48. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan »ve*«*r, iimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje »an za a v str i j sko-og e'ikfi dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub tj ano brez poAiljania na dom /.» se leto 13 gld., /.a i .trt Ittta .'3 gld. 30 kr.. za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa te 10 kr. za m. sec. po 80 kr. za četrt It-ta — Zi tuje dežele toliko već, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje seod £ctirist"pne petit-* rst«i po 6 ki., će se ozn ni l * jed nkr«t tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. de se trikrat xli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankir»ti. Rokopisi |h no vrmAajo. Uredništvo in u pr a v ni i t v o je v Rudolfa KirhiAa hiši, , Gledališki* stolb-*". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. P« Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ i jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ M četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ U-j»ra,ntUktvo 99(ilov. Naro&n". Iz državnega zbora. Na Dunaj i 26. frbruvarja. Vender je videti, da se bodo kolesa velike parlamentarne mašine sedaj nekoliko hitreje začela obračati. Budgetni odsek ima dan za dnevom seje, ter bode k malo gotov s svojim najimenitnejšim poslom, z državnim proračunom; tudi obrtnijski odsek in tako zvani ,,odsek zoper socijaliste" sta že pridno pri delu. Poslanci se nadejajo, da se bodo tudi obravnave v zbornici vršile v hitrejšem taktu. Čas bi bil, kajti še tekom spomladi pričakujejo se vladne predloge o ponovljenji ogerske nagodbe, gradivo se kupici in še se državni zbor energično ne loti svojega posla, utegne ga pekoče solnce meseca avgusta zasačiti pri nedognanem dnevnem redu. In avgusta meseca je sicer tako ljubeznjivi Dunaj podoben pravi afnkanski Sahari, bivan e mej razbeljenim njegovim zidovjem spomina na klimatične razmere tropičnega pasa, in tedaj gleda vsak, kdor j le more, da o pravem času svoje pete odnese. V j lastnem interesu vseh strank je torej, da se parlamentarnemu gibanju vsaj navlašč zapreke ne stavijo. ! Ta naravna reflekeija, aH je danes kaj upli-vala na čestito opozicijo? Pri tietjem branji zakon-škrga načrta o železnici Praga-Duhcov seveda ni bilo debate, ker jo zabranjuje postavni red. Toda pri poročilu budgetnega odseka, tikajočem se zakona sa. pi.nmjjkirvi n v o z n e g a parka" (Fah r par k) naših državiiih železnic je zopet mikalo marsikaterega levičarja, da se na noge postavi in svoje govorniško kopje poskusi nad ubogim ministrom P inom Povod razpravi je kratko ta: Statistično se da dokazati, da je premalo voznega materijala po državnih progah. „Wo nithts ist, muss man borgen", smo se svoje dni učili v ljudski šoli, in tega praktičnega načela morala se je poprijeti tudi državna železnična uprava ter na posodo jemati hlapone in vozove za osobni in tovorni promet. Ali družbe, ki se pečajo z izposojevanjem tega blaga, so neizrečeno drage. Za vsak vagon, katertga ti posodi za jedno leto, plačati moraš lfb ane cene, katero je nov stal, za lokomotivo pa celo tre ti u k o. Naravno tedaj, da taka špekulacija ni ugajala tergovinskemu minister-stvu ter da je moialo misliti na sredstva, s kojimi bi se dala odpraviti ta nedostatnost. Žal, da si je s prva hotelo pomagati z neko transakcijo, ki sieer nikakor ne nasprotuje finančnemu interesu, vender pa ni bila umestna v marsikaterem oziru. Penzij ski zavod državnih žetezničnih uradnikov namreč, stoječ pod vodstvom predsednika železničnega so-veta, barona Czedika, zastavil je jeden del svojih efektov pri nekem kreditnem institutu, ter skupilo dveh milijonov posodil državi proti neki posojilni pristojbini v ta namen, da se s tem denarjem nakupijo potrebni stroji in vozovi. Kakor rečeno, kupčija sama na sebi ni bila slaba, posojilne obresti nikakor ne pretirane, toda že misel, da se krajcarji, namenjeni udovam in sirotam železničnih uradnikov, spremene v vozni materijal, drdrajoč po železnič-neni tiru, mestu da bi varno spavali v dotičnih Wetheimericah, ima nekaj bizarnega v sebi, poleg tega pa se je vsa ta transakcija bila zgodila brez znanja in privoljenja državnozborskega, — in v tem oziru se tudi z našim sicer jako pohlevnim parlamentom ni šaliti. Ko se je torej 1. 1885 z nova kazala potreba takega kredita, ukrenila je vlada po pravi poti, predlagajoč državnemu zboru načrt za- kona, s kojim se pooblasti, na posodo vzeti svoto 3,403.000 gld., katero je uporabljati za nakup voznega materijala. In glej Čudo! dočim namerava večina v soglasji z vlado pokritje za dotično potreb* ščino razdeliti na pet let ter posojilo povrniti v petih anuitetah, pripravljena je čestita opozicija, že za tekoče leto dovoliti celo svoto! Razlog tej izredni radodarnoati mora se iskati t naravnem hrepenenji levičarjev, zvišati potrebščino državnega proračuna, oziroma pomnožiti deficit državni, kateri je za 1. 