posestva. Imela je sicer
nekaj zemlje^ vendar vse skupaj ni
zadoščalo za učinkovit razvoj
strokovne kmetijske in pedagoške
dejavnosti. Ravnatelj Vladimir
Korošec pravi, da je šola vseh 45
let iskala svoje mesto pod soncem.
Ta čas so sicer pridobili precejšnje
površine in oblikovali svojo sad-
jarsko in vinogradniško proiz-
vodnjo, imajo vzoren šolski dom
na Grajenščaku, ki je idealen
prostor za izvajanje praktičnega
pouka, imajo tudi dobro zasnovan
šolski vrt in tako skupaj obdeluje-
jo okoli 16 hektarjev kmetijskih
površin. Toda za eno največjih
kmetijskih šol s 350 dijaki je to
premalo. Za nemoteno dejavnost
potrebujejo vsaj 80 do 100 hektar-
jev kmetijskih površin, objekte za
živinorejo, delavnice in druge
prostore ter seveda že obstoječe
vinogradniško sadjarske površine.
Pomemben korak v to smer je bil
narejen prav ob 45-letnici kmetij-
skega šolstva na Ptuju.
Kmetijsko izobraževanje je prav
ta čas pred pomembnimi preo-
brazbenimi nalogami. Na držav-
nem nivoju poteka, tudi s
pomočjo tujih strokovnjakov, te-
meljita analiza razmer v tej veji
slovenskega izobraževalnega sis-
tema. Izdelan bo projekt prenove
poklicnega in strokovnega izo-
braževanja in na osnovi tega bodo
nastali novi izobraževalni progra-
mi, približani razmeram in pred-
videni razvojni poti slovenskega
kmetijstva. Šola mora biti biti ko-
rak pred dogajanjem in razvojno
dogajanje vzpodbujati ter odpirati
nove možnosti. V Ptuju še vedno
upajo, da bo v bližnji prihodnosti
steklo v našem mestu tudi
višješolsko izobraževanje, saj je
tudi in predvsem v kmetijstvu in
v nanj vezanih dejavnostih po-
trebnega vse več znanja.
S pridobitvijo šolskega posestva
na Tumišču se Kmetijski šoli
Ptuj zagotovo odpirajo nove
možnosti. Ali bo v izobraževalne,
turistične in še kakšne načrte
vključen tudi grajski lepotec sredi
čudovitega ttimiškega parka s
šturmovskim zaledjem, bo poka-
zal čas. Namige o tem smo slišali
tudi na slovesnosti, ki je potekala
prav v tiuTiiškem okolju, ki ob
svoji lepoti kliče po skrbni roki
uporabnika, vzdrževalca in
predvsem po življenju.
J. Bračič
Slavnostni govor ravnatelja Poklicne in tehniške kmetijske
šole Ptuj mag. Vladimirja Korošca pred turniško graščino,
kjer so začetki ptujskega kmetijskega šolstva.
PTUJ / NOVO I^OSLOVNO-STANO-
VANJSKO SREDIŠČE DRAVA ODPIRA
VRATA
Jaietek $ ^onm
Slovenija
Na največji ptujski tržni dan - Katarinin sejem - je odprla vra-
ta osma Sparova trgovina v Sloveniji, naslednji teden jo bodo
odprli tudi v Murski Soboti, poleg tega ima Spar v naši državi
tri centre Interspar, v Mariboru pa bo do leta 2000 zgradil
svoj največji nakupovalni center Europark. Podjetje Spar Slo-
venija zaposluje 600 delavcev in ima trenutno več kot 20 tisoč
m2 prodajnih površin. Prvo trgovino Interspar je v Sloveniji
odprl leta 1993. Ptujsko Sparovo trgovino so uredili v novem
poslovno-stanovanjskem središču Drava na Osojnikovi cesti 9
v Ptuju (tik ob avtobusni postaji) in predstavlja prvo dejanje
pri odprtju celega središča. Ureditev je veljala 400 milijonov
tolarjev. V njej je zaposlitev dobilo dvajset ljudi.
Kot je na otvoritvi povedal ge-
neralni direktor Spar Slovenija
mag. Igor Mervič, ima Spar
svoje trgovine v 28 državah sve-
ta, v dvajset tisoč filialah pa za-
posluje 185 tisoč ljudi. Na 1500
m^ površine svoje ptujske trgo-
vine ponuja Spar velik izbor
živil, osnovnih čistil in kozme-
tike ter neživilskih izdelkov, ob
tem pa še okrog dvesto izdelkov
lastne blagovne znamke Spar.
Za kupce je pomemben tudi po-
datek, da ima center tudi 170
parkirnih mest. Na torkovi ot-
voritveni slovesnosti, ki so jo
pripravili za poslovne partnerje,
novinarje in nekatere druge gos-
te, je o novem poslovno-stano-
vanjskem centru, ki predstavlja
za mesto pomembno pridobitev,
govoril direktor Gradbenega
podjetja Ptuj Borut Bernhard,
ki je ob tej priložnosti prejel
vrsto čestitk od predstavnikov
mesta oz. župana Miroslava Lu-
cija za objekt, ki mu trenutno v
Ptuju ni enakega, saj je edinst-
ven v več pogledih - gradbenem,
arhitekturnem in tudi vsebin-
skem. V njem bo Ptuj končno
dobil tudi prostore za mlade,
mladinska prenočišča in še
kakšno dejavnost, ki jo mesto
potrebuje za svoj razvoj. Ptujski
župan je v torek ob zahvali in-
vestitorjem izrazil pričakovanje,
da se bo Spar Slovenija tudi v
bodoče vključeval v razvojna in
druga prizadevanja mesta.
Sedaj, ko ima Ptuj toliko do-
brih trgovin, je pričakovati, da
bo postopoma povrnil svoj nek-
danji sloves nakupovalnega
(trgovskega) središča, v katerem
bodo poleg Ptujčanov kupovali
tudi drugi.
MG
Ptujski župan Miroslav Luci sije novo trgovino Spar ogledal v
spremstvu generalnega direktorja Spar Slovenija mag. Igorja
Merviča. Foto: Langerholc
PTUJ / PRVI ADVENTNI KONCERT V CERKVI SV. JURIJA

Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi poznal Nov Swing Quarteta
ali vsaj slišal zanj, saj so na slovenski in svetovni sceni kar tri-
deset let in so postali že pravi zimzeleni kvartet, brez katerega
si ne bi mogli zamisliti marsikatere prireditve, radijske ali TV
oddaje, in mislim, da v Sloveniji ni prodajalne kaset in CD
plošč, ki ne bi imela vsaj enega njihovega izdelka. Na Ptuju
jih bomo gostili v okviru I. adventnega koncerta, ki bo v nedel-
jo, 29. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija, in se obenem
vključili v praznovanje njihove 30-letnice, ki je postalo z
množico koncertov po Sloveniji vseslovenski praznik. Pri nas
na Ptuju bodo izvajali predvsem svoj božični repertoar tako v
slovenčini kot angleščini.
Spodobi se, da fante in njihovo
delo na kratko predstavimo tudi v
našem okolju.
Vse skupaj, kot pravijo fantje, se
je začelo pred tridesetimi leti v
Šentjurju pri Celju, ko so štirje
mladi fantje uzrli na televiziji
znameniti črnski ansambel Gold-
en Gate Quartet. To je bil
odločilen impulz, da smo v Slove-
niji dobili našo verzijo gospla.
Marsikdo ne ve, da je bil to sprva
tercet z Daretom Heringom,
Gregorjem Bezenškom in Ra-
dom Razdevškom. Vsi trije so
bili donia v istem stanovanjskem
bloku v Šentjurju. Dare je študiral
z Marjanom Petanom in je neke-
ga dne tako spontano zapel tisto
znano "Down by the Riverside";
refren je bil dovolj odličen, da je
nastal kvartet in začel svojo zma-
govito pot. To je bilo februarja
1968. Kvartet je začel redno vaditi
in že aprila istega leta tudi javno
nastopati. Ime kvarteta si je izmis-
lil Dare Hering. Tri leta so nasto-
pali v takšni zasedbi, dokler ni
Gregor Bezinšek odstopil in ga je
nadomestil "čudežni otrok" Oto
Pestner. Leta 1988, po turneji v
Rusiji, se je ansambel profesiona-
liziral in takrat se jim je na mesto
Rada Razdevška pridružil Tomaž
Kozlevčar in od takrat se zasedba
ni spremenila. Z novo zasedbo pa
so se fantje začeli ukvarjati tudi
jazz izvedbami; kot sami trdijo, se
spreminjajo v jazz kvanet.
NSQ so zagotovo enkraten kvar-
tet, ki pa so fenomen tudi po tem,
da so v letih hladne vojne med
ZDA in Sovjetsko zvezo doživeli
uspeh tako v eni kot v drugi, zato
mislim, da bodo Ptujčani prišli
poslušat kvartet, ki je v Sloveniji
zaznamoval tri desetletja. Vljudno
vabljeni!
Franc Mlakar
KIDRIČEVO / 50 LET PIHALNEGA ORKESTRA TALUM

Bilo je leto 1948, ko se je ne-
kaj navdušenih glasbenikov v
takratnem Strnišču, sedan-
jem Kidričevem, odločilo, da
ustanovi godbo na pihala. Z
vodstvom takratnega sindika-
ta in s soglasjem političnih
funcionarjev so se dogovorili
za zbiranje denarja, da so
lahko kupili prve instrumen-
te. Tudi delavci tovarne so se
odločili, da bodo eno leto
vsak mesec del svoje plače
namenili za nabavo instru-
mentov za svojo godbo. In
tako je 15 godbenikov, pod
vodstvom prvega kapelnika
Maksa Vaupotiča pričelo va-
diti.
Kako je šel razvoj orkestra v nas-
lednjih letih, bomo zapisali ob
drugi priložnosti. Ob zlatem jubi-
leju pa so pripravili več nastopov.
V soboto, 7. novembra, so igrali
na nartinovanju na Hajdini, v sre-
do, 11. novembra, so sodelovali na
kulturnem maratonu v Ptuju, v
ponedeljek, 16. novembra, so igra-
li na predvolilnem shodu ZLSD v
Kidričevem in Majšperku.
Prejšnji četrtek, 19. novembra, so
zaigrali na srečanju upokojencev
Taluma v Kidričevem, s celo-
večernim koncertom so se v petek,
20. novembra, predstavili občinst-
vu v dvorani TVI Majšperk, da-
nes, v četrtek, 26. novembra, pa
bodo ob 19. tui imeli skupni kon-
cert z bolgarskim orkestrom iz
Pernika v prosvetni dvorani v Cir-
kovcah.
Osrednja slovesnost ob njihovi
50-letnici z jubilejnim koncertom
pa bo jutri, v petek, 27. novembra,
ob 19. uri v restavraciji Pan v Ki-
dričevem. Praznovanje zlatega ju-
bileja bodo sklenili to soboto, 28.
novembra, ob 19. uri, ko se bodo
skupaj z bolgarskim orkestrom in
jubilejnim koncertnim progra-
mom predstavili še v ptujskem
gledališču.
•OM
Člani pihalnega orkestra Talum pod vodstvom prof. Antona
Horvata na jubilejnem koncertu ob 40 letnici.       Foto: Kosi
PTUJ / JUBILEJNO SREČANJE UČENCEV
OS MLADIKA
Sreianje sošokev
generatije 1967/68
Letos mineva 30 let, odkar smo zapustili našo dobro šolo
in vstopili v svet, polni radovednosti, strahu in velikih
pričakovanj. Sedaj smo odrasli in priznati moramo, daje bil
čas tudi do nas neizprosen. Vemo, da v življenju zdrvijo
mimo nas mnogi dogodki, ki jih hitro pozabimo, veliko pa
je lahko takšnih, ki nam napolnijo dušo in nam dajo moči
za jutrišnji dan.
