82. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. aprila.
XXV. leto, 1892.
Ishaja vsak dan ivf#er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ca avstro-oge rake dežele za vse leto 1 5 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 tjM , za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, \>o 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plafnje ze od fetiristopne petit-vrste po G kr., Pe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ze izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Gospodskih ulicah fit. 1'2. tipravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne 10. aprila 1892 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se sklicuje nov
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 24. aprila 1892. leta
ob 11. uri «1 o polnilne
v prostorih „Narodne Tiskarne''
z istim, za občni zbor dne 10. aprila 1892 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Naša narodna bilanca.
V soboto zavrsil je svoje zasedanje deželni zbor kranjski s prezanimivo sejo, kateri sta pritisnila pečat pomenljive politične manifestacije govora dveh narodno-naprednih poslancev. Oslanjajoč se na trpko kritiko nade učne razprave, katero smo bili čuli prejšnji večer, razodela sta poslanca gospoda dr. Tavčar in Ivan Hribar v soboto ona čutila, ki po njunem mnenji kakor mora tlačijo vse naše narodne teženje, čutila, da se narodnost slovenska ne more razvijati pod sedanjo našo upravo, bodisi politično ali justično, finančno ali prometno.
Čuti smo v soboto v deželni zbornici, kamor ne sega moč državnega pravdnika, marsikaj, kar se drugje javno povedati ne more in ne sme; z neizprosno iskrenostjo odkrivala sta poslanca stolnega mesta ter gorenjskih mest in trgov vse, naši narodni jednakopravnosti kvarne nedostatke uprave in teh nedostatkov število bila je legija! Hvaležni pa jima moramo biti na tem pogumu že zategadelj, ker sta povzdignila debato o deželnem proračunu na neko višjo stopinjo, ker sta po besedah poslanca dra. Tavčarja zabranila, da bi se degradoval naš deželni parlament v nekako večjo kmetijsko družbo, v nekak širji cestni odbor, kateremu bi slobodno velevala od jedne strani baron Schvvegel, od druge pa kanonik K lun. Zategadelj, tako je govoril gosp. dr. Tavčar, čutil se je on poklicanega in prisiljenega, da je izrekel kot deželni poslanec sodbo o naši politični in justični upravi. In huda, ostra je bila ta sodba! Povedal nam je govornik, da se v našo politično upravo vsprejemajo mladi, slovenščine nezmožni plemiči, katerim naj je dežela kranjska nekako praktično Terezijanišče, da po nekaterih okrajih prečudno uradujejo nemški glavarji, a domačinom službujočim v politični upravi, se sistematično zapira pot do višjih stopinj, da se potem duri zapirajo pri teh uradih tudi našemu jeziku in to na očitno kvaro upravičenim interesom prebivalstva. Za vse svoje trditve pa je navel gospod govornik obilico drastičnih in dokazanih slučajev. Ojustični upravi pa je dokazal, da se ustavlja, odkar se je jela polniti višja politična atmosfera z nemško elektriko, doslednemu slovenskemu uradovanju in da se je zankazala ta sprememba od zgoraj doli,
prav tako, kakor se tudi v naravi vsaki sapi u klanjajo najprej najvišji vrhovi. Povedal je nadalje govornik, da velja v prvi vrsti pri najvišji sodni instanci v deželi naravno načelo nsodba izda naj se v jeziku tožbe" le Se za Nemce, da se pa pri slovenskih tožbah greši zoper to načelo, kakor hitro je v dotični akt le pogledal nemšk odvetnik; slovenščine nezmožnim sodnim praktikantom je še vedno odprta pot v našo deželo in strmeč slišali smo, da se taki ljudje se ce!6 v uradnih zapisnikih norčujejo iz našega jezika.
Odgovarjal je gospodu dru. Tavčarju najprej nemški poslanec gospod Luckmann, kateri se je čutil tudi poklicanega za odvetnika političnih uradnikov. Vrhu tega pa nam je razvijal v imenu nemške stranke jako interesantno teorijo o historičnem razvitku „slovanskega sovraštva" zoper — nemštvo, sovraštvo, katero vračajo Nemci od panti-veka z — risani teneatts! — blagoslovom. To je bila za g. Luckmanna, kakor nam je povedal, dolgo let zagonetka, a naposled je tudi tej zagonetki našel rešitev. Slovani so namreč podobni dolžniku, ki svojih dolgov ne more plačati in čigar čutila zoper upnika se konečno kristalizujejo v smrtno sovraštvo. Slovani od ponosnih Rusov do pohlevnih Slovencev prejeli so od Nemcev toliko — dobrot, da jih nikdar povrniti ne mog6 in odtod njih sovraštvo zoper Nemce.   Probatum est!
Tako je govoril nemški poslanec, prečastiti gospod deželni predsednik pa mu je izrekel svojo toplo zahvalo „fur die vvohlthuende Ruhe", s katero je zavračal slovenskega poslanca in njegove „ strastne napade" na politično upravo. Poleg tega izjavil je gospod baron VVinkler, da so vse pritožbe poslanca gorenjskih mest in trgov zgolj sumničenja in da ima naš jezik pri političnih uradih častno mesto. Vender pa te trde izjave ni utemeljil s tem, da bi bil mnogobrojna fakta, katera je bil navedel dr. Tavčar, zanikal ali pa pobijal, in zategadelj, ker so dotična fakti* preznačilna, overiti smo se morali, da naš narodni poslanec ni prečrno slikal.
A še ni bilo povedano vse. Prevzel je sedaj besedo gospod Ivan Hribar ter nam neusmiljeno odkrivati začel postopanje ti nam* ne in poštne naše uprave. Tudi tu čuli smo prečudne stvari. Finančna direkcija v beli Ljubljani še danes nima slovenskega napisa, ni čuda torej, da njeni davčni uradi še vedno tudi strogo slovenskim strankam dopisujejo često-krat le nemški. Poštno ravnateljstvo v Trstu pa se dosledno brani, da bi uvajalo v urade slovenske pečate in prav nič se ne briga za to, da poštna ambulanca D-.inaj-Trst teče več kot 120 km. po slovenski zemlji. Ambulantni uradniki so vender le čestokrat slovenščine nezmožni in tako pripeti se, da pisma s poštenim in razločnim slovenskim naslovom potujejo po vsem širnem cesarstvu, predno pridejo v roko slovenskemu adresatu. Naštel nam je govornik slučajev, v katerih so stranke zaradi tega trpele tudi škodo. Konečno je poslanec Ljubljanskega mesta obžalujoč konštatoval še, da celo naš deželni odbor dosihdob ni imel toliko poguma, da bi se bil do cela iznebil nemškega kopita in to je govornik posebno ostro grajal.
Ker bodemo oba odlična govora naših poslancev itak cela prinesli, zadostujejo naj za danes našim čitateljem označene poglavitne misli govorov. Važno pa se nam je videlo, da obvestimo slovenski svet brez odloga o pogumnih enuncijacijah narodno-napredne stranke, katera je v pravi luči pokazala svetu narodno srečo kranjskih Slovencev in iz katere bode misleči svet brez težave izvajal sodbo o
resničnem položaji naroda slovenskega v tistih pokrajinah, kjer gospodari po besedah poslanca Luck-raanna „nemški blagoslov". In da je zopet le na-rodno-napredna stranka razkrila vladine Potemkinove vasi, to nas navdaja s ponosom. V prvi vrsti pa želimo sedaj, da bi naša narodna bilanca ob sklepu deželnega zbora odprla oči oni stranki, kateri je gospod poslanec mesta Ljubljanskega klical v spomin cerkvenega moža besede: „ln omnibus caritas, in necessariis unitas, in dubiis libertas!"