1886 pač nižji, nego ugaja levičarski taktiki ! Za to je predlagala, naj se cela svota postavi v državni proračun za leto 1886. ter pokrije iz gotovine državnih blagajoic. Prilika tedaj bila je ugodna, ali levica se je ni poslužila v izdatnejši meri. Poročevalec večine dr. Meznik utemeljeval je nasvet budgetnega odseka v daljšem govoru, kazoč na razne preseden-cije, iz katerih se razvidi, da so včasih tudi prejšnje vlade in nemškoliberalne večine manj skrupo-lozne bile glede posojil pri raznih vladinemu varstvu izročenih zakladih. Manjšina prepustila je svojemu poročevalcu poslancu Beeru, da brani njen nasvet. Beer je naglašal, da je za tako posojilo pač neobhodno potrebna privolitev državnega zbora, kajti to je posojilna pogodba na omejeno dobo in kot taka se mora izražati tudi v številkah državnega budgeta. Potrebščina za pomnožite v voznega parka pa se letos lebko pokrije po blagajuični gotovini. Vsekako je to — tako sodi govornik — bolj umestno, nego če je prihodnje leto država vsled znižanih dižuvnih dohodkov — kajti ž njimi računa poslanec Beer — prisiljena, storjeni dolg pokriti z novimi dolgovi. Finančni minister buna jev-sk i povedal je j usno, zakaj da mora vlada vztrajati pri svoji prošnji, naj se ti troški pokrijejo potom državnega kredita, a ne iz gotovine državnih blagajoic Po kratkih opazkah obeh poročevalcev prestopi zbornica na glasovanje, pri katerem se vspre.jme predlog odsekove večine. Misliti je bilo, da se danes vender jedenkrat reši dnevni red, katerega zbornica seboj tira in vlači — skoro bi dejali, kakor „mačka mišiu. Že 14 dnij je čitati na dnevnem redu cela vrsta prvih LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) XIV. (Dalje.) Ta sumnenja so bila zelo verjetna, in Tonica jih ni pobijala; a odgovorila ni ničesar ter z ne-verljivim okom gledala je sestro, ko se je menila o tem, a naposled se jej je vrgla v naročje. Posli, privabivši ju v Benetke, niso ju več pridržavali, zato sta odpotovali. Vozili sta se na brodi, plavajočem v Trst skozi lagune. Tako potovanje se jima je zdelo najboljše, ker sta se na ta način ognoli radi Ivana Zbogarja čete nevarnih cest in posebno onega opasnega prehoda, kder ju je bila malo da ne zajela. Lagunski kanali so vrlo malo zanimivi. Raz-grezujo motno in pusto zemljo, kojo morje redoma preplavlja ter zopet ostavlja in koja more nuditi zavetje samo blodečim jatam obrežnih ptic; nič se ne spreminja, nič ne oživlja žalostne monotonije. Kamor se ozreš, opaziš samo gole peščene obale ali razraslo bičevje, iz kojega se sem ter tja dvigne jastreb, osupnen vsled hruma potnikov in mornarjev v svojem spanji. Tonice, zamišljene, zabavala ni še nikaka zanimanja vredna okolnost, ko zakrije zemljo noč ter poda vsem stvarem preprostejši in nežnejši videz. Nebo je bilo posejano z blestečimi zvezdami, a mesec ni svetil- Že se ni razločevalo nič druzega nego ladija in jedva se je opazilo zaporedno zibanje veslarjev. Ćul se je samo pad njih vesel in šumenje vode, katero je rezal brodov nos. Kar pretrga pri krmili sedeči mož prirodno tišino ter zapoje s precej prijetnim glasom nekoliko Tasovih kitic, slika-jočih v sozvučnih verzih dražest samote mej nežnima si zaljubljencema. Njegov glas se je razlegal v neizmerni vzduh, razvijal se brez ovire po gladkej morskej površini ter obujal nekako sladko čuvstvo. Tonica ga je poslušala in rajala se jej je v duši tolika milina, da se je sama čudila, ker se še pred jednim trenotjem Že ni več nadejala takih čutov. Ni znala, kako jej je napolnilo toliko zaupanje srce ter jej upokojilo vse viharje. To ni bilo živahno in burno mamilo prvih nadej, nego bilo je umirjeno uživanje čiste bodočnosti. Zdelo se jej je, da bi duhovi varuhi, bedeči o poslednjih trenotjih nedolžnosti in prihajajoči otvnrjat mu bivališče večnega počitka, javljali tako svojo navzočnost. Isto ganenje čutila je gospa Albertova. Nje roka je bila združena s Toničino, bili sta nagneni druga k drugej, in njiju srci bili sta pravilno in nežno. Vtopljeni v neko medlobo, katero je vzdrža-valo tiho pokojstvo vzduha in malo da ne nečutno zibanje vodovja, zadremali sta, oklepaje se. Malo časa traje njiju počitek, ko vzbudi To-nico pok v obližji sprožene puške. Gospa Albertova je še naslonjena nanjo, a nema je. Tonica sprva misli, da je sanjala, a nepremičnost ladije, tihota krmil in nekaj tujih besed, katere je slišala v vzburjenem razgovori preplašenih mornarjev, otvore jej oči. Sestro izkuša vzdramiti, a ne more je. Hoče se dvignoti, kar začuti, da jo je prijela za ramo mrzla in krepka roka. — Tu je še jedna ženska, pravi neki glas: Ivan ne bode zadovoljen. Pri teh besedah zježe se iej lasje na glavi, mrzel pot razlije se jej po udih, in onesvesti se. Zave se z nova stoprav, čujoč škripljajoča kolesa vozečega jo voza; pod njim se treso zamolklo hrumeč odmevajoče deske dvižnega mostu. branj, a vedno se unemajo tako neskončne debate, da je absolutno nemogoče bilo do sedaj, i znebiti se tega sitnega gradiva. Tudi danes ni šlo. Takoj pri prvem predmetu, pri prvem branji namreč nekega predloga, kojega je stavila trojica T vir k, Frigl, . P rade glede znižanja zemljišnega davka, odprle so se vse zatvornice nemške zgovornosti. Prava povo-denj je nastala, kar sram nas je bilo. da se take bedarije slišati morajo v avstrijskem parlamentu. Antisemit Ttirk, kateri je v svojem uvodu grdo krtačil nemške liberalce ter jim očital, da nikoli srca neso imeli za narod, najmanje pa za kmetski stan, je vender še sem ter tja kaj pametnega bil povedal. Pritožbo o propadu poljedeljskega stanu pač neso nič novega; prepričani smo tudi, da po Ttlrku nasvetovana pot ni prava, /lasti pa da sigurno ne ka/.e, z nova pregledati in preiskati celo velikansko delo zemljiškega katastra, katero je stalo državo nad 20 milijonov goldinarjev. Pridobitev za posamezne občine sigurno