Zato te, draga sošolka - sošolec, vabimo na srečanje, ki
bo 28. novembra 1998 v gostišču Gastro. Zbor pred ptuj-
sko kletjo ob 16. uri
Organizacijski odbor
Sejem Zima - šport '98
Zima je tu in čas, da se oskrbimo s smučarsko opremo. Naj-
ceneje to storimo na sejmih rabljene opreme. Saj veste - otroci,
ki so največji navdušenci nad zimskimi užitki, nenehno rastejo,
oprema pa na žalost ostaja enako velika.
Ta konec tedna bo Smučarski klub Ptuj v športni dvorani Mla-
dika pripravil tradicionalni sejem rabljene opreme Zima - šport
'98. Začel se bo že v petek (od 19. do 22. ure), nadaljeval v so-
boto (od 8. do 20. ure) in končal v nedeljo (od 8. do 18. ure).
Ur
20
četrtek, 26. november 1998 - TEDNIK
PO MASm KUAHH
GORNJA RADGONA / PROGLASILI ČETRTO VINSKO KRALJICO
Krono la Ireno Kupljen
v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bila dan
pred Martinom slovesnost, na kateri je Slovenska vinska
akademija Veritas okronala že četrto Slovensko vinsko kral-
jico, tokrat za leto 1999. Irena Kupljen iz znane vino-
gradniške družine Kupljen ter obe njeni spremljevalki so si
laskave naslove pridobile na osnovi znanja s področij vino-
gradništa, vinarstva, trženja vin, tujih jezikov in sposobnosti
javnega nastopanja.
Za naslov slovenske vinske
kraljice 1999 se je potegovalo
devet kandidatk. Med vsemi je
je prepričljivo zmagala 23-letna
študentka   ekonomije   Irena
Kupljen iz Okoslavcev pri Sv.
Juriju ob Ščavnici. Okronani sta
bili tudi obe kraljičini spremlje-
valki - vinski princeski. Za prvo
je bila izbrana 20-lema Suzana
Pečnik iz Buč, za drugo 24-let-
na Anita Pregelj iz Ajdovščine.
"Slovenska vinska kraljica in
vsi simboli okrog nje so najbolj
razpoznaven element razvoja
novega odnosa do pospeševanja
trženja vin v Sloveniji. V mo-
notoni sistem promoviranja vin
je vnesla tržne elemente, ki so
jih v svetu začeli razvijati pred
desetletji, v Sloveniji pa šele po
osamosvojitvi. Četrti dragulj na
slovenski vinski kroni je vgra-
jen v času, v katerem ima slo-
venska vinska kraljica bisteno
večji pomen, kot smo si ga upali
načrtovati pred tremi leti, ko
smo okronali 1. slovensko
vinsko kraljico. Za svojo so je
sprejeli tako pridelovalci vin
kot potrošniki, doma in v tujini.
V tem pa je tudi največji
dosežek pri obračanju pozor-
nosti k najžlahtnejšemu sadežu
slovenske zemlje," je v Gornji
Radgoni povedal direktor SVA
Veritas Branko Vodušek. Obe-
nem se je zahvalil Pomurskemu
sejmu in njegovemu direktorju
Janezu Erjavcu, ki je prevzel
generalno pokroviteljstvo insti-
tuta Slovenska vinska kraljica.
Slovesnost v Gornji Radgoni
je s kreacijami oblačil na temo
Moda in vino popestrila modna
kreatorka Barbara Plaveč iz
Ptuja, v vlogi vinskega boga
Bakha pa je nastopal prav tako
Ptujčan, dramski igralec Vojko
Belšak, član Slovenskega na-
rodnega gledališča iz Trsta. Še
en ptujski pečat je dobila sloves-
nost v Gornji Radgoni: slo-
venska vinska kraljica za leto
1999 je ob kroni za eno leto do-
bila v uporabo vozilo Renault
clio, ključe avtomobila pa ji je
izročil Stanko Šerona, direktor
pooblaščenega prodajalca Re-
nault Tehnoservis Ptuj.
JB
Slovenska vinska kraljica za leto 1999 Irena Kupljen in njeni spremljevalki, vinski princeski
PTUJ / 20. DAN SOLE OLGE MEGLIC
Kako nmprei?
v športni dvorani Center so učenci pokazali, kaj zmorejo ob
vodstvu svojih učiteljev. Foto Langerholc
Ptujska osnovna šola Olge Meglic je praznovala svoj 20. dan
šole. Ob tem je povabila na zaključek projektov in razstavo v
šolo vse nekdanje zaposlene - kar 146 jih je bilo -, osrednjo pri-
reditev pa so pripravili za starše in prijatelje šole naslednji
večer v športni dvorani Center.
Šola je bila ustanovljena leta
1979 kot tretja mestna šola na le-
vem bregu Drave zaradi prostors-
ke stiske v Mladiki in današnjem
Ljudskem vrtu. Takrat je vsako
izmed teh šol obiskovalo čez 1000
učencev. Šola Olge Meglic je bila
ustanovljena kot dvooddelčna in
je imela v začetku 423 učencev, v
kasnejših letih so vpisovali celo
dvakrat več učencev v štirih od-
delkih, danes pa ima 556 učencev
v dveh ali treh vzporednicah. Že
od ustanovitve naprej vodi šolo
in danes 58-članski kolektiv
ravnatelj Ervin Hojker. Mesto
Ptuj, z njim pa seveda tudi šola, je
danes na razpotju: ali za devetlet-
ni pouk usposobiti današnjo
zgradbo v Prešernovi ulici ali
preseliti šolo na novo lokacijo in
zgraditi tam novo šolsko poslop-
je. Čeprav naj bi po mestnih
načrtih bila šola prostorsko ure-
jena že čez dve leti, odločitve o
tem še niso sprejeli.
MZ
ORMOŽ / TURISTIČNO DRUŠTVO OCENJEVALO UREJENOST'
Spomin fici pofoffCr
Odkar so se dela na vrtu končala in je sneg pokril zemljo,
imajo vrtičkarji nekoliko več časa za klepet. V sezoni je pre-
več dela in veselja s številnimi rožami, grmovnicami, dišav-
nicami in zelenjavo, zato je razumljivo, da jih je komaj sedaj
pot prinesla k nam.
V zadnjih letih je ocenjevanje
urejenosti našega okolja v orga-
nizaciji Turističnega društva
Ormož nekoliko zamrlo. Po-
novno so ga obudili konec
letošnjega poletja, sicer nekoli-
ko pozno, kajti ocenjevanja po-
tekajo največkrat pozno
spomladi. Ker pa imajo lastniki
cvetlic različne zasaditve in sor-
te, ki uspevajo ob različnih let-
nih časih, se je komisija, ki je
letos delovala v sestavi Alojz
Škrjanec, Metka Lešničar in
Sara Rajh, odločila, da bo pri-
hodnje leto vrtove in balkone
ocenila vsaj dvakrat, tako da
bodo imeli možnost dobre oce-
ne ljubitelji različnih sort.
Ocenjevali so urejenost na
področju krajevne skupnosti
Ormož, poleg samega mesta pa
so ocenjevali še v vaseh
Pušenci, Frankovci, Hum, Pav-
lovci, Litmerk, Dobrava,
Lešniški Vrh, Lešnica, Sp.
Ključarovci in Loperšice. Ko-
misija si je ogledala vrtove in
balkone čez 200 lastnikov in pri
večini naletela na prijazen od-
ziv. Predsednik Alojz Škrjanec
pravi, da so opazili, da se vedno
več lastnikov trudi urediti svoje
bivalno okolje z rožami, grmov-
nicami, lepimi zelenicami. K
temu sodijo tudi okusno
obnovljene starejše hiše z na-
ravnimi materiali. V posamez-
nih naseljih pa izstopajo
predvsem nove družinske hiše,
katerih okolica je čudovito ure-
jena ali pa jo šele urejajo. Žal pa
so pri gradnjah marsikje opazi
delo "frajkinstlerjev", zaščita
starih stavb je marsikje brez po-
dpore ustreznih ustanov, ki
skrbijo za spomeniško varstvo
in kulturno dediščino.
Komisija je pohvalila tudi
spremenjen odnos do okolja
predvsem na vasi. Veliko je pre-
novljenih kapel in domov, ob
njih pa urejene cvetlične grede,
lepo oskrbovana pa so tudi pol-
ja in vinogradi. Oči in ust pa
niso zatisnili niti pred črnimi
točkami. Še zlasti jih je motila
slaba oskrba okolice cest, viso-
ka trava, potrebna košnje, avto-
busna postaja v Sp. Ključaro-
vcih je bila v času njihvega
obiska obrasla z visokim pleve-
lom. Nevzdrževan je tudi del
zemljišč na Lenti, pa tudi v sa-
mem mestu so črne točke -
Cestno podjetje z okolico Abo-
nenta, stavba bivše Zarje Les
poleg sodišča je v katastrofal-
nem stanju, grajali so tudi visok
plevel na nekaterih zemljiščih
na Hardeku. Letos je bil precej
zapuščen tudi nekdanji mlin v
Pušencih, ki se je lani kar kopal
v cvetju.
Zanimivo pa je, da so v zelo
lepem stanju nekateri poslovni
objekti in ustanove, predvsem
osnovna šola Ormož, Jurkovič
center, hotel Ormož, gostišče
Prosnik. Zelo pohvalno so se iz-
razili tudi o urejenosti parka in
korit po mestu, ki jih oskrbuje
Komunalno podjetje Ormož,
največ zaslug za to pa ima ima
gotovo Slavica Lah. Komisija je
izpostavila veliko število lepo
urejenih domov, prvo mesto in
priznanje pa so podelili kmetiji
Lidije in Ivana Kukovca iz
Frankovcev. Drugo mesto je os-
vojila domačija Alojza Zadra-
vca z Dobravske ceste 7 v
Ormožu, tretje pa si je z lepo
urejeno okolico in raz-
novrstnim cvetjem prislužila
Ida Voršič z Lešnice. Komisija
za ocenjevanje urejenosti okolja
je svoje odločitve podkrepila s
fotodokumentacijo, najlepše
vrtove pa so posneli tudi na
filmski trak.
Člani komisije so opazili pri
lastnikih hiš vedno večjo potre-
bo po urejenosti okolja. Nekaj
jih je pravih strokovnjakov, ki
se poglobljeno ukvarjajo z ure-
janjem okolja in so za svoj hobi
pripravljeni tudi marsikaj stori-
ti. Pri skrbi za cvetje in zelenje
se angažira tudi vedno več
moških in pri tem početju so
izjemno uspešni.
vki
Poletno obilje pri Lidiji in Ivanu Kukovcu
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
21

JUDO / DP SREDNJEŠOLCEV IN TURNIR ZA POKAL
GORIŠNICE
Obilna Gorišnica po
razvitosti športa izstopa
Več kot 400 tekmovalcev se je v novi športni dvorani na štirih borilnih površinah borilo kar
devet ur. Tekmovanje si je ogledalo več sto gledalcev. Foto: Laura
Judo je tisti šport v občini Gorišnica, ki jo po razvitosti tek-
movalnega športa dviga nad povprečne občine v Sloveniji.