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja, dne 8. aprila 189 2. leta.)
0b V« na 11. uro se prične seja. Zapisnik zadoje seje se prečita iu potrdi brez ugovora. Poročilo de-želuega odbora glede posojila Ljubljanskega mesta se izroči finančnega odseku.
Posl. baron Scbwegel poroča v imenu finančnega odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. Tiskano poročilo dež. odbora govori o razpravah, ki bo se vršile o tej reči. Pogodba z g. Gorupom o kupu poslopja stare bolnice še ni formelno sklenjena, vender se je nadejati, du se v kratkem z^odi. Po daljšem utemeljevauji stavi v imenu fin. odseka jako kompliciran predlog, katerega glavne točke podajamo tu. Finnančni odsek predlaga: Ker bi bil projektirani kanal od poslopja nove bolnice, ki se hoče graditi pri Bežigradu, pa do Ljubljanice jako drag in bi bilo treba še le zagotoviti, da bode res za-doščeval vsem potrebam, naroča se dež. odboru, naj poizve, bi se li dobilo bolj ugodno stavišče, posebno glede kanalizacije. Posebno naj se jemlje ozir na knezoAkotijska zemljišča za cerkvijo sv. Petra, ki merijo 12 oral in 2970 G0. Če bi se ta prostor s sanitarnega stališča spoznal kot sposoben in bi ga bilo moči pridobiti za primerno ceno, pooblašča se deželni odbor, da ga takoj nakupi in da proda stav-bišča pri Bežigradu.
I. Če se pridobi omenjeno 6tavbišče, potem se hitrejše zgradi nova bolnica:
1. Odobre se | predložene načrti in proračuni stroškov, ako se brez spremembe vsa poslopja mogo zgraditi na tem stavbišči.
2. Dež. odboru se naroča, da za vsa poslopja razpiše dela tako, da se bode z zgradbo moglo pričeti še to teto.
3. Pogajalo naj bi se, če bi ne bilo mogoče pridobiti sv. Petra cerkve kot bolniške cerkve. Potem bi se ne zgradila kapela. V nasprotnem slučaji zgradi naj se kapela po prvotnem načrtu.
II. Če bi ne bilo moči pridobiti omenjenega stavbišča v primerno kratkem času in, da se ne zavleče zgradba nove bolnice, odobre se vsejedno predloženi načrti in proračuni stroškov in
4. pooblasti bo dež. odbor, da vrši glede nameravane kanalizacije nataučne strokovnjaške poizvedbe in o njih poroča v bodočem zasedanji.
5. Delo za vhk poslopja razun gospodarskega in kuhinjskega poslopja in kapelo, naj se pravočasno razpiše potom konkurence, da se še to leto prične gruditi in se
6. pooblasti dež. odbor, da sklene z redom usmiljenih sester pogodbo, po kateri se zaveže za pavšalni znesek 50.000 gld. dovršiti zgradbo gospodarskega in kuhinjskega poslopja in kapele po načrtih in pod kontrolo dež. stavbinskega urada. V pogodbi naj se natanko poudarja, da je dežela neomejena lastnica vseh zgradb.
III. V vsakem slučaji naj bodo
7. vsa poslopja do jeseni 1893. I. pod streho in do konca avgusta 1694. I. popolnoma gotova in
8. Izvršitev vseh teh določb je odvisoa od formelnega sklepa pogodbe z gosp. Gorupum.
9. Končno podaljšajo se na vsak način I. 1890 dovoljeni krediti 30.000 gld. za stavbinske stroške prvega leta in 20.000 gld. za graditev bolnice za nalezljive bolezni nadalje, to je za I. 1892.
Ker je po obširnem tiskanem in jednakem uBtmeuem poročilu stvar jasna, vsprejeli so se vsi predlogi finančnega odseka brez daljne debate.
Posl. Schvregel poroča nadalje glede strežniškega osobja v blaznici na Studencu. Zaradi ne-dustatkov, ki so se pokazali, naroča se po predlogu finančnega odseka dež. odboru, naj strogo preišče vse nedostatke, ki so se dogodili v blaznici na Studencu in naj poroča dež. zboru v prihodnjem zasedanji. Ob jednem naj predloži primerne nasvete glede zadostim uravnave zdravniške in strežniške službe v tem zavodu.
Posl. V i š n i k a r poroča o prošnji več deželnih uradnikov za uravnavo petletnic. Kratko utemeljujoč stavi v imenu finančnega odseka nastopni predlog :
Prošnja deželnih uradnikov se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da napravi in predloži v prihodnjem zasedanji preosnovo pravilnika o petletnicah z dne 4. oktobra 1871 tako, da bo petletnice vštevajo v plačo in pokojnino. Petletnice, katerih število je primero znižati, naj dobivajo uradniki in služabniki šele potem, ko služijo pet let v istem plačilnem razredu in urediti jih je tako, da uradnik nižjega razreda s petletnicami in aktivitet-nimi dokladami vred, katere naj se odnosno tudi urede, ne bode mogel doseči plače uradnika višjega razreda. Ob jednem naj se predloži normala o dije-tah deželnih odbornikov iu deželnih uradnikov.
Posl. Luckmann žeii, da bi se ne prevzemala nova bremena in se storil prejudikujoči sklep. Predlaga, da se izpuste besede „lako, da se petletnice uštevajo v plače in pokojnino".
Posl. Hribar pravi, da bi bilo skrajno nepravično, če bi se uštevale petletnice deželnim uradnikom kakor vsem drugim državnim iu občinskim uradnikom. Že 1886. 1. sklenil je deželni zbor, naj izdela deželni odbor penzijski statut. Graja deželnega odbora počasno delovanje in podpira predlog finančnega odseka.
Po kratkem odgovoru poročevalca Višnikarja se vsprejme predlog finančnega odseka.
Prošnja učitelja Antona Vertnika se reši ugodno in mu poviša pokojnina milostnim potom na 500 gld.
Posl. Klun poroča o napravi zavoda za gluhoneme in slepe. Iz obširnega tiskanega poročila deželnega odbora je razvidno, kaj je vse storil deželni odbor, da je izvršil sklep deželnega zbora o tej jako važni zadevi. Poročevalec pravi, da bi zaklad zadostoval za gluhoneme, za slepe pa ne. Strokovnjaki so se izrekli, da sta lahko oba zavoda pod jedno streho, !e glede pouka morala bi biti ločeua. Vlada obljubila je svojo podporo, da se bode morda že bodoče leto lahko začelo graditi. Potem razlaga tinancijelno uprašauje. Za učiteljsko moč je že preskrbljeno. Prvotni zavod naj bi ne bil prevelik, deklice bi se morda lahko oddale v Šinihel pri Novem mestu. Finančni odsek predlaga:
1. ) Deželnemu odboru se naroča, da naj se z vso odločnostjo iu brez zamude poprime ustanovitve lastnega deželnega zavoda za gluhonome in slepe.