ne bi bita v nobenem razmerji z ogromnimi troški, prouzročenimi po taki reviziji. Nesmo tedaj prijatelji Ttirkovega nasveta, vender pa priznavamo, da je bilo poleg mnozega pretiranega, mnozega neistinitega, tudi marsikatera resnica v njegovem govoru. Tega tudi S t ur m ni zanikal, kateri jo svojo stranko botel braniti proti srditemu napadu naših „montagnardov". Ali kaj porečemo o deviškem „govoru" ultranemškega Pola k a?! Kaj je ta „državnik" vkup skvasil, otrobe, ki je vezal, in slabe dovtipe, s kojimi je naj več persrlual samega sebe —to presega najdrzovitejše domišljije, katere smo kedaj mogli imeti o politični zrelosti nemškega kluba! Še jedna taka seja, in en Polak Oton na skrajni levici, in vsi oni ki sedaj še dvojijo o nepopisljivi duševni siromašćini Knotzove stranke, spokorili se hudo ter spoznali svojo kapitalno zmoto. Le Skoda, da za take harlekinade plačuje avstrijski parlamentarizem s svojim ugledom, in avstrijski davkoplačevalec s svojimi novci. Kajti mej tem, da je gospoda na skrajni levici preobrat la svoje kozolec, potekel je dragoceni čas in — niti o Torkovem predmetu še ni sklenena načelna debata, katero dopušča opravilni ipd pri prvem branji! Omeniti mi je, da se je danes volil odsek 24 članov, kateremu bo !e pretresovati načrt zakona o upeljavi posebnih določil za zapuščinske razdelitve pri ko ctskih posestvih srednje velikosti. Izmej zastopnikov slovenskih pokrajin izvoljena sta v ta imenitni odsek eksc. grof Hohenvvart in Miha Voš nj ak Prihodnja seja je v torek 2. t. m. Na dnevnem redu je poleg denašnjih zastankov tudi poročilo imunitetnega odseka o Vošnjnkovi pravdi. Deželni zbor kranjski. (XIX. seja dne 22. januarja 188Ig;urijo. Turci ia je namreč zahtevala, da bi se poleg mini ustanovili tudi prijateljski odnosa j i mej Srbi in Bolgari. Srbska vlada pa ne mara obnoviti diplomatičke sveze z Bolgarijo. Odklonila je tedaj turški predlog in zahteva, da se njen predlog vsorejme. H kratu je pa povprašala zastopnike velevlastij za svet, kaj da mislijo, ali naj obnovi prijateljske odnošaje z Bolgarijo, ali pa samo skleno mir. Pričakovati je pa, da se tudi v tej stvari kmalu doseže spora-zumljenje. Vojno naudušenjo na drSItem vidno pojema, zlasti izobraženejši krogi spoznavajo, da ni nobenega upanja, da bi z vojno kaj dosegli. Posebno je pa potilo Grke poročilo dopisnika „Akropolisa" o položaji na meji. Dopisnik tega Atenskega lista potoval je bil v Milonvas, kateri kraj je prav na turškej meji, in opazoval je turške vojne priprave. Cida Elasonska planjava razprostirala se je pred očmi poročevalca in videl je, kaj so vse Turki storili, da zavrnejo vsak napad Grkov in kaj so vse Grki zamudili. Turško vojaštvo vežba se vsak dan, vse hribe in soteske so Turki zavarovali z utrdbami in povsod nastavili topove. Grški povel,nik, podgeneral Sapouncakis še ni nikoli ogledal postojanko Mdonvaške. Grki stoje več ur proč od meje 5000 mož imajo v Tirnavu in 7000 v Larisi. Pota se sedaj jako slabe. Grki bi morali bresti več ur blato in morali bi narediti še pet mostov, pred no bi mogli priti na mejo. Turki pa imajo prav blizu meje 16.500 vojakov pripravljenih z zadostnim topništvom. — La Aten se zopet poroča, da odstopi sedanjo grško miuisterstvo. Najbrž Delvann samo zato še ni odstopil, ker nikdo v sedanjem resnem položaji ne mara vsprejeti sestave novega ininister-stva. -■ „Nord. Allg. Zeit." graja grškega mini-sterskega predsednika, da je objavil časopisom razgovor z nemškim poslanikom, v katerem mu je po slednii objavil, di bode nova angleška vlada se držala politike Salisbuny-jevc nasproti Grškej. S takim posiopaujein, pravi nemški ofidjozni list bodo grSka vla In zgubila vso naklonjenost velevlastij. —■ Nedavno m no poročali, da so se bila začela poga < jauja mej Grško in Turčijo. Pozneje se je pa stvar dementovala. Cela stvar pa vendar ni bila popolnem izmišljena. Turki .so res se bili obrnili do grškega poslanika, da naj pove, kaj pravo za pravo Grki želel. To je dalo Grkom pogum in zahtevali so precejšen del turškega ozemlja. Začela so se pogajanja. Turki so si pa kmalu premislili. Začeli so premišljevati, če Grkom kaj dado bodo Srbi in Črnogorci tud- hoteli kaj imeti in tako bi polagoma razkosali vso evropsko Turčijo. Zategadelj so pretrgali pogajanja. V i»uniaaiiMlcem senatu hotel je Zazescu interpelovati zopet o iztiranji nekaterih sedmog raj-sklh Rumunov. Bratiano je pa izjavil, da ta zadeva ne more biti več predmet interpelacije, ampak samo predmet zatožbe proti ministerstvu. Večina senata mu je pritrjevala. V petek se je v primkem deželnem zboru končalo prvo branje o proti poljskih predlogih. Konservativec Meycr je ostro grajal te predloge in vlado. Konservativec Haugwitz trdil je, da je Maverjevo postopanje nečuveno, da ta poslanec najpametnejše stori, ako izstopi iz konservativne stranke in pristopi k svobodoaiiselnej. Meyer mu je odvrnil, da je bil vedno konservativen in konservativen ostane. Drugi pa neso konservativni, ampak samo vladni in naznanil je iztop iz konservativne stranke. Ta slu- Sama jo. j Razbra.