Športno društvo Judo klub Gorišnica to že več let dokazuje s
svojimi tekmovalci tako doma kod v tujini. Z novo večna-
mensko dvorano pa so tudi tekmovalci juda dobili možnost,
da se predstavijo pred svojim občinstvom.
V petek, 20. novembra, so sku-
paj z Judo zvezo Slovenije in pod
pokroviteljstvom Ministrstva za
šolstvo in šport organizirali
državno prvenstvo srednjih šol, v
soboto, 21. novembra, pa je pote-
kal prvi mednarodni turnir za po-
kal Gorišnice.
DRŽAVNO
PRVENSTVO
SREDNJEŠOLCEV
Na državnem prvenstvu je nas-
topilo 110 tekmovalcev in 31 tek-
movalk iz 62 srednjih šol.
Rezultati - učenci: do 50 kg: 1.
Marko Plajnšek, Kmetijska šola
Ptuj, 2.Ivo Milošič, Srednja kovi-
narska šola Maribor, 3. Nejc Štu-
kelj, Srednja kovinarska Koper;
do 55 kg: 1. Iztok Kos, Srednja
živilska Maribor, 2. Bojan Kosen-
dar. Srednja ekonomska Ljublja-
na, 3. Andrej Pavlin, Srednja šola
za elektrotehniko Ljubljana, in
Mirko Smogavec, Srednja pro-
metna Maribor; do 60 kg: 1. Mar-
cel Ognjenovič, Srednja šola za
elektrotehniko Ljubljana, 2. Gre-
ga Kovač, Srednja gostinska Ma-
ribor, 3. Žan Horvat, Ekonomska
šola Ptuj, in Samo Masleša,
Srednja kovinarska Koper; do 65
kg: 1. Matjaž Železnikar, Gimna-
zija Ljubljana Šiška, 2. Edis Ima-
movič. Ekonomska šola Celje, 3.
Franci Špes, Živilska Maribor, in
Sašo Jereb, Gimnazija Škofja
Loka; do 71 kg: 1. Denis Rus, Po-
klicna in tehnična šola Ptuj, 2.
Aleš Nedeljko, Srednja tekstilna
šola Murska Sobota, 3. Branko
Hohler, Ekonomska Celje, in Bo-
ris Greif, Škofijska gimnazija Ma-
ribor; do 78 kg: 1. Željko Gabro-
vec, Srednja strojna Ravne, 2. Ma-
rio Holer, Srednja trgovska Celje,
3. Anže Mihelič, Gimnazija Polja-
ne Ljubljana, in Aljoša Bratina,
Šolski center Nova Gorica; nad 78
kg: 1. Jure Šimic, Gimnazija
Šentvid, 2. Miloš Petrovič,
Gimnazija Koper, 3. Miha Prime,
Elektro šola Ptuj, in Gorazd
Recek, Strojna Murska Sobota.
Ekipno: 1. Živilska šola Maribor
166, 2. Srednja šola za elektroteh-
niko in računalništvo Ljubljana
156, 3. Gimnazija Šentvid Ljubl-
jana 138, 4. Poklicna in tehnična
šola Ptuj 125 točk.
Učenke: do 48 kg: 1. Tamara
Forštnarič, ŠC za pošto, ekonomi-
jo in telekomunikacije Ljubljana;
do 52 kg: 1. Mojca Šlenc, Gimna-
zija Bežigrad, 2. Aleksandra
Pečovnik, Gimnazija Ravne, 3.
Marta ŠamperI, Kmetijska šola
Ptuj; do 56 kg: 1. Vesna Birk,
Mlekarska šola Kranj, 2. Katja
Urek, Srednja vzgojiteljska in
gimnazija Ljubljana, 3. Lara
Merljak, Srednja šola Veno Pilona
Ajdovščina; do 61 kg: 1. Vesna
Ražman, Gimnazija Šiška, 2. Kat-
ja Dolenc, Škofijska klasična
gimnazija Ljubljana, 3. Tanja
Savič, ŠC za pošto, ekonomijo in
telekomunikacije Ljubljana, in
Maja Perme, Dvojezična šola
Lendava; do 66 kg: 1. Jožica
Svečak, Vrtnarska šola Celje, 2.
Nina Kavčič, Gimnazija Kranj, 3.
Saška Preradovič, Srednja
ekonomska Celje; nad 66 kg: 1.
Regina Jerneje, Vrtnarska šola
Celje, 2. Tanja Žuran, Gimnazija
Ptuj, 3. Nina Poš, Ekonomska
šola Maribor, in Simona Breznik,
Šolski center Celje. Ekipno: 1.
Vrtnarska šola Celje 281, 2. ŠC za
pošto ekonomijo in telekomuni-
kacije Ljubljana 156, 3. Gimnazi-
ja Šiška Ljubljana 131, 4. Gimna-
zija Bežigrad Ljubljana.
Danilo Klajnšek
PRVI
MEDNARODNI
TURNIR ZA
POKAL
GORIŠNICE
Mednarodni turnir za pokal
Gorišnice - letos je bil prvič - bo
postal tradicionalen. Po številu
tekmovalcev bi mu v Sloveniji
težko našli primerjavo. Nastopilo
je kar 26 klubov s 421 tekmovalci
iz treh držav. Pomerili so se v
konkurenci dečkov in deklic v
šestih starostnih kategorijah. Pri
vsaki starostni skupini so pokale
prejele tri najboljše ekipe, v skup-
nem seštevku točk pa so izbrali
pet najboljših klubov.
Ekipni rezultati: otroci: 1. JK
S.O.S Vladimirevci, Hrvaška, 2.
JK Železničar Maribor, 3. JK
Gorišnica; mlajše deklice: 1. JK
Gorišnica, 2. JK Železničar, 3 JK
Lendava; starejše deklice: 1. JK
Lendava, 2. JK Gorišnica, 3. JK
Drugi oktober iz Izole; mlajši
dečki: 1. JK Drava Ptuj, 2. JK
Gorišnica, 3. JK Lendava; sta-
rejši dečki: 1. JK Drava Ptuj, 2.
JK Sigma Vital - Madžarska, 3.
JK Juršinci; kadeti: 1. JK
Gorišnica, 2. JK Pinki Hrvaška, 3.
J K Sigma Vital Madžarska.
Medalje za J K Gorišnica so v
svojih skupinah osvojili: prvi
Darjan Štagar, Simon Petek,
Janja Karo, Sonja Štibec, Alek-
sander Nemec, Andreja Koren-
jak, Tadeja Štagar, Mihaela No-
tesberg, Anja Popovič in Gregor
Kolednik; drugi so bili: Aleš
Belšak, Sergej Štibec, Leon
Jauševec, Špela Liliano, Ivo
Milošič, Smiljana Bezjak in Pet-
ra Fištravec; tretji pa so bili:
Darjan Podgoršek, Renato
Trupkovič, Denis Vajda, Maja
Emeršič, Simona Milošič, Mi-
haela Milošič, Lubec Saška, Ta-
mara Petek, David Hameršek,
Jernej Brodnjak, Dejan Gabro-
vec, Boštjan Vinkovič, Aleš
Kvar in Sašo Majerič. Peta mesta
pa so osvojili: Alen Podplatnik,
Tomaž Petrovič, Miha Vajda in
Rene Gabrovec. 31. medalj in kar
5 ekipnih pokalov, osvojenih v
različnih starostnih skupinah, je
bilo dovolj, da je domača ekipa
gladko zmagala, za sabo pustila 25
klubov in zraven pokala za
ekipnega zmagovalca za dobo ene-
ga leta prejela tudi prehodni pokal
občine Gorišnica.
Končni vrstni red: 1. JK
Gorišnica 68 točk, 2. JK Lendava
51 točk, 3. JK Železničar Maribor
37 točk, 4. JK Sigma Vital
Madžarska 32 točk in 5. JK S.O.S
Vladimirevci Hrvaška 31 točk.
M. Petek
PTUJ / USPEŠNI MLADI KOŠARKARJI |
i
V prvem delu brei porazu
V prvem delu tekmovanja v II. slovenski košarkarski ligi
vzhod - I. skupina je bila ekipa ptujskih kadetov izredno
uspešna. Vse tekme prvega dela tekmovanja je odločila v svojo
korist in to z veliko razliko v koših.
Trener Branko Veršič je s
svojimi varovanci nadvse zado-
voljen, upa, da bodo uspešni
tudi v nadaljevanju tekmovanja
v januarju, ko se bodo pričele
kvalifikacije za vstop v I. ligo.
Ekipo sestavljajo: Uroš Drofe-
nik, Miha Požgai, Mitja Hor-
vat, Goran Štumerger, Ivan
Tušek, Matic Kukovec, Gredor
Bien, Sašo Emeršič, Kristijan
Radej, Jernej Jevšovar, Danici
Holc, Jernej Širovnik, Matej
Gabrovec, Samo Kralj in Žiga
Omladič.
V II. slovenski košarkarski
ligi vzhod - I. skupina poleg
mladih ptujskih košarkarjev
tekmujejo košarkarji Škrata
Mežice, Radelj, Slovenjgradca,
Bistrice in Mascoma iz Lenar-
ta.
MG
Zmagovalna ekipa ptujskih kadetov.
Foto: Črtomir Goznik
29, marutniig Hew Vurk 1998
Letošnjega maratona v New
Yorku se je udeležilo
šestnajst tekačev iz Slovenije,
med njimi tudi pet članov
ptujskega tekaškega kluba
Maraton: Ivan Golob, Janez
Lipavšek, Milan Potočnik,
Ivan Rogelj in Boris Zmazek.
Proga enega najmnožičnejših te-
kov na svetu poteka čez vseh pet
mestnih območij New Yorka: Sta-
ten Island, Brooklyn, Queens,
Bronx in Manhattan. 32.000
tekačev, več 100.000 ljudi ob pro-
gi, mesto, ki spreminja svojo po-
dobo iz ulice v ulico, pogled na
kopico nebotičnikov, ki se vzpen-
jajo k nebu Manhattna - doživetje,
ki ga je težko opisati v nekaj
stavkih.
Zaradi številnih vzponov velja
newyorški maraton za enega na-
jtežjih in zato tudi počasnejših
maratonov na svetu. Njegova
značilnost je tudi ta, da več kot 95
odstotkov tekačev doseže cilj, kar
je do deset odstotkov več, kot vel-
ja za druge svetovne maratone.
Vzrok seveda ni v boljši
pripravljenosti tekačev, pač pa v
nepopisnem vzdušju na progi in
ob njej, kar ugodno vpliva na psi-
ho tekačev, ki je odločilna za pre-
magovanje velikih razdalj. Zdi se,
da črpaš energijo iz množice
tekačev, ki se v neprekinjeni reki
vali skozi ulice in avenije New
Yorka. Zaradi bučnega navijanja
in vzpodbujanja ljudi ob progi
sploh ne čutiš utrujenosti.
TK Maraton po tekmi.
Letošnje hladno in suho vreme
je še posebej ugodno vplivalo na
dober tek. Končni rezultat
letošnjega zmagovalca, Kenijca
Johna Kagwe, 2:08:45 je drugi na-
jboljši rezultat v zgodovini new-
yorškega maratona. Na prese-
nečenje organizatorjev je bilo zelo
majhnemu številu tekačev
potrebno nuditi zdravniško
pomoč. Le 104 tekači so potrebo-
vali lažjo pomoč, 20 pa jih je imelo
resne težave.
