foStnina plačana v gotovini. št. 19. V Ljubljani, 30. septembra 1934. Leto 51. '/« strani Din 400" Celoletna naročnina znaša Din 25'— (za inozemstvo Din 35'—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: in Din 40 — oglasne takse '/„ strani Din 200'— in Din 5 — oglasne takse in Din 20— oglasne takse */i« strani Din 100— in Din 2— oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2"— oglasne takse Priloge listu se računajo za vsakih 1000 prilog po 100 Din. Vsebina: Kmetski dolgovi po novi uredbi o zaščiti kmetov. — Pospeševanje kmetijske produkcije. — Volčji bob ali lupina. — Razno. — Preprost način gojitve orehov. — Vzimljenje zelenjave. — Ne prenaglimo se s trgatvijo. — Letošnji mostni in vinski pridelek v Sloveniji. — Naprava vinske tro-pinščnice. — Ne samo podpora. — Razstava štajerske kokoši v Celju, 20. in 21. oktobra t. 1. — Razno. — Uspehi letošnje plemenilne sezone konj. — Razno. — Čebelarstvo v jeseni. — Bolniška hrana. — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve. — Priloga: V.novčevalec. Zaslužek! Krajevne zastopnike išče zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. Ponudbe na upravo ..Kmetovalca" pod: ,,Zaslužek-106". 106 Sadno drevje visoko in nizko, breskve, marelice in orehe ima na prodaj »o ugodni ceni: Vinko Strmljan, Tenetiše, p. Litlla. (Zahtevajte cenik.) 108 Služkinja začetnica, okoli 20 let stara, poštena In zdrava (prednost ima sirota brez domotožja), se sprejme v dobro stalno zasebno službo v Ljubljani. Pismo ie poslati takoj na: Uprava ,.Kmetovalca" v Ljubljani, Novi trg 3, in priložiti sliko in priporočilo gospoda župnika o poštenosti. 65 Staro železno peč ima na prodaj Kmetijska družba v Ljubljani — na ogled — Novi trg 3. 97 Novo črno brinje oddaja po ugodni ceni Ivan Jelačin, Ljubljana, sta 2. Emonska ce- 54 Marljiv absolvent Kmetijske in zadružne šole, išče službo oskrbnika; zmožen kavcije. Naslov pri Upravi Kmetovalca pod štev. 109. 109 Gospodinja se večkrat sramuje, ko vidi, kako črna ie voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo milo, prehaja namreč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" To milo je res dobro in —. domače. Priporočamo ga! 91 Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru priveze vsak previden sadjar na sadno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pediea ali mrazovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja goseničnega lepiva na papir, se dobe že več let sem patentirani, gotovi, z lepivom že opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedljivi in s katerimi se da lahko in hitro delati. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri „UnioM družbi, t/ornica sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev. Maribor. \ A. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev". Izkušnja uči: (sL * ---J----- j)------"I" uu.wuiji IVU« • lunu^llj „Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo od škodljivcev ostalo". IMIMMM Člani! Kupujte vse svoje potrebščine"pri Kmetijski družbi! Najugodnejše se Vam nudijo koruza, otrobi, umetna gnojila, kmetijski stroji, semena in druge *kmet. potrebščine. Kupuje krompir, seno, slamo, zdravilna zelišča, sadje in druge kmet. pridelke. Predno kaj kupite, vprašajte pri Kmetijski družbi za ceno. KMETOVALEC št. 19. V Ljubljani, 30. septembra 1934. Leto 51. Kmetski dolgovi po novi uredbi o zaščiti kmetov. Štefan Sušeč. 27. avgusta t. 1. je stopila v veljavo nova uredba o zaščiti kmetov z> zakonsko močjo. S to uredbo, ki je objavljena v Službenem listu, z dne 8. sept. 1934., kos 72, se je na novo uredilo plačevanje kmetskih dolgov na način, ki se v svojih osnovnih in bistvenih načelih nikakor ne razlikuje od načina plačevanja po prejšnji uredbi, z dne 22. novembra 1933., Službeni list 97. iz 1. 1933. Toda v svojih podrobnostih in v izvršilnem postopku je nova uredba v marsičemi poslabšala položaj našega kmeta, ki mu ga je že ustvarila poprejšnja — ukinjena — uredba. Pri vsemi temi pa moramo vendar priznati, da ima nova uredba tudi nekatere prednosti. Sicer je imela ukinjena uredba marsikatere nejasnosti in nepopolnosti, toda til nedostatki niso bili take narave, da bi se ne bili dali odpraviti s posebnim pravilnikom. Da se je za kmeta ugodnejša uredba kratkomalo ukinila, odnosno nadomestila z novo uredbo, za to so morali biti merodajni pač posebni razlogi, ki se odtegujejo javnosti. Vsekakor se je z novo uredbo odtegnila kmetom ugodnost 2 % popusta, za vsako skrajšano leto preostalega dolga, ako se dolg predčasno — pred potekom 12 let poravna. Nadalje je nova uredba opustila 12 letno obročno plačevanje onih dolgov, ki se gibljejo med zneski od 1200 Din do vključno 2000 Din ter podvrgla te, kakor tudi vse manjše dolgove plačevanju v 4 obrokih. Vse ostale spremembe, v kolikor se nanašajo na naše kmetijske odnošaje, so več ali manj podrejenega pomena ter se njih obravnava zaenkrat opusti. Po novi uredbi si bo moral kmet, ki se hoče poslužiti zaščite, pri občinski upravi priskrbeti posebno potrdilo — po predpisanem vzorcu — o svojstvu, da je kmet, odnosno, da se je kot kmet zadolžil. Le ako ima to potrdilo, lahko uveljavi svojo zaščito, odnosno pravico do odplačevanja dolgov, ki so bili narejeni pred 20. aprilom 1932., v 12 letnih, odnosno v 4 letnih obrokih. Prvi plačilni obrok — takozvana anuiteta — zapade v plačilo najkesneje drne 15. novembra 1935., ostali obroki pa najkesneje do 15. novembra vsakega nadaljnjega leta. Alko dolžnik teh obrokov ne plača v 30 dneh od dneva dospelosti, ima upnik pravico zapadle Obroke prisilnim potom, izterjati. Ako se trije obroki po- vrsti (zaporedno) izterjajo prisilno, izgubi dolžnik pravico posluževati se olajšav uredbe o zaščiti kmetov, to se pravi, upnik dobi pravico, izterjati ves obstoječi dolg takoj. Ugotovitev višine dolga se izvrši na enak način, kakor je bil predpisan v prejšnji uredbi, in sicer: H glavnici dolga, 'kakor obstoja na dan uveljavljenja nove uredbe — to je 27. avgusta 1934. — se prištejejo neplačane in nezastarele obresti do 23. nov. 1933., to je do dne, ko je bila uveljavljena prejšnja uredba, kakor tudi do tega dine nastali procesualni stroški. Za čas od 23. nov. 1933. do 15. novembra 1934. se morajo plačati od tako ugotovljenega dolga samo obresti, 'ki znašajo denarnim zavodom 6%, zasebnim osebam pa 3.5%. Od 15. nov. 1934. dalje, se pa mora vršiti plačevanje dolgov natančno po določenem odplačilnem! načrtu v 12 anuitetah ali odplačilnih obrokih. Vsaka anuiteta obstoji iz dveh zneskov, in sicer iz zneska, ki predstavlja plačilo obresti, in iz zineska, Iki gre na račun odplačila dolga. Obresti se računajo, kakor že navedeno, po 6% pri dolgovih, ki obstojajo napram denarnim zavodom, in po 3.5 % pri dolgovih, obstoječih napram zasebnim upnikom. Obresti smer dolžnik plačati naenkrat ali večkrat v vsakem letu, kakor je zanj ugodnejše (izvzemši obresti za menične dolgove, ki se morajo plačati v dveh trome-sečjih). Odplačilni načrt za vsakih 100 dinarjev dolga je sledeč: Dolžna glavnica Odplačilni obrok Obresti Na račun dolga Ostane v lelu (dolg) znaša pri (anuiteta) znaša napram znašajo pri se plača pri na dolgu pri denarnih zasebnih denarnim privatnim denarnih zasebnih denarnih zasebnih denarnih zasebnih zavodih osi-bah zavodom osebam zavodih osebah zavodih osebah zavodih osebah 1935 100-— 100-- 7 6 6- 3-50 1-- 250 99- 97 50 1936 99"— 9^50 8 7 5 94 3 41 2 06 359 96 94 93 91 191(7 96 94 93 91 9 8 5 82 3 28 318 4-72 93 76 89 19 1938 93 76 89 19 10 9 5-63 3-12 3-37 588 8939 83 31 1939 89 39 83 31 12 10 5 36 2-92 6 64 7 08 82 75 7623 1940 82 75 76 23 12 10 4 96 2 67 704 7-33 75-71 68.90 1941 75 71 6890 14 12 4-54 2-41 9 46 9-59 66-25 5931 1942 66 25 59 31 14 12 397 2-08 10-03 992 56 22 4939 1943 56-22 49 39 16 12 3'37 1-73 1263 10-27 43-59 39-12 1944 4359 39 12 16 13 262 1-37 13 38 1163 30 21 27 49 1945 3021 27 49 16 14 181 096 14-19 13 04 16 02 14-65 1946 1602 1465 17 15 098 0-55 16-02 14-65 — — 151 128 51- 28-- 100-- 100-— prvo drugo tretje četrto peto šesto sedmo osmo deveto deseto enajsto in dvanajsto leto 6%, 7%, 8%, 9%, Po tem načrtu si lahko vsak dolžnik sam izračuna odplačilne obroke (anuitete) za vsak posamezen dolg. Pri tem je treba imeti pred očmi, da se mora vsak posamezen letni obrok (anuiteta) izračunati na ta način, da se dolžni znesek, ugotovljen, na dan 27. avg. 1934., deli s 100 (decimalna pika se postavi za dve mesti na levo) in nato pomnoži z višino procentualne iz-mere, ki znaša za 7%, odnosno 8%, „ 9%, „ 10%, 12%, „ 12%, „ 14%, „ 14%, 16%, 16%, 16%, ______________ „ 17%, „ kakor pač gre za dolg pri denarnih zavodih ali pa pri privatnih osebah. Vsaka letna anuiteta se potem razdeli na znesek obresti in na odplačilni znesek dolga na ta način, da se od letno preostalega dolga izračunajo letne