ši sc iz strašnega o&ipnenja, katero daje nenadejanim nesrečam videz sanj, razpozna \ takoj svoj položaj. Dobro je vedela, da so ustavili I brod na morskej obali prežeči razbojniki in ti raz- I boj ni ki mogli so biti samo Zbogarjevci. Sestopivši ( raz voz in opiraje se na dva človeka, katerih čudna obleka in divja fizijonomija jo je napolnila vselej z grozo, kadar ju je osvetila katera izmej svetilk pod obočji raztresenih, preletela je širne galerije, neizmerno stolbo, gradne gotične sobane, utrjaje se bolj in bolje v strahovite.) misli, da je ujetnica v Devini. Dospevšo v sobo, kakor se kaže, njej namenjeno, ostavi jo za trenotjo grozno spremstvo svo bodno, vrže se proti utvorjenemu oknu, a le morje vidi pred seboj. Daljna luč, zdeča se jej, kakor bi bil oglejski svetilni stolp, blesti sama sredi nočnega ozvezdja. Že se ne dvoji o svojej usodi; bolest jo opoji toliko, da pade na stol. — V Devini! zakriči: Ivan Zbogar ! — A kod je neki sestra? Le sonorni oboki odgovarjajo nje klikom. Poslednja beseda, katero je izgovorila, zamirala je v njih globinah kakor slaboten usihajoč glas. Tonica se prestrašena dvigne ponavljaje: Sestra!... i glasom, kakor bi všklikuoj človek, kogar trape mučne sanje, izkušajoč vzdramiti se. Slepilni jek se ponovi Še tužneje. Podoben je poslednjemu vzdihu nasilne smrti. Nesrečna Tonica se jedva vzdržuje po konci; opre se ob velik ste-žaj pri vhodnih vratih, stoječa pod zrcalno svetilko, osijajočo jo z vso svojo jasnoto. Trepečoč oklene se mrzlega stebra in pritisne nanj s plavajočimi lasmi poluzakriti obraz; čuti, da jo upogiblje teža nje strahu. Zdi se jej, da jo opazuje od daleč nekoliko na hodniki zbranih ljudi j, a slabotni nje vid razločuje v zakrivajočej jih senci samo gibanje njih perja na klobuki; a gotovo ne ve, če se ne moti, kar začuje grozen vsklik. Jeden teh mož je ubežal nazivajoč jo. Noč se je že zelo zakesnela, ko premore To-nico v drugo nje kruto vzrujanje. Stoprav črez mnogo ur mogli so jo znova osvestili. Začudi se, gledajoč okrog sebe, da tako nežno skrbe za njo. Prenesli so jo v priložnejšo in bolj okrašeno sobo. Ženskih ni v gradi, a strego jej prijaznovidni dečki. Jeden sam razbojnik želi pod večer dozvoljen j a, da vstopi ter jej javi načelnikova poročila. Zelo mlad človek je, Cegar tužna a nežna in po- hlevna zvunanjost bi jej bila vdihnola na vsakem dtugein kraji zaupanje in zanimanje. Pove jej, da so nje ladijo napali samo po zlonosuej fatalnej zmoti, da jej ne vzemo ničesar, kar je njenega; da je ona sama svobodna v Devini, da je vso pripravljeno za nje pot, in da zavisi samo od nje, da ga pospeši ali zakesni, kakor jej hoče zdravje in da dotle moro velevati kakor vladarica vsemu, kar biva v gradi. — A sestra moja! vsklikne Tonica. — Sestre, gospodična, odgovori mladenič po-vesivši oko, vam ne moremo dati nazaj. To je jedini pridržek, kateri moramo prihraniti svojej pokorščini, in ta pogoj nam stavlja celo moč, nezavisna od nas. — A kdo ga je mogel staviti? vsklikne živahno Tonica. Kdo bi zaprečil, da ne bi se združila s sestro, z menoj ustavljeno, ujeto ia sem privedeno? Oh! nobene koristi, nobenega popravka, kakeršne mi ponujate, nehčem, ako jih ne delim z njo! — Gospodična, pravi mladenič, poklanjaje se, jaz nisem prijel druzega poučila. Udalji se, ne čakajoč nove prošnje. (Dsilj« prib.) caj je vzbudil veliko pozornost, kajti Meyer bil je že od 1849 leta odličen pristaš konservativne stranke. — V gosposki zbornici začela se v soboto debata o predlogu Dernburgovem, da se podpira vlada v postopanji proti Poljakom, in o predlogu Radzi-villa, da naj se o tem preide na dnevni red. Prvi se je za Dernburgov predlog oglasil Stolberg Wer-nigerode. On zmatra predlog za nekak protest proti sklepu državnega zbora in za zaupnico vladi. Sicer ni navada kritikovati sklepov druzega parlamenta, a tu gre za nemško-narodne koristi. Energija vlade zasluži le pohvalo. Iztiranja Poljakov nemajo niti protikatoliškega niti protisemitskega značaja. Za njim je Dernburg kratko utemeljeval svoj predlog. Potem je zagovarjal Radzivill svoj predlog. On tudi pozna nalogo pruske države in podpiše zahtevo, da mora vsak Poljak nemški znati. To se pa razume samo po sebi in ni treba tega naglašati v zbornici. Z birokratičnimi naredbami se pa ne bode nič doseglo. Legislativne naredbe vlade so pa škodljive. Prouzročile bodo vojno stanje mej obema narodoma, ki se bode končalo še le, kadar bodo Poljaki popolnem uničeni. Poljakom se hočejo vztti vse pravice. Nadalje osvetljuje govornik, v kakej zvezi je pregnjanje Poljakov s kulturnim bojem in obsoja predlogo o naseljevanji Nemcev v poljskih pokrajinah, ki daje jednemu narodu prednost pred družim. — Poljak Zoltovski vidi nekako zvezo mej poru-senjem baltijskih provincij in germanizacijo pruskih vzhodnih pokrajin. Vse to se je dogovorilo pri shodu treh cesarjev v Skiernievicah. Treba je, da se držita notranja in vnanja politika istih načel. Veliko protislovje je pa, če kancelar hoče okrepčati Srhe, Bolgare in Ruraelijce, Poljake pa uničiti. Po dolgem pa praznem govoru Kleist-Retzowa, poprijel je besedo n-davno v gospodsko zbornico poklicani škof Kopp. Njegov govor bil je jako neodločen. Domoljubje ga nagiba, da bi glasoval za vlado, drugi pomisleki ga pa zopet od tega odvračujejo. Nadeja se, da bode kmalu kulturni boj končan, da tedaj protipoljski predlogi neso v nobeni zvezi s kulturnim bojem. Kot duhovnik je z- prizanesljivo postopanje in nadeja se, da vlada ne bode ničesar predlagala, čemur bi on pritrditi ne mogel. Poljak Ko-sc elski je trdil, da ta zakon, zlasti pa iztiranja izvi rajo iz sovraštva Nemcev proti Slovanom. Tu ne pomaga nobeno prikrivanje, Nemci nečejo. da