133. Stnllka. I Hulim, f M*, 13. jnlli B17. L. leto. 9 ^^^^^^^^v ^^^^^^^^E ^^^^^^^V ^^^^h ^^^^^^^^H ^^^^L ^^^h ^^^L^^^E _^^^&_^^^^^. ^^^^&^ ' ^^^b^ ^^^H _^^^&_ ^^^^^^ _^^^^L. ^^^L. ^^^L^^^^b _^^^^L^^^^v .Slovenski Narod" Ttlfa po poftt: za Avs*ro-Ogrsko: ćelo ieto skupaj aaprej . K 28— I pol leta „ n . , . 14-— I ćetrt leta „ m .... 7*— I na mescc . m ... 2*50 | za Nemfljo: ćelo leto naprej .... K 33*— za Ameriko in vse druge deiele: ćelo leto naprej . . . . K 38,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ĐpravnUtro (spodaj, dvorišče levo). KnaflOTa ulica 4t 5, telefon AL SS. Iifca|a YBmk dan ireder lirtmti aetiolfe ia prnalfee. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: I mm visok, ter 6*3 mm širok prostor:' enkrat po 8 vin., d/alcrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (e,nak prostor) 10 vin. Pri vecjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. »^f srodna tiskar?iaM telefon At. 85. UpravnStvu naj se pošiljajo n.iroĆnine, reklamacije, inserati 1. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Lfaollani dostavljen na dom ali če se hod! ponj t cdo leto naprej . . . . K 26*40 pol leta „ .....13*20 I četrt leta „ ..... 5*60 | na mesec „ ..... 2*20 ,Foeawaim AUvflka ▼•!{« 10 vlnarjev. Dopisi na| se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. UredniAtvo: K&iOova ulloa At 5 (v pritličju levo«) telefon AL 34. U veliko idiom Malo. (Od našega posebnega poročevalca) Dunaj, 10. junija. Kar je bilo pričakovati, to se je zgodilo. Razburjenje »gospod^v« radi Frantove določbe se je končalo kakor znano nemsko Hornberger Schiessen. V poslovniški komisiji go-sposke zbronice se je sicer vršila včeraj popoldne do poznega večera zelo živahna debata, pri kat eri so morali poleg grofa Clama intervenirati kar š t i r j e ministri, toda s tem rezultat je bil ta, da je komisija odobrila poslovniški zakon brez vsake spreme mbe. Temu zgledu bo sledil v ponedeljek tuđi plenum gosposke zbornice in proračunska debata v poslanski zbornici se bo v torek prieela že v znamenju novela poslovnika. Sebi v tolažbo bo gosposka zbornica v ponedeljek: skienila mencia se posebno rezolucijo, ki pozivlja vlado, da naj skoraj izdela naCrt za uvedbo enot-nega, seveda nemškega razpravljal-nega jezika za državni zbor. Pium i desiderium__ Dnevni red za torkovo sejo poštanske zbornice vsebuje kot prvo točko razpravo o Leonovi rezoluciji — ako bo poročilo poslovniškega od-seka do takrat že gotovo. Kakor znano pa se je poslovniški odsek od-godil na neekrtočen čas in Leonova rezolucija pač sploh ne bo več zagledala belega dne. Kot druga točka so na dnevnem redu volitve v finančni. vojnogospo-darski in budgetni odsek. Od Jugo-siovanskega kluba nomtnirane elane teh odsekov smo že navedli. Za temi volitvami se prične raz-prava o proračunskem provizoriju, v katere okviru se razvrje velika politična debata. Debato bo otvori! ministrski predsednik z že opetovano napovedano programatič-no izjavo. To izjavo pričakujejo vse stranke z največjo napetostjo. V ju-goslovanskih krogih se poudarja, da so razmeTe. v katerih bo govoril grof Clam v torek, precej drugačne, kakor so bile na začetku zasedanja, takrat ko so Čehi in Jugoslovani podali svoje slovesne deklaracije. Med tem je zbornica \1adi prav krepko dokazala, da ne mara o nemškem dr-žavnem juziku ničesar slišati in ra-dosten odztv. ki ga je izz\'ala jugo-slovanska deklaracija na slovanskem jugu, češka med češko-slovaškim narodom, Dozornost. ki so jo vzbudile te izjave tuđi izven o>jih državnih mej — vse to mora biti ministrske-mn predsednikn resno svarilo, da ne gre teh velikih problemov kratko-inalo odklanjati, oziroma ]ih reševati s komodno gesto negacije. Jugoslo-\anski politiki smatrajo zato, da bo grof Clam-Martinic, ki povrh še špekulira na rekonstrukcijo svojega kabineta ter še vedno ni izgiibil upanja, da se mu posreći sestaviti skromno večino, s pomočjo katere bi prebro-dil vsaj težave provi zor ičnega proračuna, svojo izjavo podal v znatno retuširani oblik i. Gotovo pa je, da bo naletel na jako pozorno kritiko. Naši in češki politiki se sigurno ne bodo dali varati z milo be-sedo in bodo tuđi za najprevidnejšo frazo znali poiskati čisto resnico. Ne vdajajo se nikaki prevari, da bi mo-gel avtor prestolnega govora spre-meniti svoje nazore in zato so trdno kakor le kedaj odločeni vztrajati proti Clamu in njegovim v naj-o s t r e j š i opoziciji. Proti pro-gramatični izjavi grofa Clama bodo oficijalni govornik! Jugoslovanske-ga kluba in Ceškega Svaza postavili programatične izjave jugoslovanske in češke delegacije. Upati je, da se jim v več ali manj ostrem tonu pri-družijo tuđi Rusini in Italijani in zgoditi bi se morala te dni važna, do se-daj še neverjetna sprememba, ako bf skapno fronto opustili Poljaki. Sicer je res, da delujc v Poljskem klubu konzervativna skupina za »obnovi-tev realistične politike«. Ta skupina je postavila teorijo, da treba razlo-čevati med »velikimi narodnimi vprašanji«, ki ne dopuščajo nikakega kompromisa, ter »praktičnimi vsak-danjimi potrebami Galicije^, ki da se dajo resiti le v harmoniji z vsako-kratno vlado. S pomočjo te teorije naj bi se vrnil Poljski klub na svoje »tradicionalno stališče«, to se pravi, podpiral naj bi, čc treba, tuđi Clama, ako dobi za GaJicijo novih, zlasti gospodarskih ugodnosti. Poljakom na čast je treba poudariti, da to konzervativno teorijo većina Poljskega kluba dosedaj oštro z a v r a č a. Računati moramo seveda s tem. da bo vlada tekom budgetne debate z vsemi sredstvi skušala pridobiti podpore. Na drugi strani pa nastane za Jugoslovanski klub in Češki Svaz velika naloga, da spretno orga-nizirata nenemško koalicijo proti nemško-nacijonalni vladi. Menimo, da so dani vsi predpogoji za tako koalicijo in da bo mnogo odvisno od spretnosti jugoslovanskih in čeških voditeljev ali se to posreći ali ne. Lahko si predstavljamo, kako \-iso-ko bi povzdignil Jugoslovanski klub svojo že itak odlično parlamentarno pozicijo, ako bi se mu skupno s Čehi posrečilo organizirati vse stranke, ki morajo biti naravne nasprotnice Clamovega kabineta. V ostalem lahko povemo. da bi padec Clarnove vlade tuđi v treznih nemških krogih izzval nekako tiho zadeščenje. Pametni Nemci pravilo že danes o sedanjem ministrskem predsedniku: Proti na^protnikom se bodemo že branili, samo Bog nas čuvaj prijateljev ,kakršen je grof Clam... Baš z nemske strani se tuđi poudarja, da je budgetni provizorij z ominozrrim § 4. ćelo za Clamove pristaše neprobavljiv. tamla zhitta pmM ttBm tflL (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 11. junija. Gosposka zbornica je nocoj odobrila poslovniški zakon in s tem ie reforma drzavnozborskega opravil-nika končana. NemŠko - nacijfonaini krogi so seveda do zadnjega vztrajali v trmi in odporu proti enakopravnosti in tako se je v današnji seji gosposke zbornice razvila načelna debata o vprašanju enotnega razpravljalnega jezika, ali, recimo naravnost, nemškega državnega jezika. Zastopniki ponemčevalne ideje, organizirani v takozvani ustavni stranki ter deloma v srednji stranki, so si izbrali za svojega voditelja predsednika državnega sodišča dr. von Grabmayerja, katerega dostojanstvo kot najvišjega čuvaja enakopravnosti v državi, ga menda posebno kvalificira za prvaka germaniza-torične fronde. Grabmaver je nasto-pil za nemški jezik z argumenti, ki so bili zbrani iz uvodnikov »Neue Fr. Presse« in podprti z neokusnimi citati. Dolžil je slovanske stranke, da so zlohotno izzvale konflikt, ki da bo imel za državo najhujše posledice in si je osvojil tisto priljubljeno nemsko teorijo, ki tako lepo loči državo kot nekak abstraktni pojem od njenih narodov, potem pa takoj identificira državne interese z nemsko - nacijo-nalnlmi interesi. Lex Franta se zdi dr. Grabmaverju gotov ruin parlamenta, v njej vidi strašilo, ki bi se moglo vgnezditi tuđi — o groza — v gosposko zbornico in lasje mu vstajajo pri misli, da bi mogli v poslanici zbornici končno ćelo referenti ali pa predsedniki govoriti češko, slovensko, NajviŠji sodnik državne se je skliceval na 56letni običaj ter iz tega dejstva sklepal, da je pri- vilegirana pozicija nemščine tuđi pravno utemeljena! Priznati je moral, da avtonomni poslovnik gosposko zbornico prav nič ne briga, toda nienil je, da pri sosedu gori in da je treba torej gasiti. S patosom je trdil, da je odprava dolgoletne krivice — ein drohendes Unhcil! Grabmaverjcv govor je napra-vil silno mučen vtisk in češki govornik, bivši minister dr. Fort je imel lahko delo. Z eleganco, pa tuđi pri-merno oštrino je zavračal Grabma-verjeva izvajanja in ni pozabil opetovano s fino in pikro ironijo opozar-jati poslušalce, kaksne nazore o narodni enakopravnosti ima predsednik državnega sodišča. Izvrstno je razrešil dr. Fort tuđi oba glavna Grabmaverjeva argumenta: »tehnične težkočc- in ^državni interes«. Prve se reducirajo na nekaj tisoč kron za stenografe, druga izvira iz naziranja, kakor da bi obstojala država iz uradnikov in Nemcev. Dr. Fort je narobe dokazal, da je lex Franta, ki daje nenemškim narodom v parlamentu popolno ena-kopravnost, baš v sedanjih težkih časih, ko vse dolži Avstrijo nasilnosti proti njenim nenemškim narodom, naj več ja usluga, izkazana državi sami. Poudarjal je tuđi, da sta demokratični princip, ki je pri i!as uveljavljen že v splošni in enaki volilni pra\ici ter uvedba državnega jezika, ki ustvarja nekak j e z i k o v-ni cenzus, dva nezdružlji-v a p o j m a. Idejologijo »Neue Freie Presse^, katero je tako ironično bičal dr. Fort, si ie izposodil tud! kocevarsRi vojvoda Auersperg, katerega govor je bil še nestrpnejši, še mučnejši kakor Grabmaverjev, že zato. ker manjka temu velearistokratu vsako čustvo za prave potrebe prebival-stva. Mnogo pametnih, pomirljivih, pri tem pa morda prehladno preraču-njenih besed je povedal zbranim gospodom tuđi bivši minister vitez Bi-linski, z duhovito dijalektiko je branil bivši minister Klein nemsko stališče, z nemanj duhovito odločnostjo je na-stopal tud i slavni češki historik profesor Goli. Poseben uspeh je imel mladi češki knez Bedfich Lobkovic, ki je kot poročevalec odkrito priznal, da ne gre, se vmešavati v zadeve poslan-ske zbornice in je pošteno izjavil, da se ne more ogrevati za nemški državni jezik. Grabmaver in tovariši se v ostajem nišo upali dati v zakon določno o nemškem razpravljalnem jeziku, temveč so si izmislili, da naj se § 9 posl. zakona spremeni v toliko, da naj določa, da mora ostati v poslanski zbornici »pri starem«. Seveda bi bilo s tem onemogočeno uveljavlje-njc lex Franta. Grabmaverjev dodatni predlog je p a d e 1 z 61 proti 70 glasovom. Zanj so glasovali: ćela levica ter polovica srednje stranke pod vodstvom generalobrsta Dankla, Ostali del srednje stranke pod vodstvom bivšega ministrskega pred-sednika Bečka ter ćela desnica je glasovala proti. Pri tretjem branju se je levica pod vodstvom Hochenburgerja, Mo-ritza Benedikta in kneza Auersperga absentirala! KonČno je gosposka zbornica izrekla svoj pium desiderium po uved-bi nemškega razpravljalnega jezika v posebni resoluciji, ki pa jo je sama preklicala s tem, da je sprejela še eno (Bilinskega) resolucijo, ki pozivlja vlado, da naj v dogovoru z vsemi narodnimi stranka-m i, skuša urediti vprašanje razpravljalnega jezika. Nemški razpravijalrri jezik se seveda na ta način ne da doseči! Poslovnik je torej definitivno urejen in ž njim je definitivno pri-znan tuđi princip narodne ***adc0-pravnosti. Clam-Martinicev ekspose. Dunaj, 12. junija. (Kor. urad.) Poslanska zbornica se je sestala danes k seji. Z dopisom notranjega ministr-stva se sporoča sankcijonira-nje poslovniškega zakona. Zbornica preide nato na dnevni red. Po izvolitvi odsekov se prične prvo branje proračunskoga provizorija. GOVOR MINISTRSKEGA PRED-SEDNIKA. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic povzame besedo ter zaprosi najprej zbornico, da naj pod-pira vlado v njenih delih, pri čemer zagotavlja, da bo vlada storila vse, da bo zborovanje državnega zbora naši ljubljeni domovini v tej resni uri mogočna opora ter da bo prineslo prebivalstvu v tem težkem Času po-moč in tolažbo. Ministrski predsednik nato nadaljuje: Skoraj tri leta strašne krvave borbe leže za nami. Najstrašnejša vojna svetovne zgodovine je zahte-vala neštete žrtve. Z globoko, srce pretresujočo žalostjo se spominjamo tisočih. ki so pustili svoje življenje, ki so žrtvovali svoje zdravje za posvećeno čast naše domovine in za njen obstoj. Spominjajoč se še tistih, ki ne-titrudno delajo v ozadju in omogo-čajo gospodarsko vzdrževanje, je ministrski predsednik izjavil, da gledamo s ponosno povzdignjeno glavo in polni zaupanja v prihodnjost. Državnopravne zahteve. V dolgi mirovni dobi so se pre-rila v ospredje partikularna in narodna prizadevanja in so iskala vresničenja s tako silo. da so vse-bolj in bolj pozabljala skupnost. Ne da bi se orijentirala na visio enot-nost, v katere okviru bi se dala spraviti v soslasje, so prišla med seboj v oštra nasprotja politične sile. Sve-tovna vojna je razvnela do globine narodne strasti, kar se je spoznalo iz vrste izjav v otvorit veni seji in so narodna in avtonomistična posebna gibanja dobila izraza morda še z ve-čjo vehementnostjo in enostranostjo, kakor sicer. Avstrijski narodi nišo ni-kdar tako kakor v dnevih sedanje svetovne vojne mogočnejše zasto-pali svojo neloČljivo skupnost, svojo sklenjeno državno voljo ter zmago-vito silo pri obrambi in napadu. Tr-dni temelji države, nepoŠkodovanl po političnih zmešnjavah zadnjih let, so se izkazali kot neomajni nositelji brezprimerne sile. Močna, kakor je bila Avstrija v tej vojni, mora ostati tuđi v miru. Krepko združena država bo kos nalogam prihodnjosti. Zato ni oslabi jati temeljev, ki so se obnesli. Zlasti mora vlada ugovarjati razpravljanju o političnih zve-zah„ ki presegajo zavezniske države in v drugo državo monarhije. Če v deklaracijah v otvoritveni seji ni tako jasno prišlo do izraza, priznanje k državi, kakor je bilo pri-čakovati, je menda iskati vzrok temu v prej omenjenih narodnih na-sprotjih. Drugace se ml zdi, da bi avstrijski narodi tega ne razumeli. Najmanj tišti, ki ne glede na narodnost, prelivajo na frontah srčno kri za Avstrijo. 2e na prvi pogled se spozna, da programov, ki smo jih tu slišali, ni mogoče drugega poleg dru-gega vresničiti, ker si med seboj na-sprotujejo. Na mesto programov, ki nišo združljivi s celokitpnostjo, po-daja vlada drug program. Ta vladni program je Avstrija, ona Avstrija, kl se je našla v sedanji vojni ponosna trdnjava in večen grad svg^ih narodov. * -■ •*•" ^ —" Ustava. Resnica je, da z ustavo od nje-nega začetka ni vladala nikdar za-dovoljnost. Vlada ima trdno preprt-čanje, da pripelje poskus za končno izpopolnitev ustavnih uredb le teđaj, če bo zasnovana na nepremični pod-lagi avstrijske ustavne misli. Vlada si pridržuje pravico, da nastopi z Iastnimi predlogi, ki bodo mogU ustvariti srečno spravo med držav-nimi potrebami in med upravičenimS željami narodov. Vlada pozdravlja ustanovitev usta\Tieg:a odseka. Narodno vprašanie. Med važne potrebe pri^odnjuoti spada narodni problem. Da vedno močnejše postajajoči socijalni problemi tega vprašanja nišo mogli ublažiti, je pač dokaz, da moramo najti pravo orijentacijo le Iz stališča ćele vrste duševnih in materijelnih člo-veških vprašanj obse^ajoče točke. Morda smo že preveč sil izrablli za narodne probleme. Kadar se nam po-sreči, dobiti mirno točko, borno sele tam, kjer so narodnoenotne države začele. Gospodarska sila. Ves svet navdaja hrepenenje po gospodarskem delu. Kulturne stva-ritve, ki so jih zgradila stoletja, za-htevajo nove uredbe. Potrebna je organična izpopolnitev naše politične ustave in naših gospodarskih naprav. Ministrski predsednik je na to obširno razpravljal o vladnem gospodarskem programu, o vojnem gospodarstvu in o finančnih nalogah za. prihodnjo dobo ter končno o socijalni skrbi ter zaključil svoja izvajanja s pojasnilom, da je avstrijski problem mogoce resiti samo potom požrtvo-valnega dela parlamenta in vlade. Vsa vprašanja, kar jih je resiti, tvo-rijo skupaj avstrijski problem in dobiti je formulo za njih resitev. Ta formula je izražena v preprostih be-sedah. Bodimo pred vsem Avstrijci. V strelskih jarkih so ležali Nemci, Cehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Romuni, Srbo-Hrvatje in Italijani, njih puške so enako dobro streljale, njih bajoneti so bili enako ostrl. Vst smo imeli eno misel: Avstrija! Ni misliti, da bi tišti ljudje, ki so proti1 sovražnikom do zadnjega dina branili avstrijske meje, ne mogli zadti-šiti notranjih nasprotij in pripeljati domovino iz prepira narodnosti in strank v srečno prihodnjost. Še je večina teh mož tam zunaj, da izpol-njuje svojo trdo dolžnost. Skrbimo skupno, da bo, ko se vrnejo, položen temeljni kamen oni Avstriji, ka-koršno si žele junaki, ki jih v zve-stem spominjanju domovine utrjuje v marsikaki uri strašne resnobe. Poslanec Stransky. Poslanec Strans ky se spo-minja poslancev, ki so jih napravili za veleizdajnike in se jim to ni dokazalo pred kompetentnimi sodnikh Obsojeni so bili, ne ker so izdali Avstrijo, marveč ker so ostali zvesti svojemu narodu in svoji domovini. S tem se je hotelo zadeti vso politiko češkega naroda. Grof Clam-MartinH: je bil ob-Jjubil oktroaje in bi bil gotovo držal besedo, da ni prišla naenkrat ruska revolucija. Prestolni govor ni izvi ral iz mišljenja vladarja, marveč je bi-rokratično delo vlade. Nadalnjih njegovih izvajanj, žal, nemški viri danes še ne prinašajo. Izjava nemškega National verbanda. Poslanec Dobe mig kot govornik Nationalverbanda je hvalil prestolni govor ter naglašal, da bi bilo potrebno odgovoriti z adreso, kar pase mu zdi nempgpče, češ, ^ saj Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 13. ju ni ja 1917. 133. štev. smo sifiali iz izvajanj poslanca Stranskega, kako mišljenje vlada kljub izkušnjam vojne pri delu Slo-vanov. (Ta izvajanja posianca Stranskega pa nemški viri popolno-ma zamolče ter prinašajo le izjave postranskega pomena.) Nadalje se poslanec bavi s prestolnim govorom, ki ga hvali in povzdiguje z vseh strani ter identificira mišljenje cesarja z besedami tega od ministrskega pred-sednika koncipiranega govora. Po nekaterin nadalnjih frazah obžaluje, da vlada ni pred sklicanjera utrdila ustroja države, da ni uvedla nemškega državnega jezika. Nato se sklicuje na namen skll-canja parlamenta, da dovoli gotove državne zahteve. Očital pa je, da je parlament že tretji teden skupaj !n da je »en del poslancev, — seveda Slovani, — prelomil dogovor (?) ter teptal temelje zvestobe in pošteno-sti.« Ta sunek pa je zadel posebno enotnost države, kar se bo pokazalo s časom. Sklicuje se nato na resolu-cije gosposke zbornice k poslovni-škemu zakonu ter odklanja odgovornost za posledice, računa pa pri tem na pamoč vlade. Naglašajoč potrebo preustrojit-ve države, se pritožuje, da je opažati razkrojevalne elemente v njeni no-tranjosti. Na dolgo se je bavil nadalje z vojno in z mirovnim vprašanjem in z interesno skupnostjo med Nem-čtfo in Avstro - Ogrsko ter poantira ob koncu svoj govor s trditvijo, češ, da so Nemci opora vse države, a Izjava poslanca Korošca. Poslanec Korošec začne govoriti v slovenskem jeziku ter nada-Ijuje nemško, v kolikor so nam po •nemških virih njegova izvajanja v tem trenutku dostopna : Na čelo svojih zahtev mora postaviti zahtevo po skorajšnjem miru. Vladi, kateri je avstrijanstvo isto ka-kor nemštvo, govornikova stranka ne more slediti. Pritožuje se nato nad obsodba-mi, interniranji in konfiniranji Slo-vencev zlasti začetkom vojne in nad delovanjetn vojaških soclišč. Nenemški narodi ne rmrejo nik-darpripoznati nad vlade kakega naroda, marveč le enakopravnost. Narodi, ki so prinesli toliko žrtev za dinastijo in monarhijo, moreio še mani, kakor prej, trpeti, da se jih zapostavlja. (Živahno odobravanje pri Čehih in JugoslovaTrih.) Govornik se dotika nato razmer na jugu monarhije, ki se morajo resiti v interesu države. (Živahno odobravanje pri Jugroslovanih.) Ne gre brigati se za Adrijo sele potem, ko bodo vsa druga vprašanja rešena v zmislu in interesu Nemcev. Vladi je avstrijanstvo in nem-št\To istovetno in ce je ministrski predsednlk danes rekel, da je njegov program Avstrija. mu moramo na-sprotno reci, da je njegovo avstrijan-stvo napačno. Zato govornikova stranka ne more slediti zastavam te vlade. Ali ni vredno razmišljevati, kaj naj se zgodi z Bosno in Hercegovino, s Hrvatsko in Dalmacijo? Ali je zločin, da živimo v monarhiji na-prej, če hoćemo za to monarhijo in dinastijo, če zahtsva to trenutek, Še nadalje krvaveti? Tu spodaj ne gre čakati in tuđi tega ne smemo pripustiti, da bi se kratkomalo izjavilo, kakor se je zgodilo na Ogrskem, da ima Hrvatska pravico samoodločbe v finančnih za-devah, namreč pravico določati pasji davek. (Veselost.) Jugoslovanom se je štelo v zlo njih pravno zavarovanje. v katerem so izjavili Jugoslovani. da hočejo biti vsi v monarhiji živeći Srbi. Hrvati in Slovenci pod žezlom habsburške dinastije združeni. (Živahno pritrje-vanje pri Jugoslovanih.) Mi nočemo imeti nad seboj nobenega tujega gospodstva, ne na Koroškem, ne na Hrvatskem, ne v Bosni, Hercegovini in ne v Dalmaciji. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih; medklici.) Tuđi nočemo, da bi bili Slovenci na Koroškem še dalje tlačeni in da se jim godi enako slabo, kakor Slovencem v Italiji. Eno pa hoćemo mi vsi, ostati skupaj, prosti hoćemo biti vsakega tujega gospodstva ter hoćemo videti, kako se naše notranje zadeve raz-vijajo na demokratični podlagi. Kot taka svobodna država vtej monarhiji In pod to dinastijo hoćemo na vzhod in na zapad ojačevati ugled monarhije in'njen vpliv. Ce je to, kar Slovenci hočejo, veleizdajstvo, potem je premalo vislic, da bi te veleizdajnike obešali. Mi prosimo Čehe, Rusine in Poljake, da nam pomagajo v našem stremljenju, kakor jim tuđi -mi obiju bljamo, da jim borno ostali zvesti pri njih stremljenjih. Zaradi nekih besed, ki pa se v nemških virih ne navajajo, je pokli-cal podpredsednik Pogaćnik poslanca Korošca k redu. (Govor poslanca KoroŠča prine-se*::o v celem obsegu v jutrišnjl šte- Za poslancem Korošcem je govorit kršćanski socijalne Hauier, ki je grajal gospodarske naredbe vlade, zlasti pa uvedbo aakaterih central. Poslanec Romancrnkieiz-rekel obžalovanje, da so bili vsled razširjenja deželne avtonomije v Galiciji, gališki Ukrajinci še bolj kakor do sedaj izročeni Poljakom. Ukrajinci zahtevajo združenje vzhodne Galicije z ukrajinskim severavzhcH dom Bukovine v posebno provincijo z lastno upravo. Predlogi hi interpelacH*. Predloge sta vložila posianca Roškar in Pisek glede oprostit-ve in dopustov samosrojnih polje-delcev in rokodelcev. Interpelacije sta vložila poslanja Jare in Roškar glede easopisnih poročil glede cen za vino in poslanec Jare glede relativno izdatnejših dobav tostran-ske državne polovice pri dobavi klavne živine za armado. i(i fai poronle. Dunaj, 12. junija. (Kor. urad.) VZHODNO BOJISCE. V vzhodni Galiciji ponovno na-raščanje sovražuega artiljeriiskega in letalskega de'ovanja. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Boji na Sette Cotnmuni trajalo, [talijanski napadi so bOi naperjeiii v glavnem proti hribu Forno, tiribu Chlesa in obmejnim višinam severno od tam. Na južnem delu tega prostora sq se izjalovili v popoldanshih urah že v našem topovskem ognju. Na cbmejnem grebenu so zadržale naše čete močne sovražne šunke v boju za bajonetom in ročninii grana-tarai. O polnoči je sovražnik zopet navaiil med hribora Forno in obmej-nim grebenom z znatnimi siiarai. Njegovo poCetje je ostalo zopet brez-uspesno. Sicer na italiianski fronti ničesar novega. JUGO - VZHODNO BOJISCE. It2l:ianska letalska skupina je obložila Drač z bombamL Već Al-bancev je bilo ubitih. Sef generalnega štaba. H nriiiiioroi. Berolin, \2. juni ja. (Kor. urad.) ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonaslednikaRuprehtaBa-varskega. Na flandrski fronti se je artiljerijsko delovanje pri Ypernu in južno Dcuve stopnfevalo. Popoldne je prijahala angleška kav?Ieriia proti našim crtam vzhod-no Messinssa. Samo ostanki so se vrnili. Južno cd tam, pri Gut Gruisu je bila naoadajoca infanterlja odbita s protisunki. V Artofsu |e bilo rlasti v loku pri Lensu v nižfni in južno nizine -Scarpe ognieno delovanje živahno. Pri Fromellesu, Neuve Chapelle in Arleuxu prodiraioči angleški izvid-ni oddelki so bili zavrnjeni. Armadna skupina nemškc-ga prestolonaslednika. Proti jarkom, katere smo za-sedli s šunkom pri Cernyiu dne 10. junija, so izvedle franeoske straže 5 protmapadov. kl so se vs! z mnogitnl izguham? IziP'ovIll v ofrnienem fn bll-žinskem boju. Artiljerijski boj je do-se^el samo severno Vaillv in na Zimski pori mimogrede večjo moč. V vzhodni Champagni so se ponesrečili pri Tahuri in Vauquoisu franeoski iz-vidnj šunki. VZHODNO BOJISCE. Ob Dini, pri Srnorgonu. Bar^no-vicih, pri Brzežanih in ob Narajovki je bojno delovan^e zopet oživelo. MAKEDONSKO BOJlSCE, Med Prespanskira jezerom in vzhodno Crno kakor tud! od desnega hrega Vardarja do Dofrana »e bila artifjerija delavnejša kakor zadnji čas. V mesecu maju. kl je hil bogat na storntjevanem bojnem delovanju, so dosegle tuđi vojne sile v zraka v svojih mnogostranskili nalo?r»h Te-Hke uspehe. Poleg bojnih In mfante-rfjskih letalcev so se posebno izka-zali za vodstvo ognfe >n opazovan|e neizogi^no potrebni artfljerijskl lc-talci, katerih delo so opazoTalci ▼ priveznih balonlh dragoceno Izpol-nievali. Mi smo izgubili na zapada, na vzhodu m na Balkanu 79 letal In 9 priveznih balonov. Od zMtita so-vražnih letat je padlo 114 za naše crte, 148 pa, kakor smo videfl. za sovražne pozicije. Poleg tega so utrpeli nasprotnikl 26 priveznih balonov In nadamjih 23 letal, kl so bila vsled ob-strel}evania s tal prlsnjena, da to P'istafa. 4*V. * ^enoraiiii kvariirni iUoiiUr Griki kralj I odstopll. Altaa U. junija. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Kralj Konstantin se je odpove-dal prestolu v prilog svojemu sinu Aleksandru. VRHOVNI KOMISAR ZA GRŠKO. Lugano, 12. junija. (Kor. uract) I talijanski listi poročajo, da Je dospel v Solun bivši franeoski minister Jon-nart, kjer bo najbrže prevzel tnesto diplomatičnega nadkomisarja tren vlasti pokroviteljic nad Grško ter ob enem skrbel, da se žetev v Tesa-liji zagotDvi solunski armadi. Bern, 12. junija. (Kor. urad.) Progres de Lyon« piše: potrjuje se, dajebilJonnartimenovan za vrhovnega kornisarja Gr-Š k e. Najprej je bil določen za fran-coskega poslanika v Atenah. Mesto nadkomisarja vlasti pokroviteljic pa ga vsposablja za enereriČen nastop v imenu vseh zavezniških vlad. Italiianski protektorat nad Albanifo. London, 12. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad je izvedel, da je itali-janski proglas protektorata nad Al-banijo vojaška odredba. Bodoćuost Albanije se uredi po sklcpih, spiejetih na londonski konferenci. Veliki italiianski napad na tirolski fronti odbit. Časten dan štajerskih strelcev. Na tirolski fronti. Italijane boli, da teče fronta po italijanskih tleh. Lani po skrajšaniu fronte je ostal še precejšen del italijanskih tal v njenem območju. Na vzhodnem krilu so Ita-lijani napadali zlasti hrib Zebio, ki se dviga 6 km sevemo Asiaga na visoki planoti Sette Communi. Italijani so divjali nadalje na naše pozidje na hribu Rasta, dva kilometra južno Interrotto in tesno zapadno Asiaga. Fronta med Asticom in Brento se razteza med točkami Stri^no-Zebio-Arsiero. Boji za hrib Zebio so bili izredno ljuti že lani. Tako je bil Ca-dorna začetkom julija južno Sugan-ske doline razvil velike mase čet, da bi razbil naše gorske pozicije nad Zebiu. 20. in 22. italijanski zbor, torej Šest divizij, nadalje alpinske formadje, taka sila je napadala tam avstroogrske pozicije. Na to bojišče se je spustil sedaj Cadorna, ki hoče najbrže, kakor povdarja vojaško razmotrivanje k do-godkom na Tirolskem, omiliti italijanski poraz ob Soči. Italijansko armadno vodstvo poleg tega morda misli, da smo mi tamkajšnje svoje pozicije iz-praznili in čete pritegnili na Goriško. Ali da se je Cadoma varal, ako je to mislil, je pokazal že prvi bojni dan, ko je naletel na čete tretjega našega zbora, ki mu je predobro znan izza lanskih bitk na tirolski fronti. Na onem bojišču se bojujejo ti naši junaki, kjer so si lani pridobili neminljivo slavo. Iz vojnoporocevalskega stana se poroča o bojih 10. junija: Ta dan je bil časten dan Štajercev. — Veliki infanterijski napad, ki se je razvil na visoki planoti Sette Communi 10. junija, je bil pripravljen kar naj-skrbnejše toliko s tehničnimi deli kakor tuđi z jako močnimi silami znatne artiljerije in izredno mnogih minome-tov. Glavni sunek napada je bil na-perjen proti tem kopam. Ob 5. uri zjutraj je pričela delovati na vsej fronti Štajercev italijanska artiljerija. Naperila je svoj ogenj na dohodne crte in rezervne prostore kakor tuđi na naše bojne pozicije. V dolinah tekoče dohodne crte je hotela s plinom napraviti neprehodne. V ta na naše jarke naperjeni artiljerijski ogenj so posegli minometi nezaslišane ljutosti. Devet ur je đivjal ta ognjeni orkan, na to sta dali eksploziji dveh že dolgo pripravljenih min italijanski infanteriji znamenje za naval, katerega sila se je obrnila proti točkam, znanim iz lanskih bojev, proti Le Opozze, hribom Campi Colletti, Forno, Zebio in proti za pori Assa. V veČ valovi h uvrščena je pridrla med tretjo in četrto uro po-poldne sovražna artiljerija iz svojih jarkov. V istem trenotku se je pričel z avtomatično sigurnostjo zaporni ogenj naše artiljerije pod izbornim vodstvom. Većina italijanskih napa-dov je obležala že pod to granamo točo ali pa so bili zavrnjeni s strani infanterije in z ognjem strojnih pušk. Samo nekaterim posameznim oddel-kom sovražnika se je posrećilo, Ua so prišli čez razstreljene ovire do naših popoinoma zravnanih jarkov. Tukaj pa so jim pripravile prihitele rezerve z bajonetom in ročnimi grana-tami tako gorak sprajem, da so morali zopet nazaj po razliučenem spo-padu. Pri tej navalni obrara-bi se je odlikoval posebno štajerski strelski polk šte-vilka 3. V vseh slućr^ih. v katerih j so Italijani napadli, so bili odbiti đo j liftđĐjcM. S«no x območja Mm i stotnije ponoći boj še ni bil končan. Razstrelitev obeh min, ki je imela italijanski infanteriji napraviti pol v naie pozicije, se Je ponesrečila popoinoma. Vrhu tega sovražnik ni pri-zadjal nam, marveč svojim lastnim napadalnim četam znatne izgube. ^Prvi dan italijanskega šunka na zgo-dovinskem bojišču Sette Communi se je končal vsled brezprimerne hrabrosti naših čet in izbornega skupne-ga delovanja infanterije in artiljerije s popolnim neuspehom napadalcev. Iialijani so si menda pridobili prepri-čanje, da ta ofenziva je nesposobna za razbrernenitev fronte. Italijanska ofenziva ob Soči ustavi jen a. Preko Curina poročajo, da „Temps" priznava, da italijanska ofenziva ob Soči je dejan-sko ustavljena in Italijani za sedaj opuste nadaljnja ofenzivna podjetja na Primorskem. Iz bojev v deseti ofenzivi. Iz opisa majorja Tannerja: Na 50 km dolgi fronti od Tolmina do rnorja je začel 12. maja Italijan bobnati iz mnogih stotin topov tako, kakor doslej Še ni bobnal. Vsa crta se je imela zdrobiti po tem bobnanju, tako da bi nastala povsodi odprta pot. Na to je naskočila italiianska infanterija... Italijan ko armadno vodstvo je morda misMo, da so Avstrijci zbrali svoje glavne sile na banjski visoki planoti, kar bi utegnilo Italijanom omogočiti prebitje na komenski planoti. Ali ta sunek se je pričakoval in velik mir vrhovnega vodstva soške armade ni izginil v nikaki bojni fazi. Italijani so razvrstili svoje čete v tri skupine: severno od Krna do Sabotina, srednjo v zoni pri Gorici in južno od Fajtjega hriba do morja..,. Skrajno skrbna priprava za sunek v avgustu 1916. z za-četnim jurišem na hrib Sabotin, ki flankira Gorico, je bil dal italijanski armadi po več nego enoletnem borenju prvi uspeh. Deveta bitka je dokazala, kakor druge, da prebitje ni mogoče. Zato je bila deseta bitka zopet pripravljena po Sabotinovem receptu in šef generalnega štaba je postavil tu sem vso razpoložljivo silo. Cilj je bil dalekosežen: Čez gorovje Banjšice-Trnovo in Hrušico se je imela podve-zati glavna življenjska žila Trsta, Primorja in Reke in soška armada raz-motati, na kar bi bila Adrija za Italijo prosta. Italijanska armada je bila pod-žgana z besedami o veliki zmagi in o uničenju donavske monarhije, sijajno je reagirala in razvila moč, kakršne še ni bilo dotle. Kako pa mora biti velikansko razočaranje v Italiji, ko se je tuđi ta mogočni poskus, da se doseže oni tolikokrat obljubljeni cilj, I izjalovil z najtežjimi izgubami. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 10. junija. Na vsej fronti se je omejilo obojestransko delovanje včeraj na artiljerijske akcije. Naša je uničila s svojim učinkovitim ognjem sovražne trenske kolone v Adižki dolini, v dolini Terragnolo in na cesti od Sv. Lucije v Čepovan. Na Krasu so pri-peljali naši izvidni oddelki deset vjet-nikov. 11. j u n i j a. V vsej gorski operacijski zoni in zlasti med dolinama Adiže in Brente je bilo bojno delovanje včeraj večje kakor dotlej. V noči 9. na 10. so bile na prelazu Tonale, v gorenji dolini Chiese, na pobočjih Dosso Casine in v dolini Posini sovražne skupine zavrnjene in zasledo-vane. Na asiaški planoti je obstrelje-vala naša artiljerija včeraj več točk važnih obrambnih vtrdeb sovražnikovih in jih je porušila. Naši oddelki so iz-vedli na to drzne ofenzivne akcije proti hribu Zebio in hribu Forno. Kljub ljutemu viharju so se polastili prelaza Anella in velikega dela hriba Ortigara vzhodno hriba Undici. Šunki, ki so bili izvršeni nenadno in z veliko ljutostjo, so dali 512 vjetnikov, med temi sedem oficirjev. Istočasno je ob-streljevala naša letalska skupina, ki je premagala velike atmosferične težave, z uspehom zaledne sovražnikove zveze in njegove težke baterije v zoni gorenje doline Astica. Vrnila se je nato nepoškodovana na svoje postojanke. Na ostali fronti je naša artiljerija pobijala razne koncentracije sovražniko-vega ognja. Na Krasu so bili razni proti našim crtam južno Kostanjevice poskušeni napadi gladko zavrnjeni. Napravili smo nekaj vjetnikov. 12. junija p opol dne: Na asiaški visoki planoti so ovirale včeraj neugodne atmosferične razmere delovanje artljerije. Na julijski fronti je razvijala sovražna artiljerija izredno delovanje proti našim pozici-jam na Vodicah in na višlnah severo-vzhodno Gorice. Odgovarjali smo energično. Dva Italijanska povetfntka padla ▼ ▼oinL Losano, 11. junija. (Kor. urad.) Kakor poročaio italijanski listi, sta padla brigadni poveljnik polkovnik Franceschi in poveljnik vse avtomo-• bilske službe polkovnik Ausiello. i ' Bitka na zapadu. Polkovnik Stegeraann piše v bernskem »Bunduc: Nameravana ofenziva, ki bi se morala začeti čez nekaj dni ali čez nekaj tednov, naj-kasneje pa meseca avgusta, da bi se mogla razviti kot dolgotrajria operacija velikega sloga, ne izvira iz ab-solutne svobode glede delovanja in prvotne inicijative najvišjega vojne-g:a sveta entente, nego jo je smatrati za strategično izsiljeno ofenzivo, če bo provzročena, se ne sme zadovoljiti z delnimi uspehi, nego si mora postaviti za cilj popolno premaganje sovražnika, torej zmago in to končan je vojne pred zimo 1917/1918. Tako je pač tuđi nameravano. zakaj pritisk, ki izhaja od zmanjšanja prostora na ladjah, tlači vse operacije aliirancev in zahteva, da požurijo priprave in ofenzivo samo, kateri bi se bila ententa že od začetka odpo-vedala, če bi bilo zanesljivo, da se ji posreči, izstradati centralne države in zagotoviti sama sebi za vse čaše dovoz surovin in žlvil. Ofenziva, na-ložena nasprotnikom po značaju vojne, ki se je odpovedala politiki Iz-stradanja, je jako otežkočena po uspehih, ki so jih dosegle centralne države s svojimi izpadi, zakaj zdaj gre za to, da se prevale operacije čez dragocena strategična ozonlja, ki jih je zavojeval nasprotnik, nazaj in stisne centralne države med Lille in Mitavo, Zeebriigge, Brajlo in Drač. Ker je to samo na sebi nemo-goče. more pripeljati nova ofenziva do cilja le do uničenja nemške ali av-stro-ogrske armade, izpeljana vojna, vse eno, če se drži enega mesta in provzroči gibanje. Kaj to pomeni, ni treba praviti. NEMŠKO VEČERNO POROČILa Berolin, 12. junija. (Kor. ura4.) \Volffo urad poroča, dne 12. junija zvečer: Na Flandrskem vČasih živahno strel janje. Jugozapadno od Lensa so se an-gleški napadi v bližinskem boju ponesre^ili. V osta-. lem ničesar bistvenega. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 8. junija popoldne. Pre-cej silno obstreljevanje naših jarkov ponoči v pokrajini jugovzhodno od St. Ouentina. Naša artiljerija ie uspešno odgovarjala nemškim bate-rijam ter zadržala nemški napad, kl se je hotel razviti iz jarkov ob cesti St. Ouentin-La Fere. Noč je bila ze-lo živahna na ćeli fronti severno od mlina Laffaux, južno od Filaina iu v odseku Cerny. Artiljerijski boj je bil včasih silen. Sovražnik je izvršil opetovano na številnih tockah napade, ki so se pa ponesrečili v našem ognju. Sami smo večkrat vdrli v sovražne crte v okolici Butte Geain (?) in v pokrajini vzhodno od Belforta. Pripeljali smo več vjetih nazaj. Z ostale fronte ni poročati ničesar. 8. j u n i j a z v e č e r. Ob Che-i min des Damesu je ostalo artiljerijsko delovanje zelo živahno, zlasti v odselcu Cerny in južno od Filaina. Sovražnik na tem odseku fronte čez dan ni obnovil svojih poskušenih na-padov. Razmeroma miren dan po-vsod drugod. Belgijsko porodilo. 8. junija. Po noči je bila okolica Lizeme izpostavljena silnemu obstreljevanju. Cez dan je bila sovražna artiljerija pred Steenstraetorn delavna. Udeležili smo se v okolici Bixchoita z več baterijami boja. Okolica brodarske hiše je bila po-zorišče boja z bombami in ročnimi granatami, ki je trajal več ur. ANGLEŠKO URADNO POROČILa 8. junija zvečer. Cez dan smo izgradili in zavaravali svoje nove crte južno od Ypresa. Naša pehota je nemške protinapade jugovzhodno in severovzhodno od Oosttaverne in vzhodno od Messinesa z izgubami zavrnila ali pa smo jih z artiljerijskim ognjem zlomili. Nad 6000 vjetih, med njimi 132 častnikov, je prišlo skozi zbiraiišča, nad 20 topov je bilo na-znanjenih, da so bili vplenjeni. 9. ju n i j a zvečer. Obojestransko artiljerijsko delovanje. Miren dan na fronti južno od Vpresa. Na desni strani svojih novih pozicij smo zavzeli nekaj ozemlja. Skupno število od nas od 7. t. m. sem vjetih presega do sedaj 7000. Mnogo topov, strojnih pušk in možnarjev za jarke leži še pokopanih pod razvalinami. Na fronti ob Scarpi smo izboljšali čez dan pozicije pri Grdnlandskem vrhu. 10. junija zvečer. Po noči smo pridobili na Številnih točkah svoje bojne fronte južno od Ypresa taL Jugovzhodno od Epehvja, južno od Armentieresa in severovzhodno od Ypresa smo uspešno vdrli v sovražne crte ter pripeljali 17 vjetih nazaj. Sovražne čete, ki so izvršile šunke, smo vzhodno od Lererguier-ja (?) in jugozapadno od La Basseeja 133. §tev. •SLOVENSKI NAROD4, dne 18. jnnija 1917. Stran 3. Japond proti Rusom. I Bern, 9. junija. (Kor. urad.) »Le Nationc priznava, da so Japonci za-sedli ruske de4e Mandžurije. Imenuje sicer to zasedenje mirno invazijo ter pravi, da naj delavci in rokodelci samo nadomeste deJavne sile. Sve-tovna zgodovina pa pozna dosti slu-čagev. da pomeni tako mirovno impregniranje kaj več. Ženeva, 11. junija. »Information« poroča: Japonska bo izvršila te dni v Petrogradu de-maršo. Vojaški program entente se mora pod v s a -kim pogojem realizirati. ZatomoraRusija takoj pre-vzeti odkazano ji mesto na bojišču. • • * RUSKO URADNO POROClLO. 7. 1 n n I j a. Na zapadni fronti, na romunski in kavkaski fronti je položaj neizpremenjen. Pojemajoča moć deflavskega sovjeta. London, 11. junija. (Kor. urad.) > Morning Post« poroča iz Petro-Rrada: Že ko je potoval vojni minl-ster Kerenjski na fronto, je bilo gotovo, da bo delavski in vojaški od-sek, ki ima še vedno nepostaven vpliv na ruske zadeve, odpustil Ale-ksejeva. Vsled vpoklica vseruskega kongresa je upal sovjet, da bo zopet dobil v roke vso moč. Kljuh temu pojema njegova moč. Kmetje so se že branili udeležiti se kongresa. Čla-rri odbora zastopnikov. ki so bili pri zadnji krizi sprejeti v provizorično vlado, nišo ustregli prieakovanju. Republiki Kronstat in Sliselburg ne zaupata odboru. Delovanie njegovih agerrtov se ie Jzkazalo za zelo ne-varno. Nemiri na debeli se neprestano množe. Ljudi se je polastilo bolno hrepenenje po uničevanju. ki se kaže v tem. da zažis:aio gozdove. Cas za nov prevrat je prišel. Vlada se bo najbrže še ta teden izpremeni-la. Sedaj je v Petrogradu zadosti za-neslfivih Čet, da morejo — če treba — nastopiti proti vsem pretiranim zahtevam. V raznih delih Rusije se je to že zgodilo. Fodoča Rusija. Fetrograd, 10. junija. ,'Kor. ur.) Agentura: Kongres kmetskih delega iov i/ ćele Rusije je sprejel resoluci-jt), ki pravi.da mora biti bodoči politični ie?Jm Rusije republikanska zveza država na demokratični pod-!ag?. Krfza na Rusketn? Rotterdam, 11. junija. »Dailv Chronicle« javlja iz Petrograda: Za pnhodnji teden je pričakovati. da nastane splošna ministrska kriza in da prevzame vlado popolnoma socijali-stično ministvo. Diisseidorf, 11. junija. General-anzeiger« javlja, da v Kronstatu ustanovljeni svet pomorščakov ne dopušča, da hi baltiško brodovje zapustilo Kronštat, kakor je odredila rrovizorična vlada. Hndenburgov mirovni telegram? „Vossische Ztg.* poroča iz Ko-danja: Poročevalec „Daily Expressa" brzojavlja svojemu listu, da ima potr-dilo vesti, da je poslal Hindenburg delavskemu in vojaškemu sovjetu v Petrogradn brezžično brzojavko, v ka-teri je sporočil svoje simpatije za mir brez aneksij in vojnih odškodnin ter izrazi! pripravi jenost Nemčije skleniti na tej podlagi mir. Knez Krapotkhi proti sporazumu. Christianija, 9. junija. (Kor. ur.) Napoti v Petrograd sem dospeli ruski revolucionarni knez Krapotkin je poslal francoskemu listu »Bataille -pismo, v katerem pravi, da je treba Nemčijo prisiliti zopet izročiti zase-dene pokrajine ter priznati Alzaciji in Lotarinški pravico, da sami izbe-reta med Nemčijo in Francosko. Obhodi anarhistov v Petrogradu. Bern, 10. junija. (Kor. uradj >Morning Post« poroča iz Petrogra-da 2. t. itl: 11.000 dobro oboroženih anarhistov je šio zadnje dni s črnimi prapori štirikrat skozi glavne ulice. Ne glede na manjše strele po noči jih ni nikdo nadlegoval. Pričakujejo se resni nemiri o Binkoštih in na dan Vseh gvetnikov (10. junija novega stila). Mnoge petrograjske tovarne t municijskimi vred so zaprte. Pomanjkanje živil v Petrogradu je vedno hujše. Mnogo ljudi prenočuje pred prodajalnami na matracih, katere prinašajo s seboj. V Kijevu, kjer je 3000 na fronto se vračajočih vojakov plenilo po mestu, je prišlo do cestnih bojev, ko so bile končno oblasti po-segle vmes. Kronštatski uporoiM. Lugano, 11. junUa. »Gorrfere della sera« javlja iz Petrograda, da le prišlo seđem pjmorščakov iz Kronštata v blizino Petrograda huj-skat ljudstvo, naj posnema izgled Kronštata, naj proglasi avtonomijo n odreče provizorični vladi priznala Nattai je pcggfc. ICroatoLuJa nt* Imorščaki so grozili da bodo bombardirali Oranjenbaum, će ostane po-sadka na strani provizorične vlade; oranjenbaurn&ki pomoršcaki pa so grozili, da bodo bombardirali Kroo-stat. Med tem je na več konclh začelo goreti in zgodili so se poskusi po-gromov. Pri rabuki je bil en podčast-nik ranjen, en general in več oficirjev pa ranjenih. Socijalistični listi pobi-jajo še vedno mise! na ofenzivo. Maksima Oorkega časopis je prijavil članek proti Kerenjskemu, v katerem ga napada zaradi njegovih izjav glede ofenzive. Stockholm, 11. junija. Višji za-povednik ruske severne fronte, ge- Ineral Dragomirov, je ponudil svoj odstop. a provizDrična vlada ni po-nudbe sprejel a. Rusko nasilno posojflo. Bern, 9. junija. (Kor. urad.) •Progres de Lvon* poroča iz Petrograda, da namerava finančni minister izdati nasilno posojilo 10 milijonov rubljev. Amerika v vojni. Amerika se pripravila na triletno voino. Rotterdam, 11. junija. »United Pre?s^< javlja glasom brzojavke iz Novega Jorka, da se pripravi ja jo Združene države na vojno, ki bo trajala vsai tri leta. I specijalne ameriške čete na Ang'eškem Bern, 10. junija. (Kor. urad.) Posebno poročilo „Matina* iz Londona pravi: Predvčerajšnjim na Angleško došle ameriške čete tvorijo v glavnem oficirji in specijalne čete, ki imajo urediti priprave za nadalnje kontingente. Ameriške čete so bile vkrcale začetkom zadnjega tedna. Odhod so držali tajno. Ameriški generali. Amsterdam, 11. junija. Iz Wa-?hingtona javljajo: Wilson je iineno-val 21 novih generalov. V državi Novi York ]c vlada poklicala na in-dustrijalno delo vse prebivalce od 16 do 50 leta. Brazilija in nemike ladje. Basel, 9. junija. „Havas* po-roca iz Rio de Janeira: Odgovor Bra-zilije na nemško noto pravi, da je vlada uporabila neraške ladje zaradi torpediranja brazilskih ladij ter si je tako zajamčila takojšnje zadoščenje za škodo, napravljeno od podmorskih čolnov. Dogodki na morju. Ameriške patmljske ladje. Zeneva, 9. junija. »Matin« izve, da pričakujejo v franeoskih pristani-^čih več eskadrilj ameriških patruli-skih ladij. Vesti o porazu entente na morju. VVashington, 10. junija. (Kor. u.) Glede na trdovratno danes splošno razširjene napačne govorice o ne-sreči, ki bi bila zadela pomorske bojne sile Amerike in entente, je izjavil mornarični tajnik Daniels nastopno: Poročila poveljnikov obrežnih oze-melj in po posameznih osebah poslana pisma in brzojavke me silijo k mis!i. da obstoji nacrtana zarota, ki bi prebivalstvo Združenih držav vznemirjala in mučila. Med temi hu-dobno razširjenimi vestmi pripove-duje ena o pomorski bitki med mor-naricami entente in Nemčije, po ka-teri bi se bilo potopilo 60 ladij. Bolnice in ladjedelnice atlantske obali da so polne pohabljenih pomorsča-kov. K tem brezprimernim lažem se pridružuje izjava, da so oblasti v \Vashingtoru se zvezale s časopis-jem. da se ljudstvu odtegne resnica. Mornarični tajnik je izjavfl znova, da politika mornaričnega oddelka je politika ponolne odkritostt in prosil prebivalstvo Združenih držav, naj sodeluje pri iztrebljenju vojne z laž-mi, ki je gotovo rezultat nezvestobe. I Socijalistima honferenca v Stochholmu. Kodanj, 11. junija. »SoziiJdcmo-kraten javlja, da se trudijo Vander-velde, Henderson in Thomas za od-goditev mirovne socijalistične konfeftence. Predlagajo predkonfe-renco socijalistov entente, da bi dobili čas za uradno vpraŠanje o pot-nih listih za prihod anglešidh in franeoskih socijalistov. Sodi se, đft bi taka predkonferenca sprejela rusko mirovno formulo. fntentni sociJalisH ta stockhohnskt konieniCA. BeroHn, 9. juniia. Kakor poroča >Vossische Zte.« po »Dafly Chronlc-lu^ je poročal Vandervelde iz Petrograda v Pariz, da se v Rusiji mnde-či ententni socijalisti branilo sestati se v Stockholmu z nemškimi socijalisti. Pač pa se bodo sestall meseca julija posebej na velild koniereoci, Vojni cW ntorte. Loadoa, 12. junija. (Kor. urad.) Reuter; Z dne 9. junija datirani odgovor angleške vlade na rusko noto o vojnih ciljih aliirancev se glasi: Dne 3. maja 1917 je aagleška vlada dobila noto ruske vlade z izjavo o njenih vojnih ciljih. V oklicu na ruski narod, navedenem v noti, je rečeno, da svobodna Rusija ne namerava ob-vladovati drugih narodov, niti jim noće vzeti njih narodne dedščine ali siloma zasesti tuje ozemlje. Temu nazoru pritrjuje Angleška iz srca. Ni vstopila v vojno kot zavojevalno vojno in je ne nadaljuje za kak tak cilj. Njen namen ob izbruhu je bil, braniti obstanek dežele in izsiliti spo-stovanje med državami sklenjenih pogodb. K tem ciljem je prišlo zdaj še osvobojenje po tujem nasilnem gospodstvu zatiranih narodov. Angleška vlada se torej srčno raduje, da napoveduje svobodna Rusija narrien osvobojenja IM'jske, ne samo od ruske avtokracije osvobojene Poljske, nego na enak način pod gospodarstvom nemških cestirstev stojeće Poljske. Angleška demokracija želi sama koraku Rusije polnega uspeha. Pred vsem je treba stremeti po vladi, ki zagotovi srečo in zadovoljnost narodov in odstrani vse opravičene vzroke za kako bodočo vojno Angle-Ška vlada se pridr/nje svoji ruski zaveznici ^ledg sprejetja in odobrenja načel, katere je ^razil prezident Wilson v zgodovinsKi poslanci na amerikanski kongres. 1 o so cilji, za katere se bore britanski nama!, tu so načela, ki vodijo njih vojno poiiriko zdaj in v nrihodnjosd. Angleška vlada meni, da soglašajo s temi vodilni-mi načeli dogovori, ki jih je od časa do časa sklenila s svojimi zavezniki. Će pa ruska vlada želi, je angleška popolnoma rripravljena, te dogovore z njenimi zaveznicami preiskati in jih, če treba revidirati. Nobene milosti za Avstri}o. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rotterdama: »Times* se obračajo v uvodniku proti onim angleškim časopisom, ki so zadnji čas govorili za omiljenje zahtev entente napram Avstro - Ogrski. »Times« so mnenja, da izvira ta akcija iz finančnih kro-gov, ki so interesirani pri Avstrijski banki in na kreditnih zavodih, ter svare pred tem, da t>i milejši nastop proti monarhiji podpiral nemško-švicarsko avstrijske finance. List zaključuje svoja izvajanja, da more biti mir, ki bi mogel resiti našo monarhijo, le ta, da i^iavi ententa, da je I poražena. I RomunJja proti miru brez atfsk$Q. >VcsMSChe Ztg.>x poroča iz I3er-n-i* ^Secolo« izve iz Pan^a: Romunski jr kot prva zav*e/:n:3ka vlada od-klonila rusko zahtevo po miru brez aneksij in vojnih odi^od-iin v uradni I noti, ki jo ]c nt n poslanik 5. t. m. iz-rocil v Petrogradu. Proti nenitonl poliliKi trzaiteia oiestia. (Od našega posebnega poročevalca.) D u n a j, 8. junija. Nedavno se je govorilo, da je tržaškemu cesarskemu namestniku baronu Fries - Skeneu odklenkalo in da bo odpušćen iz svoje odgovorne službe. Ta vest je izzvala v jugoslo-vanskih političnih krogih odkrito zadoščenje — saj je baron Fries - Ske-ne nositelj dosedaj nezaslisne germanizacije v Primorju, uradnik, ki je izgubi! pri većini prebivalstva svojega delokroga vse zaupanje in ki torej ni več kvalificirati upravljati tako važno mesto, kakršno je ono tržaškega namestnika. Politični krogi sodijo, da govorica o skorajšnjem padcu baro-na Fricsa ni neutemeljena. Usoda tržaškega namestnika je najbrž v ozki zvezi z usodo najnoveišega protek-torja ponemčevalne ideje bivšecra če-škega državnopravnega politika, ministrskega predsednika grofa Clama. Jugoslovanski klub kot poklica-ni zastopnik interesov našega naroda na jugu monarhije, seveda z vso paz-Ijivostjo motri delovanje tržaškega namestnika in poslanec S p i n č i ć je te dni vložil na ministrskega predsednika interpelacijo, ki vsebuje prav interesantna razkritja o načinu delo-vanja barona Fries - Skenea, Interpelacija se bavi s sistematičnim ustanavljanjem nemških šol v Pulju in drugih istrskih (!) kra-jih. V kriče čem nasprotstvu s tem dejstvom omenja SpinčiĆeva Interpelacija sistematično reztstenco c kr. oblasti proti ustanavlianju hrvatskih šol. Puli je štel n. pr. po zadnjem Undskem štetju 37.600 prebi valcev, med temi je bilo 8500 Hrvatov m Slovencev ter 3700 Nemcev. Po dol-golemih bojiti so končno Hrvati do-seglU da je istrska deželna upravna komisija sklenila, ustanoviti v Pulju I šUrirazredno đeško in Stirirazredoo I /^P^j^^ jgj^ Qfe gr|BQ |i in^ll^TI ' Prffltaniško povdfstvo v Pulju je z dopisom 10. septembra 1916 izreklo, da se naj v Pitlju ustanavljajo 1 e nemške sole, kar da je pripo-ročljivo tuđi za okolico, ker se na ta način preprečijo za bodočnost vse »politične gonje«. Zato pa je bil še isti mesec ustanovljen v Pulju poleg že obstoječih 4 nemških ljudskih in meščanskih šol nemški otroški vrtec in predsednik c. kr. okr. šolskega sveta je dne 6. decembra 1916 pova-bil na dan 8. januarja starše šoloob-veznih otrok na razpravo o ustano-vitvi nove nemške ljudske sole s pripombo, da se bo smatralo, da oni, ki ne pridejo, soglašajo s sklepom ve-Čine navzočih. Poleg te pete nemške sole nameravajo ustanoviti v Pulju še šesto nemško ljudsko solo (za 3700 Nemcev). Zgodilo se je pa tuđi, da je bila ustanovljena v Kanfanaru, kjer živi 5 (reci pet) Nemcev, nemška šola, kar je pozdra-vil cesarski namestnik baron Fries v svojem dopisu puljskemu pristani-škemu poveljniku dne 4. aprila 1916 s posebnim dopisom, v katerem pravi: Idejo ustanovitve nemške sole v Kanfanaru najtopleje pozdravljam ter le želim, da bi se podobne ideje sprožile tuđi za druge istrske kraje. Stremljenja, ustanavijati v Istri nemške sole, bom najtoplejše podpira!. v zavesti, da je gotovo v državnem interesu tuđi na ta način pospeševati patrijotično vzgojo prebivalstva. Pri tem nišo bili zakoniti predpogoji za ustanovitev Sole v Kanfanaru niti izpolnjeni — zato jih je cesarski namestnik kot najvišii čuvar zakona v deželi v po-sebnem dopisu na c. kr. okrajno gla-varsrvo v Pulju kratkomalo — spre-gledal. Naučno ministrstvo je bilo povrh nalagano, da živi v Kanfanaru vse polno nemških mornariških de-lavcev, državnih nastavijencev in vojaških oseb. Resnica pa ie ta, da biva v Kanfanaru 1 državni nradnik in 1 vojaška oseba! Posrečilo se je, spraviti v kanfanaTsko nemsko solo 42 otrok, za katere so bili nastavljeni 3 c. kr. učitelji (1 od teh je radi »neobhodnosti« povrh Še oproščen vojaške službe), hrvatska šola, ki ima 216 otrok, pa se mora zadovoljiti z dvema učiteljema. Podobno kakor v Kanfanaru. se je zgodilo v Rovinju. Tam je neki Zohil zahteval za 4 (!) otroke nemSko solo in jo je dobil! Tuđi v Opatiji in v Lovranu ob-stojajo podobne nemške sole. Docela v smislu nemškega velikonočnega programa je končno baron Fries kot predsednik c. kr. deželnega šolskega I sveta dne 6. oktobra 1916 na vseh večrazrednih šolah v Istri na dežel-ne stroške uvedel poduk v nemšči-ni. ki naj se začenja že v đrugem razredu z učenjem prve kitice »Qott erhalte«. Le tišti otroci so prosti nemškega poduka, katerih starši to I pismeno zahtevajo! Upravno so-dišče je že opetovano razsodilo, da je taka praksa popolnoma nezakonita — toda kaj se briga c. kr. namestnik za zakone, ako jrre ustreči nemško - nacijonalnim programom. Oštra Spinčićeva interpelacija poudarja, da bi Ijudje, ki ravnajo tako kakor tržaški namestnik. ne smeli niti trenutek več ostati v državni službi in zahteva korenito remeduro neznosnih šolskih razmer v Istri. Cesar zdravnikom. Dunaj, 12. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo so blagovolili izdati to-le povelje: Čudoviti uspehi borbe proti epi-demijam v vojni so prihranili Mojim I četam in Mojim narodom težke žrtve, I so ohranili Mojo vojno silo sposobno za boj ter so bistveno pripomogli k uspehom orožja. Z enotnim skupnim delom, z za-stavljanjetn vse sile in žrtvovanjem samega sebe so dosegli zdravniki to zmago nad zavratnira sovražnikom. Mnogo od njih je podleglo vojnim infekcijskim boleznira, vredni tovariši so to onih, ki so našli pri izvrševanju I svoje dolžnosti smrt na bojišču. I Jaz izrekam vsem zdravnikom svoje neomejeno priznanje, pred vsem tuđi vodilnim vojaškim zdravnikom in sa-lubritetnim komisijam, ki so dalekovidno ustvarile velikansko, vse dele vojne sile obsegajoco organizacijo boja proti epidemijam. Zahvaljujem se medicinskim fa-kultetam, ki so mi vzgojile zdravnike k tako visokemu umevanju svojega pokliča ter so položile s temeljitim podukom sigurni temelj za blagodejno delovanje zdravilstva v tej vojni. Staliiče armadnega poveljnižtva, dne 6. junija 1917. Mpiajte nm pcmjiio! Kđor imt denar in ne podptie vojnega poaojiia, stori veliko krivico. pl. B6hm-Ermolllc Notranjepolitični položaj. »Narodni svet.« Mariborska „Straža" predlaga ustanovitev „Narodnega sveta1* za vso Slovenijo. Opozarjajoč na nevarnost dela nemških strank, poudarja „Straža", da bi moral „Narodni svet* za-sledovati vse strani narodnega življenja. V delokrog te korporacije bi ne spadalo samo uradniško vprašanje, skrb za naraščaj v vseh poklicih, po-vzdigo šolstva, briga za uradovanje, temveč tuđi trajna in izdatna skrb za nsrodno mejo. Narodni svet bi bil nepoiitična institucija, ki bi združeval vse domoljube na skupno delo. — Ob sebi se razume, da so napredni Slovenci drage volje pripravljeni, pomagati po svojih močeh, da se ta misel uresniči. Staiišce narodne stranke k sedanjemu politićnemu položaju. (Odlomki iz poročila predsednika narodne stranke in bivšega deželne-ga poslanca dr. V. Kukovca na sestankih zaupnikov v Žalcu, v Gornjem gradu, v Mozirju, na Vran-skem, v Št. Jurju ob juž. želez. in v Šmarju pri Jelšah.) Poslovna doba poslancev šta-jerskega deželnega zt)ora je že pred letom dni potekla, za poslance držav-nega zbora pa kmalu poteče. Zato so Ie zaupniki strank danes najbolj po-klicani činitelj giede volje naroda v sedanji, za bodočnost Slovencev od-ločilni dobi. Zbor zaupnikov stranke drž. poslanca dr. Korošca v Mariboru je izrazil potrebo, da obe štajerski slovenski stranki v narodnih vpraŠa-njih skupno postopata. Dolžnost zaupnikov narodne stranke je torej, pretresti položaj temeljito in se od-ločiti o bodočem postopanju. Vsi ju-goslovanski poslanci državnega zbora so se združili ter podali znano izjavo o združitvi avstro - ogrskih ju-Koslovanskih dežel v samostojno državno enoto. Malo pred izbruhom svetovne vojske je narodna stranka sklicala enketo o jugoslovanskem vprašanju v Maribor, kjer se je za-govarjal širši in ožji tozadevui program. Ožji jugoslcrvanski program narodne stranke, ki se je tu dognai. sklada se skoro popofnoma z z^Jite-vami državnopravne izjave, ki se Je zdaj podala v đrzavnem zboru. Samo ob sebi je umevno, da torej narodna stranka ta od zakonitih zastopnikov ljudstva javno proglašeni program sprejema ter ga hoče z vse-rrri močmi podpfrati. Vseeno je, kte-re osebe nas zastopajo zdai na Do-naju. soglasje ž njimi je st/amo utemeljeno. Po vseh znamenjih se mora sklepati, da bode naše državnozbor-sko zastot>stvo svoj program restio in odkritosrčno in. kakor poudarfa, z vsemi močmi zasledovalo, kar je z ozirom na pričakovano mogfočno nasprotstvo raznih činiteflev tuđi nujno potrebno. Zato je razumjivo, da je tuđi složnost sodelovanie vseh slovenskih strank nujno potrebno. Kakor države tako so pa tud! politične stranke vpoštevanja vredne za-veznice Ie. ako so aktivne in delav-ne. Četudi so nenaravne razmere zadnja tri leta zabranjevale pokret vseh slovenskih strank in seveda najbolj narodne stranke, ktere član i so pa tuđi po večini v vojni službi, vendar je zdaj prišel trenutek, ko mora biti vsak ra^.j ;^k i\k >..-, ,>:i, mestu ter svoje narodno prepričan je uveljaviti neustraseno, če bi stalo tuđi največje žrtve. Narodna stranka je več let pred svetovno vojsko s shodi in časopisjem ljudske množice politično vsestransko izobrazila, kar je danes odločilnega pomena. Slovensko ljudstvo danes pozna narod-! ne zahteve, nas narodni katekizem je prodrl v zadnjo gorsko koča To ni samo naša zasluga, ampak seveda v veliki meri tuđi druge slovenske stranke. Da hoćemo svoje narodno solstvo od ljudske in strokovne do srednje in visoke sole, v tem je ves narod eđin. Da se hočemo osamo-svojiti od gospod^r^K-n- ^?.7£lnih na-prav v Gradcu glede kmetijstva, trgovine in obrti, kar sledi rudi iz predlogov, stavljenih v štajerskem deželnem zboru, je še vse v živem spomimi. Ureditev uradov in sicer upravnih in sodnih na slovenski pod-lagi ostane tembolj naša neizprosna zahteva. ker nas hočejo s pomočjo teh Vsenemci v prihodnje z državnim jezikom spraviti še bolj pod svojo nadvlado. Saj Wolfov program odkrito pravi, da je pravi namen dr-žavnega jezika boljši položaj (Besserstellung) Nemcev mtsproti nam. O kakeni posestnem stanju Nemcev v naših uradih se torej ne bodemo vec pokajali. Nič ne moremo od svojih dosecianjih pravfc bodisi pod kterokoli učeno pretvezo odsto^ piti ker je vse težko pribojevano. \^se pa moramo zahtevati, kar narod potrebuje. nadvladauja v nobeni oblilrt ne nameravamo priznati. Nemcev s tem ne oškodujemo, ker je za njih same koristno, da se otre-sejo vladoželjnosti nad nami, ki jim *nc b^rtle princ^la blagoslova. Očitkl ottta 4. .SLOVENSKI NAKUP*. dlie 13 junija 1917. 133 at«*. da smo pod u tisom sve tovnih Jof od-kov. nas nt morejo vxnemirjati. Tuđi pruska vlada je pod takimi utisi raz-širila ljudske pravice svojemu prebi-valstvu, tuđi slovanskemu (odprava razlastilneKa zakona zoper poljsko potest). naši nierodajni krogi so pa primano iz e rak ih vzro!:ov obljubili ogrskim narodnostim večje pravice. Le mi Slovenci, ki smo se skoči zadnjih 50 let vsak dan prepričali, da naše vlade nam ne znajo ali *ie mo-rejo pomagati, !e mi naj zaupamo slepo v slučaj in dobro voljo drugih. ktere dos!ej nikdar nismo doživeli! Poljski narod, ki je bil še pred tremi leti pod tremi cesarji. danes zaupno j'ričakuje s sogiasjem ncmškcpra in avstrijskegra vladarja ter ruskega naroda svojo samostojnost. Mi pa, ki smo razdeljeni !c v razHinc kro-tiovine enega vladarja. kier smo na skoro povsod tujerodni većini izro-čeni, mi bi ne smeli del^vati za združite v in u red i te v našega doma po naši volji in potrebi! In sicer niti danes ne. ko je skoro ves svet odobri! načelo samoodločbe rudi malili na-rodov! Dobro vemo. da so tuđi nem-ški resni krogi prepričani, da se ju-goslovansko vprasanje mora resiti tVemo pa tuđi, da se ima ta resitev zgoditi tako, da se obmejni Slovenci lK>nemČijo ter da ostane v veljavi sanja, da čez nas pelje nemSki most do Adriie. Baš zato pa razumemo. da je pri k! opi te v k novi iugosiovan-?ki državni tvorbi baš ra obrne jne, torej tuđi štajerske Slovence živ-JJenska potreba, če Nemci zahtevajo noljŠi položaj (Besserstellung) na-sproti nam, ker so baje njih žrtve v vojni večje. če ie sploh res, nego naše. na) se spoirmljo vendar svojih danes splošno proglašenih ixjav. da svetovna borba gre danes za biti ali nebiti nemštva, kar pač opravičuje njih večje žrtve za same sebe. ne na prihodnjo nadvlado nad Slovenci. Verujem. da so v pravici oni. ki ute-ineljujejo večje pravice Slovencev za čas fx> vojski z velikimi na^imi vojnimi *rtvami. Pa tuđi brez teh bi nam šla že davno narodna samo-odločba. Vslcd teh žrtev se bomo pa gotovo tem mani odrekli boljši bo-dočnostf. Ker se gre dan-es za na spk)sno. Zr.to zremo z zaupanjem v bodočnooslancev in za naso skumost v novi državni tvorbi. Nemški nacrti 2a prrhodn)ost. Na Neir.škem se bavijo med vojno jako mnogo z vprašanjem o no-tranji uredbi države. Zdaj vzbuja veliko pozornost knjiga, ki jo je spisal profesor nacijonalne ekonomije v Hei-delbergu Maks Webe<. Dve stvari sta, ki jih je smatrati v tej knjigi za posebno zanimivi. Predvsem dokazuje pisatelj, da nikakor ne gre, Nemčijo enotno organizirati, nego da ;e treba jemati največje ozire na plemenske posebnosti posameznih nemških držav. Če bi v Weimarju vladal pruski policijski prezident namesto velikega vojvode, bi bila to škoda deželi in rav-notako bi vse trpclo, če bi Bavarsko namesto kralja vladal pruski funkcijo-nar. To je gotovo zanimivo. Na Nem-škem, kjer imajo skupno cesarsko ar-mado itd., nečejo skupne uprave, nego ločitev po plemeniti in starih mejah Pri nas v Avstriji pa smo priča srditim prizadevanjem, potlačiti razlićne na-. rodnosti pod ncmški centralizem. Dalje zahteva rečena knjiga, da mora parlament imeti najstrožjo kontrolo nad uradništvom. V državi ne vlada vladar, nego vlada uradniStvo in zato je treba, da dobi ljudski zastop naj* večjo moč, da lahko vsak slučaj ne-pravičiicga in nepravilnega poslovanja preišče. Nemške stranko. V posameznih ncmških glasilih Že očitno priznavajo, da je „National-verband" pod vodstvom Wolffa in Hummerja doživel le poraz za porazom, da je konec njegovi politični ve-Ijavi v parlamentu in da bi bilo raz-bitje »Nationalverbanda" sploh ntjboljša pomoč za nemiko veljavo v parlamentu. N«mel Ni Ptljakt. Nemike »trankc je glasovanje o driavnozbor opravilniku hudo po-trio. Zgodilo »e je prvič v avstrij-tkem parlamentu, da je blok ne netnških strank prcrnagal nem-Iki blok, katcirmu to se pridružili tuđi socijalni demokratje. Zdaj u\ide-vajo nemike stranke, da je njih ne tmožnost združila nenemške utranke na skupen odpor in kar v glavo jim ne gre. da so bili Poljaki pri posve-tovanjih o kompromisnih predlogih glede opravilnika morda le bolj od locni in trdovratni, kikor Čehi in Ju-goslovani. NemSko-poljska k#ali-dja je zdaj cilj nemških hrepenenj. Tri leta so nemike stranke Poljake iz drlavnega zbora ven metali, zdaj bi jih pa radi zva-bili na svojo stran. Toda razmere so se temeljito premenile in je upati, da te nemike spletke ne bodo imele uspeha. HRVATSKI SABOR. Pred včerajSno sejo hrvatskega sabora je prišel poslanec Marko grot Pejačević v klube posameznih saborskih strank ter je sporočil, da pa je designirani ministrski predsednik groi Moric Esterhazy naprosil sporočiti po-sameznim strankam željo minisirskega predsednika stopiti v stik s hrvatskimi politiki brez razlike strank. V to svrho naj imenuje \ šaka stranka svoje zaup-nike, ki naj odidejo nato v Budim-pešto. Z izjemo skrajnega krila državnopravne opoiicije so sklenile vse stranke, da se odzovejo povabilu. Po prečitanju dohoda je ban baron Skerlez narnanil saboru svojo demisijo ter prosil zbornco, da naj sklcnc odgoditi seje. Prediog je bil sprejet in seja nato zaključena. MM.ia srofd fisjerhiszvjla. Budimpešta, 11. juniji. «Knr. ur ) Grof Esterlv.izv je rarpravljai vCcra.i ln danes z vew poliliVi. Nckc.nu so-trudniku lista *Az l!st- je izjavil. da je z dosedanjinn rcsultati zadovoljen. On upa. da bo inocjel se ta teJen predložiti NjjK<»ven»u Veličanstvu listo novega ki])'-ieta. Politične iretfi. =s Mlnistrsk^ krila na Špan-skem. Infanterijski obrambni odbor v Barceloni je 1. junija izročil ondot-nemu kornemu 2apovedniku spomenico, v kateri je zahteva], naj vlada tuđi v armadi pravičnost in enakost. V izvršitev tega namena ?o izvolili poseben odpof. Toda Člani so bili are-tirani in začelo se je proti njim sodno postopanje. Obrambni odbor je na to v omenjeni spomenici izjavil, da je vsa armada sklenila izreci spoštljivo, da hoče izpolniti vse svoje dolžnosti, a s pogojem, da bodo aretovanci ta-koj izpuščeni in dobe zopet svoje službe ter da se ne zgode nikake represalije. Dalje želi armada, da se ji naj posveča več dobrohotnosti in da naj s- oficijelno prizna odbor kot za-stopnik armade. Armada je prosila za dogovor tekom 12. ur. Ta korak je provzroMl ministrsko krizo. — Mini-strsko krizo na Španskein pripisujejo zahtevi infanterijskejra brambne^a sveta, da mora vlada neizpremenjeno odobravati njegove ?klepe. Vrlada je smatrala to kot neznosno nasilje ter je odstopila. Kralj je hotel Garcitu Prietu poviriti zopetno sestavo kabineta, ta pa se je zahvalil. Zato je bil Daio poklican v palačo. Nato je prevzel sc-stavo novega kabineta. ta*. Si iil! li irefe i¥š. Podal|§«n;e podpfsn^ga roka na novo vojno posojilo. Vsestransko se priznava, da je dosedanji uspeh podpisovanja na šesto vojno posojHo na vseh podpisanih mertih v državi zadovoljiv in jako zna-ten. Oglasili ?o se pa tuđi poznavale« rszmer ter pojasnili, da se s podaljša-r;em podpisnega roka še lahko mnogo doseže. 2 ozirom na to je bil pod-pisni rok podaljsan do 22. junija t 1. Upati je, da bodo najiirŠi kropi pora-bili to izredno priliko in s podpisova-nji omogočili, da se šesto vojno po-sojilo zopet kolikor mogočc sijajno obnese. Marsikdo je doslej zamudil podpisati vojno posojilo, pa: zato, ker ima drugih skrbi in opravkov do-volj, a upati je, da bodo vsi ti pora-bili zadnji čas in z navdušenjem iz-polnili svojo patrijotično dolžnost ter podpisali vojnega posojili čim največ mogoče. — Pri Ceikl industrljalni banki kot oficijelnem subskripcijskem mestu so dalje podpisali VI. avstrijsko vojno posojiio ^ledeei zavodi in stranke: Anton Kalousek, c kr. poroCnik, Feld-post 212 1400 K. Karei Novak 5000 kron. Dr. Heinnch Hcrscbinann, tu 2000 K. Janko Potočnik, Skofia Loka 1000 K. Občinska hranilnica, postojna delna tubskripcija 25.000 K. Ivan Četne 6000 K. I. N. Adami^, ta 5000 kron. V. Laianskyt poštni oficija', tu 1000 K. Matej Sušnik, nadaljnih SOOl faon itOMJ Skidaj M VL avjtr. v^ocj posdjilo 36.000 K) polom OkrajM hra-niknCf iti poaojilnic, 6kof)a Loktt Ja-nez Auguitin, Gorenja vas 100 K. Zadruga gostiInićarjev v škofji Loki 400 kron. Anton Perko, Ldst. Ini. Baon. 30. 400 K. Mestna hranilnica, Novo mefto, delna subskripcij« 50.000 K. Ivan Babnik, Dravlje 500 K. R. Po-renta, tu 50 K. Karei Metssner, Feld-post 212 10.000 K. Češka industrijalna banka je zvi£ala tvojo prvotno sub-skripcijo za lasttii račun 6,000.000 K na 8,000.000 K VI. avstr. vojnega posojila. — Subskripcija je bila po-daljšana do 22. t. rn. nakar se P. T. interesenti vljudno opozarjajo. M\ \i griiorci ielel. Teiave t prehrano v Ittri. Ko se je mudil naš cesar v Matuljah, se je unel razgovor o prehrani istrskega prebivaistva. Okrajni £ war pl. Mflrad je menil, da bi se imelo za okraje volovski, lošinjski in krški ustanoviti posebno centralo za prehrano s sedc-žem v Opatiji in sicer povsem neodvisno od ^žaške. Kaslavski župan JeluSić je naprosil, naj vlada kar mogoče hitro priskoči na pomoč strada-jočemu ljudstvu Župan Jelušić je že pred cesarjevim dohodom opisal tr-žaškemu namestniku neznosno stanje prebivaistva, ki je ozlovoljeno, ko vidi, kako se na eni st:ani na sosednji Reki vsak dan peče kruh, ho se v prvih kastavskih p^karnah ni peklo kruha že nad eno leto. Kđo ve kaj? Marija Breščak iz Podsabotina pri Gorici, sedaj kot be-grimka pri Mariji Snežni. posti Cmu-rck na i?taicrskctn. rrosi one, ki vedo kaj o njenetri sinu Roku Rreščaku, pr(v«staku pri 97. ješpolkii« 4. stot., da ji sporočc. kje so ga zadnjikrat videli. oziroma. kje se sedaj naliaja. — Vojno ociiikovan e. Korvetni kapitan Adolf Potočni k je odlikovan z železnirn križem drugega razrada. — Padel :e 3. t. m. na kraškem bojiŠčn poročnik Vinko TavČar. Tuđi njegovega brata Edita pogre§ajo že 18 mesecev. — Dsžalno pomožno druitt/o za bo'ne na f \ učlh. Poročilo o obč-nem zboru tega društva smo morali odložiti na jutri. — Čsstno svetinjo za 40letn * zvesto službovanje je dobil Alojzij M. Banovce, prvi pomoćnik v Sa-massovi zvonarni v Ljubljani. — Provizoriona opustitev treh davčnih urado/. Finančno ravnateljstvo je s pooblastilom finančnega mi-nistrstva odredilo provizorično zdru-žitev davčnih uradov v Kranjski gori, RadeČah in Senožečah z davčnimi uradi v Radov]jici, Krškem in Postojn:. — Kup^«v3nje 8 st^rimi oble-kami. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, s katero zabranjuje oziroma omejuie kupčijo s starimi oble-kami. Stare obloge, ki so last trgov-ccv, ki so na njihov račun kje spravljene, se ne smelo prodati in jih je treba na^nanhi. Samo tištim trgovcem, ki kupćuirfo s starimi oblekami na drebno, bo dovoljcno. odprodati od Svoje zalome 20 odstotkov, a oglasiti morajo to trgovski zbornici in proda-jati smejo te obleke le na drobno in le osebam, ki iih šimi zasc rabijo. V."iko dru^o prodajanje in vsako na-kupovanje starih oblek za dalnjo prodajo je prepovedano, oziroma je treba z% to dovoljenja politične oblasti prve instance. — Organizacija nabiranja gozd-n*h s?*r:R7:o# in dosto? v jozde. C. kr. urad za ljudsko prehrano je nabi-ranjc najra7.1ir:ncj*ih sadežev, ki se ve^noma pridobivajo v gozdovih, na no^o in temeljito preuredil. „Nabiralni koledar 1917", ki ga je izdalo novo ustanovljeno glavno nabirališče pri tiradu za ljudsko prehrano, navaja med drupim: robHn^, malinje in jagodino listje, lipovo cvetje, Želod, bukvico in šc mnoge druge gozdne sade!?. Povoljen uspeh teh nabiralnih akcij pa je vsekako odvisen v prvi vrst- od naklonjenosti l?.stnikov go-zdov, ki dajo drage volje v ta namen svojo last na razpolago; seveda pa je treba pri nabiraniu označenih sadežev paziti na to, da se ne dela škoda na drevjđ in pa da se kolikor mogoče malo vznemirja divjačina. Tuđi c. kr. poljed^ljsko mipisirstvo je že opetovano opozarjalo na potrebo, da se gozdni sadeži kolikor mogoče temeljito izkoristijo kot živila in krniila seveda, v kolikor je to dopustno se da izvršiti v okviru gozdnopolicijskega staliSča. Z ozirom na preurejeni način nabiranja je vl^ja oblast pozvala skrajna giavantva, naj se okrajni nabiralni odbori obrnejo do lastnikov gozdov in upraviteljstev većjih gozdnih kompick-sov s prošnjo, da jih podpirajo pri organiztranem nabiranju teh sadežev ozir. zelišč zlasti v tem oziru, da do-voiijo do^top v svoje gozdove. Masproti pa so oblasiva zavezana poskfbeti, da • vsesttanslto vpoSUvajo upravlc^nt zahteve hstntkov glede varstva pred ^oikodbami ti^h eoidpv* Umri ie v Kamniku gotp. Martin ' Grilc, hiini posettnik in meŠčan, v 81 letu svoje starosti. Bil je najstarejši Radtckyjev veteran ki se je udeležil bitk leta 1850 in 1866. Bil je prava kranjska korenina poln humoTJ;*, ki je bil priljubljen pri vseh, kar je pričal dolg iprevod ob njegovi zadnji poti. Kakor je željno pričakoval konec vojske, ga je vendar prehitela kruta •mrt. Naj počiva v miru ! Na c. kr državni r*alki v ldrf]i se bodo vpisovali učenci v prvi razred dne 2. julija t 1. dopoldne. Pri-nesti morajo seboj rojstni (krstni) list in obiskovalno izpričevalo ali zadnje šolsko naznanilo. — Sprejemne iz-kušnje se vrše isteka dne popoldne. Toća v okol c« Petrova Vas pri Črnomlju. Dne 8. junija je padala gosta toča oreliove debelosti in napravila mnogo škode na polju, v trtju in na sadnih drevesih; posebno de-beljačo in fižol je zelo razčesala. Že za cvet nastavljene grozde je odlam-ljala in izbila sadje raz dreves, Toča je padala 20 minut in pobelila pota in ceste. Letina se je obetala v dobro a toča je mnogo uničila, ker je tuđi latujoča se strn od toče polegla. Lani suša, letos toča. -f- Odda'a suhega mesa na ru-deče iskaznice. V četrtek dne 14. junija, dobe stari udeležniki vojne prehrane, to so vsi oni, ki imajo ru-deče izkaznice, iz aprovizačne mesnice v cerkvi sv. Jožefa nrekajeno meso po 2 kroni kilogram. Cena 2 kroni je ve'javna za vse lastnike rudečih izka-znic, tuđi za one, ki imajo izkaznice označene s črko A. Določa se nasle-dnji red: od V29 — 9 ure štev. 1 — 200, od 9 — f210 ure štev. 201 — 400, od ' 210 — 10 ure štev. 401 — 600, od 10 — V2II ure štev. 601 — 800, od V2II — 11 ure štev. 801 — 1000, od 11 — V2I2 ure od štev. 1001 do konca. Stranke z 1 in 2 osebami dobe \ 1 kg prekajenega mesa, stranke z 3, 4, 5, 6 in 7 osebami dobe 1 kg in stranke z več kot 7 osebami 1 \'2 kg. Vsaka stranka mora predložiti tuđi mesne izkaznice in je pripraviti drobiž, da ne bo nepotrebna za-muda z zamenjavanjem denarja. H- Odđaja gove'ega mesa na rudeče 'zkaznice. V Ćetrtek, dne 14. junija popoldne bo mestna aproviza-cija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za stare vđeležnike vojne prehrane, ki imajo rdeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah in sicer 1 kg a 2 K. Določa se naslednji red: od 2.—3. ure pridejo na vrsto rudeče izkaznice s št. 1 do 250, od 3.-4. ure št. 251 do 500, od 4.-5. ure št. 501 do 750, od 5.