obresti v izmeri 6%, odnosno 3.5% in se potem ta letni obrestni znesek odšteje od anuitete (odplačilnega obroka), nakar se dobi znesek, za katerega se dolg letno zniža. Kar se tiče dolgov do 2000 Din,, se ti plačujejo v 4 enakih letnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo najkesneje 15. nov. 7o, 10%, 12%, 12%, 12%, 13%, 14%, 15%, 1935., ostali pa do 15. nov. vsakega naslednjega leta. Za te dolgove se plačuje 6% obresti, kakor pri dolgovih, plačljivih v 12 obrokih. Pospeševanje kmetijske produkcije. Fr. Kafol. (Dalje in konec.) Najvažnejše naše kmetijske panoge. Oglejmo si nekatere panoge, ki so za naše gospodarjenje odločilne. Gozdno gospodarstvo zavzema n. pr. gotovo zelo važno mesto, saj je skoraj polovico zemljišča pri nas porastlega z gozdovi; 1U površine predstavljajo njive, okoli 16% površine so travniki, 13% pašniki, 4% vinogradi in, vrtovi. Poudarjamo, da predstavlja gozd kljub slabim cenam lesa za vsako gospodarstvo zlato zalogo. Blagor kmetiji, kjer je gozd oskrbovan in v dobrem stanju; povedano velja tudi za deželo, odnosno državo. Raznolikost naše dežele nam dopušča pridelovanje marsikaj, česar drugje nimajo. Pri nas pridelujemo razne pridelke, ki najdejo vkljub svetovni konkurenci še vedno svoje dobre odjemalce. Živalsko proizvodjo prištevamo med najdobičkanosnejše panoge. Živina, svinje, perutnina nam donašajo milijone. Nekateri poljski pridelki, kakor krompir, fižol, krma, sadje, vino, hmelj itd., kjer se pridelujejo načrtno in kakovostno brezhibno, najdejo vkljub konkurenci še vedno dovolj odjemalcev na svetovnem trgu. Žal nam vprašanje dobrih pasem domačih živali, odnosno vrst pri kulturnih rastlinah dela še veliko preglavice in s tem v zvezi tudi gospodarsko škodo. Vse preveč vrst in pasem imamo pri nas. Pri vseh teh vprašanjih, ki se obravnavajo glede pasem, vrst itd., bi moralo biti edino merodajno: 1. odpornost posameznih vrst proti boleznim in škodljivcem, 2. prikladnost našim talnim in podnebnim razmeram, 3. kakovost in dobičkanostnost, 4. hiter razvoj in 5. tržna ter vnovčevalna sposobnost pridelka z najmanjšimi stroski in delom. Važnost ovčjereje. Pri naši pospeševalni akciji za živinorejo opažamo v povojni dobi nekako zapostavljanje ovčjereje, ki je tudi močno nazadovala. Vzrok opustitve te reje je gotovo iskati delno v pomanjkanju primernih prostorov za pašo, ali pri dobri volji bi se tudi marsikaj dalo izboljšati. Trditev, da reja ovac ni dobičkanosna, ne drži. Vprašajmo se, katera panoga se pravzaprav pri nas danes izplač^? Kmet gotovo ne sme trgovsko računati in preračunavati to ali ono, sicer bi moral prenehati s kmetovanjem. Glede ovčjereje pa lahko trdimo, da je pri nas še mnogo primernih gospodarstev, zlasti v hribovitih krajih, ki so kot nalašč pripravni za gojitev ovac. S tem bi izrabili manjvredno krmo in pašnike, ki se jih sicer opušča, in gredo za gospodarstvo v nič. Ali je na drugi strani prav, da izdajamo težke milijone letno v tujino za dobavo volne za obleko, kar gotovo silno pritiska na aktivnost naše trgovske bilance. Domača volna, domača obleka, meso, kože, gnoj itd. so ovčji proizvodi, ki jih moramo upoštevati, zlasti v današnjih časih. Pomnožitev humusnega gospodarstva. Skrb oblasti za ureditev gnojišč in gnojničnih jam, za spravljanje hlevskega gnoja, gnojnice, komposta, je gotovo odločilne važnosti za uspešno gospodarjenje. Pri vsakem gospodarstvu bi se moralo urediti gnojišče in gnojnično jamo (prostor za napravo komposta). Kako je to vprašanje urediti, je izrabiti tudi ne samo današnje akcije, temveč tudi izkušnje tujine. Urejena gnojišča, s tem obilica domačega gnoja za gnojenje ne samo poljščin, ampak tudi travnikov in pašnikov ter drugim kulturam, n. pr. sadnemu drevju, vinskim trtam itd. z izpopolnitvijo uporabe umetnih gnojil, tvori temeljno podlago, ki vodi k zooljšanju našega kmetijskega gospodarstva. Večje pospeševanje pridelovanja industrijskih rastlin. Povečanje setve lanu, konoplje in oljnatih rastlin je vprašanje, ki mora najti zopet pri nas najgloblje razumevanje, zlasti v okoliših, kjer je to odnekdaj bilo udomačeno. V to je potrebna le praktična in uspešna akcija merodajnih činiteljev z dobavo primernega semena, potrebne propagande in skrb za odjem, odnosno vnovčevanje. Na kratko bi ugotovili sledeče točke, ki smo jih tukaj navedli: 1. Urejeno in načrtno gozdno gospodarstvo s smotrno prodajo lesa v tujino. 2. Načrtno kmetijsko gospodarjenje za dolgo vrsto let. 3. Gojitev in pospeševanje najpriznanej-ših in preizkušenih maloštevilnih vrst in pasem z najmanjšimi stroški pri dobri prireji (gojitvi), kakovostno popolnoma odgovarjajoče, tako da lahko najdejo vedno primernega odjemalca. 4. Pospeševanje nekaterih postranskih panog, kakor: gojitev ovac, večje pridelovanje lanu, konoplje in oljnatih rastlin. 5. Povečanje humusnega gospodarstva. 6. Smotreno pridelovanje krme, t. j. skrb za pridelovanje najrazličnejše krme na poljih in travnikih ter pravilno shranjevanje (silosi, seniki). 7. Zadružno vnovčevanje kmetijskih proizvodov, v zvezi z zadružnim pridelovanjem istih. Ako nam bo uspelo ta vprašanja skupno in preudarno rešiti brez škodljivih vplivov, bo domače kmetijsko gospodarstvo v okviru naše države našlo gotovo pravo pot k izboljšanju iz teh težkih razmer, v katerih se dandanes nahaja. Poljedelstvo iti travništvo. Volčji bob ali lupina. Ing. Sadar. Na željo čitateljev naj napišem nekaj vrstic o tej malo znani rastlini. Volčji bob spada med stročnice. Na koreninah se ji razvijejo številni gomoljčki, polni drobnoživk, ki. sprejemajo dušik iz zraka in ga puščajo v zemlji. Baje naberejo na 1 ha do 190 kg dušika. Zato se ta rastlina v glavnem uporablja za zeleno gnojenje. Za krmo ne prihaja toliko v poštev, kajti pred uporabo se mora iz semena izlužiti škodljivi iktrogen ali lupino-toksin, ki povzroča pri živalih lupinozo, t. j. neke vrste zlatenico. Seno se lahko uporablja le za ovce, skisana lupina pa ji ne škodi. Za zeleno gnojenje je volčji bob zelo važen, žal pri nas premalo upoštevan. Kmetovalci še niso spoznali pomena zelenega gnojenja. Ko se pa bodo prepričali o njegovi koristnosti, bo volčji bob prav gotovo zavzel mesto, ki mu gre. Se pred tremi leti nisem mogel v vsej državi kupiti semena lupine in sem ga naročil iz Poljske. Letos ga je kr. banska uprava razdelila med kmetovalce že precej domačega semena. Kdor ga enkrat trna, ga ne bo več kupoval. Posejal ga bo za seme, sicer že lahko začetkom aprila. Izbere naj si košček zemlje in naj posadi lupino v vrste kakor fižol. Do jeseni bo seme lepo dozorelo. Pridelano seme bo uporabil za zeleno gnojenje. V ta namen pa poseje lupino na široko na preorano strnišče žita (pšenice, rži ali ječmena). Na strnišče naj natrosi 150 kg kalijeve soli in 150 kg su-perfosfata na 1 ha in vse skupaj: plitvo pod-orje (7—10 cm); nato pa naj seje in zavleče. Seme je debelo, vendar ne sme priti globlje v zemljo kakor 3—5 cm. Poseje se ga na ha na široko 200—250 kg, drobnej-še (modre) manj, debelejše (bele) več. Kar se tiče vrste, priporočam za zeleno gnojenje zlasti belo lupino. Ta .napravi; po mojih izkušnjah pri nas največ zelene mase, kar je glavno. Modra lupina, ki prihaja za nas v poštev, ne napravi toliko cirne, toda nabere zelo veliko dušika. Lupino podorjemo pozno v jeseni, ko jo je že mraz osmodil, alli pa šele zgodaj spomladi. Na to njivo sadimo- okopavino, ki najbolje izrabi zeleni gnoj1. Razno. Zanimiv način shranjevanja krompirja preko zime. S številnimi poskusi v zadnjih letih v Ameriki so dognali zelo enostaven in priporočljiv način shranjevanja krompirja za zimo. S tem shranjevanjem se skoraj popolnoma prepreči gnitje, kakor tudi izguba na teži vsled izhlapevanja vode pri vkletenju. Način je prav enostaven. Ko krompir izkopljemo, ga moramo pred vkletenjem ali vzim-ljenjem naijmanj 10 dni hraniti v primernih pro- storih, ki se dajo kuriti na 18°C. Med tem časom zadobi krompir bolj trpežno kožo, ki skoraj onemogoča okuženje gomoljev po raznih gnilobnih glivic. Važno ije seveda, da potem krompir hranimo v hladni (kleti, t. j. od 5—8°C. Na ban. planini Biba na Menini smo imeli od 26. avgusta do 2. IX. t. 1. prvi daljši planšarski tečaj. V tečaju je toilo spočetka 19, na koncu pa 11 tečajnikov. Tečaj je trajal 8 dnf in so tečajniki nad 30 ur poslušali predavanja, i;n sicer o planšar-stvu, o melioracijah planine, o agrarnih zakonih in o agrarni skupnosti, o pridelovanju krme na planini, o mlekarstvu za planšarje, o gozdarstvu, o živinoreji in o živinozdravstvu. Predavalo je šest predavateljev. Nad 40 ur so tečajniki praktično delali: krčili so panje s strojem za krčenje, ki mu po domače pravimo ,,'belcebub"; tlakovali so prostor pred koritom; napravili so teraso, ki je še edina v vseh naših planinah; delali so ograjo iz suhega zidu; dosejali in pomladili so travnik; uredili so gozdno drevesnico itd. Krompirjeva cima se je letos izredno hitro posušila, znak, da ijo je stisnil palež (peronospora). Bati se je, da bo krompir zelo gnil in da ga bo spomladi spet malo za seme sposobnega. Odbirajte semenski krompir že v jeseni! Le najboljši krompir je za seme komaj dober. Zidava silosov v Dravski banovini zelo lepo napreduje. Zlasti se zanimajo za stvar kmetovalci okoli Radohove vasi. O pomenu i,n važnosti, so jih prepričali silosi, ki so že obstojali v teh krajih. Sedaj so se zadeve resno oprijeli in so sezidali v majhnem okolišu približno 250 m3 kmetskih silosov. Vsi ti silosi so predalaste jame in jih že pridno polnijo. Ti kmetovalci so lahko vsem drugim za vzor in kdor še ne verjame v koristnost teh naprav, naj se oglasi pri kmetovalcih okoli Radohove vasi in Št. Vida pri Sttčni. Prepričal se bo na licu mesta. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Preprost način gojitve orehov. F. T. Oreh, ki je donašal še pred 15. do 20. leti lepe dohodke, je skoraj popolnoma izginil. Težko je še najti orjaško orehovo drevo okoli naših kmetskih domov. Pred vojno se je izvažalo mnogo vagonov orehovih plodov, pozneje pa so začeli zaradi velikega povpraševanja in visoke cene lesa tako trebiti to prekoristno drevo, da je dandanes že prav redko. Bati se je, ne le, da ne bo blaga za izvoz, ampak da ga bo treba uvažati celo za domačo potrebo. So neki razlogi, ki so delno upravičeni, da je izginil oreh iz domačega sadovnjaka. Napreden sadjar, ki goji žlahtno sadno drevje, ne more trpeti, da mu orehova senca uničuje v soseščini stoječa drevesa; zato se odloči, da oreh odstrani. Pri nas pa imamo za orehove nasade najmanj toliko prostora kakor :za sadovnjake, ker oreh ni izbirčen in se zadovolji z vsako zemljo, samo ne v močvirju. Višje lege so seveda pogoj. Med vojno in po vojni se je posekalo na golo mnogo raznih mešanih gozdov, kjer raste sedaj grmovje, trnje in druga nepotrebna navlaka. Od tega nimajo potomci nič pričakovati. Znano je, da je oreh precej občutljiv proti mrazu in to posebno v dolinskih legah. Nekaj sto metrov višje oreh le malokdaj pozebe, ker spomladi v višinskih legah ob času cvetja ni slane. Posebno proti severu zaprti kraji so prav ugodni za orehe. Pri nas je na stotine hektarov takih brdovitih, z grmovjem porastlih gmajn, ki ne služijo ne za steljo in ne za pašo, dočim bi tam oreh imenitno uspeval in do-našal bogate dohodke. Tak prostor se da poceni pripraviti za orehov nasad, in sicer takole: Jeseni posekamo vse grmovje in robido in pustimo ležati na mestu do prvih toplih dni pomladi. Zgodaj pomladi, ko sta veter in sonce že osušila mokroto, požge-mo na isti način, kakor delajo hribovci, laze za spomladansko setev. Spomladanski požig se svetuje zato, da za dlje časa zadržimo rast nepotrebne zeli, medtem pa že orehi poženejo in s časom prevladajo zel. Jeseni moramo priskrbeti semena, izbrati moramo seme mehko lupinastega oreha, ker se veliko dražje proda. Črez zimo spravimo plodove v primeren zaboj, v katerega nasnjemo najprej za dva prsta na debelo suhega peska in nato naložimo vrsto orehov. Te orehe zopet zasujemo s peskom in nalagamo drugo vrsto. To delamo tako dolgo, kolikor potrebujemo semena. Zaboj zabijemo in shranimo v klet. Paziti moramo, da ne pridejo zraven miši in podgane. V aprilu sadimo orehe v vrste najmanj 6, a največ 8 m narazen. Tako gosto sajenje se priporoča iz dveh razlogov; Kakor znano, oreh silno hitro raste. Ako ga sadimo bolj na gosto, ga s tem prisilimo na visoko rast, drugič pa, da imamo prva leta več pridelka, ker imamo več dreves. Oreh začne najkesneje po desetih letih že roditi in nam od tega časa že donaša. Z dvajsetimi, petindvajsetimi leti doseže oreh debelino 25—30 cm. Ko postane nasad pregost, izkopi jemo vsako drugo drevo. S tem pravilno razredčimo, les pa drago vnovčimo. V krajih v bližini gozdov, kjer je dosti veveric in šoj, naj se ne sadi orehov plod, ker bi ga lahko te živali popolnoma uničile. Zato napravimo doma gredo, kjer nasadimo seme ter potem eno ali dveletne sadike presadimo na stalno mesto. Hitreje pa pridemo do dohodkov, ako sadike naročimo iz banovinske drevesnice, ker ista sedaj sajenje oreha silno propagira. Naši kraji so prav ugodni za oreh, ker pri nas bogato rodi in je čedalje večje povpraševanje po njem. Pripominjamo, da se že par let zanima neka nemška tvrdka za večjo množino zelenih orehov, ki jih potrebuje v medicinske namene. Plačala bi vsako ceno, a jih žal ni dobiti. Vzimljenje zelenjave. Josip štrekelj. Da odpomoremo velikemu pomanjkanju presne povrtnine pozimi, ko je na prostem: ni dobiti, se poslužujemo vzimljenja. Najprimernejši prostor za to je snažna, pobeljena in nepretopla klet. Kjer pa ni kleti, ali če nam v njej primanjkuje prostora, si pripravimo ob južnih stenah poslopij koje, ali pa mrzle grede. Zlasti so te pripravne za kapusnice, in solate. Ko-renstvo (repo, korenje, peso, redkev, podzemeljske kolerabe in pastinak) prezimu-jemo prav uspešno tudi na prostem, v za-kopih. Za vzimljenje pa začnemo spravljati zelenjavo, ko se vsled mrzlejšega vremena v jeseni rast ustavi. Prezgodnje vzimljenje je prav tako napačno, kakor prepozno, ko že rastline pozebejo. Paziti moramo tudi, da ne spravljamo mokrih rastlin, zlasti listnatih, da jih ne vlagamo tesno, da se med seboj ne dotikajo-, da ne uhajata k njim deževnica in snežnica in da ni prostor pretopel. Najugodnejša toplina je +2 do 5° C. V kleti naj bodo okna vedno odprta, zaradi svežega zraka, ako ne pade toplina pod +2° C. Endivijo in rožnati ohrovt prisujemo v pesek ali zemljo, kakor sta ras ti a na prostem, vse druge kapusnice pa do glave. Vzimljenje korenstva v zakope. Za zakope si izberemo prostor v bližini hiše, zaradi pripravnejše uporabe in nadzorovanja. Sem spravljamo koren-stvo pa tudi zeljlnate glave s koce-nom vred. Izpodkopanemu korenstvu ob-režemo na kratko listje, ne smemo pa raniti korena. Tudi prati ga ne smemo, ker tako ne traja dolgo. Na prostoru, ki ga določimo za zakop, zlagamo korenstvo na površju zemljišča piramidalno v širini enega m, v dolžini pa največ štirih m. Če je večji pridelek, naredimo rajše dva ali več zakopov. Vsled dihanja rastlin se toplina v za-kopu veča in tudi sopara se razvija. Skrbeti moramo, da je toplina +2 do 5° C v zakopu, ker višje ali nižje ne prenaša brez škode. Enakomerno toplino pa vzdržujemo, a'ko ga primerno odenemo. ako zabra-nirno dotok vode vanj in z zračenjem. Najboljša odeia re kakih 10 cm debela plast slame ali kake druee stelje in vrhu te kakih 15 cm debela plast zemlje. Ako zlatarno korenstvo v zakop na površini zem-lie in porabimo potrebno količino zemlje za odejo ob straneh, stoji zakoo na vzvišenem zemdiskem podstavku, da se ne more voda stekati vanj. Za zračenje na naredimo na vsak zakop- po dva trivoglata tulca v premeru 20 cm1 in v dolžini zakopa. ki ju redko zbijemo iz 6 remeljinov. Enega položimo na zemljo in vlagamo korenstvo ob straneh in vrhu niega kvišku, čedalie ožje v piramido. Vrhu kuna položimo še drugeea. Ko je pokrit zakon s slamo in zemljo, pustimo končne odprtine tulcev odmiašene toliko časa. dokler ne pade toplina pod 0° C. Tedaj jih s steljo ali z gnojem zadelamo. Če pa nastopi južno in toplejše vreme, jih pa spet odpremo, da se zaloga prezrači. Koder je zima ostra, pokrijejo 7akoo' še enkrat s slamo in z zemljo, kar ria pri nas vobče ni notrebno. Dvojna različna odeja, slama in zemlia. ki je slab prevodnik toplote, varuie tudi spomladi, ko toplota raste, da se korenstvo preveč ne segreie. Toplota bi povzročila rast in gnilobo. Zaradi tega ne smemo v toplem času odeje snemati, (Dalje sledi.) Vinarstvo in kletarstvo. Ne prenaglimo se s trgatvijo. Josip Zabavnik. Letošnja zgodnja pomlad in ugoden potek poletja sta vzbujala pri vinogradnikih riado na povoljno vinsko letino vsaj v kakovostnem pogledu. Količinsko so bili izgledi že vsled slabega nastavka kabrnkov iz vsega početka razvojne dobe v vsej naši banovini bolj slabi. Vinogradniki so se z večjim ali manjšim uspehom ubranili peronospore in oidija. Začetkom septembra pa se je nenavadno močno pojavil vinogradnikov stari sovražnik, t j. grozdna plesen, oziroma gniloba (bortytis ci-nerea), to pa zaradi tega, ker je billa dobra polovica avgusta in tudi prva polovica septembra deževna. Zemlja in zrak sta bila prenasičena z vlago, poleg tega pa je še prevladovalo toplo južno vreme. Takšno vreme vinski trti in zorenju grozdja ne ugafa, ustvarja pa najboljše pogoje za razvoj plesnobe, oziroma gnilobe na grozdju. Gniloba se je močno pojavila najprej na jagodah, napadenih po kiseljaku, in na jagodah, ki so vsled preobilne mokrote popokale. Počene jagode se ob nagli spremembi vlažnega vremena na suho zacelijo in ne gnijejo, Ob mokrem vremenu pa se tu in