V ta namen naj za ta zavoda napravi natančno osnovo, v kateri uaj se ozira na število gluhonemih in slepih otrok in pretresa vse potrebne okolščine, zlasti:
a) ali se dasta oba zavoda pod jednim uprav-ništvom spraviti pod jedno streho;
b) v koliki meri se imajo gojenci obeh vrst ločiti glede stanovanja, vzgojevanja in pouka ;
c) ali bi ne bilo prav, gluhoneme otroke ločiti po spolu in vsaj za prvi čas zavod urediti morda samo za dežele, gluhoneme deklice pa proti primerni odškodnini iz ustanov za gluhoneme v odgojo izročiti ubogim šolskim sestram v Šmihelu pri Novem mestu V
2. ) Dalje se deželnemu odboru naroča:
a) da dogovorno z deželno vlado za zgradbo omenjenega zavoda kupi primerno posestvo;
b) da preskrbi potrebne načrte in natančen preudarek stavbenih stroškov.
Predlogi se vsprejmo brez debate. Posl.  Langer poroča  v imenu finančnega odseka glede odkupa obeh Auerspergovih mostov
pri Krki in Soteski, nahajajočih se na deželnih cestah Novornesto-Žužemperk-Ljubljana in Soteska-Oernomelj.
Po daljnem utemeljevanji naznanja nastopni predlog finančnega odseka :
Deželnemu odbora se naroča, z gozdarskim in dohodarskim uradom v Soteski kot pooblaščencem njegove svitlosti kneza Karola Auersperga glede odkupa obeh mostov pri Krki in Soteski pričeti obravnavo ter o njenem uspehu poročati v prihodnjem zasedanji in staviti primeren nasvet.
Posl. P ovsa poroča v imenu upravnega odseka glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče iz Sneberja na Zalog držeče občinske ceste mej okrajne ceste. —
Prošnja se odkloni.
Istotako se odkloni prošnja podjetnika Jožefa Godererja, da se mu izplača primankljaj 4425 gld., ki ga je imel gradeč cesto čez hrib Lužarjo. — Prošnja občin cestnega skladovnega okraja Kočevskega, da so odpravijo nedostatki v tehniško-gospo-darski upravi okrajno-cestnega odbora v Kočevji, odstopi se deželnemu odboru v rešitev, da izdela službeno instrukcijo.
Posl. dr. Papež poroča o zagradhi hudournika Pišence pri Kranjski gori. Ta hudournik storil je mnogo škode. Upravni odsek predlaga nastopni načrt zakona:
Zakon
z dne....., veljaven za vojvodino Kranjsko, o
zagradbi hudournika Pišence pri Kranjski gori. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Zagradba hudournika Pišence pri Kranjski gori se izreka za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih pripomočkov, s tem pogojem, da pripomorejo državni izboljševalni zaklad v zmislu državnega zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zak. št. 116, s petdesetimi odstotki na 18.000 gld. proračunjene potrebščine, torej z doneskom 9000 gld., udeleženci pa z doneskom dvajsetih odstotkov, tedaj a 3600 gld.
§ 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo doneske državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme uplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je v posebnem dogovoru mej vlado in deželnim odborom.
§ 3. Ako bi troški zagradbenih del ne dosegli zneska proračunjenega na 18.000 gld., omejiti je primerno temu, kar se prihrani, jednakoraerno doneske državnega izboljševalnega zaklada, dežele, kakor tudi udeležencev; ako bi pa elementarne nezgode mej gradnjo prouzročile več dela, pokrijejo se troški tega dela z doneskom državnega izboljševalnega zaklada, dežele in udeležencev po razmeri, navedeni v § 1. tega zakona.
§ 4. V ta namen, da se pripravi donesek, ki pride na udeležence, in da se morejo vzdrževati vsa zagradbena dela, osnovati je upravnim potom vodno zadrugo posestnikov tistih naprav, katerim so ta dela v obrambo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov po namenu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. 1., dež. zak. št. 16.
§ 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, zvršiti ta zakon.
Posl. Hribar poudarja potrebo vodnih zadrug, za katere naj bi okraj uo glavarstvo v Radovljici, „ki ima toliko časa za lapalije", storilo kaj. Deželno predsedništvo naj gleda na to, da bode okrajni glavar storil svojo dolžnost, „ue pa gojil nepotrebne agitacije".
Deželni predsednik baron W in kler pravi, da bode strogo gledal na to, da se zakon zvršuje, dokler se pa ne ve, ne more soditi, kdo je kriv, da se je stvar zavlekla.
Posl. Luckmann zagovarja okrajno glavarstvo in pravi, da je občina kriva zakasnitve.
Vsprejme se potem predloženi načrt zakona. Posl. baron Lichtenberg poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona glede naprave nove okrajne ceste mej Sudražico in Hribom ter o opustitvi obstoječe, iz Retij čez Mali Log in Goro držeče, pri Žigmaricah z Ribuiško-Bloško deželno cesto se stikajoče okrajne ceste. Poudarjajoč, da bi cesta bila grozno draga, predlaga večina upravnega odseka, naj se sklepanje odgodi do prihodnjega zasedanja in se pooblasti deželni odbor, da stvar pre-išče natanko in o njej poroča.
Dr. Tavčar naznanja predlog manjšine upravnega odseka ter zagovarja zgradbo ceste. Predlog manjšine slove:
Poročilo deželnega odbora se vzame v vednost ter se 1 ) gradba nove okrajne ceste Hrib-Sodra-žica odobri po predloženih popolnjenih načrtih; 2.) iz deželnega zaklada dovoli se cestnemu okraju za to zgradbo podporo 16.000 gld.; 3.) o predloženem načrtu zakona naj ae preide v podrobno razpravo; 4.) deželnemu odboru pa ae naroča, da zakona ne predloži prej v Najvišjo sankcijo, dokler mu ne bode cdstni odbor zanesljivo izkazal, da mu je mogoče ostalo potebščioo pokriti.
Posl. Luckman je za odklonitev.
Posl. Kavčič se čudi, da posl. Šuklje zadnjič ni nič omenjal te ceste, za katero je bilo lani toliko naudušenja. Ne strinja se s predlogom manjšine in podpira predlog večine.
Posl. M u r n i k je preverjen, da je cesta potrebna in podpira predlog manjšine.
Posl. Klun pravi, da bi se železniška proga morala graditi tako, da bo najceneja in prometu najbolj ugodna. Sicer pa je njemu vse jedoo. Če bode kolodior v Ribnici, bode treba graditi cesto iz Vinice v Ribnico.
Posl. Pa ki ž polemizuje proti posl. Kavčiču in je za predlog manjšine, ki ga je tako zgovorno že branil dr. Tavčar.
Posl. Višnikar govori za predlog večine upravn. odseka.
Posl. Šukje proteBtuje proti očitanji Kl u na da ae železniška proga ne dela pravilno ter zavrača odločno vsako tako očitanje.
PobI. dr. Tavčar predlaga za slučaj, da bi bil vsprejet predlog večine upravnega odseka nastopno resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, da da nemudoma napraviti podrobne načrte o gradbi ceste Vinice-Ribnica (čez Jurjevice) in da jih potem predloži v prihodnjem zasedanji s primernimi eventuelnimi nasveti.