Slovenci smo se na tem teku
odlično uvrstili. Najboljši Slove-
Foto: mz
nec je bil Mirko Vogrinec iz Idrije.
S časom 2:31:39 je dosegel 84.
mesto, medtem ko je Igor Šalamun
po tridesetem kilometru odstopil,
ker je tekel pod pričakovanim
časom. Naslednji Slovenec je bil
Ivan Golob, ki je s časom 2:36:42
dosegel 126. mesto. Osebni rekord,
s časom 3:21:12, pa je dosegel Bo-
ris Zmazek. Odlično so se uvrstili
tudi drugi člani TK Maraton in
tako uspešno zaključili še eno tek-
mo ob koncu letošnje sezone.
bz
22
četrtek, 26. november 1998 ■ TEDNIK
ZA KHATEK CAS
Info-
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bit pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Zlatko Dobrič, je
ugotovila tudi ZInka Biažič,
Stojnci 13 a, Markovci.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250
Ruj. Rok: četrtek, 3. decembra.
Reševalec:,
Naslov:.....,
Ime pevke:,
Počasi vstopamo v zadnji mesec leta
in počasi začenjamo delati statistiko
glasbenega leta 1998. Veliko dobre
glasbe smo lahko slišali in tudi jaz
bom statistiko podal v dveh obsežnih
člankih!
V Nemčiji različni bolj ali manj znani
glasbeniki pod imenom HAND IN
HAND FOR CHILDREN snemajo pesmi
za pomoč obolelim otrokom in tako so
ustvarili že nakaj uspešnih pesmi:
Children, Children need a Helping
Hand in Let the Music Heal Your Soul.
Z roko v roki za pomoč otrokom se
imenuje akcija in nova večglasna pe-
sem se imenuje CHILDREN OF THE
WORLD Najbolj znana ime-
na, ki sodelujejo pri tem dobrodelnem
projektu, so Backstreet Boys, N'Sync,
Nana, Gil, Aaron Carter, 4 The Cause,
Mr. President, DJ Bobo...
Ameriška pop skupina N'SYNC je po
treh letih delovanja osvojila tudi
domače poslušalce s komadom I
Want you Back in debitantskim albu-
mom N'Sync, ki je že dosegel štirimi-
lijonsko naklado. Pet mladih fantov iz
skupine N'SYNC je všeč predvsem
najstnicam, vendar njihova nova soul
balada (GOD MUST HAVE SPENT) A
LIHLE MORE TIME ON YOU
ima dušo in bo na njihovem božičnem
albumu Home for Christmas.
Vodilna "boy-band" skupina trenutno
je gotovo skupina BOYZONE, ki vlada
še na mnogih evropskih lestvicah s
super uspešnico No Matter What. Irski
kvintet bo ponovno navdušil z lahkot-
no popevko I LOVE THE WAY YOU
LOVE ME ttttt ki jo spremlja
dobro ljubezenskko besedilo.
Španska zasedba LOONA nas je zaba-
vala v poletnih mesecih s komadom
Bailando. Super presenečenje pred-
stavlja LOONA v klasični španski
skladbi HIJO DE LA LOONA ttt^
v kateri pride v ospredje odlična orke-
stralna spremljava.
BILLIE MYERS je leto 1998 zaznamo-
vala s komadom Kiss the Rain. Delav-
na BILLIE je v skladbi YOU SEND ME
FLYING *^dala poudarek akus-
tičnim Instrumentom In ta skladba se
nahaja na zgoščenki Grooving Pains.
Ameriški najstniški kvartet 4 THE
CAUSE je zelo melodično priredil ko-
mada Stand by me in Ain't no Sunshl-
ne. Prva avtorska pesem popularnega
kvarteta nosi naslov LET ME BE
^00^\n ji primanjkuje dinamike in
melodičnosti.
Tri najbolj udarne plesne novosti so:
Dancing Forever - MASTER-BOY, S-
express - PHIL FULLER in Huri-Kan -
STORM.
V 70. je v Veliki Britaniji delovala sku-
pina Strange Fruit, o kateri so posneli
tipično otoško komedijo. Britanski vo-
kalist JIMMY NAIL in skupina STRAN-
GE FRUIT izvajajo razpoloženjsko
skladbo THE FLAME STILL BURNS
^MeK; ki jo je napisal Chris Difford,
član skupine Sgueeze.
Britanska skupina SIMPLY RED me je
zelo presenetila s fenomenalnim albu-
mom Blue, na katerem je trinajst pe-
smi. Po hitih Night Nurse, Say you
Love me In In the Air the Breathe je
Mick Hucknall odpel optimistično pe-
sem TO BE FREE ki po
glasbeni usmeritvi zelo spominja na
glasbo s konca 80.
Ameriška pevka SHERYL CROW se je
najbolj zapisala v glasbeno zgodovino
s skladbo AH I Wanna Do. Seksi SHE-
RYL ponuja dobro ročk skladbo THE-
RE GOES THE NEIGHBOURHOOD
ttt^ ki v single verziji vsebuje
saksafonski solo ter se nahaja na al-
bumu The Globe Sesslons.
Glasbena založba China veliko stavi
na skupino MORCHEEBA, ki je še na
ameriški lestvici s komadom Part of
the Process. Studijska skupina je v
svoj novi komad SUMMERTINE
^Mo)^ uvrstila sample Gershvvina ter
komad namenila za dobrodelni album
Red Hot And Rhapsody Alds.
Švedska pevka EMILIA je podpisala
dolgoročno pogodbo z založbo Uni-
versal. Prvi projekt talentirane pevke
EMILIE je pesem BIG BIG VVORLD
tt^^ ki bo postala verjetno pop
klasika.
EROS RAMAZZOni se je rodil 28. ok-
tobra 1963, njegov dobri prijatelj JOE
COCKER pa 20. maja 1943. V duetu
gospoda prepevata skladbo THAT'S
ALLINEEDTOKNOVV«^
David Breznik
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem spore-
du radia Ptuj.
POPULARNIH 10
LBelieve -CHER
2. The Svveetest Thing
-U2
3. Trn your Angel
- CELINE DION & R.
KELLY
4. Outside
- GEORGE MICHAEL
5. The Povver of Good-
bye - MADONNA
6. Thank U - ALANIS
MORISSETTE
7. MJami
-WILL SMITH
8. Svveetheart
-JD&MARIAHCAREY
9. What's your Sign
-DES'REE
10. Falling in Love
Again
- EAGLE-EYE CHERRV.
Mladi dopisniki
TABORNIKI NA
JELOVICAH
Znano je, da mladi ne vzdržimo
dolgo na istem mestu. Tako smo
ptujski taborniki tudi letos iz
mestne utesnjenosti pobegnili v
jesensko obarvanost Haloz. Že
petič.
V petek, 23. oktobra, so proti
nam zrli prenmogi zvedavi pogle-
di, ko smo v popolni postavi in z
opremo za vsaj 10 dni (mimogre-
de, taborjenje je trajalo le 3 dni)
vsi razigrani poskakovali po avto-
busni postaji. Po prihodu v
Majšperk smo si oprtali nahrbtni-
ke in se odpravili na Jelovice (pod
cerkvico sv. Bolfenka). Prepričan
sem, da številne še danes muči
vprašanje, kaj je delalo 37 otrok v
petek zgodaj popoldne in z veliki-
mi nahrbtniki (pravzaprav je bil
marsikateri nahrbtnik večji od
svojega lastnika) tako daleč od
šole in doma.
Po prihodu na taborni prostor
(katerega prvi namen je sicer no-
Udeleženci taborjenja v Halozah
gometno igrišče, zdaj pa je za tri
dni dobil resnično koristno fimk-
cijo) je sledilo postavljanje šoto-
rov in improvizirane kuhinje. Sle-
dil je večerni program in za mno-
ge prekratek nočni počitek.
Naslednji dan je bil bolj delovno
obarvan. Dopoldan orientacijski
pohod, popoldan družabne igre za
mlajše udeležence in vsakdanje
skrbi za nas, nekoliko starejše.
Večerni program je bil bolj
sproščene narave, saj sta bila na
vrsti krst in poroka. (Starši, brez
panike! Vse skupaj je veliko bolj
neuradno, kot se sliši.) Program
zadnjega dne je žal uničil dež. Po
nekajurnem zmrzovanju so po
prisotne in zaradi že omenjenih
okoliščin bolj umirjene "mla-
dičke" prišli starši in sanje o boga-
tem nedeljskem kosilu in topli
prhi so se začele vuresničevati.
Sicer pa lahko to priložnost iz-
koristim še za povabilo na nas-
lednje akcije, ki jih organiziramo
člani Kvedrovega rodu. V to ru-
briko spadajo zimske igre, novo-
letno rajanje, smučarski izlet in
zimovanje. Predvidevamo, da
bomo vse to uspeli izpeljati v nas-
lednjih treh mesecih in ob prisot-
nosti snega (vsaj za smučanje). Si-
cer pa se vedno hitreje približuje
tudi 30-letnica našega rodu. Le
koliko organizacij se lahko pohva-
li s to številko?!
Podjetjema Ptujske pekarne in
Gastro se zahvaljujemo za pomoč
pri izpeljavi te akcije.
Boštjan Predikaka
POČITNICE
Med počitnicami se mi je pripe-
tilo veliko zanimivih dogodkov. A
najbolj mi je pri srcu ostal gozdni
tabor v Mozirju. Tam smo se zbi-
rali najboljši nogometaši ptujske
okolice. Bili so zelo naporni in za-
nimivi dnevi. Spali smo v šotorih,
v katerih je bilo zelo malo prosto-
ra. Treningi so bili trikrat na dan.
Prvi se je začel ob osmih zjutraj.
Po treningu smo imeli zajtrk. Po
zajtrku pa spet trening. Po skoraj
dveurnem treningu smo se vrnili
v tabor, kjer smo nekaj ur počiva-
li. Ko pa je nastopila največja
vročina, smo spet pričeli trening.
Po treningu se je počasi začel
spuščati mrak. In vsi smo se vese-
lili potrebnega počitka. To se je
ponavljalo vseh pet dni.
Aleš Predikaka, 7. h,
OŠ Kidričevo
POČITNIŠKI
UTRINKI
Dnevi, ki veljajo za najbolj
brezskrbne, so minili. Pred nami
so spet nove skrbi ter nove naloge.
Vendar ni še dolgo tega, ko sem s
starši preživljala lep dan v Garda-
landu. Tisti dan smo se zgodaj
zjutraj odpravili na pot. Po dolgi
vožnji z avtomobilom smo le pris-
peli. Tam nas je pričakal prijazen
klovn ter nas z vlakom odpeljal na
ogled celotnega zabaviščnega par-
ka. Ogledali smo si načrt ter se po-
dali na pot prvim dogodivščinam.
Vse polno vrtiljakov, figur, plesal-
cev in obiskovalcev je bilo okrog
nas. Najbolj so se mi vtisnili v
spomin vlak smrti, gusarska ladja,
prosti padec, top gun ter predsta-
va konjev. V Gardalandu so imeli
tudi zelo velik akvarij, kjer so pri-
kazovali delfine, tjulenje in mor-
ske leve. Preden smo si vse ogle-
dali in preizkusili razne vrtiljake,
je minilo kar nekaj ur. Ker pa nas
je čakala še dolga vožnja domov,
smo se okrog petih odpravili na
pot. Ustavili smo se še v mestu
Palmanova. Vhod v mesto je skozi
tri mestna vrata. Vse mesto je ob-
dano z obzidjem. Okrog obzidja je
jarek, kjer je verjetno včasih bila
voda, tako da je mesto bilo dobro
zavarovano pred sovražniki. V sa-
mem mestu smo si ogledali tudi
načrt mesta. Kasneje v avtu smo
obujali spomine in vtise, kaj je
bilo najbolj zanimivo videti in kaj
preizkusiti. Polni lepih vtisov, do-
godivščin in spominov bi želeli še
kdaj v Gardaland ali celo v Aqua-
land.