tam grozdni sok celo izc°di. nastani se na njih plesen, prično gniti in grozd je deloma ali pa tudi popolnoma izgubljen. Najbo'i napada eniloba, oziroma plesnoba grozdje v nizkih težkih zemljah, predvsem trs.ie z bujno rastjo vsled premočnega gnojenia. V višjih legah, v lahki peščeni ki lapornati zemlji je škoda po plesnobi in gnilobi na grozdju vedno manjša. Vse vrste tudi niso enako podvržene gnilobi. Jagode s tenko kožico trpe več nego jagode z debelo kožico, ki so odpornejše. Pojav gnilobe na grozdju v večji ali manjši meri je že marsikaterega vinogradnika zapeljal, da je prezgodaj opravil trgatev v svojo lastno škodo. Glavni sestavni del grozdnega soka je grozdni sladkor. Od njega množine v moštu zavisi kakovost pridelka. Vinogradnik ie torei močno zainteresiran na tem, da pridobi iz zemlje čim več te važne in dragocene snovi. S 'trgatvijo mora čakati, da grozdje popolnoma dozori. Grozdje je zrelo, ko grozdov pecelj naravnim potom oleseni. Zeleni pecelj še vedno omogoča dotok sladkorja v posamezne jagode. To se vrši vse dotlej, dokler je trsni list zelen, kajti listno zelenilo je tvornica za sladkor. V navadnih letih je tvorba sladkorja v zelenem trsnem listju in dotok istega v grozdne jagode ob Tere-zijinem, t. j. 15. oktobra končana. V lanski pozni letini je bilo to stanje doseženo pozneje, zato smo s splošno trgatvijo začeli v važnejših vinorodnih krajih naše banovine šele po 20. oktobru. Letošnje leto je bolj zgodnje v primeri z navadnim in bo grozdje tudi poprej popolnoma dozorelo, v izrecno vinorodnih krajih še pred 15. oktobrom. Vreme se je v zadnjem času obrnilo na bolje in vsi znaki kažejo, da bo tako ostalo dlje časa, kar našim vinogradnikom in zorenju grozdja zelo ugaja. Grozdni sok pridobi ob lepem sončnem vremenu najmanj rA% sladkorja dnevno in to moramo izkoristiti do skrajnosti. Ne prenaglimo se torej s trgatvijo, pod-berimo gnilo grozdje, zdravo pa pustimo, da popolnoma dozori. Nikomur ne bo žal, če čaka. Kakovostno boljši pridelek bomo lažje prodali in dosegli bomo boljšo ceno. Gniloba, ki napada dozorevajoče grozdje, je žlahtna gniloba in te ne smemo zamenjati z navadno škodljivo gnilobo, ki se pojavlja na nezrelem grozdju. Obe sta sicer istega izvora (bortytis cinerea), toda na zrelem grozdju nam koristi, ker po-žlahtnjuje pridelek, na nezrelem grozdju pa nam škoduje, ker ga uničuje. Občine in sreska načelstva, oziroma sreske kmetijske referente prosimo, da letos, ko nam narava sama nudi najlepšo priliko, da pridelamo vino prvovrstne kakovosti, določajo čim bolj pozni rok za splošno trgatev. Letošnji mostni in vinski pridelek v Sloveniji. Fr. Gomfoač. Letos smo pričakovali izvrstno vinsko kapljico, toda avgust in prvi dnevi tega meseca so nam trgatev množinsko, še bolj pa kakovostno precej pokvarili. Da bo množina zaostala za lansko, nato smo bili vsled slabega zaroda kolikor toliko pripravljeni. Računali pa srno še do prve polovice avgusta na boljšo kakovost, toda vsled nastopivšega trajnega dežev- nega vremena, je pričelo zoreče grozdje močno gniti in vsled pomanjkanja sončne toplote tudi slabeje dozorevati. Te nevšeč-ne razmere so prisilile vinogradnike vkljub strokovnim nasvetom in vladnim trgat-venim ukrepom k zgodnejši trgatvi, kakor bi se ob ugodnejših okolnostih izvršila. Kakšna bo kakovost vina vsled prezgodnje trgatve, si lahko predočimo iz spodaj navedenih količin sladkorja in kisline v posameznih vrstah mošta, nabranega v času od 15.—20. t. m. Dočim je imelo grozdje na Štajerskem, trgano med 15. in 20. t. m., večinoma le 14—18% sladkorja, je znašala kislina 9 do 12°/oo (od tisoč, ker kislino računamo vedno v tisočirikah). Na Dolenjskem je pa vsebovalo grozdje, trgano v istem času 13—16% sladkorja, nekatere zgodnejše in boljše vrste pa 16—17 in tudi 8%, kisline pa tudi povprečno 9—12°/oo. Mošt posameznih vrst, merjen 19. t. m;, je imel na Dolenjskem sladkorja: žametasta črnina okroglo .... 13% franki nja.........15% žlahtnina ali španjol .....14 /o kraljevina..........14% silvanec zeleni........17% traminec..........18% rizling laški.........18% Ti sladkorni rezultati, minoženi z 0*6, nam povedo množino volumnih odstotkov alkohola v vinu (13X0*6 = 7*8% alkohola). K sreči se je v največ krajih med 15. in 20. izvršila le temeljita predbiratev že dozorelega in nagnitega grozdja, katerega je bilo mnogo preveč. Še nedozorelo in zdravo grozdje osobito črnine, kraljevine in rizlinga, ki je ostalo še na trti, bo pri sedanjih vročih sončnih dnevih še mnogo pridobilo na sladkorju, izgubilo pa na kislini, s čimer se bo končni pridelek vsekakor znatno zboljšal, a tega ne bo prav veliko. Vino iz mošta s komaj 13—16% slad-koriia (8—9% alkohola), bo precej prazno in šibko, zato tudi nestalno in kvarljivo. Takemu moštu, oziroma poznejšemu vinu moramo posvetiti največjo pažnjo in skrb po končanem kioenju in nalitju v sode., posebno če ima še kak postranski priokus po gnilem, ker talko vino potem kaj rado porjavi, čim pride z zrakom v dotiko, in na površju se hitro napravi kan (bela mrena), ki pretvarja alkohol v vodo. Mošt iz gnilega ali nagnitega grozdja moramo pretočiti zopet v čist sod, čim se sesede glavna gošča, v kateri je največ nesnage. Obenem s tem pretokom moramo sod sveže zažveplati, da žvepleni dim, oziroma žveplena sokislina zamori vse kvarljive snovi v moštu, odnosno vinu. Prevladujoči slab priokus po plesnivem ali po gnilem pa odpravimo z dodatkom epo-nita 80—150 g na hI. Vso posodo pa mora-mo dolivati prva dva meseca vsaj enkrat tedensko, da je vedno polna, ker drugače postane tako šibko vino takoj kanasto. Če pa ni dovolj tekočine na razpolago, izpolnimo- prazen prostor večjih posod z žvepleni m dimom. Naprava vinske tropinščnice. Andrej Žmavc. Mnogi vinski kraji letos nimajo sadja-in bodo zategadelj brez sadjevca, ako nimajo še starih zalog te osvežujoče in zdrave pijače za delovne ljudi. Pa tudi gorice preveč ne obetajo. Zato je gospodarsko tem bolj upravičeno, da kmetovalci vinarji uporabijo vinske tropine za napravo kar mogoče dobre in stanovitne tropinščnice za dom. Pri tem je treba upoštevati zadevne določbe zakona o vinu in pravilnika k temi zakonu.-1- Po § 9. zakona in členu 28. pravilnika smejo kmečki vinarji pridelovalci pripravljati troPimščnico le za svojo domačo rabo tako, da dodajajo tropinam samo čiste vode; prepovedano pa je dajati vinsko tropinščnico v promet, ali jo v ta namen mešati z vinom ali s sadjevcem. Vinski trgovci in vsi tisti, ki imajo točilno pravico, čeprav so hkrati vinarji pridelovalci, ne smejo napravljati in prodajati tropinščnice in je sploh ne smejo hraniti v svojih prostorih. Kmet vinar sme torej troSiti tropinščnico samo doma, ne sme pa je niti poklanjati niti kakorkoli predelavati. Tropinščino je treba razlikovati od pe-tiota, kii ga dobimo, če razen vode damo na vinske tropine ali pozneje v dotični prešc-vec še sladkorja. Napravo petiota (petioti-ziranje) naš vinski zakon vobče zabra-njuje. * Glej novo knjigo pisca „Vinski zakon in kletarski vedež" v drugi izdaji! Tropinščine ne smemo hraniti v vinski kleti; ako pa vinar nima ustrezajočih od-deljenih prostorov zanjo, jo sme pustiti tudi v vinski kleti, toda v posebnem koncu kleti, na sod s tropinščnico pa mora napisati besede: „Tropinš6nica — ni za prodajo'." Mimogrede bodi omenjena določba člena 32. pravilnika, ki med drugim veli, da mošt samorodnic ne sme prevreti na tropinah od domačih (žlahtnih) vrst vinske trte. O napravi dobre tropinščine imamo oddavna navodila in izkustva, ki so ustrezala takratnim zakonitim zahtevam; sedanji način naprave tropinščnice pa je treba prilagoditi predpisom novega zakona o vinu. Predvsem je paziti, da rabimo samo presne, še zelene tropine od zdravega in pecljanega ali robkanega grozdja, ki smo ga naglo obdelali, ne premočno, samo enkrat ali kvečjemu dvakrat iztisnili, in da tropine sploh čim manj premetavamo; kajti tropine se v zraku hitro izpremenijo, porjavijo, ciknejo, splesnijo ali se drugače skvarijo. Prav do zadnje kapljice, tako-rekoč do suhega izprešan trop pa tudi ne more v^č dati soka, ki je potreben za napravo tropinščnice. Le-ta se namreč tudi sicer kaj rada navzame neugodnega okusa in duha po tropinah, se lahko skisa, povre nepopolno in postane tako kmalu neužitna. Važno je vedeti, kako naj določimo odmerek vode za namakanje, odnosno izlu-ženje tropin. Na 100 1 grozdnega mošta odpade približno 30 kg tropin, pa lahko tudi precej več, morda 40 kg, če namreč nismo tropa preveč iztisnili, ali je bilo grozdje sploh malo sočno vsled suše, ne-dozorelosti, kvare po toči in slično. V plošnem lahko cenimo, da kaže odmeriti vode za eno tretinjo (Vat) dobljenega mošta, več pa samo tedaj, če so tropine še prav sočne, torej od malo sprešanega grozdja. Za tropine od enega polovnjaka (okoli 3001) mošta