Poročevalec baron Lichtenberg zagovarja na kratko predlog večine odseka.
Na predlog posl. Pakiža glasuje se po imenih. Za predlog manjšine glasovalo je 17 poslancev, proti njemu 15, bil je torej vsprejet.
Dr. Tavčar prezvame mesto poročevalčevo in je bil potem vsprejet nastopni načrt zakona: Zakon
z dne..... veljaven za vojvodino Kranjsko, o
napravi novo okrajne ceste med Sodražico in Hribom ter o opustitvi obstoječe, iz Retij čez Mali Log in Goro držeče, pri Žigmaricah z Ribniško-Bloško deželno cesto ae stikajoče okrajne jeste.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 22. julija 1889. 1., dežel, zakon štev. 17. tako:
V cestnem skladovnem okraji Ribniškem napraviti je progo., ki se od Ribniško-Bloške deželne ceste pri Sodražici odcepi in drži mimo Gore na Hrib, kjer se stika z okrajno, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1. dež. št. 6. pod št. 65 b) aa) nevedeno od Čubranke čez Travo, Loški Potok in Studenec držeče cesto, kot novo okrajno cesto.
§ 2. V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1., dežel, zakon št. 6, pod št. 65 b) aa) omenjena okrajna cesta, ki drži iz Retij Čez Mali Log in Goro do Ribniško-Bloške dež. ceste, s katere se stika pri Žigmaricah, opusti ae kot okrajna cesta, kedar ae v prejšnjem paragrafu pod b) navedena proga dodela ter izroči javnemu prometu.
§ 3. Mojemu ministru za notranje stvari ae naroči zvršiti ta zakon.
Ob 3 t3 uri zakluči dež. glavar sejo in odredi nadaljevanje na popoludne ob 5. uri
Šolske razmere na Spodnjem štajerji.
(Govoril dež. poslanec dr. Jos. Srnec v dež. zboru fitajar-Bkem dni1 2. aprila t. 1.)
Visoka zbornica » Kot poslanca kmetskih občin Celjskih me je zelo presenetilo, razvideti iz poročila deželnega odbora, stran 113, da je v okraju Celjska
*) Ta govor se ozira v prvi vrsti na poročilo šolskega odseka dež. zbora štajerskega, kateri je predlagal: Visoki deželni zbor naj sklene: 1.) Poročilo dež. odbora o uspehih ljudskega Šolstva se vzamo z zadovoljstvom na znanje; 2.) v tem poročilu nasvetovana podpora otroškega vrtca Mine Herdaja v Mariboru so odobri; 3.) umirovljenemu dež.
VC" Dalje v prilogi. ~"^M
Priloga „Slovenakemn Narodu"
St. 82, dne 11. aprila 1892.
okolica izkazanih 357 otrok, kateri so bili brez nobenega pouka in kot dodatek sem posnel iz poročila, da se je v tem istem kraju izreklo 316 obsodb.
Pred vsem mi je vprašati: kako to? Okraj Celjska okolica ni tako siromašen, niti nima tako malo šol, da bi moglo to prouzročiti zanemarjenje šolskega obiskovanja pri 357 otrocih; — vprašati moram,J kdo je tega kriv, kje so tista kompetentna oblastva, katera niso mogla odpraviti tega nedostatka, kajti po mojem prepričanji dalo bi se marsikaj in prav hitro odstraniti. Saj imamo krajni šolski svet, okrajni šolski svet, deželni šolski svet, okrajnega šolskega nadzornika, torej velikansk aparat, — kje pa je spoznati uspeh delovanja njegovega, ako še v tako ugodno ležečem sodnem okraji ne more odpraviti teh nedostatkov.
Nekateri uzroki so meni znani in štejem si v dolžnost, povedati jih v tej visoki zbornici, da jih izve deželni šolski svet in visoka vlada. Malo let je tega, kar so stanovniki mej Celjem in Vojnikom ležeče vasi Drnovo poslali tudi po mojem posredovanji več peticij, da naj se izloči njih občina iz šolske občine Vojnik in priklopi šolski občini Celjska okolica. To prošnjo je bilo prav lahko utemeljiti, kajti prvič je tem otrokom dosti bližje v Celje, kakor v Vojnik, drugič pa vodi iz Drnova okrajna cesta do državne ceste, vodeče v Celje, tako da je tudi pot jako pripravna. Sploh pa gravituje ves promet tega kraja v Celje; matere šolskih otrok nosijo dan na dan mleko in druge pridelke v Celje na prodaj in morejo torej malo deco spremiti, a vsa vas hodi k službi božji samo v Celje.
Zgoraj imenovana prošnja se je, žal, odbila. Pred tremi leti prišel je okrajni zdravnik Celjski v šolo občine Celjska okolica, v kateri so bili tudi nekoji dečki iz vasi Drnovo. Zdravnik je ukazal, da morajo vsi ti dečki nemudoma šolo zapustiti, ker so baje v Drnovem osepnice. Čudno pa je bilo to, da se ni zabranilo obiskovanje Celjske mestne šole in pa šole šolskih sester tistim dečkom in deklicam, kateri so bili iz Drnova, kar je jasna animoziteta proti šoli občine Celjske okolice, ki je slovenska šola. Na to ravnanje se je že o priliki opozarjalo, ali pojasnila ni bilo nikdar dobiti in posledica je bila ta, da Drnovški otroci niso več v to šolo hodili — in od tedaj sploh ne hodijo v nobeno Šolo (Čujte f Čujte 1 na desni.) kčemur je pripomoglo tudi to, da v Drnovem nihče ničesar ne ve o teh osepnicah.
Ta fakta pojasnjujejo žalostno prikazen, da je sedaj baš v Drnovem precej za šolo godnih otrok, kateri ne hodijo v nobeno Šolo in kdor pozna, kako daleč je iz tega kraja v Vojnik, mora pritegniti, da ni moči zahtevati, naj otroci iz imenovanega kraja redno obiskujejo šolo v Vojniku, da tega ni moči zahtevati zbok velike daljave.
Kdo je tega nenavadno slabega obiskovanja šol v Celjskem okraju kriv, koga zadene odgovornost ? Ne morem reči, da je kriv okrajni glavar, ta ima dovolj drugega posla, krajni Šolski svet nima posebnega upliva, da bi mogel odpraviti te nedostatke, a časa in upliva zato ima dovolj okrajni šolski nadzornik. Nastavljen je samo za šole tega okraja in nima ves dan drugega dela nič, kakor da nadzoruje ljudske šole izven mesta; ako se njemu ne posreči znižati števila šolo neobiskujočih otrok od 357 še pod sto, potem ni izpolnil svojih dolžnosti). Zakaj pa ne gre, namestu da se peča s čim drugim, k starišem in jih ne vpraša: Kaj je z Vašimi otroci, zakaj ne hodijo v šolo V — Zakaj ne gre k šolskemu vodji in se ne informuje natanko, kakšni so nedustatki, da bi potem sam ukrenil kar treba v njih odstranitev. Ako v tem obziru ničesar ne opravi, akopram ima dovolj časa in je v to poklican, potem je to jako žalostno in zasluži, da se tukaj izrecno konstatuje.