Tamara Mlakar, 7. a,
OS Kidričevo
SOLZA NA LICU
Končal se je žalosten, čeprav lep
mesec maj. Smeh na ustih je izpo-
drinila solza, ki je polzela po licu.
Umrla mi je ljubljena babica in v
prsih sem čutila bolečino. Nisem
iskala tolažbe pri mamici. Kmalu
je prišel ponedeljek in čas je bil,
da sem s torbo na ramenih zakora-
kala proti šolskim vratom. Sošolci
so v petek bili na izletu in pogovor
je potekal o dogodkih, ki so se
zgodili na izletu. Moja dolgoletna
prijateljica ni več čutila potrebe
po moji bližini. Ni opazila moje
bolečine. Ugotovila sem, da je bila
moja najboljša prijateljica le zato,
da sem ji pomagala pri učenju.
Govorila je samo o tem, kako se je
imela lepo na izletu. Začutila sem,
da se me izogiba in najino prija-
teljstvo je bilo vedno manjše. Ne-
kega dne, ko sem stopila v razred,
je moje mesto za mizo zasedla
druga sošolka in jaz nisem bila
več njena prijateljica. V oči so mi
stopile solze in potihoma sem se
umaknila iz razreda. Po
končanem pouku sem odhitela v
sobo in solze so nemo padale na
blazino. Čeprav sem skrivala sol-
ze, je mami opazila mojo bolečino.
Kar odleglo mi je, ko sem se ji iz-
povedala. Prijateljstvo je nekaj
najlepšega na svetu in ne smemo
ga spustiti iz objema.
Tadeja Frangeš, 6. r.,
OS Cirkovce
POPLAVE PRI
NAS DOMA
Blizu naše hiše teče reka Polska-
va. Ob lepem vremenu v njeni
strugi ni veliko vode, ob obilnem
deževju pa močno naraste. Ko
sem se v četrtek vrnil iz šole, sem
videl, da imamo poplave. Voda je
hitro naraščala. Najprej smo tmia-
knili vse stvari iz kletnih prosto-
rov. Na pomoč je prišlo še nekaj
vaščanov in prijateljev. Napolnili
so vreče s peskom in jih postavili
pred garažni vhod. Voda od zimaj
ni mogla v klet, toda kljub temu je
vse prostore zalila podtalnica. Iz
kleti se je voda stekala v odtočni
jašek pred garažo. Ker smo sami
imeli slabo črpalko, so nam vodo
iz jaška pomagali črpati gasilci.
Črpali so vso noč, jaz pa sem zara-
di utrujenosti moral v posteljo.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem ta-
koj pogledal skozi okno. Voda se
je le počasi umikala. Po radiu sem i
slišal, da zaradi poplav ni pouka. \
Doma smo ves dan samo po-
spravljali, kar se je dalo. Nekaj
stvari je voda zajela in jih odnesla
s sabo. Tisti dan smo bili pre-
strašeni kot že dolgo ne. Poplave
naredijo ljudem veliko škode. Po-
nekod voda zalije hiše, odnese ali
uniči kmetijske pridelke, ljudem
pa povzroči veliko skrbi in strahu.
Uroš Sitar, 4. r.,
OŠSela
NESREČA
Tam avto ne dela,
popravlja ga vsa dežela.
Če avtobus nima luči,
seveda se v drugega zaleti.
Tam se nesreča zgodi, j
policija že hiti. "
Že rešilec hiti,
a človeku ni več pomoči.
Bojana Šegula, 3. c,
OŠ Gorišnica š
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pišem
vam v nedelo, na belo in volilno
nedelo. Sneg sneguje, mrzlo je in
led je na cestah. Z Mico sma glih
zdaj prišla z volišča in sma tan
svojo valilno dolžnost izpunila.
Vete, mija z Mico sma glih tak kak
naš parlament. Una je za eno, jaz
pa za drugo forbo politične
staranke in seveda tudi za druge
kandidate. Zato se včosik tudi
skregamo. Tokšno je pač nojina
družinska demokracija. Kak pa bi
to zgledalo, če bi vsi samo ene rodi
meli. Glih tak, kak če bi se vsem
moškim samo ene forbe ženske
dopale ali pa ženskam samo ene
forbe moškim. Lidje smo pač
različno noreti. Eni so črnih los,
drugi so blontni, eni rdeči, na-
zodje pa večina moških plešastih.
Ženske pač nemajo tote smole, do
bijin lasje izpadnoli, mojo po zato
druge probleme.
V zvezi z volitvami vam moren
še to povedati, da smo mela z
Mico včeraj predvolilni molk. Nič
se nesmo pogovarjalo, nič kre-
gala, samo gledalo sma se kak pes
in močko. Po še to: če bo zmoga
moj kandidat za župana, te gren
jaz zvečer na veselico, brez Mice,
če bo zmoga Micini, pa gre una
seveda tudi brez mene. Saj vete,
kak poje tista pesem: "Naj se vidi,
noj se zna, keri kerega rad ima
Tejko te o volitvah. Kak vidite,
se nam leto porrmlen izteka. Se por
dni, pa bomo v mesci decembri.
Čokajo nas Mikloš, Božiček,
dedek Mraz in drugi, ki nam
seveda navadno več odnesejo, kak
pa prinesejo. Pa soj je ob-
darovanje lepo navodo. Pač po
tistem pravili: daj - dam. To se
provi, če nič no daš, tudi nič ne
dobiš. Tak je pač že od negi negdo
no sveti. Lidje se poč ločimo na
skopuhe in dobrotnike, dobre in
slabe, poštene in lopove, novse-
zodjo pa tudi no ženske in moške.
Soj se mi zdi, ke življeje ne bi bilo
zanimivo, če ne bi bili roztoloni
na žensko in moško pasmo, potli
pa še no bele in črne, žute in ne
ven kakše vse.
Gremo proti konuci. Mica me,
zove naj pred pragom sneg pome-
tem in led odstranim, da ne bi
prišlo do kakšnega kostolomca.
Saj vete, da store kosti pret počijo
kak mlode.
Te po srečno. Pozdrovla vas vaš
kostolomec LUJZEK
TEDNIK - Četrtek, 26. november 1998
25
ŠPORT
Športne novhe
KOŠARKA • Rezultati
rekreacijske lige
v letošnjem letu nastopa v medobčinski rekrea-
cijski košarkaški ligi deset ekip, razdeljenih v dve
skupini. Igrajo po dvokrožnem sistemu, sledi pa
končnica. Značilnost prvega kroga je visoka zmaga
Veteranov nad ekipo Podlehnika in presenetljivo
težka zmaga lanskih prvakov Taluma nad novin-
cem Cirkovcami. Tudi strelci so bili odlično razpo-
loženi, saj sta kar dva igralca dosegla več kot 40
kosov.
Rezultati - skupina A: ŠD Cirkovce - Talum
69:72 (31:33), Orači - ŠD Majšperk 73:63 (34:22),
Policija Ptuj prosta. Skupina B: Center Dornava -
ŠD Kidričevo 52:64 (25:33), ŠD Podlehnik - Vete-
rani 47:108 (37:50), SD Ptujska Gora prosta.
Hojak
STRELSTVO •
Ormoška občinska liga
Občinska strelska zveza Ormož je organizirala
občinsko ligo v športnem streljanju s serijsko
zračno puško. Rezultati: 1. SD Miklavž 541 kro-
gov, 2. Ormož 512,3. Mladost Miklavž 495 krogov,
4. Podgorci 468,5. Miklavž II338 krogov itd. Posa-
mezno: 1. Matjaž Habjanič 184, 2. Sandi Cigiarič
184, 3. Renata Piberčnik 179, 4. Vladimir Plohi
179, 5. Miran Mihalič 178 krogov itd.
Naslednji krog bo ob koncu tedna.
Lukner
KEGLJANJE • Poraz v Fali
Kegljači ptujske Drave so v 4. krogu I. lige OKZ
Maribor gostovali pri ekipi Fale in srečanje nes-
rečno izgubili s 3:5 /4747:4893/. Ptujčani so dosegli
naslednje rezultate: Šeruga 764, Haladeja 798,
Sušanj 782, Plajnšek 769, Vranješ 813 in Čuš 823.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS m
Tekmovanje pionirk
Namiznoteniški klub Petova je v športni dvorani
Mladika izvedel kvalifikacijski turnir za ekipno
prvenstvo Slovenije za pionirke. Udeležilo naj bi se
ga pet ekip, vendar so nastopile samo štiri, saj Ka-
juh Slovan iz Ljubljane ni prispel. Mlade
Ptujčanke so dosegle svoj cilj - osvojile so drugo
mesto in se tako uvrstile na finalni turnir. Pionirke
Petovie v sestavi Terbučeva, Juričeva in Samojlen-
kova so premagale Radlje in Spin Šoštanj s 4:0, iz-
gubile pa z Arrigonijem Izolo z 1:4.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS m
Prvenstvo Ekonomske šole
V začet ju preteklega tedna se je v Šponni dvorani
center končalo prvenstvo Ekonomske šole Ptuj v
namiznem tenisu. Pri dekletih je dos^la 1. mesto
Liljana Grmljak pred Simono Filipič in Sonjo
Forstnerič. Pri fantih je slavil Nejc Janžekovič
pred Žigom Tovornikom in Nikom Kiričem.
Milan Krajn«^
ODBOJKA 1 A LIGA

Marsel Ptuj: Terbučeva, Prauhartova, Mohorkova, Zunk-
ovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova,Vindiševa, Frumnova,
Lipovčeva, Šeronova, Krebsova.
V sedmem krogu 1. A DOL so
odbojkarice Marsela še petič zma-
gale. Tokrat so po sedemdesetih
minutah igre ugnale ekipo Krima
iz Lljubljane. V prvem nizu so se
Ptujčanke ogrevale in to igro do-
bile s solidno igro po devetnajstih
minutah brez pravega odpora gos-
tij. Te so bolje zaigrale v drugem
nizu in resno ogrožale domače.
Vodile so vse do enajste točke,
nato pa je prišla do izraza pestra
in učinkovita igra domačink v na-
padu, čemtir se gostje niso mogle
upirati. Tretji niz je bil formal-
nost. Z nekaj atraktivnimi poteza-
mi v zaključku te igre so domače
odbojkarice prišle do zaslužene
zmage in so sedaj tretje na
prvenstveni razpredelnici. Rezul-
tati nizov: 15:5,15:13,15:5.
V naslednjem krogu bodo
Ptujčanke nastopile v Mariboru
in se pomerile z ekipo državnih
prvakinj Infondom Branikom.
Danilo Klajnšek
GORIŠNICA / AKTIVNOSTI V ŠPORTNEM DRUŠTVU
hwt9a aIs9 Is AM^fom^lNišf
Športno društvo v Gorišnici so ustanovili že leta 1954. Nekdaj je
delovalo pod imenom TVD Partizan Gorišnica, danes pa je
najštevilnejše društvo v Športni zvezi Gorišnica. V ljubiteljskih
športnih vrstah združuje 240 članov, ki so aktivni v posameznih
sekcijah, najbolj prav gotovo v nogometni in zadnje čase planin-
ski, ustanavljajo pa še košarkarsko, odbojkarsko, lokostrelsko
in balinarsko sekcijo. Razpolagajo z 1,5 hektarja športnih
površin, imajo svoj društveni dom, v letošnjem letu pa so se nek-
oliko bolj posvetili urejanju nogometnega igrišča, kjer so
bogatejši za nove tribune, ograjo in še kaj.