odmerimo' kakih 1001 vode, vselej po lastnem izkustvu za svoje razmere. Upoštevajmo pravilo: Čim boljše je bilo grozdje in čim manj smo ga izpre-šali, tem večji sme biti delež vode za napravo tropinščnice! Odmerjeno vodo vlijemo na že zdrobljene tropine v kadi, ali pa tropine — seveda takoj iz preše — nadrobimo narav- nost v vodo, ki smo jo že prej odmerili in vlili v kad; poslednji način priprave za namakanje in izluženje tropin je boljši, ker tako preprečimo, da bi zrak nanje predolgo neugodno vplival. V vodi je dobro raztopiti nekaj kemično čistega kalijevega metabisulfita, in sicer okoli 10 gramov na 100 1 odmerjene vode. S takim žveplahjem — raba navedenega pripravka je prav za prav žve-planje, samo da ga lahko obavimo tudi" brez pretakanja — preprečimo med drugim neljubo porjavenje, ob višji toplini pa tudi vrenje in skisanje tropinske drozge že pred prešanjem. Tropine potlačimo, potopimo, pokrijemo vsaj s čednimi deščicami, ki jih obtožimo, da so tropine malce z vodo pokrite. Tropine se napijejo vode, tem bolj, čim bolj smo jih izprešali, in narobe. Voda jih izluži. Iz nič ni nič. Zato odsvetujemo premočno izžemanje grozdnega tropa; kajti razredčenega soka, odnosno tropinske prešnice, ne smemo »popravljati" z umetnim slajenjem, ker je, da ponovimo, petiotiziranje, torej raba sladkorja pri tem zakonito strogo zabranjena in kazniva. Med namakanjem moramo tropinščnico (tropinsko drozgo) parkrat premešati z leseno mešalnico, vendar vselej tako, da tropin ne spravljamo preveč na zrak. Čez kakih 10 ur, najpozneje čez 24 ur, gotovo pa preden začne tropinščnica vreli, jo je treba naglo izprešati. Dodatek 100 do 200 g, le pri malo-kislih letnikih morda nekaj več vinske kisline, ki jo prej1 raztopimo v manjši količini tropinskega preševca, na 100 1 tekočine takoj! po prešanju, je zaradi izboljšanja okusa in stanovitnosti pijače priporočljiv. V bolj kislih vinskih letinah zadostuje vobče manjša količina vinske kisline. Tropine od kislega grozdja dajo namreč glede na to, že same po' sebi boljšo tropinščnico. Tropinščnica naj v sodu povre do kraja. Vrenje pospešimo, ako p rili jemo na 100 1 tropinščnice dobrega ^ 1 zdravega kipečega vinskega mošta in skrbimo za ugodno vrelno toplino. Kvasnice, ki obav-ljajo vretje v razredčenem tropinskem prešniku, nimajo vselej dovolj hrane, ki jo jim pa 'lahko nudimo z dodatkom do 20 g kemično čistega salmialka na 100 1 tropinščnice. Po odvretju je treba tropinščnico redno zapolnjevati, kmalu — po vsaj1 delnem izčiščenju — pretočiti v prav lahno žveplan sod, potem pa zopet pridno zapolnjevati in sod vselej čvrsto zavešiti. Pred uporabo, proti spomladi pijačo raztočimo v manjše sode, da ni predolgo na pipi, pa se ne pokvari izlahka. Ako pa naglo teče vsled večje redne porabe, nastavljamo lahko večje sode drugega za drugim. Za pohrano tropinščnice služi prav dobro zdrava vinska posoda, ki je v njej še kaj nepokvarjenega vinskega kamna. Zato je tropinščnica iz tropin črnine navadno boljšega okusa kot tropinščnica iz tropin beline. V tropinah črnine je namreč tudi nekaj1 vinskega kamna, ki napravi pijačo prijetno rezko. Tropinščnico izboljšamo, ako ji primešamo presnih vinskih drož iz novine popolnoma zdravega grozdja ob prvem pretoku. Temu mora slediti o pravem času pretok tropinščnice. Že davno so učili strokovnjaki in si je treba zapomniti: 1. tropin ne smemo dolgo prešati, niti ne ponovno drobiti že zategadelj, da pridejo čim manj v zrak; 2. tropine naj takoj po prešanju namočimo; 3. pospeševati je trejba, vrenje, zato naj ima že tropinščnica (tropinska drozga) 17—20°C; 4. voda ne sme biti vroča, marveč samo topla, kvečjemu do 25°C, da dosežemo ob namakanju hladnejših tropin prej navedeno ugodno vrelno toplino; 5. tropine gnilega ali nepecljanega grozdja in plesnive tropine dajo kalno, rjavo pijačo ogabnega okusa; 6. tropinščnica rada cikne, zato sku-šajmo kolikor mogoče preprečiti škodljive vplive zraka že na tropine tudi s tem, da jih pri namakanju hitro potopimo z ob-teženjem. Način priprave in obdelave tropinščnice ter ustrezajoča uravnava in pravilna vo-ditev vretja tropinskega prešnika vplivajo seveda odločilno na kakovost proizvoda. Kot pri obdelavi grozdja, je tudi pri napravi dobre tropinščnice med drugim oso-bito važno naglo in čedno delo. Živinoreja in mlekarstvo. Ne samo podpora. Franjo Pavlica. Stara Fužina v Bohinju ima v triglav-kem pogorju gotovo eno najlepših planin, planino v Lazu. Na tej planini so> dane vse naravne prilike za pridobivanje najboljšega mleka. Žal, da ni določena ta planina za pašo samo molzne živine, ki bi dala Slika 47. Planina na Lazu s sirarnico (1558 m). več mleka v sirarske namene. Poleg potrebe za povečanje količine mleka se čuti že nekaj let sem potreba po preureditvi in povečanju sirarnice. Dejstvo, da mora biti tudi sirarna dobro zgrajena, če se hoče doseči uspeh v sirarstvu, je dalo voljo našim zadrugarjem, da so šli na delo in popolnoma prenovili ter povečali svojo malo sirarno. Upoštevajoč zadružno požrtvovalnost, je tudi kr. banska uprava nudila zadrugi manjši prispevek. Razstava štajerske kokoši v Celju, 20. in 21. oktobra t 1. Josip Gosak. Po odobrenju in s podporo kr. banske uprave se priredi vzporedno s šolsko vrtnarsko tudi perutininarska razstava v Celju. Omejena bo samo na štajersko kokoš ter določena za celjski srez, ki naj pokaže razmah in dosedanji napredek te pasme. Dasi niso izključeni drugi razumni rejci, vendar je namenjena največ kmetskim perutninarjiem, ki naj tudi v teh težkih časih pokažejo svojo voljo za gospodarski napredek ter prejmejo zopet nove pobude za nadaljnje delo. Mislim, da je prav celjski srez, v katerem je bilo že pred 30. leti; največ pobor-nikov za našo domačo kokoš, poklican, da pokaže svojo moč in utrdi stari sloves. Prepričani smo lahko, da jim, kakor v preteklem pol stole t ju mnogo različnih pasem, tudi sedanja poplava orpingtonov in rodajlendk ne bo škodila. Kajti, kar je staro, ustaljeno, zvezano z našo zemljo in podnebjem, bo gospodovalo tudi v bodočnosti. Vse poskuse uvedbe tujih pasem moramo smatrati za spekulativne in športne poskuse. Resni rejci se od vsakodnevnih novosti ne dajo zapeljati. Ako očitajo štajerski kokoši, da je prelahka, ima pa zato druge nenadkriljive dobrine: skromnost, žillavost, zdravje, dobro nesnost, fino meso, sposobnost za kapunjenje itd. Sicer pa je v naših rokah, da z umno rejo, odbiranjem, težkimi petelini in z zgodnjim nasadom odgojimo težje pleme, ki bi tudi v kuhinji kaj zaleglo. In reči smem, da je običajna kmetska reja z upoštevanjem navedenih načel vzredila kokoši, ki jim tudi glede teže ni kaj reči. Upamo-, da bo prav celjska razstava pokazala, da smo lahko tudi glede teže pomirjeni. Razumeti pa moramo, da visoka nesnost, morda kar Slika 48. Perutninarstvo — reja štajerske rjave kokoši — Pavle Pocajt v Teharjih pri Celju. 200 jajc letno, in teža 3 kg ne gresta skupaj, kajti izvrstna nesnica spreminja večji del hrane v jajca, kokoš srednje nesnosti pa v mast in meso. Zato smo pri kmetski reji lahko že prav zadovoljni z najvišjim letnim donosom,, 140 jajc; pri tem številu bo tudi teža še prav lepa. Pri celjski razstavi bodo prišli rejci z nesno kontrolo in rodovnikom, kakor tudi navadni kmetski rejci brez kontrole na svoj račun. Za obe skupini rejcev so dolo- čene lepe nagrade, in sicer za drugo, ki bo številnejša, primerno več. Razstava bo prirejena v Okoliški deški šoli na Dolgem polju. Vabila za prijavo so že razposlana; rok prijav poteče s 30. septembrom, kajti odbor mora oskrbeti potrebno število kletk, za kar je potrebno več časa. Kokoši bo ocenila m določila nagrade posebna komisija strokovnjakov kr. banske uprave. Razen nagrad bodo prejeli najodličnejiši rejci tudi diplome kr. banske uprave, ki bodo v okras domov. Za razstavo se zanimajo tudi perutninarji južnih krajev naše države, kjer mnogo razmišljajo, ali bi za kmetsko perutninar-stvo uvedli tudi našo štajersko kokoš. Razno. Rodovniška premovanja so v polnem teku. V okolišu ormoške cikaste, sivopšenične, svetlo-lisaste in dolenjske sivorjave pasme so že zaključena. Skoraj povsod so pokazala lep napredek v kakovosti živine pa tudi v disciplinarnosti članstva. Ko bo delo povsod končano, bomo objavili obširnejše poročilo. Danes pa pokažemo našim citateljem iz rodovniškega premovanja, ki je 12. septembra pokazalo zelo lepe uspehe do- Slika 49. Odlična telica montafonka lastnika g. Šil-ca iz Ribnice na Dol.; (premovanje pri selekcij, zadrugi R.bnica). lenjske sivorjave živine pri Selekcijski zadrugi v Ribnici, sliko odlične telice, last g. Šilca Janeza iz Nemške vasi. Telica je hči uvoženega bika in rodovniške krave ,,A—1". Vabimo vse selekcijske edinice, da nam pošljejo uspele slike in kratke opise z letošnjih premovanj. (Glej sliko!) Nakup rodovniških