bi Poljaki živeli. Zavračal je trditve, da Poljaki goje veleizdajske težnje, temveč le narodne interese branijo. Upanja da kdaj dosežejo samostojno-t sicer še neso pokopali, a ne mislijo na nikake ustaje, ampak hočejo samo čakati. Dernburgov predlog je bil vsprej< t s 18S proti 13 glasom. Dopisi. Iz Celovcu 25. februvarja. [Izv. dop.] Na podlagi potrjeniii pravil sklical se je po začasnem odboru Ciril-Metodove podružnico za Celovec in okolico v dan 16. februvarja t. 1. občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število udov, da si izvolijo stalni odbor. Po običajnem pozdravu in navdušenem govoru g. prof. Andr. E i n s p i e 1 e r j a, volil se je per acclamationem stalni odbor, in sicer: predsednikom g. prof. Andr. E i n s p i e 1 e r, blagajnikom trgovec g. B. K. Rossbacher in tajnikom urednik gosp. Fil. Haderlap. Dosedanjemu blagajniku g. Vek. Legatu izrekla se je od strani občnega zbora, soglasna zahvala za njegovo marljivo delovanje v začasnem odboru in občni zbor izbral si je v spora-zumljenji s slednjim druzega blagajnika izključljivo le zar .di tega, da ne da zopet novega povoda tukajšnjim Velikonemcem k nesramnemu napadanju, kakor so to viteško in pjtfav po nemško-liberalnem starem kopitu že storili v štev. 7. svojih zloglasnih „Fruiu Stiminen" zgoij zaradi tega, ker je rodom kranjski Slovenec in so ga staknili kot dopisovalca »Slovenskega Naroda" ter kot takega odmah počeli z blatom ometavati. Tukajšnjim Nemcem je to že prirojena navada, da Kranjca nikakor trpeti ue morejo, in ako v slednjem izvohajo še dobrega Slovenca, potem se v umazanih predalih svojih razupitih visoko-nem-ških listov usedejo nanj, kot na volka, ter ga preganjajo in pitajo z naj podloj širni izrazi in izmišljotinami na milost in nemilost. Nasproti pa se nemškim Korošcem, ki so na Kranjskem nastanjeni, prav dobro godi. Hvala Bogu, da temu poštenemu kranjskemu Slovencu nemčurji ničesar škodovati ne morejo in naj se še tako zaganjajo vanj ter ga na-zivljajo tisočkrat tajnim svetnikom g. prof. Ein-spielerja, vse to jim nič ne pomaga, prekrstili ga več ne bodo. Zaradi tega pa smo si izvolili v poslednjem občnem zboru Ciril-Metodove podružnice za blagajnika moža, ki je rodom Korošec, da tako zavežemo jezike našim Pruso Nemcem, ker vedno čvekajo in godejo ono staro pesen, da v Koroškej ni Sloven- cev, marveč so le pritepeni in privandrani Kranjci, ki hote tukaj delati slovenščino. S t*»m činom iztrgali smo jim tedaj iz rok ono nedostojno orožje, s katerim so se postavili proti našemu rojaku iz Kranjske. Resneje kot kedaj namignemo jim z novo izvolitvijo odbora, da ne samo Kranjska, marveč tudi Koroška ima sinove, ki se s ponosom naziv-ljejo Slovence in za katerimi stoji še ogromno število drugih vrlih koroških sinov, ki nad vse ljubijo svoj materni jezik slovenski, četudi še tega ne kažejo danes tako, kakor bi radi, a čas ni več daleč, ko stopi tudi koroški Slovenec javno na dan, kakor že sedaj okoliščine kažejo. K temu probujenju, se 7n&, ima pa največ zasluge jedino le naš časnik „Mir". katerega podpirati bi tedaj morali naši veljaki in narodna društva najizdatneje. Da preidern k občnemu zboru, omenjam naj pred vsem prof. Einspielerja izvrstni govor o po- \ menu in potrebi družbe sv. Cirila in Metoda za slo- i vensko stvar v obče, a za koroške Slovence še posebej. Govoru sledilo je v vseh točkah navdušeno odobravanje in vsestransko priznavanje. — Občni zbor podružnice sklenil je dalje tudi, prositi glavno družbo v Ljubljani, naj bi se ona potrudila pridobiti si naiodnega odvetnika, ki bi skrbH, da se pri pritožbah o šolskih zadevah po Koroškem do višjih instanc kaj uspešnega doseže. — Potem sklenilo se je z nazdrovom na presvetlega ceserja stv mo zbo- I rovanje in bila je pob'in prosta veselica s petjem j in napitnicami, — Dosedaj oglasilo se je pet usta-novnikov in mnogo letnikov. — Tako je sedaj za stalno osnovana podružnica sv. Cirila in Metoda tudi v Celovci v radost in čast tukajšnjim Slovencem in v jezo našim nasprotnikom. — Kakor se čuje, bode se po Koroškem v kratkem času ustanovilo še več podružnic. Iz CJoriee 27. februvarja. (Smrt. — Ro-; man iz življenja. - - Moč burje) V vrstah naših narodnjakov začela je smrt hudo razsajati. V ponedeljek umrl je po dolgi bolezni gosp Vinko ; Černic, učitelj v Št. Petru pri Gorici. Ranjki bil je vrl rodoljub, mož jeklenega značaja, izvrsten uči-! tel j, priljubjen tovariš in priden delavec na narodnem polji. Uredoval je učiteljski list „Šola", dokler ga ni bolezen silila, da opusti to delo. Zapustil je udovo z nedoraslimi otročiči. Pogreb vršilse je v j sredo zjutraj, ker je marsikateri rojak v mestu ob-• žaloval, ker mu je bilo tako zabranjeno, sprejmlti ! vrlega rodoljuba ali prijatelja k zadnjemu počitku. I Pri vsem tem bil je sprevod sijajen, udeležili so se j gg. nadzornika vitez Klodič in Fr. Vodopivec, i mnogo učiteljev in učiteljic iz bližnje in oddaljene okolice in drugih. — Vest o smrti Ćerniči vi prb-uzročila je po mestu mej prijatelji, znanci ranjkega in drugimi rodoljubi resno potrte, a drugi dan nam pride iz Vipavske doline nova tužna vest: umrl je v Prvačini g Josip Katnik na svojem posestvu, kamor se je pred nekaterimi tedni preselil. Ranjki znan je bil ne le po naši ožji domovini, temveč tudi zunaj pod imenom „naš Jozel." Pokojnik bil je jako blaga duša in najzvestejši sin majke