Nekdanje telovadno društvo
Partizan v Gorišnici izhaja iz no-
gometne sekcije, je med drugim
povedal nekdanji predsednik
društva in sedaj vodja nogometne
sekcije Ljubomir Brodnjak. "Že
leta 1954, ko smo ustanovili
društvo, smo z nogometno ekipo
sodelovali v takratnih občinskih
ligah. Nekaj časa smo bili tudi na
vrhu občinske lige in se preselili v
medobčinsko ligo Maribor, kjer
smo za tiste čase dosegali odlične
rezultate; bili smo prvi v B skupi-
ni in napredovali celo v skupino
A. Potem je prišlo mdi do menja-
ve generacij, ustanovljena je bila
medobčinska nogometna zveza
Ptuj in Gorišničani smo se vrnili
v*to zvezo.
Bistveno pri nogometu je delo z
mladimi in temu v zadnjih letih
posvečamo veliko pozornosti in
truda. V nogometni ekipi imamo
mlade dečke, mladince in kadete,
članska ekipa nastopa v 1. skupi-
ni, delujejo pa še tudi veterani.
Prav z nogometom smo v
Gorišnici veliko dosegli in morda
tudi zaradi nogometa dali pobudo
za ureditev igrišča, saj se na do-
brem igrišču da bolje igrati. Na
tekmah je treba poskrbeti tudi za
občinstvo, zato smo se lotili re-
konstrukcije celotnega igrišča in
delo nam je zelo dobro uspelo.
Dodal bi še, da je med največjimi
cilji napredovanje nogometne eki-
pe, za kar že obstaja izredno kvali-
teten kader, bo pa treba še nekoli-
ko bolje izšolati trenerje, za kar
nam je zmeraj zmanjkalo sredstev.
Gorišničani želimo izšolati svoje
ljudi, vsaj štiri do pet mladih tre-
nerjev, ki so pripravljeni delati z
mladimi, in že čez dve leti, če sem
optimist, lahko pričakujemo uvr-
stitev v 3. slovensko ligo."
Da so bili gorišniški športniki
resnično pogumni, ko so se lote-
vali drage investicije, je potrdil
tudi predsednik ŠD Vili Horvat.
Dobre tri mesece so potrebovali
za ureditev športnega igrišča, kjer
so zamenjali tudi ograjo in uredili
tribune za gledalce. Projekt jih je
stal blizu 2,8 milijona tolarjev, k
čemur niso prišteli prostovoljnega
dela članov društva, v največji
meri pa jim je pomagala
gorišniška športna zveza. Investi-
cija sicer še ni pokrita v celoti,
zato še iščejo sponzorje, da bi jim
pomagali. Sicer pa so domačini in
okoličani že na prvi nogometni
tekmi v polnem številu (bilo je ka-
kih 400 gledalcev) pokazali, da so
zadovoljni s prenovo zelenih
površin. Vili Horvat je še povedal,
da so v društvu posebej poskrbeli
tudi za primerne barve ograje in
sedežev, odločili pa so se za zele-
no-rumeno barvo, ki je med dru-
gim tudi barva domače občine.
Gorišniški ljubitelji spona pa
imajo še veliko ciljev in načrtov
tudi za prihodnje leto - dve, ko
želijo v prvi vrsti okrepiti nogo-
metno moštvp in mu pomagati k
vstopu v višjo ligo, ustanavljajo
kar nekaj športnih sekcij, največja
investicija pa bo pokritje tribune
in ureditev pomožnega igrišča,
morda tudi skupaj z gasilskim
društvom. V ŠD Gorišnica si v
prihodnje želijo povečati tudi
članske vrste in v veliki športni
druščini kar najbolje skrbeti za
zdrav duh v zdravem telesu.
Tatjana Mohorko
Ljubomir Brodnjak in Vili Horvat, vodilna moža ŠD Gorišnica.
NOGOMET / NOGOMer
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 15. kroga: Drava - Pohorje 0:0, Šentjur -
Aluminij 1:2, Železničar - Dravograd 0:0, Esotech
Šmartno - Elan 2:2, Rudar - Zagorje 0:0, Slovan Sla-
vi ja - Tabor 1:1; srečanji Jadran Šepič - Factor in
Nafta - Goriške opekarne preloženi.
1. POHORJE 15 11 2    2     31:18 35
2. DRAVOGRAD 15 10 4    1     34:10 34
3. TABOR 15 9   3    3     33:16 30
4. ESOTECH ŠMART. 15 6   5    4     24:18 23
5. ZAGORJE 15 6   5    4     23:21 23
6. ALUMINIJ 15 5   7    3     26:19 22
7. DRAVA 15 6   4    5     27:23 22
8. ELAN 15 6   4    5     22:30 22
9. ŠENTJUR 15 6   3    6     20:20 21
10. GORIŠKE OPEKA. 14 6 1 7 21:22 19
11. ŽELEZNIČAR 15 4 6 5 22:17 18
12. SLOVAN 15 4 4 7 17:26 16
13. NAFTA 14 3 5 6 17:21 14
14. FACTOR 14 2 5 7 11:24 11
15._JADRAN ŠEPIČ 14 1 4 9 11:27 7
16. RUDARTRB0VUE15 1 2 12 4:31 5
DRAVA - POHORJE
0:0
DRAVA: Zver, Habjanič, S. Golob, Šket, A.
Vršič, M. Emeršič, B. Emeršič, Volk, Čeh, Kotnik,
Fridauer.
V derbiju zadnjega kroga v 2. SNL so nogometaši
ptujske Drave, ki so sicer nastopili oslabljeni, osvoji-
li točko z vodečim moštvom lige - ekipo Pohorja iz
Ruš. Prava zimska idila bi bila primernejša za
smučarske športe kot pa za nogomet. Kljub tem
težkim igralnim razmeram pa nogometaši niso
razočarali maloštevilnih premrzlih navijačev. V 6.
minuti je sodnik Mijatovič iz Ljubljane naredil na-
pako, ko po prekršku nad Fridauerjem v kazenskem
prostoru gostov ni pokazal na točko, ki označuje
enajstmetrovko. Do konca prvega polčasa so domači
nogometaši imeli terensko iniciativo in kar nekaj-
krat poizkušali s streli od daleč, vendar do spremem-
be izida ni prišlo.
Kljub vedno hladnejšemu vremenu so igralci igrali
zelo hitro. Zaradi nemogočih razmer na igrišču pa je
prihajalo tudi do številnih napak. Ponovno so nogo-
metaši Drave bili boljši od svojih nasprotnikov. Na
koncu tekme so igralci obeh moštev dobili aplavz za
fer in športno igro v zares nemogočih razmerah za
igro.
Danilo Klajnšek
ŠENTJUR -
ALUMINIJ 1:2/1:1/
Strelci: 0:1 Perkovič /11/, 1:1 Valek/23/, 1:2 Pita
/55/
ALUMINIJ: Fideršek, Koren, Zelko, Habjanič,
Rozman, Žolek, Perkovič, Hertiš/Bezjak/, Hojnik,
Kolar,Pita/Plošnik/.
Šentjur je za nogometaše Aluminija v zadnjem je-
senskem krogu tekmovanja v 2. SNL postal srečno
mesto. Po zmagi nad Šmartnim na domačem igrišču
so se Kidričani prebili na 6. mesto. V Šentjurju so
bile kot po vsej Sloveniji izredno težke razmere za
igro. Gostje iz Kidričevega so povedli vil. minuti z
zadetkom Perkoviča, v 23. minuti pa je domači napa-
dalec Valek uspel izenačiti.
V drugem delu igre so vse niti igre držali nogome-
taši Almninija. V 55. minuti je Pita dosegel vodeči
zadetek. Po tem je bilo še nekaj poizkusov napadal-
cev iz obeh moštev, vendar do spremembe rezultata
ni prišlo in tako so Kidričani zasluženo osvojili nove
tri točke.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET / I. LIGA
MILA POETOVIO -
JkSSALONI COSMOS
4:2/1:1/
STRELCI: 0:1 Džafič /6/, 1:1 Maksimovič /24/,
2:1 Krajnc /49/, 3:1 Vesenjak /54/, 3:2 Tesko/55/,
4:2 Emeršič /58/.
Mila Poetovio: Komik, Valentan, Presečnik,
Vesenjak, Maksimovič, Vasic, Emeršič, Jerinič,
Krajnc, Klinger. Trener: Mirko Anžel.
Športna dvorana v Gorišnici je bila tudi v drugo
srečna za nogometaše Mile Poetovie. Pred srečan-
jem bi verjetno v domačem taboru bili zadovoljni s
točko, toda razpletlo se je še bolje.
Za nogometaše Mile Poetovio začetek ni bil naj-
boljši, saj so gostje v 6. minuti povedli, domači pa
izenačili v 24. minuti. Začetek drugega polčasa je
minil v bolj umirjenem tempu, toda še vedno s po-
budo Ptujčanov. V 49. minuti je Krajnc povedel
domače v vodstvo. Dve minuti kasneje pa ponovno
veselje v taboru domačih, ko je Vesenjak zadel v
polno. Že v naslednji minuti so gostje uspeli izid
znižati. Napadalna igra gostov in premalo po-
svečanje obrambi je izkoristil Milan Emeršič in
dosegel še četrti zadetek za domače.
Gostje so s svojo igro razočarali, saj smo od
vodečega moštva pričakovali več.
Danilo Klajnšek
2. liga VZHOD
Rezultati 8. kroga: Fa Maik - Oplotnica ITT 7:2,
Agrotim - Mizarstvo Širovnik 1:6, Vitomarci
Petija - Marco Polo 13:5, Dobovec - Orkan Zbelo-
vo 3:4, Železne Dveri - Križevci 2:10, DAB Team -
Tomaž 3:6
1. TOMAŽ 8 8 0 0 57:18 24
2. ORKAN 8 7 0 1 45:23 21
3. FAMAIK 8 5 2 1 53:33 17
4. MIZAR. ŠIROVNIK 8 5 0 3 44:35 15
5. VITOMARCI PETLJA 8 4 1 3 50:38 13
6. DOBOVEC 8 3 2 3 42:34 11
7. KRIŽEVCI 8 3 1 4 36:34 10
8. MARCO POLO 7 3 0 4 30:36 9
9. OPLOTNICA ITT 7 2 0 5 32:49 6
10. DAB TEAM 7 1 0 6 26:44 3
11. ŽELEZNE DVERI 7 1 0 6 25:45 3
12. AGROTIM 8 1 0 7 18:66 3
Danilo Klajnšek
KMN DAB Teom-
Tomaž 3:6 (3:2)
Strelci: 1:0 Kralj (10), 1:1 Šalabadija (149, 2:1
Šega (19), 2:2 Magdič (28), 3:2 Šega (29), 3:3
Kralj (45), 3:4 Magdič (49), 3:5 Magdič (54), 3:6
Kamenšek (60).
KMN Tomaž: Špur, Magdič, Topolinjak,
Kralj, Miklašič, BoMnec, Gašparič, Kamenšek,
Tušek, Lah, Pintarič, Janžekovič. Trener: Bojan
Cunk.