Bodi mi dovoljeno navesti slučaj, iz katerega se da posneti, s čim se menda naš šolski nadzornik temeljito peča. Poldrugo leto je tega, kar je prišel k mćni neki kmetovalec od Sv. Lovrenca pri Prozirni, načelnik ondotnega kraj nega šolskega sveta, in mi prinesel od okrajnega šolskega nadzornika, oziroma od okrajnega glavarja podpisan ukaz, v katerem je bilo čitati, da se naroča k rajnemu šolskemu svetu, nakupiti to in ono telovadno orodje in pri šolskem poslopji, sezidanem pred tremi leti, prestaviti vrata pri Šolski sobi, ležeči pri tleh, tako, da ne bodo več zadaj na dvorišči, nego spredaj. Rekel sem možu, da je to povsem pameten ukaz, a on mi je na to odgovoril : Gospod, saj so ta vrata že tako spredaj, poleg hišnih vrat, zadaj je le ozek hodnik k straniščem.
Iz crteža šolskega poslopja, katerega je bil dotičnik prinesel soboj, je bilo raz videti, da so vrata k tej šolski sobi res spredaj poleg hišnih vrat. Misleč, da je to pomota, svetoval sem možu, naj gre k okrajnemu glavarstvu in naj vso stvar po-
šolskem nadzorniku Aleksandru Rožeku se izreče zahvala za odlične zasluge, katere si je stekel za šolstvo: 4.) deželnemu odboru se naroča, delovati pri c. kr. vladi ponovljeno na to, da se na poučevanje nemškega jezika na mešanih in samo Blovenskih ljudskih šolah obrne večja pozornost in da se pospeši z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi, zlasti pa podelivši re m u ne racijo učiteljem, zaslužnim za poučevanje nemščine, na stroške dež. šolskega zaklada. V to svrho ustaviti je primeren znesek za delitev takih remune-racij v proračun ca prihodnje leto. — C. kr. vlada naj ae naprosi, naj naroči temeljite inspekcijo glede tega pouka na mešanih in na slovenskih ljudskih šolah in naj dotično poročilo predloži deželnemu zboru.
jasni, a odgovoril mi je, da je sicer tam bil, da pa ni ničesar opravil. Nato sem šel sam z možem k okrajnemu glavarju, mu rekel, da se je primerila pomota, dokazal to na crtežu in — dobil odgovor, da izdanega ukaza ni moči spremeniti, ker se naslanja na uradno poročilo. Prosil sem, naj se načelnik takoj zasliši, a tudi to se je odklonilo. Odpravil sem se, silno presenečen, in v posebni ulogi razložil vso stvar ter prosil, naj se razveljavi ta ukaz in zagrožena kazen.
Nekaj časa potem prinesel mi je omenjeni mož nov ukaz okrajnega šolskega sveta, v katerem se mu je naročilo, prestaviti vrata od spredaj, kjer so, nazaj na dvorišče.
To, gospoda moja, da se dokazati iz uradnih spisov, ležečih pri okrajnem šolskem svetu v Celji. Uložil sem rekurs, razložil, da ni mogoče prestaviti vrat, ker je v šolski sobi zadaj peč, zunaj pa so stranišča, da je pa tudi nevarnost po ognju velika, ako se zgodi po ukazu itd. itd. ter prosil, naj se tudi novi ukaz razveljavi. Rekurs se je zavrgel in načelniku se je zapretila globa, ako ne izvrši, kar se mu je zaukazalo. Poslal sem na to svojega kon-cipijenta v Sv. Lovrenc, da si ogleda šolo. Našel je, da so vrata spredaj in prav primerna. Uložil sem nov rekurs, kateri se je zopet zavrgel, ker je bil prej izdani ukaz že pravno veljaven, a koncem odloka o rekursu se je tudi prenesrečna odločba glede vrat uradoma razveljavila in tako so ostala vrata na prejšnjem svojem mestu.
Kdo je napravil prvo poročilo, da se naj prestavijo vrata od spredaj — nazaj, tega ne vem, mislim pa, da je v to kompetenten okrajni šolski nadzornik; to pa vem, da so vse uloge, katere sem izdelal jaz, prišle okrajnemu šolskemu nadzorniku v roke, ker je ta poznal šolsko poslopje in bi bil mogel z jedno samo besedo rešiti vso to stvar, ki je siromaku-načelniku krajnega šolskega sveta delala toliko skrbi in mu prouzročila toliko potov.
Ako se bavi okrajni šolski nadzornik s takimi stvarmi, potem seveda ne utegne uplivati na red-nejše obiskovanje šol, in odkrito mi je izpovedati, da to okraju ni v čast, ako 357 otrok ne obiskuje šole. Kdo je tega kriv, sem že namignil, upam pa, da se bode okrajnemu šolskemu nadzorniku na srce položilo, naj ne izgublja preveč časa z nepotrebnim pisarjenjem, ampak naj se potrudi, da odpravi neredne te razmere. ProuzroČuje naj, kar je pametno in koristno, in opomoglo se bode marsičemu. To je jeden del tistega, kar sem povedati imel.
Sedaj se obrnem k tistemu delu poročila, v katerem je toliko govora o učenju nemškega jezika na slovenskih ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem. Samo jeden odstavek se bavi s pravimi učnimi predmeti na ljudskih šolah, kajti prav na konci čitam opazko: Pouk v računstvu, pisanji in branji, petji in risanji je v obče prav dober" — tega so tri vrste, a o pouku v nemškem jeziku, pi.sano je sila mnogo. Predno nadaljujem, ozreti se mi je na govor, ki smo ga čuli v šolski debati v seji dne 19. novembra 1890. Takrat se je z naše strani oglasil najprej gospod župnik dr. L i pol d, za njim pa gospod dr. D e č k o, ali predlagal in vsprejel se je konec debate, tako da ni bilo mogoče odgovarjati niti g. dr. Starckel-u, niti gosp. dr. Schreiner-ju. Dovoljeno mi bodi, da povem danes to, kar mi je takrat težilo srce. Gosp. dež. odbornik dr. pl. Schreiner tolmačil je takrat člen 19. drž. osnovnih zakonov in zakon z dne 14- maja 1861 itd. in ostal vedno še pri svojem mnenji, da sta dež. šolski svet in deželni odbor kompetentna določati, da mora pouk v nemškem jeziku biti tudi na slovenskih ljudskih šolah obligaten učni predmet. Glede načina te interpretacije se ne bodem spuščal v nikako polemiko, opozarjam samo, da je državno sodišče izreklo, da po državnih osnovnih zakonih nihče pravice nima siliti kak narod, da se uči drugega deželnega jezika.
Navzlic temu izdajali so deželni šolski svet, deželni odbor in šolski nadzorniki ukaz za ukazom, da narede nemščino obligatnim poučnim predmetom v ljudski šoli. Slovenske občine pritoževale so se zoper to na naučno minieterstvo, katero je njihovim rekursom ugodilo.