bikov. G. ban Dravske banovine dr. Marušič je podpisal odlok, s katerim je odobren nakup 23 rodovniških plemenjakov za naše selekcijske edinice z zelo znatnim prispevkom iz banovinskih sredstev. Bike dobijo sledeče selekcijske edinice: Komenda, Trzin, Naklo, Vele- sovo, Selca, Škofja Loka, Bohinj (3), Ovsiše (gorenjska cikasta pasma), Sv. Križ pri Rogaški Slatini (sivopšenična pasma), Lutverci, Veržej, Do-brovnik, Bogojina, Strakovci, Kupšinci (2, svetlo-,lisaste pasme); Velike Lašče (2), Št. Jernej, Bo-štanj, Litija (dolenjska sivorjava pasma). Kupilo se bo samo odlične plemenjake, ki bodo živino pri imenovanih edinicah gotovo zelo zboljšali. Tečaje za rodovnikarje in molzne nadziratelje priredi kr. banska uprava običajno vsako zimo. Vse selekcijske zveze se vabijo, da pošljejo takoj izkaze udeležencev, ki se prijavijo za tečaje v prihodnji zimi. Letošnja premovanja so pokazala, da so rodovne knjige pri večini edinic še v zelo Slabem stanju. Zato naj se prijavijo vsi rodovnikarji, ki še niso popolnoma izvežbani. V drugi vrsti so pa tečaji potrebni vsem molznim nadzirateljem. Merjasci za rejska središča bodo te dni uvoženi iz Avstrije. V ta namen je kr. banska uprava določila znesek 20.000 Din. Vsako priznano rejsko središče, ki goji nemško uplemenjeno pasmo, prejme po enega plemenjaka po ze1o znižani ceni. Namen tega uvoza je, izboljšati svinje v naših rejskih središčih, ki oddajajo letno par sto mladih merjaščkov sirom banovine. Živali bo odbral na Gornjem Štajerskem g. živ. ref. Zupane. Petelini in jarkice bodo razdeljeni šele novembra, ker hoče kr. banska uprava nakupiti samo popolnoma odrasle živali. Dospelo je znatno več ponudb kakor naročil, zato se priporoča kur-jerejskim središčem, da slabše in pozno blago odklonijo. Šolska vodstva bodo morala na šolskih dvoriščih gojiti samo domačo štajersko kokoš, da vidi že mladina lepo enotno sliko pravilne ko-košjereje. Tako je odredila kr. banska uprava. Na Ljubljanskem velesejmu je društvo „2i-valca" zopet razstavilo malo živino. Zelo uspela je zlasti v velikem obsegu prirejena razstava' je-zersko-solčavske ovce in sanske koze. Nad 50 ovnov sta za pleme odkupili kr. banski upravi Dravske in Savske banovine. Zelo lepa pa je bila tudi razstava perutnine, ki je poleg drugega obsegala tudi 12 rodbin štajerske kokoši. Ocenjevalni odbor pod vodstvom živinorejskega referenta kr. banske uprave je spoznal za najlepšega petelina onega, ki ga je razstavil g. šolski upravitelj Razinger iz Gori.i pri Bledu. Najlepša kokoš pa je bila last g. Hartmana iz Celja. Pri skupni oceni rodbin je doseglo prvo mesto Banovinsko veleposestvo Ponoviče, drugo pa g. učitelj Paljk iz Ljubljane. Konjereja. Uspehi letošnje plemenilne sezone konj. Dr. Voble. Iz živega povpraševanja po plemenskih žrebcih, ki so jih naši konjereje! letos neposredno pred pričetkom plemenilne dobe, t j. v zgodnji spomladi želeli, ponekod celo zahtevali v privatno oskrbo, se je dalo sklepati, da bo letošnja plemenilna sezona konj izredno živahna. To pričakovanje se je tudi v polni meri uresničilo. Že število zaskokov koncem prve polovice letošnje plemenilne dobe je znatno presegalo lansko in ono iz prejšnjih let; zaključek plemenilne dobe je pa prav tako ugodno presenetil. Izkazal je namreč, da smo letos dosegli v zadnjih štirih letih najvišje število zaskokov. Porast zaskokov napram lanskem letu pa znaša nekaj čez 39%. To je ogromen napredek in razveseljiv znak, da je naša konjereja svojo krizo skorajda premagala. Številke naslednje tabele te trditve jasno ponazorujejo. Samoposebi je umljivo, da korenini letošnji napredek v naraščajočem povpraševanju po dobrem) konju vseh pasem, toplokrvnih in mrzlokrvnih, posebno pa slednjih. Govori se namreč, da dosezajo cene za naše mlrzlokrvne konje višino 5000, da celo do 7000 Din. Kaj to pomeni pri današnjem denarnem zastoju, je pač vsakomur jasno. S skrbjo, da ne rečem s strahom pa navdajajo človeka številke žrebcev, ki so bili v teh letih uporabljeni za zasikoke. Te številke namreč nikakor niso rastle sorazmerno s številom zaskokov, kakor bi bilo pravilno. Od 1. 1930—32. so rapidno padale (za 18 in 20), v letih 1933. in 1934. so se le neznatno dvignile (za 4, oziroma 2 žrebca. Zle posledice seveda niso izostale. Posebno mrzlokrvni žrebci so bili^ že letos z zaskoki preobremenjeni. Zelo mnogo žrebcev se je približalo z zaskoki številki 100, eden jo je v ptujskem srezu dosegel, dva pa sta jo istotam prekoračila (101,114), dočimi je en žrebec v Prekmurju dosegel rekord 156 zaskokov. Te nedopustne visoke številke so že letos resen opomin; upijejo same: dajte nam več žrebcev. Imele bodo seveda tudi slabe posle- S r e z V letu je bilo po 1930. 1931. 1932. 1933. 1934. ' žrebcev kobil 1 žrebcev kobil žrebcev kobil žrebcev kobil žrebcev 3 o Brežice .... 5 188 6 1F5 6 53 4 113 5 133 Celje..... 8 196 6 220 4 99 6 113 3 108 Dol. Lendava . . 14 578 10 437 11 289 14 451 9 415 Kamnik .... 5 165 4 107 5 109 5 130 5 158 Kočevje .... 1 7 1 45 Konjice .... 1 3 1 1 — — • 1 12 1 37 Kranj..... 4 109 3 93 2 39 4 52 2 61 Krško .... 12 326 9 258 9 170 8 205 7 257 Laško .... — — — — 1 16 1 20 1 36 Litija..... 3 68 4 70 2 58 3 48 3 95 Ljubljana . . . 26 379 21 360 15 270 ?2 352 24 344 Ljutomer . . . 12 373 14 194 11 219 10 323 10 420 Maribor 1. breg . 9 438 10 410 8 189 5 255 5 311 Maribor d. breg . 3 180 4 153 4 34 4 45 3 65 Murska Sobota . 13 688 10 639 12 379 12 587 10 723 Novo mesto . . 4 106 5 68 1 18 3 36 2 71 Ptuj..... 28 1477 26 1048 22 745 18 687 26 1383 Radovljica . . . 7 208 6 105 6 81 5 104 8 167 Slovenjgradec . 3 46 1 13 2 5 1 4 1 17 Šmarje .... 2 38 2 60 1 — — 73 Skupaj . . 160 5523 142 4421 122 2773 126 3537 128 4919 diee, kajti pri tako visokem številu zasko-kov trpi ne le žrebčeva spolna sposobnost, temveč se izdatno zniža število ubrejenih kobil. Ko je bila plemenilna doba na višku, so se slišale pritožbe posebno zaradi tega, da so morali ponekod kmetovalci k žreb-cem dovedene kobile nezaskočene odvesti, ker oskrbniki žrebcev niso smeli dopuščati več kot 2 zaskoka na dan. Take kobile so povečini ostale neubrejene, Če v bližini ni bilo drugega žrebca. Vzrok, da ni bilo moči letos dati več žrebcev na razpolago za plemenjenje, je znano pomanjkanje kreditov za nakup žrebcev. Stara pesem, ki se zadnja leta povsod ponavlja. Letošnji Spomladanski nakup, 7 žrebcev v Avstriji, ni oddaleč kril potrebe. Zanimivo je dejstvo, da izkazujejo v prvi polovici letošnje plemenilne dobe podoben porast skoraj vse evropske države. V drugi polovici te dobe, t. j. v mesecih maju in juniju je pa ponekod nastopila suša, posebno v Švici in na Češkoslovaškem. Suša je povzročila pomanjkanje krme, kar je nadaljnji živahni razvoj plemenilne dobe ustavilo ter obetajoči visoki procent zaskokov znatno znižalo. Razno. Letošnje premovanje konj v Dravski banovini je končano. Kratek pregled njegovega uspeha je sledeč: Premovanje se je vršilo na 9 krajih: v Krškem, pri Sv. Lenartu v Slov. Gor., v Ptuju, Ormožu, Novem mestu, Beltincih, Ljutomeru, na Igu in v Lescah. Privedenih je bilo k premovanju 741 plemenskih konj, od teh je bilo premovanih 392 glav; diplom ter častnih priznanic je bilo razdeljenih 67. Premij je bilo razdeljenih v skupnem znesku 48.760 D'n; k temu so prispevali banovina 30.000 Din, sreski kmetijski odbor 16.210 Din in privatniki 2.400 Din. Napram lani, se je letos vrši'o premovanje v širšem obsegu, t. j. v 9 krajih lani samo na petih; prigon se je letos povečal za 191 konj in tudi številke premij prekašajo lanske za 8850 Din. Vzrejevalne premije za plemenske žrebčke so bile o priliki letošnjih konjskih premovanj priznane v smislu tozadevnega pravilnika kr. banske uprave 12 žrebčkov, ki pripadajo vsi belgijski pasmi. To je pač lep uspeh dolgoletne smotrene konjereje. V smislu pravilnika bodo lastniki teh žrebčkov prejeli po 400 Din premije, ki jim bo izplačana drugo leto, ko bodo privedli žrebčke isti komisiji na pregled. Ako bodo žrebčki v dobrem stanju, se jim bodo priznale nove zvišane premije, obenem pa stare izplačale. Podružnice Konjerejskega društva za Dravsko banovino so letos o priliki premovanja konj izvedle izbiro (selekcijo) svojega kobiljega plemenskega materiala pod vodstvom uprave bano-vinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Izbranih popisanih in v rodovnik vpisanih je bilo skupno 103 plemenskih kobil .z žrebeti. Čebelarstvo. čebelarstvo v jeseni. Dr. M. Podgornik. Novo čebelarsko leto se pričenja že jeseni po izpraznitvi meaišč. Sedaj pripravljamo že uspeh prihodnjega leta. Zato morajo biti naše priprave zelo skrbne. Zlasti bomo pazili na sledeče: 1. Moč družine: Le močne družine kljubujejo vsem nevarnostim zime in so spomladi sposobne hitrega razvoja, ki je pogoj uspeha v času bere. Ob hladnem vremenu zjutraj ugotovimo najbolje moč družin. Če sede čebele tedaj na najmanj 6 do 7 satih, je družina dobra, če ne, je najbolje, da jo^ združimo z drugo ali ji dodamo čebel. Če pa hočemo zazimiti tudi manjše družine, je tudi to mogoče, toda le tedaj, če je prostor primerno zožen in toplo odet. „Prašilčke" tako lahko zazi-mujemo, kadar hočemo obdržati nekoliko rezervnih matic. V velikem prostoru navadnega panja pa je slaba družina pozimi izpostavljena nevarnosti pogina ali nesorazmerne oslabitve, pri čemer pa potrebuje skoraj prav toliko hrane, kakor velika družina. — Slabiče združujmo, uničujmo slabejše ali starejše matice (najstarejša matica sme biti le 3 leta stara). V namen združitve postavimo del satja s čebelami na kozo, oškropimo ga z osla-jeno vodo in dodamo satje s čebelami iz drugega panja. Čez 5 do 10 minut postavimo' lahko vse v panj, matico dodamo pa v kletki, ki ostane dva dni zaprta. Tretji dan pa nadomestimo zamašek kletke z medeno-sladkornim testom (sladkorna moka in med 4 : 1, dobro pregnetena), da čebele matico same osvobodijo. 