Vodilna in do zdaj še nepremagana ekipa Tomaža
se tudi tokrat ni pustila presenetiti, čeprav je bil re-
ztiltat ob polčasu ugodnejši za domači DAB Team,
predvsem po zaslugi M. Šega, ki je dvakrat prese-
netil gostujočega vratarja. Slednji so vse do 45. mi-
nute držali minimalno prednost zadetka iz 1.
polčasa, nakar jim je začelo primanjkovati moči,
kar so fantje iz Tomaža dobro izkoristili. Z viso-
kim tempom igre in hitrimi protinapadi so si
predvsem prek Magdiča in Kralja priigrali vodst-
vo. Končni reztiltat je postavil Kamenšek v zadnji
minuti srečanja.
U.H.
PLANINSKI KOTIČEK
10. državno
tekmovanje
Mladina In
gore
Na lanskem državnem tekmovanju Mladina in
gore, katerega gostiteljica je bila OŠ Martina Kore-
sa iz Podlehnika, je zmagala ekipa OŠ Šempeter
pri Novi Gorici. Kot zmagovalki ji je pripadla nalo-
ga, organizacije letošnjega, jubilejnega, 10. držav-
nega tekmovanja. To je potekalo v soboto, 21. no-
vembra.
Tekmovanja se je udeležilo rekordno število ekip
(94). Planinsko društvo Ruj so letos zastopale
pomlajene ekipe iz OŠ Cirkovce, Ljudski vrt in
Podlehnik. Otroke so spremljale mentorice planin-
skih skupin
Stanka
Ivančič (Cir-
kovce), Vika
Dabič (Ljudski
SERVIS SMUČI,
KOLES IN TENIS OPREME
Šport servis Davorin Munda, s.p.
Slovenski trg 1. 2250 Ptg. tel. 062778-587
vrt) in Jožica Vogrinec (Podlehnik).
Ves čas tekmovanja je vodila ekipa z OŠ Fram,
vendar jim je pri zadnjem vprašanju zmanjkalo
moči. Tako je zmagovajna ekipa letošnjega tek-
movanja ponovno OŠ Šempeter pri Novi Gorici.
Prav tako so se pogumno borili tudi naši predstav-
niki in dosegli mesta zlate sredjne, najbolje med
njimi pa so se uvrstili učenci OŠ Ljudski vrt, ki so
dosegli odlično 16. mesto.
V odmoru pred glavnim finalom, ko je komisija
pregledovala teste, se je zvrsti kulturni program, ki
so ga pripravili gostitelji. V njem so lahko sodelo-
vali tudi predstavniki drugih šol. S skečem se je
predstavila tudi OŠ Ljudski vrt. Vrhunec pa je bil,
ko je na prizorišče stopila skupina Čuki, ki je
poskrbela za sprostitev in popestritev dneva, ob
njihovi glasbi pa so mnogi veselo zaplesali.
Letošnje tekmovanje je torej za nami, mladim
tekrrx3valcem, ki so se veseli, zadovoljni in srečni
vrnili na svoje domove pa iskreno čestitamo. Ni
pomembna uvrstitev, lepo je, če si pri vrhu, še
vedno pa velja pravilo: Važno je sodelovati, ne
zmagati. Najpomembnejše je pač druženje in le
kdo se še raje druži med seboj kot mladi ljudje.
Odbor za informiranje in propagando
PD Ptuj
IZLETI PD PTUJ V DECEMBRU:
13. 12. Tišje; vodi V. Dabič
19.12. Jama Belojača; vodi S. Kelnerič
26. 12. Donačka gora; vodi T. Purg
ROKOMET / 1 B LIGA
Hudm Trbovlie - Velika Medel ja 26:24/13:14/
Velika Nedelja: Kovačec, Belšak 1, R.
Mesarec 3, Trofenik 2, Potočnjak,
Kumer, Bezjak 5, Planine 6, Belec, Pisar
2, A. Mesarec 5.
V Trbovlju je potekal derbi lige med
domačim Rudarjem in Veliko Nedeljo.
Prvi polčas je bil v znamenju gostujočih
rokometašev, ki so ves čas bili v vodstvu in
imeli že tri zadetke prednosti, vendar so
rokometaši Rudarja uspeli rezultat dvakrat
izenačiti.
Drugi polčas je bil poln preobratov. Na-
jprej so domači z dvema zaporednima
zadetkoma uspeli preiti v vodstvo, vendar
je bilo to za kratko, saj so rokometaši
Velike Nedelje ponovno prišli do prednosti
treh zadetkov /17:20/. V končnici pa so bili
boljši domači in se na koncu veselili zmage.
Gostom ostaja grenak priokus, saj bi tokrat
lahko v Trbovlju iztržili kaj več kot samo
minimalni poraz.
DK
I.BSRLo
Dol TKI Hrastnili'
Ormož 27:33 /12:21/
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 4, Antolič 2,
Skraban 1, Pucko 3, _armati 2, Prapotnik
4, Grabovac 1, Kirič 11, Horvat,
Šulek,Hrnjadovič 5.
Vedelo se je, da ima Ormož dobro ekipo,
zato zmaga v Hrastniku niti ni tako veliko
presenečenje. Začetek srečanja je minil v
izenačeni igri vse do rezultata 6:6. Po tem
izenačenju so rokometaši Ormoža "presta-
vili" v višjo prestavo in si do odhoda na od-
mor priigrali praktično neulovljivih devet
zadetkov prednosti. V drugem polčasu so
sledili obupni poizkusi domačih rok-
ometaše, da bi rezultat izenačili. Ormo-
žanom so se res približali na samo tri za-
detke, vendar so gostje z dobro, predvsem
pa zbrano igro znali izpeljati zaključek
srečanja in prišli do pomembnih točk.
Danilo Klajnšek
2. SRL - VZHOD •
Pomurka - Pfu/
19:17(9:10)
Ptuj: Krauthaker, Mešl, Djekič 1, A.
Zajšek 2, B. Zajšek 7, Kafel, Bračič 1, Kac
1, Pšajd 3, Potočnjak, Stražišnik, Stum-
berger.
Ptujčani so derbi z vodilno ekipo lige in
prvimi favoriti v Murski Soboti odigrali
izjemno borbeno ter niso razočarali števil-
nih svojih privržencev, ki so se v res lepem
številu zbrali v športni dvorani v Murski
Soboti. Igralci in gledalci pa so bili izjemno
razočarani zaradi sojenja Vuteja in
Tomšiča, ki sta naredila vse, da domači ne
bi izgubili. Točno to - da ne bi izgubili, saj
jih je ptujska ekipa nadigrala na njihovem
igrišču, čeprav so pred tekmo računali na
zanesljivo zmago. V drugi polovici prvega
dela je ekipa Ptuja domačine ujela in polčas
dobila z zadetkom razlike. Največ razbur-
jenja je bilo pet minut pred koncem, ko naj
bi Aleksander Zajšek udaril domačega
igralca in ga je sodnik Tomšič izključil do
konca tekme. Zanimivo je, da prekrška ni
videl nihče, niti sodnika ne. Igralca jima je
pokazal igralec domačih, ki naj bi ga Zajšek
udaril! Pred tem je ptujski igralec zabil dva
zadetka z levega krila. Resnici na ljubo je
potrebno zapisati, da je Ptujčan res odrinil
domačina, vendar zato, ker ga je ta z
rokami zadrževal pri poskusu nasprotnega
napada! V drugem polčasu so Ptujčani
dvakrat povedli s tremi zadetki razlike,
nazadnje je bilo 15:12 v 40. minuti. Nato pa
se jim je v napadu kljub priložnostim
popolnoma ustavilo in kar 15 minut niso
zadeli. Da so jih domači samo ujeli in niso
dosegli več zadetkov, gre na račun fan-
tastičnih obramb vratarja Krauthakerja (24
obramb na tekmi!) ter dobre in borbene
igre v obrambi. V zaključku Ptujčani niso
imeli možnosti, saj sta jim sodnika izk-
ljučila tudi po tri igralce, za nameček pa so
zastreljali še sedemmetrovko. Če ne bi bilo
pristranskega sojenja pri izključitvah in
hranjenju iz šestmetrskega prostora, bi bila
tekma še na višji kakovostni ravni.
Kakorkoli že, ekipa trenerja Hrupiča je
dokazala, da kljub poškodbam in odsot-
nosti nekaterih igralcev napreduje iz
tekmo v tekmo ter da je odločitev za
nadaljevanje dela v ptujskem moškem rok-
ometu pravilna. Po tej plati, saj vodstvo
težko   zagotavlja   denar  za  minimalne
stroške in bi potrebovalo finančno pomoč.
V naslednje krogu se bo ekipa Ptuja v
športni dvorani Center pomerila z Arcon-
tom iz Gornje Radgone, eno boljših ekip te
lige. Tekma bo v soboto zvečer s pričetkom
ob 19.30.
I.k.
2. SRL - VZHOD o
Pyromidia - VuzenUa
28:23/13:12/
Pyramidia:. Valenko, M. Sandor 1,
Kelenc, Margušič 1,1. Ivančič 4, Znidarič
1, F. Šandor 5, Ranfl 3, D. Ivančič 10, Cvi-
tanič, Firbas, Janžekovič.
Rokometaši Pyramidie so premagali rok-
ometaše Vuzenice in tako prišli do tretje
zaporedne zmage. Gostje so na začetku
povedli, nato pa so ves prvi polčas vodili
domači rokometaši, ki so imeli že štiri
zadetke prednosti, vendar se gostje niso
vdali, ampak so do odhoda na odmor pred-
nost zmanjšali na samo zadetek razlike.
Drugi polčas se je pričel z vodstvom gos-
tom /13:15/, toda rokometašem Pyramidie
je uspelo rezultat izenačiti in potem so
vedno imeli prednost zadetka in na koncu
zasluženo, vendar težje, kot so mislili, pre-
magali ekipo Vuzenice.
Pyrtgmidla - Ormož
27:23/12:13/
PVRAMIDIA: Janžekovič, M. Šandor 3,
Kelenc, Margušič, I. Ivančič 4, Znidarič
3, F. Šandor 4, Ranfl 2, D. Ivančič 10, Cvi-
tanič, Roškar.
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 4, Bistrovič,
Žarmati 2, Prapotnik 4, Grabovac,
Mezgec 1, Kirič 4, Hrnjadovič 3, Horvat
1, Šulek, Škraban 3, Miličič 1.
V okviru priprav na prvenstvena srečanja
sta domači drugoligaš in l.-B-ligaš iz
Ormoža odigrala prijateljsko srečanje.
Kljub temu da ekipi nista nastopili v kom-
pletnih postavah, so maloštevilni gledalci
lahko videli solidno rokometno predstavo.
Pri domačih je potrebno omeniti mladega
D. Ivančiča, ki je dosegel deset zadetkov.
Danilo Klajnšek
SPODNJE PODRAVJE / ZAPADEL JE PRVI SNEG
Zimske službe
sneg nI presenetil
Za ene je sneg nadloga, za druge radost
Delavci Cestnega podjetja in ptujske Komunale so se s prvim letošnjim sne-
gom spopadli učinkovito. Foto: M. Ozmec
V štabu zimske službe Cestnega podjetja Ptuj zatrjujejo, da jih
hitra zima ni presenetila. Kot je povedal vodja zimske službe
Dušan Sagadin, so ceste na ptujskem in ormoškem območju
pričeli posipavati že v petek, 20. novembra, zjutraj, ko je zaradi i
nizkih temperatur in rahlega pršenja nastopila močna poledi-
ca, po sobotnih padavinah pa so nadaljevali pluženje in posipa-
vanje. Delo so nadaljevali tudi v nedeljo in ponedeljek.