Kar je pri poznal naučni minister kot avtentično interpretacijo člena lil. državnih osnovnih zakonov, tega ne sme nihče več drugače tolmačiti in to mora tudi gospod dr. pl. Schreiner respektovati. Gospod dr. vitez Schreiner in vsi drugi člani dež. šolskega sveta morejo sicer tudi še nadalje imeti svoje privatno mnenje glede zmisla in pomena člena 19., to priznavam, ali vsak Član đež. šolskega sveta je državni organ, je uradnik, ki je obljubil izvrševati zakone natančno. Ako sta se pa v korektnem postopanji od instancije do instancije izrekla naučno ministersto, kateremu je dež. šolski svet podrejen, in pa državno sodišče, da interpretacije teh gospodov ni prava, potem smeti je tem gospodom vzdržati svoj način interpretacije zase, ali udati se morajo. Ravnati se imajo po tisti interpretaciji, katero je izreklo naučno ministerstvo, ne smejo pa oficijelno nikjer in tudi ne v takem poročilu izreči svojega mnenja, ker je to poročilo oficijelno, a tudi ne smejo staviti predlogov, kateri so s tem zakonom v nasprotji, niti ne navajati stvari j, katere onemogočijo izvršitev zakona, do katerega imamo Slovenci one iste pravice, kakor vsak drug avstri-janski narod.
Zato ugovarjamo slovesno točki 4. stavljenega predloga, o kateri bodem še govoril. Sedaj naj omenim trditve, kako velika dobrota je za slovensko prebivalstvo, ako ume nemški. Spomniti vas moram najprej na § 1 zakona z dne 14. maja 1869, kateri slove: Ljudski soli je namen vzgojiti mladino nravno in versko, razviti nje duševne zmožnosti, pridobiti ji vednosti in sposobnosti, potrebno za daljšo izobrazbo in za življenje ter ustvariti podlogo za vzgojo vrlih Ijudij in občanov.
Ako je moči vse to doseči s tem, da se nauči Slovenec nemški, potem so vsi Nemci, tudi ako niso nikdar nobene šole videli, vrli ljudje in občani. (Dobro! Dobro! na desni.) Znanje nemškega jezika torej še ne zadostuje, saj tudi Nemec, ako vzrase, ne da bi bil obiskoval kako šolo, ne more, v kolikor se da soditi v naprej, postati vrl član človeške družbe. Navzlic temu pa je pisano vse poročilo tako, kakor da bi tisti, ki se nauče nemški, bili identični z vrlimi ljudmi, kakor da slovenska ljudska šola nima skoraj drugega namena, nego da ubije otrokom nekoliko nemščine v glavo in kakor da so gospodje šestavljalci jako malo premislili, kaj jo človeku potrebno za življenje. O pouku elementarnih učnih predmetih govorite le na kratko v treh vrsticah, o pouku v nemščini pa v mnogih odstavkih.
O tem, kaj je materinščina, govoril je že moj prečastiti predgovornik gospod dr. Lipold. Ni mi torej treba, da se spuščam v akademična razmo-trivanja, govoril bodem le raz praktično stališče.
Ker je smoter ljudski šoli tisti, ki je naveden v § 1. imenovanega zakona, morate priznati, da ima ljudska šola, vrh tega, da bodi stvariteljica temelju in pripravljalnica za srednje šolo, posebno še ta namen, da vzgoji množino naroda, za katero je ustvarjena, vsaj tako, da naj si n. pr. vsak kmetovalec pridobi potrebnega znanja za svoj poklic; poučen naj bode torej v veri, branji in pisanji ter računstvu, ve naj nekoliko o zgodovini, zemljepisji in zna naj nekoliko risati, da more pozneje sam čitati strokovne liste in knjige, name-njene njegovemu stanu in se tako nadalje izobraziti.
Naša doba je doba brzojavov in železnic; šolski pouk mora doseči vsaj to, da postane vsak zmožen popolniti potem čitanja svoje znanje, s čimur se zlasti v svojem poklicu more popolniti — to hočemo tudi mi Slovenci doseči, in deloma smo to tudi že dosegli.
Poglejte na dobre posledice, katere izvirajo od tod, da se poučuje v materinščini, poglejte Cehe, ki so dobili okoli leta 1830 narodne učilnice; narodna šola, pouk v materinščini je temelj njih napredku in povod, da se masa češkega naroda povsem toliko vredna, kakor masa nemškega naroda, kar se je pokazalo lansko leto.
Vrniti se mi je k Slovencem. Iz začetka napredovali smo v slovenskem jeziku le iz diletantizma; naposled pa sh je upeljala slovenščina v naše ljudske šole. Posledice, katere vidimo že danes, so jako ugodne.
Ako pride mlad slovenski kmetovalec v družbo izobražencev, v urad, tako se vode kakor kak kavalir, govori lepo in izbrano, skratka, obnašanje njegovo je jako dostojno. Kaj je temu uzrok? Saj smo imeli veliko desetletij samo nemške šole, a poglejte starejše kmete iz tiste ddbe, pisati in čitati ne znajo, nemški pa tudi ne, kar je povse umevno. Mož pride iz ljudske šole in stopi za plug, ali pa se gre učit in postane obrtnik. Ako se je ves čas, kar je hodil v šolo, ukvarjal samo z nemškimi besedami, ako je bil pouk v drugih učnih predmetih samo nemšk, je umevno, da dotičnik ne ve ničesa, da se pa tudi pozneje ne bode nadalje izobraževal. Dotičnik je in ostane neizobražen, kajti tiste nemške besede, katere si je osvojil, pozabil je bil že zdavna.
Vse drugače pa je, če se vrši pouk v materinščini. Otrok pride v C>. letu v šolo; duhovnik in učitelj govorita ž njim s tistimi besedami, katere je slišal doma od starišev, pouk se vrši na jedino mogoči način, v materinščini, in na tej podlogi je potem mogoče napredovati.
Nemogoče pa je, da bi se v ljudski šoli otroci toliko nemščine naučili, da bi se mogli potem ob nemškem č i tanj i nadalje izobraziti, čitati pa morajo, izobraziti se morajo, to moramo doseči, da bodo čitali tudi v zadnji koči, to je pa le dosoči, ako se vrši pouk v materinščini.
Kako veselo znamenje je to, da se po vaseh ob nedeljah zbero ljudje kar v skupinah in poslušajo, ako jim kdo Čita slovenske časopise in knjige, in tudi to, da v slovenski književnosti nimamo slabih, nimamo nenravnih knjig in da je to, kar se ponudi narodu, res pisano za narod, da upliva dobro, izobraževalno in da plemeni ljudstvo.
V svojem poročilu pišete to, kar smo že dostikrat čuli v tej visoki zbornici, da je samo nemščina vzveličevalni jezik.
Gospoda moja! Nam ne prihaja na misel to priznati, kajti popeli smo se že tako visoko, da moremo praktično dokazati, kako blagodejno upliva pouk v materinščini. Sioer pa ni skoro nobene slovenske občine, ki bi tir jala, da bodi nemščina popolnoma izključena. Izključiti se ne sme, uči naj se pa Šele zadnja leta, ko si je mladi človek že
osvojil elementarne predmete; učiti jo je, v kolikor to dopušča čas, siliti pa ni k temu nikogar.