2. Hrana: Že v septembru, najikesneje v oktobru mesecu morajo biti panji preskrbljeni z zimsko hrano. Med je sicer naj-naravnejša hrana, vendar pa je zlasti v gozdnih predelih med za zimo čebelam pretežka hrana in vsled nje kaj rade zbo-le. Zaradi tega naj se med vsaj deloma nadomesti s sladkorjem ali medom iz drugih krajev. Močna družina porabi od jeseni pa do pričetka majniške paše pri nas okrog 12 do 15 kg hrane. Sladkorna raztopina se pripravi s segreto vodo (kuhanje ni priporočljivo) v razmerju 1:1. Če krmimo prepozno (oktober, november), se hrana ne more v panjih pravilno predelati, lahko ostane vlažna, kar škoduje zdravju čebel, satju in lesu panja. 3. Toplota. Jeseni potrebujejo čebele toploto v panjih le toliko-, kolikor časa je v panju še zalega. Pozneje pa do februarja meseca je čebelam bolje, ako niso pre-toplo odete, le vlage in prepiha jih varujmo-. Za zimo pripravimo slamnice (ržene), se bolje so mogoče blazine s predivom konoplje. 4. Satje, ki ga pustimo za zimo v plo-diščih, moramo že jeseni pravilno odbrati, saj ostane tu najmanj do pozne pomladi. V panje, zlasti v zimska gnezda, ne spada satje: trotovško, neizdelano, črno (prestaro) in tako z nepravilnimi okviri. Nerabno satje prekuhajmo v vosek ali pa ga takoj izmenjajmo za zatnice. Rabno satje pa, v kolikor ne ostane v plodiščih pri čebelah, spravimo v tesno- zapirajoče omare, kjer ga do pozne jeseni vsakih 10 dlnii zažveplajmo, da uničujemo sproti zalego vešče. Medišča seveda ostanejo prazna, dokler ne dobijo slamnic. Gospodinjstvo. Bolniška hrana. Anica Turnšek. Gotovo je, da si prav nikjer in v nobenem primeru ne želimo bolezni. Toda tako pogostoma se dogaja, da se nezaželena prikrade v družino. Z njo pa tudi skrb in žalost. Gospodinja, ki skrbi za svoje drage, mora biti na to kolikor toliko pripravljena. Zato posvečajo tudi pri izobrazbi naših gospodinj po gospodinjskih šolah in tečajih postrežbi bolnikov precejšnjo pažnjo. Prav posebno važno za vsako ženo in dekle pa je, da zna pripraviti bolniku primerno hrano; kajti ni vsaka jed za vsakega bolnika. V tem pogledu se pri nas mnogo greši. Premalo se zavedamo, da pospešuje primerna prehrana zdravljenje, dočim neprimerna škoduje bolniku in povzroča težke, dostikrat usodne posledice. Pri pripravi bolniške hrane se je v prvi vrsti, zlasti pa v težjih primerih, točno držati zdravnikovih navodil. Zal pa so si najčešče zdravnikovi predpisi in želje bolnikov, posebno kar se tiče predpisane hrane, v precejšnjem nasprotju. V takem primeru naj nas nikoli ne premoti napačno sočutje, ki bi nas privedlo tako daleč, da bi prezrli zdravnikove predpise, samo da ugodimo željam bolnika To se je že večkrat kruto maščevalo. Vsa živila, iz katerih pripravljamo bolniku hrano, morajo biti prvovrstna in sveža; zapomnimo si: za bolnika je najbolje komaj dobro. Jed mora biti skrbno in snažno pripravljena, kar ni treba še posebej naglašati. Imeti mora naraven okus, ki ga ne smemo kvariti z raznimi začimbami. V bolniški kuhinji ne poznamo nobenih dražljivih začimb, ne paprike, ne popra, ne nageljnovih žbic, ne lorberja in drugih podobnih; pa tudi s soljo moramo biti zelo skopi. Alkoholnih pijač bolniku ne dajemo brez zdravnikovega privoljenja, prav tako tudi ne umetnih hranil, ki jih včasih priporoča reklama. Pa tudi ona živila, ki napenjajo, kakor n. pr. ohrovt, fižol, grah, leča, svež kruh in pecivo za bolnika niso primerna. Za pravilno prehrano bolnika pa ne zadostuje, da mu jed pravilno pripravimo, temveč mu jo moramo tako servirati, da vzbudi v njem tek. Jed mu nudimo vedno v čedni posodi, lepo pripravljeno, da že pogled nanjo vzbudi tek. To je velikega pomena. Opazovanja in preizkusi slove-čega ruskega fiziologa dokazujejo, da že pogled na lepo servirano jed, ali pa že celo vonj jedi same pospeši izločevanje prebavilnih sokov in s tem poveča poželenje po dotični jedi. Pripomnim pa, da bolniku ne bodo prijala najskrbneje pripravljena jedila, če ne bo imel dobro negovanih zob in ustne votline. Zato mora biti bolnikova negovalka v tem pogledu posebno pazljiva. Zelo napačno je, če bolnika, ki nima teka, silimo jesti. Nekoliko posta mu pač ne bo škodovalo, medtem ko ga neprestano prigovarjanje naj je, samo vznemirja in razburja. Hrana se ravna po bolezni posameznika. Najbolje je, če jo predpiše zdravnik, ki pozna bolezen. Navedla pa bom vkljub temu nekaj splošnih navodil, ki bi utegnili! eni ali drugi koristiti. Pri boleznih z visoko vročino damo1 bolniku hladnih pijač, četudi bi jih sami izrecno ne zahteval, ter samo tekočo, redko hrano v malih količinah, zato pa večkrat. Tu pride v poštev goveja ali kokošja juha (maščobo moramo posneti), čista ali pa z jajcem, zdro-bova juha, prctla-" čena riževa juha, redka prežganka in pre-tlačena jabolčna čežana. Kot pijača pa sadni sokovi, razredčeni z vodo — prednost dajemo limonadi — in pa razni o-sla-jeni rastlinski čaji (lipovec, kamilice, posušeno listje gozdnih jagod i. t. d.). Zelo krepilna pijača je mandeljevo mleko-. Če temperatura ni tako visoka, dajemo bolniku poleg omenjenega lahko zakuhano juho, redke, ne mastne omake, mehko kuhana, zamešana pa tudi zakrknjena jajca, pečeno mlado perutnino, te-letino, nežno zelenjavo, razne narastke, kompot, bel kruh, še bolje pa opečen kruh in suhar. Mastna in težko prebavna hrana je škodljiva. Bolnik s kronično trebušno ali črevesno boleznijo, ki je združena s prelivom, se mora varovati vseh mastnih jedi ter uživati kolikor mogoče malo olja. Neprimeren pa je sir, črn kruh, zelenjava ter sadje vseh vrst. Edino izjemo tvorijo borovnice, ki vplivajo v tem primeru prav zdravilno. Hrana sladkorno bolnih naj vsebuje čim manj ogljikovih hidratov. Glede uživanja moke in sladkorja se mora držati zdravnikovega navodila. Sladkor, med, pecivo, kruh, močnate jedi niso za takega bolnika. Uživa pa lahko meso, mast, jajca in zelenjavo, pa tudi mleko, kislo mleko in limonado, oslajeno s saharinom. Dobro je, da spije vsak dan kozarec korenjevega soka. Proti revmatizmu priporočajo sadje, zelenjavo in kolikor mogoče malo mesa. Okrevajoči in, slabotni naj pogosto uživajo jedi, ki rede (sur. maslo, jajca, mleko, perutnino, teletino, ribe, cesarski čaj, sladko kavo). Razne bolezni želodca in črevesja so mnogokrat posledica nepravilne prehrane. Taki bolniki se morajo -še prav posebno držati dijete. Že najmanjši po-grešek v tem pogledu utegne zelo škodovati in lahko zavleče zdravljenje za več let. Uživati ne smejo mastnih, kislih in ne preveč zači- H ljenih jedi. Prepovedano je uživanje B svinjskega mesa, koštrunovine, klobas in Sjsalam. ^Uaije bidui.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 90. Sem kmetovalec ter imam 10 v v minut od svoje hiše od 1. 