Po prioritetnem vrstnem redu
so se najprej lotili 87 km glavnih
cest, zatem okoli 190 km regional-
nih in nato še 525 km lokalnih
cest. To, da so na ptujskem koncu
delo dobro opravili, se je opazilo
na meji s sosednjo občino pri Zla-
toličju, kjer je bilo, kot bi odsekal:
magistralna cesta proti Mariboru
je bila še dva dni nesplužena in ne-
posipana. Sicer pa v Cestnem
podjetju zatrjujejo, da je posipnega
materiala dovolj tudi za daljšo in
še ostrejšo zimo, kljub temu pa
voznike opozarjajo na previdno
vožnjo in na zimsko opremo, brez
katere vožnje ne priporočajo.
V Komunalnem podjetju Ptuj,
kjer skrbijo za opravljanje zimske
službe v mestni občini Ptuj, so v
soboto, 21. novembra, ob 6. uri
pričeli s posipavati ceste, ulice in
trge prve in druge prioritete, nato
delo nadaljevali čez dan in vso noč
tudi na cestah 3. prioritete. Kot je
povedal vodja zimske službe Borut
Sagadin, so v nedeljo ob 10. uri za-
radi novozapadlega snega po ustal-
jenem prioritetnem vrstnem redu
pričeli tudi plužiti. Delo je trajalo
tudi v torek, saj je v mestni občini
Ptuj treba splužiti in posipati sko-
raj 93.000 kvadratnih metrov ulic
in cest, okoli 46.000 kvadratnih
metrov pločnikov ter skoraj 53.000
kvadratnih metrov trgov in parki-
rišč. Poleg tega v Komunalnem
podjetju skrbijo tudi za pluženje
in posipavanje okoli 20.000 kvad-
ratnih metrov cest v primestni
četrti Grajena ter za pluženje dela
regionalnih in lokalnih cest. Tudi
komunalni delavci imajo posipne-
ga materiala - soli in peska - dovolj
za daljši čas.
Pa previdno, če se odpravljate na
cesto, ter srečno in varno vožnjo!
-OM
Boksarski klub Ptuj prireja
v soboto, 5. decembra, ob 18. uri
v dvorani Center na Ptuju
18. tradicionalno mednarodno tekmovanje
za zlato rokavico Ptuja.
Ljubitelji boksa, vljudno vabljeni.
ČRNA KRONIKA
AVTOBUS S
PNEVMATIKO ZADEL
OTROKA
Na parkirišče v Benediktu s
Slovenskih Goricah je v sredo,
18. novembra, nekaj pred 13.
uro pripeljal avtobus voznik
40-letni Igor Z. iz Lenarta. Na-
meraval je pobrati okoli 30 ta-
mkajšnjih šolarjev. Še preden
je avtobus ustavil, so se mu
približali otroci. Nesreča je ho-
tela, da je avtobus z desno
prednjo pnevmatiko zadel 9-
letnega M.S. in ga ranil.
ČELNO TRČENJE NA
ORMOŠKI V PTUJU
Po Ormoški cesti v Ptuju je v
nedeljo, 22. novembra, ob
5.30 vozila osebni avto 32-let-
na Milojka M. iz Rogoze pri
Mariboru. V blagem desnem
ovinku je zapeljala na nasprot-
ni vozni pas in čelno trčila z
osebnim avtomobilom, ki ga je
nasproti vozil 40-letni Franc J.
iz Trbovelj. V trčenju so bili
oba voznika in dva sopotnika
lažje ranjeni, hudo ranjena pa
je bila 17-letna Irena J. iz Trbo-
velj, sopotnica v avtomobilu
Franca J.
ZA VOZNIKOM
POLICISTI ŠE
POIZVEDUJEJO
v prejšnji številki smo
poročali o prometni neseči v
Muretincih, ko je neznanec z
renaultom 5 bele barve zadel
peško, ki je bila hudo ranjena,
voznik pa je odpeljal naprej.
Policisti so že prejšnji
ponedeljek našli avtomobil in
ugotovili, da je njen lastnik na
službeni poti v tujini. Torej je
avto vozil nekdo drug, kdo pa
še poizvedujejo.
IZŽUPNIŠČA
UKRADLI ANGELA
Prejšnjo sredo so v žup-
nijskem uradu pri Benediktu v
Slovenskih goricah opazili, da
jim je izginil angel, kipec, visok
36 cm, sive barve, neprecenlji-
ve vrednosti. Kraja naj bi bila
opravljena med 15. in 16. no-
vembrom. Kipec je iz lesa, star
okoli 250 let, angel drži v levi
roki pozlačen svečnik.
UKRADLI lOVSKE
TROFEJE IN OLJNE
SLIKE
v noči na četrtek, 19. no-
vembra, je neznanec vlomil v
skladiščne prostore lovskega
doma v Sobetincih na Ptuj-
skem polju. Z njim je izginilo
nekaj lovskih trofej, tri oljne sli-
ke z živalskimi motivi in glas-
beni stolp. Po oceni je lovska
družina Sobetinci oškodovana
za okoli 300.000 tolarjev.
PONAREJAL
"CANKARJE"
Kriminalisti UNZ Maribor so
pred dnevi kazensko ovadili
23-letna Ptujčana B.G. in P.O.
z utemeljenim sumom ponare-
janja denarja. S pomočjo
računalnika naj bi bil B.G. iz-
deloval bankovce po 10.000
tolarjev z različnimi serijskimi
številkami. P.O. pa naj bi mu
jih bil plačeval po 30 odstotkih
nominalne vrednosti, od teh
jih je 15 vnovčil v različnih lo-
kalih in trgovinah. Ko so ju
izsledili, so pri njiju našli še 10
ponaredkov.
FF
Kulturni
križem icražem
PTUJ • Zgodovinsko
društvo Ptuj vabi na
predstavitev zbornika Sep-
tembrski dogodki 1908, ki
bo danes, v četrtek, 26.
novembra, ob 18. uri v re-
fektoriju minoritskega sa-
mostana na Ptuju.
PTUJ • Danes, 26. no-
vembra, ob 18. uri bo v ro-
maskem palaciju ptujske-
ga gradu predstavitev spo-
minkov na temo pustnih li-
kov avtorice arhitektke Vili-
ne Hauser.
CIRKOVCE, KIDRIČEVO,
PTUJ • Nocoj (četrtek) ob
19. uri bo pihalni orkester
Talum iz Kidričevega v
okviru proslavljanja svoje
50-letnice v Cirkovcah imel
skupni koncert z bolgars-
kim orkestrom iz Pernika.
Osrednja slovesnost ob
50-letnici z jubilejnim kon-
certom bo jutri, v petek,
27. novembra, ob 19. uri v
restavraciji Pan v
Kidričevem. Praznovanje
zlatega jubileja pa bodo
sklenili to soboto, 28. no-
vembra, ob 19. uri, ko se
bodo skupaj z bolgarskim
orkestrom in jubilejnim
koncertnim programom
predstavili še v ptujskem
gledališču.
PTUJ • Jutri, v petek, Ž7.
novembra, bo ob 12. uri v
Mestni hiši odprta razstava
oljnih slik ptujske ljubi-
teljske slikarke, članice
DPD Svoboda Ptuj, Cecili-
je Bernjak.
PTUJ • Jutri, v petek, 27.
novembra, bo ob 17. uri v
Glasbeni šoli Karola Pa-
horja koncert mladinskega
godalnega orkestra glas-
benih šol iz avstrijskega
Jennersdorfa in madžars-
kega Monoštra s solisti na
violončelu, klavirju in klari-
netu. Vstopnine ne bo.
OBREZ • Zveza kulturnih
društev Ormož pripravlja
jutri, v petek, ob 19. uri v
domu kulture v Obrežu 6.
festival družinske kulture.
ORMOŽ • v soboto bodo
v grajski dvorani nastopile
članice dekliškega zbora
Cabaleta. Koncert se bo
pričel ob 19. uri.
DRAŽENCI • v nedeljo,
29. novembra, bo ob 17.
uri v domu vaščanov drugi
kulturni večer z naslovom
S pesmijo živimo, ki ga or-
ganizira Kulturno društvo
Draženci. Nastopili bodo
ljudski pevci iz FD Lanco-
va vas, ljudske pevke KD
Skorba, kvartet 2X2 KD
Draženci in ansambel
Haloški črički. Izkupiček
bo namenjen župnijski Ka-
ritas na Hajdini.
PTUJ • v nedeljo, 29.
septembra, ob 19. uri
bodo v cerkvi sv. Jurija v
okviru I. adventnega kon-
certa nastopili New Svving
Ouartet. Njihov ptujski
koncert bo eden izmed
mnogih, ki so jih letos
pripravili ob svoji 30-letni-
ci.
KINO PTUJ • Do konca
tedna bo ob 18. na spore-
du Daleč od oči, ob 20. uri
pa Kama sutra. Od 1. do 6.
novembra bodo vrteli film
Mesto angelov.
likJJ:llll!i;!illF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Vanda Kosi, Ul. B.
Kraigherja 8, Kidričevo -
Toma/a; Martina Žerjav,
Bohovo pri Šmarju It
Šmarje - Aleša; Aniia li.
Regentova 14, Maribor -
Gregorja; Nevenka
Haložan, Planjsko 21,
Majšperk - Uroša; Helena
Slanic, Selce 58, Voličina -
dečka; Jožica Petek, Ruc-
manci 20, Sv. Tomaž -
deklica; Stanka Hebar, Mi-
hovci 10/a, Velika Nedelja -
Nušo; Jožefa Turk, Črtkova
12, Ptuj - Žana; Slavica
Pičerko-Peklar, Spuhlja
66/a, Ptuj - dečka; Martina
Težak, Turški Vrh 51,
Zavrč - Ivo; Kristina Lo-
ven jak, Barislovci 1, Videm
- dečka; Nada Zavec, Zago-
jiči 9, Gorišnica - dečka;
Carmela Medon, Ul. 25.
maja 3, Ptuj - Ado; Suzana
Ramšak, Gregorčičev dre-
vored 1, Ptuj - Sandro;
Kristina Krepek, Hajdoše
8/b, Hajdina - deklico;
Alenka Tominc, Sela 10/b,
Videm - Tomaža; Tanja
Štošič-Kozar, Čučkova 3,
Ptuj - Aljaža; Irena Kolar,
Senčak 4, Juršinci - Valeri-
jo.
POROKE - PTUJ: Vilko
Žlibar, Koretinec 76,
Hrvaška, in Štefanija Lu-
kavski, Belšakova ul. 69,
Ptuj; Daniel Gojčič in Ma-
rija Ivančič, Draženci 84.
UMRLI SO: Rudolf Ome-
jec, Ul. Borisa Kraigherja 5,
Kidričevo, ^ 1908 - t 16.
novembra 1998; Terezija
Skerget, rojena Širovnik,
Praprotnikova ul. 10, Ptuj,
'i' 1935 - t 13. novembra
1998; Avguštin Ozmec,
Senešci 83, -i^ 1936 - t 16.
novembra 1998; Stanislav
Majerič, Črmlja 21, * 1928-
t 15. novembra 1998; Kata-
rina Nemec, rojena Krušič,
Stoperce 70, 1912 - t 15.
novembra 1998; Franc Her-
ga, Gajevci 9,* 1936 - 1 14.
novembra 1998.