-6. ure št. 751 do 1000, od 6. ure naprej št. 1001 naprej. Razven rudeče izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tuđi nakaznico za meso. -f- Izkaznice za živila po zm-žani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska je že v mnogih slučajih dognala, da si nekatere stranke pridobe na nepošten, način kar po dvoje iz-kaznic. Vse prizadete se opozarja, da se vsakemu, ki si je na nepošten način pridobil izkaznico, ne le odvzame sploh pravica do nakupa cenejših ži-vil ori mestni aprovizaciji, ampak se ga še po vrhu tega naznani sodišču, da ga radi goljufije kazensko zasle-duje. Naši sovraZniki trc?ejo Avstrijo razbiti. Kočeš li k temu pripo-mo{i? He, ne, ne! PeSaisuj 6 vojno posolilo. Darila. ,Posredovalnici za goHSkc begunce* so darovali: MitieiiC Viktor 4 K; PetriC Pranc 1 K; Ferjan .lakob 2 K; Ladkovič Anton 2 K; Pitch Jakob 2 K; BajranoviČ Adam I K; Le-nardlč Ivan 2 K; desetnik Muhovc Jožef 3 K; Sk^bcrne Franc 1 K; Vodlz Jnžef 5-K;Skorja Jakob 1 K; Jekše Ciril 2 K; Štampah Fr. 1 K; Hertii Avgutt 2 K; PJcher Kar! K 1 20; čuk Franc 30 K; Motx Silvio 2 K; Hartmann Alb. 1 K; Fait Anton 1 K; Marot Iv. 1 K: AnmiH«r Jož. 1 K; German Alojz 1 K; Mato MariČ 40 h; Dufimati Anton 5 K; Springcttl Uvid 2 K: Mittcrbacher FdU 2 K; Kuhar Alojz 1 K; Ne-imenovart 60 h. Blagim darovalcem se iskreno zahvaljujemo. „Za slepe vojake**. V ta namen so poslali deželnemu odboru darove: C. kf. okrajno sadišče Podgrad v Istrt iz neke dodne rideve 15 K, knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani zbirko K 300va> nekaterih župni;; po uprav-nistvu Laib. Ztg. v spomin padlemu pomor, praporščaku Pavlu Geduidiger, sinu generaf-Štabnega zdravnika dr. Gedtitdigerja, so darovali nadporočnik M. Tedesko 20 K, gažisti c. in kr. res. bolnice Št. 5 v Ljubljani 64 K. Bog plaĆij! Upravništvu našiii listov so poklali: Za „Ciril - Metodovo družbo" Zinka VerstovSek, Bizeljsko 10 K, pridobljene stave z g. učit. Okornom, V. Sch\veiger v zdravi-lišču Enzenbach v Horgas-u pri Gratweinu 30 K. kut zbirko slov. častnikov darovali so: nadzdr. Dr. T. Jamar 10 K, voj. kurat Kmjevlć 5 K, poroč. V Schweiger 10 K, in potoČ. Dolle Lušin 5 K in poroč. FranČek Križanič strel. polk. št. 26 iz Maribora 20 K, nabrano na poroki g. Fr. Gnilšck-a z gdČ. Olgico Mikec. Skupaj 60 K. Za „vdove in sirote v vojni padiih vo-jakov" gasilno druiivo v Starem trga K 25'16 mesto venca umrlemu g. Štritofu iz Starcg, trga. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 6. junija: Ni kolaj Harap, pešec v rezervni vojaški bolnici v MarijanlŠČu. Une 8. junija: Josip GerČar, hiralec, 71 I. Radeckega cesta 9. — Gabriela Jeglič, hči jetniškega paznika, 18 let Gigaletova ulica 4. — Marjeta Markič, hiralka, 69 1. Radeckega c. 9. « Jak. Frakelj, dnlnar hiral. 72 1. Radeckega c. 9 Dne 9. junija: Pla Arck, hči železniSkega nadrevldcnta, 18 let, Poljanska cesta 29. — Giudoni Tiosi, laški pešec, vojni vjetnik, v rezervni honvedskf bolnici na Poljanski cesti. — Fr. Kmet, mest. ubogi, 76 let. Japljeva ul. 2. Dne 10. junija: Marija Prijatelj, bolniška devica, 33 let, Radeckega cesta 9. Izđaiatel] in ođgovomf urednik: Valentin Kopitar. Lastnina \n tfsk »Narodne tlskarne«. Sae ^9m^S^S 1SbC£9 (tudi začetnica) se fl]9)re]ne. Pismeae ponudbe na B. Polaj-nko, Dolenj-ska cesta štv. 5y Ljubljana. Mm iii ott spreme tafeoj kroladlca Roza Mc5vc3, jfosini trg št. 24. 1895 s' Zlata svetinja S S Berolin, Parir, Rfra \\A.S Najtefjle kozm, /^ ,<•* /'gjf^^ /izdeldje ^^r S Strflaijcrira nlfca 7. [ Seaslk dr. lng. nirt^ Otoonic. Ke- mično-tehnična preiskava je izprićala, da je f1Seydttn" prav fzvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Sreda 13., ietrtek 14. junila 1917: ?rcl;ro5en film! . prcRrescn film! Po motivih znane pesrai, sestavil in uprizoril FRANC HOFER. NajnovejSa kinematografična vojna poročila* r«tek i«.f svDvta te., neiUlla 17., poacdollek 18. tnUlai lta}nov«i£l Hlat »•»• mđ Slno Centrala pridobljene Alwio Nens« serije t Samo Stiri dni. pi TP1F ^010 ŠUri dniv Smucijoneino. • AklP Cl Ai Senzacijeneino. Detektivska drami r 4 dejaojih. JU«rlit Neas* v glavni vlogl. Resorvni doktor« ^^^^^ 133. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, *m 13. jmija itl7r Stran 5. 1 Prodajo se i trlje KONJI pri L. Hogelj, Vrlmiha. Koštanje? in hrastov lesj vsako mnoiino, kupi po najvišjl ; ceol Josip Cizel, na Polzeli, Štajersko. 1915 iia Ipioa i mel Igai v rrestn na deželi s sedezem c. kr. I ckrajnega glavarstva, c. kr. sodnije in drugih uradov, ob železmci, a* proda sli da ▼ nafem. i838 Vprašan-,a pod „trgovina 1838** na upravu. »Slov« Naroda«. popolnoma samostojno v trgovini b mešanim blagom spra]me tvrdka Norbert Zanier & sin, *L Ptter t Savialsal delial. Pr^klic Podpiaaat Iran HtUor ebšaJiijeia ter preklienjem vse heaed«, a kateiimj srm dne 29. maja iaM * St. Petru Fraocat« čatar, in se ma zahvaljujem, da mi je odpattil in odatepil od toibe. Ivam ■allar m. p. Kontoristinjo samostojna moč, z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence in solch v?*~h kontoar^kb dH, Spretna lakoj J. Krsiovio v talea. Hrana in stanovanje vhiši. Plača po doeovoru 1914 5 2enftna ponudba. I trčil. j M U dr D Scbwarz, specialist ! za tajne in kožne bolezni v Pragi 1 piše : Gonoktein sem izkusil čez j 50 slučajev z i2vrstnim uspehom, ; posebno v akutnih slučajih — to ; je glavni čili našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno I prednost Gonokterna pred vsemi drugimi preparati, ker ne učin- ! kuje Škodljivo — kakor mnogi | drugi preparati — na želodec in i led viče, 2! 30 J Dobiva se po vseh veČjih lekarnah. Škatljica K 6*—. Zahtcvajte literaturo in prospekt. , Ljubljana: Lekarma Trakoiay. ; i Zagreb: Lakaraa nSalvator < S. Mit-| telbacb, 4eU61ć«T trg. | 1 Proizvaja: Farmakološko - kemični labort-| ttrij .RERA- Pragi-Vršo?ice 552. aobavaUM vof aoga aUalatraiva la ▼o*BO-xđraTStv2neg& idrniena. Urin 1IM1 !• teha| aa ar#*a|9 tar va« tisać tatar sa karfava, liraliiha «L S3. 1911 Prodajalka izvežbana v trg meš. blaga, Želi dobiti mesto ▼ kaki trgovini, najraje na deželi. — Ponudbe pod flPrOda]alka 187311 na upravn. >Slov. Naroda«. Večkrat odiikovani \MM\ olepševaSec (dekorater), vojaščine prost, IŠdO alnibo takof. Prevzame hkrati \ eČ trgovin Prilazne ponudbe pod „ZtttOŽ« BOSt 1881llf1 lenice od Msle vtđi te sa*. &riporoča cenj. damam tu in na defeli na 2>una/u osebno ubrane novosti krasnih klobufav ^ m čepić finega okusa *a dame in deftice. SE3T* Popravila se sPrejemajo. Zalni klobuki vedno v talogu *228 Solidno blago — mjJfc« ccne. Učenca ls dabra hli«, sprefme takaf Jernej KuSlan, trgovec v Kranju. ms 19* Hfiem eno ali dve ženske -delavke za razna dela na tesališču, katere bi bile tuđi vajene poselskega dela, ter eoega delavoa (težaka) lahko tuđi invalid. 1883 FRAHC BAVMKAH, oblast, sku-šeni mestni tesarski inoister}L]nbl]aiiaj llnhmrtOTa nllea 25. Kostanfev les od 1 m dolgosii, 10 em debelosti napi*«j v deblik in pol«« tiiS kupi po najvi&ji ceni tvpdka: 96 J. Pogačnlk, L^nUljana, Bfiar. Ts?ezlje cesta 13* I Prvi HoHUansK! za?6d za nogovacjo legote ^^= in irgoifina dišav ^^= Polianska cesta št 7, pritličje. i I Negovanfe obraza, kote, las, prsi, rok. I Masaža telesa in parna kopeli obraza. I Odpravljajo se r.iozoli, pege, zaiedalci, ru-I mene Hie, rde2ica kože in notu, ohlapna koia, I — podbradek itd. ===== I iamara z Jezde se izi-o uvodila za naSa'.jnje samoziravljenjc Podpiscvanje na VL vojno posojilo je bilo podališano do 22. junija« S tem je omogoieno, da nadalje sprejemamo vojno - pčssjilna zauorouanjo. Kl&đo naj ae tasimdi te prilike ter aal lxp«lae telinest aapram tebi 2a domovini. i8?2 Pojasnila dajet iMiM ageatura MW n Gradce, laita! !tei. 29. S v Ljubljane. Prisogna ulica i In t vseh podmžnicah in agentaraa. Anton Bajec 0 nmetni in trgovski vrtnar ^ cvetliini salon samo Pod TranCo it 2 i > poleg Cevlfankeffa atettn. | > Velika zaloga suhih vencev. /f tztfflcviiirf 5opk§»t wencfvf traktv Ltl !j Zaaaa|a aaraiUa taiae. | Vrtnarija oa Tržtški cesti ». 34. / V lepem trgu na Spodnjem Štajerskem •• aprafait v dobra vpcliano trgovino meSa- nega blaga poslovodja samo starejša rnoč, za takojšnji vstop. Interesenti, kl imajo skuSnje y ekonomiji in vinograđni5tvu, imajo prednost. Ker se služba odda event. tuđi samo za dobo vojske, se nato opozarjajo gg. trgovci iz evakuiranih južnih krajev. 1878 Obzirne ponudbe pod ^poalovodfa ! 1878*f na uprava. »Slov. Naroda«. Preiv F Rstiol Pre'v Gorici. I • DCaljCI Gorici. Ljubljana, Stari trg šL 28. ložka ia ženska dvokolesa s stirt pncvnratHco, šivaliii ttrciit 9ratnofonif elektrtčae žep«e sretllke že kompletne od 2 K. Naitoolite baterije. Per9bno itizfea c«»a s* preprodavale« jVlchanicn? delavnica nn storii !r|ii ft. 11 v ^haiičeti hiš; pcleg goričke kletu i i Ili MIIMBa1aMBamaW»l»nE»»MBal»»»» ^^B ^^^^ar ^WB ^»S ■bH tB^ ^a^n ' a^aS ^aar »?•%( ■& SSI Vday jd^LV b^bV ^^ BMl ~EK BVanBTOBam w^^^Hv dobivate v ipccljain! tižouin! za miio Ljubljana Sv. P;i:2 cesto Z8. Istotam •veČ?, kresas se 6evije, toaletna miU, pralni prašfel Ud. na debelo in drobno. Pozor! Pozor! Priporočam svojo bogato zalogo razn Stekla. POrCGldna« svetilk, kuhinjske posade ter galanterije, otroije !n ženike nogavice* otroike majce9 moSke Ovratnike tUC. K 4*80. Frave tržaSke bKevnike na debelo in na drobno. Imam tuđi pristnega brlnlefCt ter ruma v zalomi OSVflLD P0BE1C, Ljubljana, Martinova cesta 15. V korist goriSkim beguncem« „Ob Soči". Vtisi ia oMutie is mojega dnevnika. Saisai Atojilj Res. V*«fa>ifia s Zadnji dnevi v Brđih. — fzgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Iz bojev za Doberđob. — K Adriji. — S tolminskega bojišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v platnenih, — Ob slovesu. 1772 Založila knjigama J. Stoka, Trst 1917. Debi se v vseh slovenskih knjigaraah. II. pomnožena izdaja. II. pomnožena izdaja. ^^^^^ Kdor hole imeti | i ~K O » O s kat ero se ni treba mučiti, ter se lahko z eokratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obrne na tvrdko J. KraSovic, v Žalcu katera ima edino zastopstro svetovno znanih kos zoamka »Poljedelsko orodje« in jih je tuđi ve£ tlsoČ že razpečala. Za dobro kakovost kos &e jamči. Cenlk brezpla€no nm razpolago Najniife ceiief Kose! I Kose! I I Kose! I Kose! A- & £ Skaberne Jtfestm trg St tO. Oficijelno subskripciisko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Ib Hm» pUnUN v Wtmm, ftUm, IM, l«ra|m^ IotM ft i. &|IU|aaa) la Ctlfa •prejema ao originalnih pafjajih arija«* n« ------- šesto avstrijsko vojno posojilo = l nm 11.51 o.,-db mmn tumumaiM-m - iMum yv\m l m m wm tm mm 11 h-biiv-iu in doToljaje vsakomnr 7*%HIO bOHHHUKliOb Pojaaaila in tiikovina ao pri blagajnah banke na raspolago,