Zakaj smo se postavili na stališče: „Proč z nemščino ?" Jedino le vsled delovanja šolskih ob-lastev, ker drugega sredstva nimamo. Deželni odbor, deželni šolski svet, okrajni šolski nadzorniki izdajali so odlok za odlokom, da je poučevati samo v nemškem jeziku, okrajni šolski nadzorniki niso časih upraševali po ničemur drugem, nego: koliko znajo otroci nemščine in izpraševali so deco le za nnuške besede, jeli se je pa dotični šolar tudi računstva, pisanja, veronauka, zemljepisja itd. naučil, to ni bilo nikomur v mislih.
To nas je primoralo, da smo začeli misliti na obrambo in posluževali smo se postavnega sredstva rekursov na dež. šolski svet in na c. kr. naučno ministerstvo, kateri rekursi so postali prizadetim oblastvom prav neugodni. Občine so ukrenile, da ne bodi nemščina več obvezen učni predmet na njih ljudskih šolah, in zahtevale na kompetentnom mestu odpravo tega, da je bil vsakdo prisiljen učiti se nemški. Ta korak je bil za nas nujno potreben, zakaj mej učitelji bili so baš najbolji tudi največ šikanovani. Najboljši učitelji so bili tisti, ki so pazili v prvi vrsti na p o u k, ne pa na razširjanje političnih tendenc, tisti, ki niso hrepeneli po tem, da se prikupijo zgoraj, in se v to svrho kleče plazili, ampak tisti, ki so učili to, kar je narodu potrebno. Mnogi teh učiteljev bili so v uradnih poročilih slabo kvalilikovani, in reklo se je v njih, da niso vredni nič, ker zanemarjajo pouk nemščine.
Zoper to smo se morali upreti, ker smo videli, da so bili baš tisti učitelji, katerih uravna vrednost je bila že več kakor sama dvomljiva, če-stokrat najbolj hvaljeni in podpirani, in bili visoko v čialih, ker so obračali veliko skrb na pouk nemščine. Dosegli so večinoma samo to. da so ubili nekaterim otrokom par nemških besed te je potem pri paradi kazali, samo da je bil okrajni šolski nadzornik prav zadovoljen ter mogel na višje ob-lastva poročati o baje prelepih učnih uspehih.
Kje pa gospoda moja, kje je tu kaj pedagogike, kje so tu pedagogiška načela, kaj so posledice, ako se zakoni ne izvršujejo? Mladina se kvari, izpostavljena je sekatnri, a pri vsem tem ostane nevedna. K temu pa pride še nasvet, za ka terega moramo zahvaliti gospoda grofa Stiirgkha in interpretacija gosp. dr. pl. Schreinerja, da je deželni šolski svet upravičen pospeševati pouk nemščine na slovenskih ljudskih šolah in ga uvesti kot obligatni predmet.
Stiirgkhov predlog sldve: Tistim učiteljem, kateri nauče otroke največ nemščine, dati je remu-neracijo. To je točka 4. — Nisem verjel svojim očem, ko sem to čital in še v stilizaciji: Visoka vlada se naprosi, naj ukrene, da se bodo delile te remuneracije in naj uporabi vsa postavno dovoljena sredstva, da pospeši poučevanje v nemškem jeziku!
Tisti učitelji, kateri s posebno marljivostjo poučujejo nemščino, vzlic temu, da interpretira na učno ministerstvo pravilno državni osnovni zakon, in ki se torej ravnajo po nepostavni interpretaciji člana dež. šolskega sveta, g. dr. pl. Schreinerja, dobivajo naj remuneracije, tisti učitelji pa, kateri obračajo svojo'pozornost na glavni smoter šole, tisti naj ne dobe ničesa! Kje so zopet tukaj osta'a pedagogiška načela? Soli naše šole ustanovljene zato, da se učencem ubijajo posamne nemške besede? Naš narod ni ustvarjen, da bi se ž njim delali takšni politični eksperimenti, in hvaležni smo Bogu, da imamo državne osnovne postave, katere jamčijo vsem avstrijskim državljanom jednakopravnost. Dokler veljajo ti temelji naše države, mogli bodo tudi Slovenci zaupati državi, mogli se bodo boriti za taktično jednakopravnost in ne bodo podlegli v tej zakoniti borbi, tudi če pritiska sedanji deželni šolski svet še tako trdo nanje. Dobro vemo, kako bodete danes glasovali, a to Vam bo ravno tako malo pomagalo, kakor v prejšnjih slučajih, ko ste glasovali o naših narodnostnih pravicah.
Že pred tremi leti rekli smo Vam glede slovenskega opisovanja v zemljiške knjige, da to ne spada v Vašo kompetencijo, ker velja državni zakon glede jednakopravnosti deželnih jezikov pred sodiščem. Storili ste temu nasproten ukrep, a mi se za to nismo zmenili in že davno smo dosegli, da se zemljeknjižne zabeležbe izvršujejo v slovenskem jeziku.
Temu ukrepu visokega deželnega zbora in ukrepom treh (iraških in Mariborske hranilnice, da se ni ozirati na nobeno prošnjo za posojilo, ako je tej prošnji priložen ekstrakt iz zemljiške knjige s katero koli slovensko uknjižbo, makari je ta uknjižba tudi avtorizovano preložena, tem ukrepom gre zasluga, da imamo danes svojo lastno hranilnico in zato smo vam zanje prav hvaležni.
Potencirano to prijaznost, to nestrpnost vašo umemo Slovenci dobro zavrniti; vsaka žalitev, vsaka krivica nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu boju. Deželni šolski svet nam s svojimi germanizatoričnimi poskusi ne imponuje nič več. Nas je 400.000 samo-svetnih ljudi j, ki v tem boju ne bodo obsolutno nikdar popustili. Svoje pravice hočemo imeti! (Dobro! Dobro na desni.)
Nadaljujte s  svojimi germanizatoričnimi po-skušnjami, tudi, če Vam je drago, morete deliti nagrade tistim, ki ravnajo protizakonito, plačajte učitelje, da naj Ude slovenske otroke poučujejo v
nemščini, namesto da bi gledali na elementarne učne predmete, dobro, dobro, ukrenite i to, jaz pa mislim, da normalnošolski zaklad ni v to svrho ustanovljen.
Upam, da bode visoka vlada, poznavajoč neprekršnost državnih osnovnih zakonov, upravičila naše zaupanje, da velja ta zakon tudi za nas, a dokler so ti zakoni pravo veljavni, verujemo, daje kaj pravice na svetu in se držimo tega, da smo jednakopravni, ne pa brezpravni, in zato se bodemo borili zato, kar nam gre. Mi ne bodemo popustili od svojih tirjatev, vaš predlog je le udarec v vodo, ki nas pa močno žali. Vidi se mi, da je uprav cinično, ako se stavijo taki predlogi. Na misel mi prihajajo paragrafi o vsprejemanji darov v uradnih poslih, o zlorabi uradne oblasti, kajti učitelj je uradnik, kateri za izvrševanje svojih uradnih dolžnostij ne sme sprejemati nikakih posebnih nagrad; vi pa misliti s takimi darovi podpirati nepostavno delovanje. (Dobro! Dobro!)
„Z vsemi zakonitimi sredstvi" pravite „naj je pospeševati poučevanje nemškega jezika na naših ljudskih .šolah" — zato pa ni nijednoga zakonito dopuščenega sredstva, ker zakon siljenje k učenju kakega druzega jezika v ljudskih šolah prepoved uje. Odpravite državne osnovne zakone, ako to morete, in ako bodete v to dobili kdaj dvotretjinsko večino v državnem zboru — dotlej vam pa takšni deželnozborski ukrepi ne pomagajo prav nič, ker stojimo mi na obrambi svojega prava.