1926. postavljeno most-no tehtnico. Ta tehtnica ni moja izključna last, temveč last treh lastnikov. Davčna uprava mi je letos predpisala zgradarino od moje hiše. Ali sem dolžan plačati zgradarino? (B. I. iz L.) Odgovor: Po zakonu o neposrednih davkih so zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem za stano-vanje po vaseh, trajm> oproščene zgrada-rine. V Vašem primeru ste zgradarini zavezani le tedaj, ako ste značaj kmetovalca izgubili s tem, da izvršujete pridobitne posle pri mostm tehtnici. To pa zavisi od obsega teh poslov. Ako Vam je davčna uprava predpisala zgradarino, ste jo dolžni plačati, vendar se lahko proti predpisu pritožite (z vlogo, kolkovano z 20 Din) v roku 30 dni po obvestitvi. Pritožbo je vložiti pri davčni upravi ter jo nasloviti na dravsko finančno direkcijo. ; j ! š. s. Vprašanje 91. Lansko leto sem dobil za seme krompir s Št. Vidskih hribov, ki je bil zelo lep, ali letos ni kalil skoraj nič. Kaj je temu vzrok? Ali je bolezen? Kako to preprečim? Ustno izročilo govori, da je bil ravno pred sto leti tukaj prav tako slab krompir. Takrat ga je graščina v Ple-terju naročila iz tujine in od tega krompirja so okolišni kmetje nato dobili seme. Vzdržuje se govorica, da je bil tukajšnji krompir sto let star. Na vsak način bi bilo potrebno dobiti v jeseni iz tujine nekaj zdravega krompirja. (F. V. v 2v.) Odgovor: Pojav, o katerem poročate, ni osamljen. Celi predeli naše banovine trpijo isto nadlogo. Več o tem smo že pisali v „Kmetovalcu" in tudi v radijski kmetijski posvetovalnici je bilo o tem že mnogo govora. Po mojem mnenju, kateremu se pridružujejo še mnenja mnogih izkušenih ljudi, je temu pojavu vzrok neugodno vreme zadnjih dveh let: v predlanskem suša, da so ljudje spravljali čisto ovenel in topel krompir, lani pa zgodnji mraz in deževje. V obeh primerih pa krompir ni pošteno dozorel, ni torej mogel razviti krepkih in zdravih očes. Posledica tega je nekalivost in nitavost krompirja. Edino sredstvo zoper to je menjava semena. Odkod pa dobiti dobro seme? Iz tujine? Osebno sem proti temu. Imamo preveč slabih izkušenj s tujimi sortami. Kdo jamči, da bodo uvožene sorte odgovarjale? In če bodo uspevale prvo leto, kako -bo pa pozneje, čez leto dni? Seme pa le moramo dobiti. Torej odkod? Z naših hribov. Hribovci naj bi pa pridelovali le zdrav krompir! Splošno je itak hribovski krompir zdravejši. Toda tudi v hribih že najdemo krompirjeve gomolje s črno žilo pod kožo. Tak krompir ni za seme. Prepričan sem, da bo spomladi glede krompirjevega semena že mnogo lažje, če bo vreme količkaj ugodno za krompirjev razvoj. Kakor je nastopila nekalivost in ni-tavost v tolikem obsegu, prav tako hitro bo izginila, čim se le vreme ustali in normalizira. Ce bo pa še letos vreme neugodno, se je pa v resnici bati katastrofe. Na stoletne koledarje sicer kmetovalci dosti damo, toda vkljub temu nima imenovani pojav s številko 100 nič drugačne zveze, kakor jo ima lansko vreme z vremenom pred i00 leti. Morda so bile tudi tedaj tako neugodne razmere za razvoj krompirja. Mogoče je vse. Ponekod spravljajo imenovani pojav v zvezo z nevihto (orkanom). To zvezo pa moram popolnoma zanikati, kajti znanstveno je ni mogoče prav na noben način utemeljiti. S. Vprašanje 92. Napravil sem letos silos. Neki učenec kmetijske šole ina Grmu pa mi je pred-kratkim povedal, da ne dajejo na Grmu krme iz silosa brejim kravam1, ker se 'boje, da bi vsled tega povrgle. Tudi naši stari očetje so že pravili, da se brejim kravam ne sme dajati zelnica (voda kislega zelja) ali kislo zelje, ker rade po tej krmi po vržejo. Ali smem pokladati brejim kravam kislo krmo? (A. D. v M.) Odgovor: Bolje ije, da visoko brejim kravam ne pokladate kisle krme. S. Vprašanje 93. Semenski krompir bi rad vzi-mil v zasipnicah na prostem, da bi imel krompir enakomerno tolpoto. Kako in kdaj naj vzimim krompir v zasipnicah? (G. J. P.) Odgovor: Krompir se v zasipnicah prav dobro drži, kar sem poizkusil v svoji praksi. Le zasipnica mora biti pravilno napravljena. Na suhem mora biti; voda ne sme zatekati vanjo in krompir se ne sme prehitro pokriti z zemljo. Kako se dela zasipnica, je prav dobro opisano in narisano v letošnjem koledarju Kmetijske Matice. Naj makratko povem, kako smo delali. Na prostoru, ki je pred poplavo varen, smo nasuli na zemljo krompir v obliki gomile. Zasipnice nismo spustili v zemljo. Spodaij je ibila gomila le 80 cm široka. Krompir smo nasuli takoj po žetvi in gomilo smo pokrili s slamo. Zemlje smo vrgli na slamo le nekaj lopat, toliko da slame veter ni odnesel. Doibro je položiti nekaj desk na slamo, ki varuje krompir pred dežjem. Šele, ko je začel pritiskati mraz, smo suho gomilo (ne mokro!) izprva čisto na tanko (5 cm) zasipali z zemljo. Zemljo smo dobili na ta način, da smo okoli gomile izkopali lopato globok jarek. Ko je pričelo zmrzovati, smo šele polagoma povečali debelino zemeljskega pokrova na gomili. Za prezračevanje smo na večjih mestih na boku gomile vtaknili vodoravno do krompirja glinaste drenažne cevi. Kjer teh ni, naj se po slemenu gomile položi žrd, ki se zadela, z ilovico, nato pa izvleče, da ostane po celem slemenu ozek rov. Rov v hudem mrazu zadelamo na krajih s slamo. Na ta način vzimljeni krompir je prav dobro prezi-mil. Spomladi se pa zasipnica ne sme prezgodaj odpreti ali pokrov stanjšati, da ne začne krompir odganjati. S. Vprašanje 94. Kako naj pripravim nove hrastove sode za vino (tudi sadjevec) in kako sode od jedilnega olja? (J. L. v J.) Odgovor: -Najbolje in najenostavneje pripravimo nove sode za vino z izparivanjem s pomočjo posebnega pari-lnika toliko časa, da prične odtekati čista parna voda iz njega. Pred rabo še z vinom ali s tropom zakuhamo. Lahko ga pa izlužimo z napolnitvijo navadne .mrzle vode, kateri dolijemo vsakokrat 10—15 dkg žveplene kis-sline na hI in ponovimo to vsakih 8—10 dni dva-ali trikrat. Nato izperemo še z zakuhanim razjed-Ijivim lugom Ml—1 kg na hI, ki pa ostane le do ohlajenja v trdno zaprtem sodu, torej komaj 1 do 2 uri, nakar ga izperemo še s čisto vrelo vodo, da izvleče lug, in nato še z mrzlo čisto vodo. Pred porabo ga lahko še zakuhamo s tropinami ali z zdravim vinom. — S sodi od jedilnega olja postopamo enako, posebno če je notranjost zagrenjena od starega olja. To grenkobo odstranimo z enkratnim izluženjem mrzle vode in žveplene kisline, ali z izkuhanjem z lugom in potem še z vrelo in mrzlo vodo. Ako pa sod nima slabega vonja, zadošča enkratno izkuhanje z vrelo vodo. da se odstrani morebitna vrhnja nesnaga. Sicer so pa taki sodi celo dobri za pokipenje mošta iz gnilega grozdja, ker olje vsrka mnogo gnilega okusa. V gotovem oziru so taki sodi celo prav dobri za hranjenje vina, ker se v njih do-gotovljeno viino le malo usuši. Sam sem uporabljal svoj čas tak oljnat sod, v katerem je poprej povrel mošt, za prav dobro vino. Fr. G. Družbene zadeve. VABILA k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z. Spored: 1. Citanje .pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 7. oktobra 1934.: Dol pri Hrastniku, ob X>9. uri v občinski hiši na Dolu. __. Odgovorni urednik: Fr. Kafol. - Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Deteta. - Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani — Odgovoren L. Mikuš. 1 1V W\ W Q I* M tovarna po- nilUa WflLI\9 Ijedeljskih v • « «... strojev in LCipZig -podružnica Wl £11 orodja V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Mariboru in Celju. Oziminam §n°jite pred setviJ° na lažjem tlu z Nitrofoskalom-Ruše na težjem z Nitrofosom. (ako niste lani in letos gnojili s hlevskim gnojem), z Nitrofoskalom-Ruše (če ste gnojili lansko leto s hlevskim gnojem). Sadno drevje in vinograde z Nitrofoskalom-I „Provandeine" najbolj preizkušeno sredstvo za rejo prašičev. S „Provandeine" hranjen prašič nikoli ne preneha jesti, odporen je proti boleznim, ter se zredi dva meseca preje, kar je zelo važno za praštčerejca, ker pride preje do denarja. Zavitek od 800 gramov preje 25 Din, sedaj 20 Din. Poizkusite s „Provandeine" tudi pri Vaših prašičih in prepričali se bodete sami. V slučaju neuspeha, Vam povrnemo denar. Ako ga v Vašem kraju ne dobite, Vam ga pošljemo po povzetju. Pri odjemu dveh zavitkov poštnine prosto. Preprodajalci popust. Glavno zastopstvo: J. M. JUNC, Ljubljana, Dverakova ul. 3. Tenki svileni papir za zavijanje sadja beli in v barvah Cena za 1000 listov: bel barvan velikost 20 X 20 cm . . Din 12"— Din 13-— 25 X 25 cm . . „ 18'25 „ 21-30X 30 cm . . „ 26 25 „ 30 50 Pri večjem odjemu primeren popust. Dalje stalno na zalogi fina papirna volna za raxpo£il|anje plemenitega sadja Cena za 1 kg: bela . . Din 14-— barvana . „ 16' — Dobi se pri tvrdki I. BONAČ sin, Ljubljana, Čopova cesta 16 Laneno olje, firnež, barve, lake, kil, lan. tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIČ-ZANKL tovarne ella, lakov In barv družba z o. z., lastnik FRANJO MED1Č • Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je tbrezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev. In omastltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti .MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna T R N K O C Z Y LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Botovža) J, BLASNIKA NASL. UNIVERZITETN A TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETT1SK KARTONAZA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE * VREČICE ZA SEMENA Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4°/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 5 %. Stanje vloa 3S.OOO.OOO Din. — Rezerve 1,200.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite na tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/2 in od 3- 4 '/s, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8- 12 '/j ure Telefon 2847. Brzojavi: „Kmetski dom". Rač. pošt. hran. št. 14.257. Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru