ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 • 3 • зсп-зп 307 P e t e r K o s DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE V ČASU OD 12. DO 14. STOLETJA (Stanje raziskav) Presenetljivo je, da so zgodovinarji srednjega veka največkrat izjemno malo pozornosti posvečali denarju in skorajda vsem vprašanjem, povezanim z njim. Omenjena trditev velja tudi za slovensko zgodovinopisje, ki se je omejevalo predvsem na obravnavo razvoja denarnih sistemov. Študija razvoja posameznih vrst denarja oziroma delovanja kovnic se ni lotevalo, kar je po svoje razumljivo, saj naj bi bil domena numizmatične stroke, ki prav zato velja za pomožno historično vedo. Kljub temu pa v slovenskem zgodovinopisju preseneča odsotnost vsaj nakazovanja potrebe po obravnavi in analizi denarnega obtoka ter izkoriščanja izsledkov numizmatike (torej koriščenja primarnih historičnih virov) pri obravnavi ekonomske in politične zgodovine slovenskega prostora v posameznih časovnih obdobjih, še posebej tistih, za katera je dokumentirano le razmeroma malo pisnih virov. Prav analiza denarja, ki so ga kovali na nekem obravnavanem področju, oziroma študij različnih vrst denarja, ki so bile v obtoku na takem prostora v določenih obdobjih, obenem pa tudi opazovanje njegove količine v obtoku in spreminjanje le-te, lahko namreč najbolj verno osvetljujeta tedanje monetarne in ekonomske razmere ter s tem povezane morebitne gospodarske spremembe. Subtilna analiza denarja, ki je dotekal v obtok na neko območje, oziroma je bil tam kovan, lahko neredko razjasni ter bistveno osvetli prehajanje posesti, na kateri je bila kovnica, iz rok v roke tedanje zemljiške gosposke ter politične spremembe oziroma zgolj vplive različnih političnih struktur na posamezna območja. Podrobna analiza novčnih zakladnih najdb lahko, kar je za zgodovinarja pogosto še toliko pomembnejše, časovno opredeli posamezne dogodke, ki so povzročili zakop tedanjega premoženja. Kartiranje zakladnih najdb iz istega obdobja bi lahko pojasnilo geografski obseg največkrat vojnih operacij, ki so najverjetneje povzročile zakop teh najdb. (Ob tem moramo' seveda opozoriti na potrebo po natančni analizi in previdni interpretaciji zakladnih najdb. Neredko se namreč dogaja, da se nekritično obravnavajo zakladne najdbe, od katerih prvotne strukture je danes ohranjen oziroma dokumentiran le majhen del, kar običajno seveda vodi do popolnoma napačnih zaključkov tako glede strukture denarja, ki naj bi bil v času zakopa najdbe v obtoku, kot glede ugotavljanja najmlajšega novca v najdbi ter s tem terminus post quem zakopa najdbe. Obenem moramo seveda tudi poudariti, da zakopa zakladnih najdb ni mogoče vedno interpretirati zgolj kot posledico neposredne vojne ali druge nevarnosti). Žal v slovenskem zgodovinopisju ni mogoče zaslediti upoštevanja niti sicer redkih korektno objavljenih novčnih zakladnih najdb 13. in zgodnjega 14. stoletja. (Strukturo dokumentiranih novčnih zakladnih najdb 13. in začetka 14. stoletja s prostora današnje Slovenije prikazuje Priloga 2). Podobno lahko novčne najdbe iz arheoloških plasti, na primer, povsem natančno absolutno kronološko opredelijo gradbene faze objektov oziroma naselij iz tega obdobja , čeprav je arheološko raziskovanje arhitekturnih ostankov iz obravnavanega obdobja v Sloveniji razmeroma redko (poleg dosedaj najobsežnejših arheoloških raziskovanj Gutenwerta naj omenimo v zadnjih letih sistematična raziskovanja Malega gradu v Kamniku, Spodnjega gradu v Celju, Starega gradu pri Podbočju, Kopra, Pirana in Ljubljanskega gradu). Predvsem podrobna analiza novčnih pečatov ter metoda proučevanja vezave teh pečatov omogoča ugotavljanje relativnega zaporedja delovanja posameznih kovnic oziroma relativnega zaporedja kovanja novcev posameznih emisij v okvira ene kovnice. Neredko je mogoče le s pomočjo take metode novce posameznih tipov pripisati določeni kovnici. 'To ugotavlja tudi P. Spufford, Money and its Use in Medieval Europe, Cambridge 1988, 1 ss. Izvzeti moramo izjemno celovito ter po svoje vzorčno študijo o vseh aspektih denarnega sistema, denarja v obtoku, denarnega gospodarstva in bančništva Benetk v času srednjega veka in renesanse; F. C. Lane - R. C. Mueller, Money and Banking in Medieval and Renaissance Venice, Baltimore and London 1985. JPrim. S. Vilfan, Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah do 17. stoletja', v: Zgodovina denarstva in bančniStva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana 1987, 19 - 32. JPrimer novčnih najdb 13. stoletja iz arheoloških plasti na Ljubljanskem gradu. 308 P.KOS: DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE ... Za območje današnje Slovenije je značilno živahno delovanje številnih kovnic cerkvene in posvetne gosposke v 12. in 13. stoletju ter tedaj ponovno živahen denarni obtok. (Čas delovanja posameznih kovnic ter jurisdikcijo, pod katero so v posameznih časovnih obdobjih kovali denar v kovnicah na današnjem slovenskem prostoru, shematično prikazuje Priloga 1). Pri kovanju teh kovnic gre predvsem na začetku delovanja posameznih kovnic za verno posnemanje kovanja novcev koroških kovnic Breze (Friesach), ki je pričela s svojim delovanjem okoli leta 1125, oziroma Šentvid (St. Veit), v kateri so pričeli s kovanjem nekaj kasneje, saj je cerkvena in posvetna gosposka ustanavljala kovnice na mejnem področju z Ogrsko in Hrvaško predvsem v želji po čimvečjem dobičku. Sele kasneje je mogoče opaziti na tu skovanem denarju specifične stilne značilnosti posamezne kovnice. Ker napis na novcih le redko omenja kovnico, je atribucija takih tipov novcev še toliko težja. Ob tem moramo omeniti tudi dejstvo, da so od leta 1200 v kovnici salzburških nadškofov v Brezah na vsaka štiri leta (podobno kot tedaj v kovnici Aquileia), po letu 1220 pa na vsaki dve leti zamenjali pečate za skovanje novcev, da bi preprečevali zlorabe in ponarejanje. Posledica tega je veliko število danes dokumentiranih različnih tipov novcev tako imenovanega breškega kova. Ker so v kovnicah na današnjem slovenskem ozemlju kot predlogo za izdelavo kovnih pečatov pogosto uporabili pečate kovnice Breze, Šentvid oziroma pečate ene od sosednjih kovnic na obmejnem področju, je na ta način olajšano ugotavljanje relativne kronologije kovanja, saj je bil tak novec zanesljivo skovan kasneje kot njegova predloga. Metoda primerjave pečatov sloni na dejstvu, da se je običajno pečat za skovanje zadnje strani novca (delavec v kovnici ga je namreč držal v roki in po njem z najrazličnejših kotov udarjal s kladivom) izrabil hitreje od pečata za skovanje sprednje strani, ki je bil pritrjen v nakovalo. V tem primeru so izrabljen pečat nadomestili z novim, medtem ko so za skovanje sprednje strani novca še vedno uporabljali prejšnji pečat. Včasih so isti pečat zadnje strani novca zaradi slučajne zamenjave (ti pečati so bili premični in so ležali po kovnici, kar je omogočalo zamenjavo po pomoti) uporabili za skovanje novca z drugo kombinacijo sprednjega pečata. Posledica je, da se z istim pečatom za eno stran novca veže več različnih pečatov za drugo stran, in obratno. V primeru, da se na enem od novcev, skovanih s pečatom v pravkar omenjeni kombinaciji, pojavlja ime kovnice, je mogoče isti kovnici pripisati vse novce, skovane s pečati v taki zaključeni kombinaciji med seboj povezanih pečatov, pa čeprav na njih ni omembe kovnice. Študij srednjeveške numizmatike tudi na današnjem slovenskem ozemlju zahteva zato čimpopolnejše poznavanje vsega novčnega gradiva, ki je danes na razpolago. Osredotočen naj bi bil na eni strani na denar sam (na pripisovanje posameznih tipov novcev določeni kovnici, na ugotavljanje relativne kronologije zaporedja novčnih emisij v okviru ene kovnice, na ugotavljanje absolutne kronologije, na stilno, paleografsko ter ikonografsko analizo, itd.), na drugi strani pa na ugotavljanje strukture denarja, ki je bil v obtoku v posameznih obdobjih na posameznih območjih, pri čemer so za tovrsten študij še posebej važne prav najdbe novcev v arheoloških kontekstih." Pri tem je za ugotavljanje strukture denarja v obtoku važna tudi analiza zakladnih najdb, ki pa je obenem še posebej pomembna za časovno opredeljevanje kovanja emisij novcev, ki so zastopani v najdbi. Čas zakopa novčne zakladne najdbe namreč obenem določa časovni okvir, do katerega so morali novce skovati (terminus ante quem), da so bili lahko že udeleženi v najdbi.5 Kot kažejo analogije številnih analiz denarnega obtoka v antiki, pa je za ugotavljanje strukture vseh vrst denarja v obtoku na nekem področju v vseh obdobjih zelo važen tudi študij posamičnih novčnih najdb, ki pa je na področju srednjeveške numizmatike razen redkih izjem v Evropi zaradi neobjavljenega gradiva povsem zanemarjen. Istočasno je brez dvoma pomemben in potreben tudi študij sočasnih pisnih virov, ki kakorkoli omenjajo denar, s pomočjo katerih bi bilo prav tako mogoče osvetliti denarni obtok na nekem področju ter s tem posredno denarno in ekonomsko zgodovino nekega prostora.8 л„к ^ * P " ™ ^ 0 g le jr r-- G?dai' ï î r e m d e Münzen im Karpatenbecken aus den 11. - 13. Jahrhunderten' Acta Archaeologtca Academiae Scienttarum Hungaricae 21, 1969, 111-131. • 'Za primer tovrstne primerjalne analize zakladnih najdb brešTcih pfenigov glej H. Ban 'Die Zeitfolee der Hauptausgabender Münzstätten Friesach und St. Veit in der Blütezeit', Haller Munzblätter 5, 1992 329 - 334 Pomen študija zakladnih najdb za ugotavljanje zgoraj omenjenih elementov se je sicer zavedal že Baumgartner, ki se je izdatno K Ä ^ Ä Ä l W T ^ * 1Z Ìn 13- St0letja- P r im- R B a u m ^ n e r - 'D i e Blfltezei. der Friesacher T t , 9 le-l npr- K- ^ Ф п е г - D i e Münzfunde in Sachsen aus der Zeit der regionalen Pfennigmünze (12 und 13 Jahrhundert), Hamburg 1969. Analiza zakladnih najdb in posamičnih novčnih najdb je naprimer pokazala gibanja intenzivnosti denarnega obtoka, ki so povsem identična z letno produkcijo kovnice Lohe na Švedskem, za katero imamo ohranjene podatke (diagram podaja A. Burnett, Coins. Interpreting the past, London 1991, 57). *Prim. za Madžarsko, B. Homan, Magyar Pénztért, net (Hungarian Monetary History), Budapest 1916. ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 • з 309 Kakšno je stanje proučevanja srednjeveške numizmatike na slovenskem prostoru oziroma delovanja kovnic, ki so z denarjem v glavnem oskrbovale to področje? Najpomembnejše delo A. Luschina, obširna študija o breških pfenigih iz let 1922/23, je temeljno delo, ki je obravnavalo tudi delovanje srednjeveških kovnic na prostoru današnje Slovenije. Izjemen napredek v proučevanju delovanja kovnic breških pfenigov predstavlja življenjsko delo E. Baumgartnerja, objavljeno v nizu temeljnih člankov.10 Predvsem na osnovi podrobne analize stila ter analize pečatov je uspel pogosto temeljno spremeniti dotedanje pripisovanje posameznih novcev določenim kovnicam. Izsledki njegovih raziskav predstavljajo zato osnovo za vsak nadaljni študij vseh aspektov kovanja novcev breškega tipa. Po njegovi prezgodnji smrti je njegove rokopise dobil graški zbiralec W. Fritsch, ki je na njihovi osnovi objavil dodatke k Baumgartnerjevi študiji "Die Blütezeit...".12 Od tedaj je komajda mogoče govoriti o napredku pri proučevanju srednjeveških kovnic na prostoru današnje Slovenije. H. Ban je skušal kronološko opredeliti kovanje posameznih emisij pfenigov kovnic Breze in Šentvid, pri čemer se je dotaknil tudi nekaterih kovnic na slovenskem ozemlju.13 Nekatera vprašanja andeks-meranskih kovnic na slovenskem prostoru obravnava tudi B. Koch.4 Slovenski zbiralec in poznavalec breških pfenigov A. Pogačnik je pred kratkim skušal predložiti javnosti katalog novčnih tipov vseh v 13. stoletju na slovenskem prostoru delujočih kovnic, vendar brez potrebne argumentacije in ne da bi pri tem sicer opozoril na odprte probleme.^ Posamezne novčne tipe so obravnavali še F. Mayreder, A. Pogačnik, H. Ban, B. Koch in A. Rant. Pričujoči avtorje prispeval kratek pregled delovanja kovnice Kamnik oziroma celovit pregled kovanja posnetkov breških denaričev v kovnicah na slovenskem ozemlju ter s tem povezane problematike. Kot standardno literaturo pri opredeljevanju vseh vrst breških pfenigov uporabljamo še vedno dela Luschina ter Baumgartnerja.18 Od kovnic, katerih proizvodi so prav tako igrali bistveno vlogo v denarnem obtoku na prostoru današnje Slovenije, so temeljito in odlično obdelane le kovnice Oglej (Aquileia), Trst (Trieste) ter kovnica goriških grofov v Lienzu,1 medtem ko standardna literatura za strukturo kovanja kovnic Gorica (Gorizia), Benetke (Venezia) in nekaterih sevemoitalijanskih kovnic (kot npr. Verone) ostaja še vedno sicer zastarel in nepregleden Corpus Nummorum Italicorum. 'A. Luschin, 'Friesacher Pfennige', Num. Zeitschrift 55, 1922, 89 -118 in Num. Zeilschrift 56, 1923, 33 - 144. 10E. Baumgartner, 'Kovnica Ljubljana v 13. stoletju'. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 15, 1934, 92 - 102. Id., 'Das Eriacensis - Gepräge und seine Beischläge', Num. Zeitschrift 68, 1935, 67 - 88. Id., 'Beiträge zum Friesacher Münzwesen', Num. Zeitschrift 72, 1947, 12 - 69. Id., 'Die Blütezeit der Friesacher Pfennige. I. Teil: Die Bedeutung der Auslandsfunde für das Friesacher Münzwesen', Num. Zeitschrift 73, 1949, 75 - 106. Id., 'Die Friihzeit der Friesacher Pfennige', Carinthia I 142, 1952, 256 - 286. Id., 'Die Blütezeit der Friesacher Pfennige. П. Teil: Die Friesacher Grenzlandmünzung', Num. Zeitschrift 78, 1959, 14 - 57 in Num. Zeitschrift 79, 1961, 28 - 63. Id., 'Beiträge zur Geldgeschichte der Friesacher Pfennige', Carinthia I 150, 1960, 84 - 117. Glej tudi E. Baumgartner, 'Kovnici Slovenj Gradec in Kamnik v dobi Andechs - Merancev', Časopis za zgodovino in narodopisje 28,1933, 17 - 35. "Glej A. Jeločnik, Zgodovinski časopis 5, 1951, 299 - 300. 1!W. Fritsch, 'Anhang zu E. Baumgartner "Die Blütezeit der Friesacher Pfennige"', Num. Zeitschrift 79, 1961, 64- 71. "H. Ban, 'Die Zeitfolge der Hauptausgaben der Münzstätten Friesach und St. Veit in der Blütezeit', Haller Münzblätter 5, 1992, 329 - 334. ,4B. Koch, 'Zur Frage der Brakteatenprägung in Ostkämten', Mitth. Osten. Num. Gesell. 27/6, 1987, 85 - 92. "A. Pogačnik, 'Srednjeveška kovnica Kamnik', Num. Vestnik 17, 1989, 315 - 328. Id., 'Srednjeveške kovnice na Slovenskem (2). Slovenj Gradec - Ptuj - Celje', Num. Vestnik 18, 1990, 371 - 392. Id., 'Srednjeveške kovnice na Slovenskem (3). Brežice - Rajhenburg - Kostanjevica - Čatež - Sv. Križ', Num. Vestnik 19, 1991, 429 - 459. Id., 'Srednjeveške kovnice na Slovenskem (4). Otok pri Dobravi (Gutenwert)', Num Vestnik 20, 1992,479 - 507. "F. Mayreder, 'Über einige Fragen des mittelalterlichen Münzwesens der Steiermark', Mitth. d. Numism. Gesell. Wien 16, 1931, 190 - 192. Id., 'Zur innerösterreichischen Münzkunde des ХШ. Jahrhunderts', Num. Zeitschrift 65, 1932, 50 - 56. A. Pogačnik, 'Nepoznani polovičar kovnice Slovenjgradec', Num Vestnik 14,1986, 165 -166. H. Ban, 'Ein meran. Pfennig der Beatrix von Burgund aus der Münzstätte Gutenwert', Num. Vestnik 16, 1988, 262 - 266. B. Koch, 'Ein Friesacher Pfennig des Bishofs Thiemo von Bamberg', Mittheilungen der österr. Num. Gesellschaft 6, 1950, 73 - 74 (novec iz Otoka skuša pripisati bamberškemu škofu Thiemu). A. Rant, TJer Pfennig des freisinger Bischofs Otto П. aus der Münzstätte Gutenwert und die Problematik des Wappens von Škofja Loka', Loški razgledi 26, 1979, 33 - 36 (kovanje istega tipa novca pripisuje freizinškemu nadškofu Otu II). I7P. Kos, 'Srednjeveška kovnica v Kamniku', Kamnik 1229 • 1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, Kamnik 1985, 42 - 44. Id., T>er Friesacher Pfennig und seine Nachprägungen im slowenischen Gebiet', (predavanje na Friesacher Sommerakademie: Die Friesacher Münze im Alpen-Adria-Raum, Friesach 14.-18. september 1992) (v tisku). "Pred izidom je sicer pomembno delo B. Koch, Corpus Nummorum Austriacorum, Band I. Mittelalter, Wien 1994, ki med drugim zajema tudi gradivo kovnic breških pfenigov na današnjem slovenskem ozemlju. "G. Bernardi, Monetazione del patriarcato di Aquileia, Trieste 1975. Id., 'Le monete dei Vescovi di Trieste', v: Numismatics - Witness to History, London 1986, 123 - 140. M. RizzoUi, Münzgeschichte des alttirolischen Raumes im Mittelalter und Corpus Nummorum Tirolensium Mediaevalium. Bd 1.: Die Münzstätten Brixen/Innsbruck, Trient, Lienz und Meran vor 1363, Bozen 1991. "Corpus Nummorum Italicorum, Roma 1910 -1943; Vol. VI (Gorizia, Verona), Vol. УП - VITI (Venezia). Ш P. KOS: DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE ... Odlično je obdelana srednjeveška denarna zgodovina Tirolske, katere kovnice so prav tako igrale vlogo v denarni zgodovini slovenskega prostora.21 Pred kratkim je bila analitično obdelana tudi dunajska kovnica. Pomembno je delo B. Klugeja, ki podrobno obravnava kovnice iz salijskega obdobja, med drugim tudi s področja Bavarske. Vsa navedena dela služijo tudi kot standardna literatura pri opredeljevanju novcev. Prikazano stanje raziskav priča, da je odprta še vrsta vprašanj v zvezi z delovanjem kovnic na današnjem slovenskem ozemlju. Vrsta atribucij novcev posameznim kovnicam še ni razjasnjena. Relativna kronologija zaporedja posameznih emisij novcev v posameznih kovnicah kljub koristni metodi primerjave pečatov še ni jasna. Nihče se ni ukvarjal z analizo sočasnih ponaredkov.24 Neredko ostaja odprto vprašanje, kdo je koval posamezne novce, kdo je potemtakem imel v tistem trenutku kovno pravico, s Čemer bi nemalokrat lahko podrobneje razrešili vprašanje takratne jurisdikcije nad določenim ozemljem. Obenem je tudi slika denarnega obtoka konec 12. in v 13. stoletju na današnjem slovenskem ozemlju pa tudi širše na področju Vzhodnih Alp poznana le v najbolj grobih in deloma poenostavljenih obrisih. Tako naj bi na prostoru južno od Save v obtoku prevladovali novci oglejskega tipa, na prostoru severno od Save pa novci breškega tipa. To je v grobem res, vendar je potrebna podrobnejša študija novčnih najdb (sporadičnih, grobnih in zakladnih), ki se hranijo v muzejih oziroma so poznane le iz starejše strokovne literature, s širšega prostora (Slovenije, Avstrije, severne Italije in vsaj zahodne Madžarske), ki bi odgovorila na vprašanja o tem, kakšen denar je zahajal v obtok na posamezna področja, denar katerih kovnic je na nekem območju v danem trenutku najpogosteje zastopan, kakšna je bila intenzivnost denarnega obtoka, kako seje smer dotoka denarja v obtok spreminjala (kronološko in geografsko pogojeno) in ali je mogoče dotok različnih vrst denarja med posameznimi območji povezovati z različnimi (in spreminjajočimi se) jurisdikcijami posvetne in cerkvene gosposke. Študija, ki bi odgovarjala na omenjena vprašanja, ni mogoča brez objave korpusov srednjeveških novčnih najdb za posamezne države, pač po zgledu korpusov antičnih novčnih najdb. Izdelava takšnega korpusa za področje Slovenije - projekt vodi Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani - je v teku. (Standarde, po katerih naj bi bil izdelan korpus takih najdb, prikazuje tipična stran korpusa srednjeveških novčnih najdb z Ljubljanskega gradu, Priloga 3). Za razliko od korpusov antičnih novčnih najdb je pri korpusu srednjeveških novčnih najdb potrebna objava fotografij vseh ohranjenih primerkov, na osnovi katerih bi bil kasneje mogoč študij novčnih pečatov). Zeleh bi si, da bi si takšno nalogo zastavili tudi strokovnjaki v sosednjih državah. Sele dokončanje tako zastavljene naloge bi predstavljalo brez dvoma bistven prispevek proučevanju monetarne in ekonomske zgodovine srednjega veka na prostoru Vzhodnih Alp. Ob tem je potrebno opozoriti, da omejevanje študija primarnih zgodovinskih virov zgolj na ohranjene pisne dokumente največkrat ne razjasni zastavljenega problema v vseh podrobnostih. V pisnih virih se denar pričenja omenjati z določenim časovnim zamikom, ah pa v času nastanka dokumenta niso podrobno razlikovali med denarjem različnih kovnic. Povedano ilustrira primer denaričev (oglejskega kova) ljubljanske kovnice 13. stoletja, za katero materialni viri (novci) dokazujejo delovanje od leta 1210, medtem ko omemb novcev omenjene kovnice v pisnih virih 13. stoletja m zaslediti. Zatorej je neobhodna enakovredna obravnava vseh obstoječih materialnih virov, tako pisnih virov kot dokumentiranje in analiza ohranjenih novcev ter novčnih najdb. Da zanimanje za denarno zgodovino med zgodovinarji srednjega veka narašča ter da se le-ti v zadnjem času zavedajo odprtih problemov, priča primer skupnega raziskovalnega projekta graške in tržaške univerze, predstavljen septembra 1992 na znanstvenem srečanju v Brezah na Koroškem (Fnesach), posvečenem breškemu pfenigu. V okviru tega projekta je graška univerza pod vodstvom prof. Härtela prevzela obravnavo pisnih virov za prostor akvilejskega patriarhata v obdobju 1100 - 1250, medtem ko naj bi tržaška univerza pod vodstvom prof. Degrassijeve obdelala sočasne novčne "H. Rizzolli, op ciL (op. 19). BB Koch, Der Wiener Pfennig (= Num. Zeitschrift 97), Wien 1983. Si arirferfïwi DeUtSche Manzgeschichte von der späten Karolingerzeit bis zum Ende der Salier (ca. 900 bis 1125), "Pred kratkim sta bili dve svinčeni imitaciji denaričev kovnice Breze izkopani na Ljubljanskem gradu. 1988 B Z a k 0 r P U S ^ 0 6 " 0 1 n o v č n i h п а Ј * P1*111- p K o s - Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I., IL, Berlin "Podobnega projekta za področje Zgornje Avstrije se loteva B. Prokisch iz Muzeja v Linzu. Prim. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, I. Listine 1243 • 1397, Ljubljana 1956. "Projekt Währungsgeographie im Alpen-Adria-Raum. Elka Hammer je zbrala in analizirala 161 pogodb s področja ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 • 3 311 najdbe z istega prostora. Graški del projekta je bil po letu dni zaključen z res zanimivo analizo omemb vseh vrst denarja v tedanjih pisnih virih, vendar so bili njihovi rezultati neprimerljivi z rezultati tržaške univerze zaradi napačnega metodološkega pristopa slednje pri analizi novčnih najdb. V Sloveniji v preteklosti ni bila nikoli nakazana potreba po zasnovi in kasnejši realizaciji podobnega projekta, če izvzamemo pred nekaj leti prijavljeno magistrsko nalogo, ki naj bi obravnavala prav v zgoraj omenjenem graškem delu projekta zaobsežena vprašanja. Žal je bila prilika tudi tokrat zamujena, saj so zahtevno analizo pisnih virov in jasno ter zanimivo izvrednotenje le-teh v letu dni opravili graški kolegi . Priloga 1 Shematični pregled kovnic 13. stoletja na slovenskem prostoru Andeški Spanheimi Babenberžani Slovenj Gradec (Windischgraz) 1180-1251 Berthold Ш. Berthold IV. Heinrich IV. Berthold V. Kamnik (Stein) 1180-1228 Berthold Ш. Berthold IV. Heinrich IV. 1243-1248 Agnes LJubljana (Laibach) 1261-1269 Ulrich Ш. 1248-1269 1230-1243 Ulrich Ш. Friedrich П. 1210-1269 Bernhard П. Usrich Ш. Kostanjevica (Landstraß) Sv. Križ (И. Kreuz) Čatež (Tschatesch) 1210-1269 Bernhard П. Ulrich Ш. 1216-1235 Bernhard П. 1217/8-1235 Bernhard П. Salzburška nadškofija Krška škofija 1230-1235 Madžarska zasedba 1258-1259(7) Češka zasedba 1270-1276 Ottokar П. 1270-1276 Ottokar П. 1270-1276 Ottokar П. Cividala, ki omenjajo denar, Günther Bernhard pa je analiziral 22 omemb denarja v 46 pogodbah, ki se nanašajo na področje vzhodno od Soče. "Rezultati bodo objavljeni v zborniku prispevkov z omenjenega posvetovanja, glej op. 17. 312 P. KOS: DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE ... Andeški Spanheimi Babenberžani Salzburška Krška Madžarska Češka . nadškofija škofija zasedba zasedba Otok (Gutenwert)30 1208/12-1231 Heinrich IV. Berthold V. OttoVn. Beatrix Otto Vin. 1229-1246 Leopold VI. Friedrich П. Ptuj (Pettau) 1222-1230 Leopold VI. 1222-1230 Ebehard П. 12S8-1259(?) Brežice (Rann) 1222-1230 1220-1230 1220-1235 Bernhard П. Leopold VI. Ebehard П. 1258-1259(7) Brestanica (Reichenburg) 1220-1235 PUštaJn (Peilenstein) 1220-1235 Priloga 2 Pregled novčnih zakladnih najdb 13. in prvih desetletij 14. stoletja s področja Slovenije Kovnica Leto odkritja Čas zakopa Aquileia Trieste Gorizia Lienz Venezia Verona Ljubljana (oglejski kov) Bled" 1962 1287/92 19 15 3 1 Kranj" 1965 ok. 1270 64 21 Kranj" 1895 ok. 1310 295 Kamnik14 1856 2. pol. 13. st. ok. X X X X A 35 Crna vas 1981 1225 19 Koper 1992 1239 65 58 "Po nekaterih domnevah naj bi kovnica pričela z delovanjem že v letih 1209 - 1215 za freisinškega škofa Otona £ : ? ™ £ *??• "pieT"S freisinškega škofa Otona П. kovnice Gutenwert in problematika loškega grba', Loški razgledi 26, 1979, 33 - 36 (s starejšo literaturo). E. Pegan, Najdba srednjeveških novcev na blejskem otoku', Argo 4 - 6,1967, 1 - 7. . "Neobjavljen. Strukturo najdbe kratko omenja A. Pogačnik, 'Najdba srednjeveškega denarja v Kranju', Glasnik Numizmatičnega druitva SlovenijeJ 1969, 13 - 15. Pri najdbi iz Kranja, ki jo omenja G. Bemidi, Monetazione del patriarcato dl Aquileia, Trieste 1975, 188, gre za posamično najdbo (prim. F. Schweitzer, Abréger, de l'histoire des comtes de Gonceet série:de leurs monnaies, Trieste 1851, 70). Prim. D. M. Metcalf, Coinage in the Balkans 820 - 1355 Thessalomla 1965, S. 170 Anm. 82, la prav tako govori o zakladni najdbi. v • i."*; Müllner 'Fund \°n Veneuanermünzen bei Krainburg', Argo 4, 1896, 191. G. Budinsky, 'Miinzenfund in Krainburg', Monatsblatt der Num. Gesellschaft in Wien 3,1896, 344-345. "Mittheilungen der k. k. Central - Commission 1, 1856, 185 - 186 (odkritih je bilo okoli 300 - 400 novcev V literaturi ne omenjajo točnega seznama novcev v najdbi). "Neobjavljena. Objavo pripravlja A. Jeločnik. "Za seznam novcev se zahvaljujem A. Šemrovu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 3 313 kovnica Leto odkritja Čas zakopa Kozina" 1886 1235/50 Lanišce" 1870 1282/87 V.Globoko" 1936 2. pol. 13. st. Mirna" 1884 1306> Vrh Trebnje" 1932 1306/08 Dolenja vas" 1945 1305/10 Aquileia Trieste Gorizia Venezia Padua Mantua Verona Brescia Trient Kostanjevica (oglejski kov) Ljubljana 15 3 1 2 127 88 6 23 51 9 9 2 2 2 142 39 3 24 (oglejski kov) 1 Kovnica Leto odkritja Čas zakopa Dečja vas" 1933 1180/1190 Starigrad*1 1903 ok. 1276 Starigrad" 1905 ok. 1276 Žalec" 1893 ok. 1300 Celje" 1897 ok. 1250 Aquileia Ljubljana (oglejski kov) Kostanjevica (brakteati) Friesach St. Veit Völkermarkt Griffen Slovenj Gradec Kamnik Ptuj 33 23 18 59 14 10 2 5 1 44 25 13 85 41 1 J7A. Puschi, 'Di un ripostiglio di monete', Arch. Triestino 12, 1886, 411 - 413 (prvotno število najdenih novcev ni poznano). "A. Luschin, 'Der MUnzfund von Lanische', Num. Zeitschrift 3, 1871, 516 - 545 (prvotno število najdenih novcev ni poznano; dokumentiranih je bilo 218 novcev). WJ. Klemene, TvJalazi novaca u Jugoslaviji 1910 - 1936', Numismatika 2-4, 1934-36, 11, Nr. 37. (Najdenih je bilo nekaj sto srebrnikov. Seznam novcev iz najdbe ni ohranjen.) *F. Jarc, Viestnik hrvatskoga arkeologičkoga društva 6, 1884, 122 - 123 objavlja nepopolen seznam novcev iz najdbe, ki je prvotno obsegala okoli 500 novcev. "A. Jeločnik, 'Dve najdbi srednjeveških novcev'. Zgodovinski časopis 6-7,1952-53,459 - 471. "Jeločnik, op. cit. 443 - 459. °D. M. Metcalf, Coinage in the Balkans 820 - 1355, Thessaloniki 1965, 171 (odkritih je bilo okoli 50 novcev, od katerih je Baumgartner popisal 18 primerkov). "Luschin, Triesacher Pfennige', Num. Zeitschrift 55,1922,112 (odkritih je bilo 50 do 60 novcev). "Luschin, op. cit. 112. MA. Luschin, Steirische Miinzfunde, Graz 1971, 25 - 30 (od 300 novcev je bilo dokumentiranih 201 novcev). "E. Baumgartner, 'Beiträge zum Friesacher Pfennige', Num. Zeitschrift 72, 1947, 40 ff. (V sklopu najdbe je bilo prvotno odkritih okoli 400 srebrnikov). 314 P.KOS: DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE ... Kovnica Leto odkritja Čas zakopa Decjavas" Starigrad*1 Starigrad" Žalec" 1933 1903 1905 1893 1180/1190 ok. 1276 ok. 1276 ok. 1300 Celje" 1897 ok. 1250 Graz/Zeiring (breški kov) Graz (breški kov) Nedoločljiva kovnica (breški kov) Graz Slavonija 92 2 Kovnica Leto odkritja Čas zakopa Radeče*' 1948 1295/1300 Virštajn" 1914 1310/15 Ogljenšak" 1885 ok. 1280 Bori" 1891 pred 1280 Vučja ves32 1900 ok. 1280 Obervellach Friesach St. Veit Vülkermarkt Griffen Slovenj Gradec Graz/Zeiring (breški kov) Graz (breški kov) Graz Graz/Zeiring Slavonija Wien 21 14 1 3 5 14 3 24 65 26 18 3 1 130 133 2 91 96 5 1 13 42 13 7 3 7 1 290 27 1 6 4 2 1 1 "W. Fritsch, T)er MUnzenfund von Radeče', Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicala (=Situla 14/15), Ljubljana 1974, 333 - 338. "V. Renner, Der Münzenfund von Wierstein', Mit*, österr. Ges. f. Münz - und Med Kunde 1915. (Najdba je prvotno obsegala 1201 novcev. Kataloško obdelanih je bilo 315 novcev.) T-uschin, op. cit. 30-41 (analiziral je 276 novcev iz neugotovljivega prvotnega števila novcev v najdbi). Luschin, op. cit. 6 - 11 (od neznanega prvotnega števila novcev v najdbi je bilo dokumentiranih 362 novcev). Tjischin, op. cit. 19 - 21 (od okoli 1000 novcev v najdbi je bilo dokumentiranih 255 novcev). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 48 • 1994 • 3 Priloga 3 Prikaz segmenta korpusa slovenskih srednjeveških novčnih najdb LJUBLJANA LJUBLJANA Ljubljana - Ljubljanski grad POSAMIČNE NAJDBE/EINZELFUNDE 315 *1 Pfennig *2 Pfennig *3 Pfennig Srednja Evropa/ Mitteleuropa Nemčija/ Deutschland Habsburžani /Dynastie Habsburg Albrecht П. (1438-1439) b.l. (1438-1439) Wien Friedrich Ш. (IV.), röm. Kaiser (1440-1493) b.l. (1440-1452) Wien b.l. (1460-1480) Wien Lu. 18 (Abb. 14) Lu. 27 (Abb. 19b) Lu. 58 (Abb. 41) *4 Pfennig Pfalzgrafen zu Aachen und am Rhein Kur-Pfalz Ludwig Ш. der Bärtige (1410-1436) b.l. (1410-1436) Amberg Kuli 68 *5 Pfennig Ludwig IV. der Sanstmütige (1436-1449) Otto I. von Mosbach (1410-1461) b.l. (1448-1449) Amberg Kuli 74 *6 Pfennig Bayern Družina Wittelsbach/Dynastie der Witteisbacher Bayern-Landshut Heinrich IV., der Reiche (1393-1450) b.l. (1435-1440) Landshut Kell. 16 *7 Pfennig Ludwig IX., der Reiche (1450-1479) b.l. (1450-1459) Landshut Kell. 20 »8- 9 Pfennig •10 Pfennig b.l. (1450-1460) Oetting Bayem-München Emst I. (1397-1438) in Adolf (1435-1440) b.l. (1435-1438) München Beier. 3451 Beier. 168 *11 Pfennig Albert Ш., der Fromme (1438-1460) b.l. (1438-1460) München Beier. 176 316 P.KOS: DENARNIŠTVO NA PROSTORU DANAŠNJE SLOVENIJE ... *12 Piccolo Gorica/ Görz Gorica/ Görz Heinrich П. (1304-1323) b.l. (1319-1323) Treviso CNIll *13 Pfennig *14 Pfennig Avstrija/Österreich Habsburzani/Dynastie Habsbiirg Herzog Albrecht V. (TL) (1404-1439) b.l. (1406-1411) Wien b.l. (1420-1425 ) Wien Lu. 11 (Abb. 6) Lu. 15 (Abb. 11) »15 Pfennig Koroška/ Kärnten Družina Spanheim-Ortenburg Dynastie Spanheim-Ortenburg Ulrich Ш. b.l. (1248-1269) Stein Bg.Bl. 285 Pog. 35 *16 Piccolo Južna Evropa/ Südeuropa Benetke/Venezia Orio Malipiero (1178-1192) b.l. (1178-1192) Venezia CNI34 *17 Piccolo Lorenzo Tiepolo (1268-1275) b.l. (1268-1275) Venezia CNI31 *18 Mezzanino Andrea Dandolo (1343-1354) b.l. (1348) Venezia CNI13 19 Soldino Andrea Contarmi (1368-1382) b.l. (1368-1382) Venezia CN125 *20 Ducato Francesco Foscari (1423-1457) b.l. (1423-1457) Venezia CN7.61 var. *21- 22 Pfennig *23- 25 Pfennig Cerkvena oblast/ Geistliche Gebiete NadSkofije/ Erzbistümer Salzburg Adalbert Ш., königlicher Prinz von Böhmen (1168-1177;1183-1200) b.l. (pol 168) - Johann П. von Reisberg (1429-1441) b.l. (1429-1441) Salzburg Lu. 6 (Friesach) Bg. 1-3 Pr.Salz. 48 ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994-3 317 S u m m a r y MONETARY ACTIVITY IN THE REGION OF SLOVENIA IN THE PERIOD FROM THE 12th TO 14th CENTURIES Peter Kos The article presents a review of the activities of mints on Slovenian territory in the 12th and 13th centuries. It also discusses the current state of research in this field. Published coin hoards from the mentioned period are also surveyed. The author notes unsolved problems in relation to the study of the coins and the monetary circulation in the period from the 12th to 14th centuries. The possibilities offered by the study of individual and hoard finds of coins from the mentioned period as a primary historical source for research into economic and political history in the Slovenian region are also noted. NARODNI MUZEJ, Ljubljana, Prešernova 20, tel.: (061) 218-876, fax: (061) 221-882 Jaroslav Šašel: OPERA SELECTA Ljubljana : Narodni muzej, 1992 (Situla 30), 872 strani. Izbrana dela Jaroslava Šašla (1924—1988), eminentnega slovenskega epigrafika in antičnega zgodovinarja, obsegajo 92 člankov, ki so bili objavljeni v letih 1953—1990. Večina je bila doslej publicirana le v tujih revijah, ki pa jih ni vedno lahko dobiti. Nekaj pa je takih, ki so bili objavljeni v slovenščini in urednika (Stane Gabrovec in Rajko Bratož) sta se odločila, da jih prevedemo v angleščino, da bodo tako dostopni širši mednarodni strokovni javnosti. Vsi prispevki v delu Opera selecta so tako zdaj v tujih jezikih — angleščini, nemščini in italijanščini. Razvrščeni pa so po tematskih skupinah, ki odražajo Šašlovo široko znanje in zanimanje: I Študije o onomastiki in prosopografiji II Epigrafika in zgodovina III Vojaška zgodovina IV Študije o ekonomski zgodovini V Mesta, naselja in topografija področja ob Severnem Jadranu, v Vzhodnih Alpah in za Zahodnem Balkanu VI Pozna antika in srednji vek Geografsko torej obravnavajo področje od Severnega Jadrana in Vzhodnih Alp do osrednjega Podonavja in Zahodnega Balkana. Kronološko pa od začetka Rimskega cesarstva do zgodnjega srednjega veka. V publikaciji je objavljena tudi celotna bibliografija Jaroslava Šašla, dodani pa so obsežni indeksi razdeljeni po tematiki: I. imena oseb, ljudstev in božanstev; II. geografski pojmi; III. predmetni indeks. Strokovne ustanove in člani strokovnih društev imajo 25%, študentje pa 50% popusta za nakup po enega izvoda knjige.