Slave. Prišel je v Gorico kot prost slovensk fant s Koroškega, a s svojo uljudnostjo pridobil si je srca vseh, z marljivostjo pa po večletnem delu toliko premoženja, da je mogel prevzeti na lastni račun gostilno pri „zlatem Križi". Tam je bilo dolgo časa zbirališče slovenske mladine in slovenske inteligence. A pred štirimi leti umrla mu je soproga in od ono dobe pričel je hirati on in žalibog tudi gostilna, katero je moral vsled grdih spletek 7. februvarja zapustiti, preselivši se na svoje posestvo v Prva-čino. Kal smrtne bolezni nosil je ranjki „Jozel" že davno v sebi, bolehal je dolgo že zaradi vnetja krhlja; kupčeval je tudi z lesom in ker se je zadnje dni, ko je burja hudo razsajala, večkrat vozil iz Prvačine v Gorico, povspešilo je to najhitreje njegovo prerano smrt. Njegov pogreb bil je veličasten ter je kazal, kako priljubljen je bil ranjki. Naj počivata v miru oba rojaka, zemljica jiina bodi lehka ! Roman: V vasici pri Vidmi živel je na svojem gradiči neki grof s svojo soprogo. Mlada in krasna je bila grofinja, mlad in lep tudi gospod grof, a še mlajši in lepši neki „doctor juris", kateri si je isto vasico zbral v namen svojega začasnega bivanja. V hiši gospoda grofa bila je bogatija, a — vidi se vsaj — zadovoljstva ni bilo. To je prvo poglavje romana, drugo poglavje preidemo radi pomanjkanja prostora in ker premalo poznamo razmere v Furlaniji. — Zadnje poglavje vršilo se je v petek ob 10. uri v Gorici pri „treh kronah". Tam bivala sta že nekaj duij mlad gospod in mlada gospa, po njijinem izreku soprog in soproga. Imenovanega dne pride pa n ki italijanski grof v gostilno, trka na duri. katere se odpro, in ven stopi krasni in mladi „doctor juriš". Potem se čuje strel, krik, prikaže se tudi doktorjeva „soproga", zopet strel in krik. Gospod grof je šestkrat ustrelil na označeni osebi, gospo grofinjo je ranil pa ne na-varno — v desne prsi in levo roko, dočim je „do-ctorja ju-is" dvakrat zgrešil, tretjikrat je bil pa zadet, toda krogla prišla je od zadej, odskočivši od tal v hrbet, pretrgala mu je obleko ter ga močno udarila, da je hrbtišče zateklo. Nesrečnega grofa zaprla je odnija, grofinja leži bolna v gostilni, spremljevalec njen je pa srečno pete odnesel. V obče je že znana moč Vipavske burje. V tem tednu pokazala je zopet, kako malo truda jo stane, da pre-vržo voz. Pod Črničami peljal je mlad fant voz stelje, kar h kratu se upre vanj burja ter ga pre-vrže; mladi fant je prišel tako nesrečno pod voz, da je v malo trenotkib svojo dušo izdihnil. Domače stvari. — (Imenovan) je okrajni sodnik v Žužemberku, gosp. Škerl, substitutom državnega pravd-nika v Rudolfu venu — ( F. M. L. baron R e i n la n d e r), sedaj di-vizijonar v Ljubljani, imenovan bode kornim poveljnikom v Brnu, namesto umršega F. M. L. pl. Stu-benraucha. — (Živinozdravnikom)je27. dne t. m* bi na Dunaji diplomovan g. Janko Murko, Slovenec s Štajerskega. — (Št. Jakob s kot r no v ska poddruž-uica „družbe sv. Cirila in Metoda") usta-novila se je včeraj. Na poziv gospoda kaplana Antona Ž log ar j a zbralo se je bilo ob 6. uri zvečer I v prostorih katoliškega društva okolu trideset oseb. ; Mej njimi bila sta kot zastopnika družbenega odbora i gg. dr. J o s. Vošnjak in Ivan Hribar. Na-! vzočne pozdravil je sklicatelj zbora gosp. A. Ž logar j ter je ob jednem v obširnejšem govoru razložil j pomen in imenitnost „družbo sv Cirila in Metoda", i Povabil je vse navzočne, naj mej Bvojimi prijatelji j in znanci marljivo pridobivajo članov za poddružnico, ! katera se ima ustanoviti, ter konečno predlagal, da j 8e za predsednika zborovanju izvoli g. dr. Josip j Vošnjak. — Ko je zbor temu odobravaje potrdil, prečital je kaplan g. K ari in družbena in poddruž-nična pravila, katera poslednja so bila vsprejeta brez j vse spremembe. Ko je na to družbeni pooblaščenec g. A. Žiogar naznanil, da so pristopili poddružuici že štirje ustanovniki, 33 letnikov in izdatno število podpornikov, volil se je začasni odbor. Člani istega so: dr. Fr. Papež, predsednik; Ant. Žiogar, blagajnik in J. Kari in, zapisovalec; namestniki njihovi pa. A. Ž u mer, Vinko S ar a bon in Drag. L a h a j n a r. Šontjakobskotrnovska poddruž-nica je druga v Ljubljani; nadejamo se, da se ustanovi v kratkem tudi tretja na Šentpetorskem predmestji. — - (Dnevni red javni seji L j u b 1 j a n-skega mestnega odbora) v torek 2. dan marca 188G. leta ob (i. uri zvečer v mestni dvorani: 1. Naznanilo prvosedstva. 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izboru dveh Članov mestnega odbora : a) v naborni komisijon za novačenje dne 8. in 9. marca letos; b) v komisijon za odmero voj-niške takse. 3. Finančnega odseka poročilo: a) o razpisu ofertne obravnave za gradnje vojašnice; b) o prodaji mestnega zemljišča poleg prisilne delavnice; c) o prošnji tukajšnjega društva „ljudska kuhinja" za podporo. 4. Stavbinskega odseka poročilo o popravi ceste na Grad za Orlovim posestvom 5. Šolskega odseka poročilo: a) o dotacijonskih računih II. mestne deške, nunske in mestne dekliške ljudske šole za šolsko leto 1884/5; b) o nakazilu nagrad za 1. polovico tekočega šolskega leta voditeljema in učiteljem obrtnih pripravljalnih šol. 6. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o napravi nove altane pred Tivolskim gradom; b) o napravi nove ograje nad stopnicami pred Tivolskim gradom. — Potem tajna seja. — (Poročil) se je danes dopoludne ob polu dvanajstih v cerkvi sv. Duha nad Planino gospod Anton Možek, rentier in reservni častnik, z gospicd Mici Goršičevo, hčerjo znanega stavitelja orgelj v Ljubljani. — (Pri c. k r. upravnem sodišči na Dunaji) je bila dne 25. februvarja obravnava o j pritožbi podobčine Veliko Ubeljsko proti razsodbi I deželnega odbora iz dne. 3. jan. 1885 zaradi raz- | delitve občinske ceste „Strane-Tri hiše". Deželni odbor za-topal je pri tej obravnavi deželni odhornik g. Oton Detela, podobčino Veliko Ubeljsko pa Dunajski odvetnik dr. Sežtin. — Upravno sodišče je razsodbi deželnega odbora pritrdilo ter pritožbo podobčine Vebko Ubelsko kot neopravičeno zavrglo. — (Ženit ni na — brez poroke) Včeraj zvečer prišel je v tukajšnjo farno cerkev ženin z nevesto in obdimi svati k poroki. Došli duhovni gospod pa ženina in neveste ni hotel poročiti, ker ženin zaradi pijanosti ni bil pri polnej zavesti, katere je neobhodno potreba pri toli važiftn sv. zakramentu in pri izgovoru kratke, a usodepolne besedice ,.datt. Silno razjarjeni ženin mahne jo na to kliubu tej nepriliki s svati in z nevesto naravnost v gostilno sredi mesta stoječo, kjer je bilo že vse pripravljeno za ženitnino. Jeli so in pili, dobre vrlje bo bili, in kakor zatrjujejo verodostojni hišni prebivalci, celo plesali so veseli svatje. Le žalostnej ne vesti to brezporočno ženitninsko veselje ni bito kaj po godu. Danes rano v jutro pa se je napotila sva-tovščina zopet v cerkev, kjer je dotični duhovnik ob 5. uri brez ugovora in radovoljno poročil treznega ženina z njegovo nevesto — (Za lovce.) Gosp. L. ustrelil je včeraj v lovu občine Devica Marija v Polji pod Ljubljano kljunača (sinko). Da so >o kljunači tako rano prikazali, je baje znamenje zgodnje spomladi. — (Prva gorenjska kmetska poso j i ln i ca v Podbrezji) imela bode v torek 9. marca ob 2. popoludne v svoji uradnici št. 13 v Podbrezji prvi redni občni zbor, h kateremu se vsi člani uljudno vabijo. Dnevni red obsegal bode: 1. Poročilo ravnateljstva. j. Poročilo in nasveti nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva v ztnislu §. 31. zadružnih pravil. 4. Razni predlogi. Ravnateljstvo. — (Delavsko podporno društvo) pod pokroviteljstvom Nj. Vis. eesarjeviča Rudolfa, vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo, 7. marca 1886. v dvorani Slovanske čitalnice (Monte verde). Program veselice. 1. Dav. Jenko: nNapreju, vojaški orkester. 2. A. Forster: „Sokolska", poje društveni zbor. 3. S. Gregorčič: ,Velikonočna", de-klamuje gospa Polič Muha. 4. V. Lisinski: „Mornarska", poje mali zbor. 5. I. F Uinlauf: „ Koncertna fantazija" za citre, svira g. Franjo Hostnik. 6. S. Gregorčič: „Dražba", deklamuje gospica M. Verdeljska. 7. I. Purgarell: „Nazaj v planinski raj", samospev, poje gospica A. Pianova, 8. I. pl. Zaje: »Živila Hrvatska", poje društveni zbor. Po izvršenem programu začne ples. Pri plesu gode vojaški orkester pešpolka car Aleksander III Čisti prihod je namenjen denarnici žensk, oddelka. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina je 50 novcev za osobo. Opazka: Ustop je dovoljen le družabnikom, dru-žabnicam in povabljenim. Obiskovalci so naprošt-ni, da pridejo v prazničnej, ako le mogoče, črnej obleki. — Gospem in gospicam je dovoljeno priti tudi v raznih narodnih nošah. Odbor Ženskega oddelka. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 1. marca. Pri žrebanji sreček iz 1864 1. zadela glavni dobitek serija 510 štev. 12. Sofija 1. marca. Ker je premirje doteklo in ker Srbi na bolgarski meji demonstru-jejo, zaukazala je bolgarska vlada, da mora vzhodnorumelijska vojska v Sofijo, kamor se povrne knez, da potem odide na mejo. Vest, da je evropsko brodovje v grškem morji od-plulo, se zanikava. Govorice o ministerski krizi sedaj neosnovane. Budimpešta 1. marca. Pod streho re-dutnega poslopja je začelo po noči goreti. Velika množica, katere so bile redutne dvorane polne, odšla je v vzgleduem redu. Nobene nesreče. Manchester 1. marca. Včeraj popoludne zbralo se je veliko ljudij, ki nemajo dela. Pobijali so okna in razsajali. Policija napravila red. Več osob zaprtih. Berolin 28. februvarja. (Oficijalno.) Na poslednjem dvorskem balu padel je cesar in se udaril na levem kolku. Kontuzija ni znatna, vender treba za nekaj časa miru. Razne vesti. * (Najstarši mož umrlj Iz Detroita (Mi-chigan) se poroča: Mr. Datte, isti zamorec, ki se je zmatral dosedaj za najstaršega moža na vesoljnem svetu, umrl je nedavno tukaj v svoj 122. rojstni dan. Častitljivega starčka spremilo je k večnemu počitku 138 potomcev. * (Kitajsko.) Guverner iia otoku Formozi dobil je od svoje vlade povabilo, naj pride v Peking, da mu bodo glavo odsekali. prinaša v 5. številki sledečo vsebino: Jovan Suho ti ć. (S podobo.) — Angelj smrti. Pesem. Fr. Ge-strin. Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Drobne povesti. Češki •pisal Svatopluk Čech. Poslovenil Alfonz Pirec. III. Zastavljeni značaj. — Maloruske narodne pesni. I. Kozak. II. Govorica. — Dr. Volk Kusy. (S podobo.) — Književna izvestja. Knjigi ..Matice Slovenske" za leto 1885. Andrej Fekonja. — Namen und schwinden der Slaven. Von Kari Sicha, be-neficiat in Eggenberg, emer. dech. und pfarrer. Laibach 1886. (Dalje.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Sedanji odlomek v zgodovini novega Balkana. Piše — o.— Naše slike: Sv. Ljudmila. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Mnogoletua o|imovan|a. Proti slabosti želodci in pomanjkanju slasti do jedij, splob pri vseh želodčnih boleznih so pristni Moll-ovi „ S ei d I it z-p r a š ki14 zelo odlikujejo ud druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-9uJ4)6im in želodec okrepčujocim uplivom. Cena flkateljici 1 gld. Po pustnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnHr in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekainah po deželi zahtevaj v udno izrecno Moli-ove preparatu z njega varstveno znamko iu podpisom. 3(20 — 2} ___ 28. februvarja. Pri ii um Frizzi z Dunaja. — pl. West iz Trsta. — Ro»hw'l z Dunaja. — Kraus te Hrvatskega. — Epp-stein z Dunaja. Pri ti alt*11 Schulhof, Renker z Dunaja.—Strohbach iz Oradea. — Mt.ntmieli iz FGorice. — Lortzing z Duuaja. — E sle i iz Budimpešte. Meteorolugično poročilo. o Čas opazovanja Stanje | T barometra; ™ | v mm. j Peratu™ Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. febr. 1 27 febr 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. y. zvečer 787- 87«*). 787 04 n«. 788- 10 m«. 737-27 mi. 734 85 m. 785 25 mm. — to* C 0 4" 0 — 12- C brez v. si. s%h si. Bzh. megla jas. obl. 0*00 (Mi. j — 0-8" C 1-4" C — 10° C si. vab. si. jvz. si. jvz. ..M. obl. obl, 0 00-sni. 1 Srednja temperatura — ž'fi° in 0-1°, za 3-90 in 1 5" pod nnruialom DO"a.3asi:sls:a, "borza, dne 1. marca t. 1 (Izvirno telegrančno poročilo) Papirna renta Srebrna renta . . Z hi tu renta . IS , marčna rentu 250 gld. 101) fild. London ... . . Srebro......... Napol C. kr. cekini NemAke marke 4°/ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1-64 Ogrska zlati renta 4' „ „ papirna renta 5'Vo 6",. štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r g. srečke 5'/,, 100 gld. Zemlj. obč. avstr, 4'/f°/ft zlati last. listi Prior, oblig. E izabetine zapad, železnice Prior, oblij;. Ferdinandove sev. žele^uice Kreditne srečke . ... 10*1 gld. Rudolfove scefike ... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 n Trunnnway-društ. \elj. 170 gld. a. v. 85 gld. 75 kr. 85 85 113 60 102 20 S74 — 30 126 n 10 h 10 i» 01 V. n 5 n 95 81 3 7 ■ 128 It 25 ti 104 95 r 85 70 | 104 Ti — 1 116 R 50 n 126 t 50 117 — ■ 108 25 n 178 n 75 n 19 n 50 t 118 n — i» 20« » 50 Trgovski pomočnik, izurjen v prodaji S|iecerijakega in luauufaltturnega Ulaga, krepek prodajalec, vsprejmo Be takoj z dobrimi pogoji v H,ii/.bo. J. IVJ iillor* »on., (114—2) v Zagorji /h N«yo. 100-140 oral leii Mojega niMa, ki se vkupe drži, proda «e takoj za (tekanje. — Kaj več so izve pri (119 — 1) Fran Tieber-ji v Laškem trgu Učenca iz boljša biSe, ne pod 14 let star, ki zna slovenski in nem-Sk1, vspreitne takoj trgovec z mešanim blagom L. fohwen-tner na Vranskem pri Celjl (1 8—1) Št. 2213. Razglas. (116—2) Za prihodnji sv. Jurija rok, to je za 24. dan aprila 1886, odda mestni magistrat v mesnici na Poljanskem nasipu na voglu ležečo prodajalnlco in vsprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 11. dne meseca marca 1886 v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 26. februvarja 1886. Župan: G ras se tli. RESTAVRACIJA NA POSTI, tik žel. postaje v Litiji, otvori se \ nedeljo T. marca t. L P. n. občinstvo najnljudncje vabi (115—1) Xj. Treo. Posebna vabila se ne bedo izdajala. Št. 1015. Razglas. (117-2) Za sv. Jurija rok 1886, leta odda mestni magistrat v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (v kresiji) dve prodajalnlcl, in sicer jedno ležeča proti šolskemu drevoredu, drugo pa ležečo na voglu Lingerjevili ulic in vsprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih uradnih urah do vštetega 11. dne meneča marca 18841. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 26. februvarja 1885. Župan: Grasselli. Razpis službe. Podpisano županstvo vsprejme v službo moža, ne čez 40 let starega in z dobrimi spričali, kot obelnskegn čuvaja, oziroma platarja, z letna plačo 350 goldinarjev. Pogoji so: popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in neomadeževano življenje. Odsluženi orožniki (žendarmi) ali tudi vojaki imajo prednost. Ponudbe, podprte z rojstnim listom, spričalom o nravnosti in drugimi spričali, doposlati so do lO. marca 1886 na (H2-2) županstvo v Spodnji Šiški. Spodnja Šiška, dne 25. februvarja 1886. Anchor parobrodna linija iz Trsta v New-York naravnost. Odhod v 1. in 15. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni parniki to s^ etovnoznane v Avstriji jedino koneesijonirane linije vspr*jemajo potnike po najnižjih cenah in t. najboljšo postrežbo. Potniki naj se obrnejo na <»«m-«j;-c»1«»L &, I?o-gli;u;o, glavne agente, Via deti9 Arsenale atev. Si v Trslu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjo-lin jenih držav po najnižjih cenah. ;J2—18) Jk Cvet zoper trganje po dr. 91 al i ču a »O kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce tu kite itd. V svojem učinku jo uepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj Sdjuijmarf*. iz najrazličnejši ti krogov. Prodaia (C46—'S) JL K M Alt Uf \ TRlHOCZY* olovža v Ljubljani k dan po poŠti. i Lzraven rotov Razpošilja bo vsa i Velika partija U^a-ias) ostankov sukna (po 3—4 metre;, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po postnem povzetji, otitanekpott gl> fttorcli v lir n ti. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. ieot Izdatelj in oiguvorm urednik: Ivan /eleznikar. Lastnina iu tisk ,Narodne Tiskarne".