Slušati smo celo morali, da nas je gospod deželni glavar na Dunaji tožil, da smo Rusom naklonjeni, koliko manj se nam je čuditi, da je prišel gospod grof Sttirgkh, ki naših razmer prav gotovo ne pozna, s predlogi, kateri vzbujajo našo nravstveno ogorčenost, katerim se bodo uprli vsi Slovenci, ker bodo znali take poskušnje podkupovanja vedno zavrniti in je postaviti na sramotni oder. (Dobro! Dobro !)
Opozarjajoč visoko vlado na ta obžalovanja vredni predlog, in na poročilo deželnega odbora, katero poročilo interpretuje na nezakonit način vprašanje, je-li nemščina obvezen predmet ali ne, izjavljam, da bodem glasoval proti točki 1, 3 in 4 in sploh proti vsemu, izvzemši točko 2 glede podpore otroškemu vrtcu. (Dobro! Dobro!)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 0. aprila. Stajerukl deželni zbor.
Pri razpravi o zdravstvenem zakonu iz javil je namestnik, da bi bilo vladi najljubše, ako obvelja načrt tako, kakor ga je izdelal in predložil deželni odbor, da se pa ue upira manjšim izpre-membam, že zategadelj, ker je rešitev te reči v interesu občin in posameznikov res nujna. Po raznih manjših dodatkih in izpreinemhah vsprejela je zbornica ves načrt. — Pri razpravi o preglogu glede" ž e n i t o v a n j s k i h /glasnic napadal je posl. Kalten-egger upravni odsek, ker je ta predlagal, |da je preko tega predloga prestopi na dnevni red. Hvalil je dež. glavarja in napadal židovske liste. Vsled odsotnosti mnogih nemškoliberaiuih poslancev o b-veljal je predlog gledć ženit o vanjski h zglasnic. V govoru, s katerim je dež. glavar sklenil zasedanje, je rekel, da dež. zbor ne presoja posamnih predlogov s političnega ali strankarskega stališča, nego si varuje samostalnost v vsakem oziru. Tržaški deželni »bor,
V zadnji seji stavil je poslanec dr. Angeli interpelacijo, češ, da se pri imenovanji kanonikov za Tržaški stolni kapitel ue jemlje ozira ua lokalno iu narodnostne ozire v Trstu. Vladni zastopnik baron Courad je odgovoril, du se naučno ministerstvo, imenujoč kauonike, drži vedno predlogov škofijskega ordinarijata — razuo če so proti kateremu predlaganih kompeteutov iz zakonov izvirajoči pomisleki — ker pristoja ordinarijatu pravica ne samo staviti predlog, ampak tudi razsoditi glede zmožnosti prosilcev. Posl. dr. Angeli je izjavil, da bode o tej reči stavil primerno resolucijo. — Predlagamo volilno reformo za mesto Trst je deželni zbor odklonil.
Deželni zbor češki. Budgetna razprava je končana. Posl. dr. Mattuš je zagovarjal češko državno pravo, ki za gotovlja Čehom in Nemcem popolno ravnopravnost, kakor svedočijo fundamentalni člani, ua katere bi cesar prisegel. Obžaluje, da se Nemci ue marajo več učiti češkega jezika, Čehi pa ne več nemškega. Tu je posledica srditih političnih bojev. Punktacije niso bile podloga spravi, ampak le danj, plačan nemškim poslaucein za ustop v deželni zbor. — Posl. dr. Pleuer govoril je na dolgo in široko o punktacijab. Naglušni je, da je Nemcem sosebno na tem ležeče, da so zastopani v dež. odboru ne na podlogi kompromisa, kakor sedaj, ker je to zanje nečastno. Ponavljal je staro očitaoje, da so se Staročehi in veleposestniki na svojo besedo vsedli in zavračal trditve tistih poslancev, kateri mislijo, da je odklonitev punktacij popoln poraz nemške stranke. Misel, da je Nemce in Čehe, kolikor moči, narazen držati, tudi v upravi, ni nova. Če se je odklonilo razpravljanje ? punktacijab, ni tem se
ni pokopala ta misel, ki bode vedno in vedno, tej ali oni obliki prišla v razpravo. Čehi se sicer upirajo temu principu, toda prej ali slej bo moral obveljati. Zadnji je govoril princ Karol Sch w arzen ber g in zavrnil napade in trditve Plenerjeve v dve uri trajajočem govoru s čimur je bila končana generalna debata. Splošen utis tega govorniškega turnirja je ta, da so Nemci korenito propadli.
V u u u j 4* države.
Iz Rusije. Državni svet ruski bavil se bode v kratkem o predlogu, izdelanem v ministerstvu notranjih rečij in tikajočem se naseljevanja inozemcev na Ruskem. Ta zakon bode prepovedal inozemcem kupovati zemljišča in posestva izven velikih mest; tisti pa, ka teri so že sedaj lastniki takih nepremičnin, morali bodo ali postati ruski državljani, ali pa se izseliti. Ministru notranjih rećij pristojala bode pravica do-volti nakup nepremičnin tudi izven mest, toda samo pod uvetom, da bodo dotični kupci postali ruski državljani. Podelitev ruskega državljanstva ne bode odslej naprej samo formaliteta, kajti državljan more postati samo tisti, kdor je živel že pet let na Ruskem in je zmožen ruskega jezika.
Senzacljonalna pravda. Neki mon8ignor Amalfitano tožil je kardinala Oreg lio pred italijanskim sodiščem. Ta pravda vzbuja velikansko senzacijo, zlasti ker se je prvikrat primenilo, da je italijansk sodnik zaslišal dva rimska kardinala v apostolski palači, imenovani ncaucelleria1(, in ker se je sedaj prvikrat primerilo, da je katolišk duhovnik tožil rimskega kardinala ne pred cerkveno oblastjo, ampak pred posvetuim italijanskim sodiščem. O izidu te pravde govorili bodemo šc pozneje, kadar bode končana.
Francoska zbornica razpravlja o proračunu za upravo francoskih kolonij. Ta razprava je zanimiva zategadelj, ker jasno kaže, kako malo zaupanja imajo narodni poslanci do sedanje vlade. Vlada zahteva več kakor tri milijone frankov za kolonijalno vojaštvo. Zbornica te svote ne bode odklonila, a govornik za govornikom poudarja, da vlada sama ne ve, kaj na stori, da ni odločna in da ne varuje dovolj francoskih interesov. Nekateri govorniki očitali so vladi kar naravnost, da je po svoji nespretnosti zakrivila sedanje homatije v Tonkingu, akopram ni vlada ničesar zakrivila. Vsa ta debata je prepričala ministerstvo, da si navzlic dobri volji ni pridobilo zaupanja narodnih poslanecev in zato čaka baje le za odstop ugodnega trenotka.
Mestne volitve Ljubljanske.
„Slovensko društvo" v Ljubljani sklicalo je na včeraj dopoludne ob 11. uri prvi volilski shod v Čitalniško dvorano, da se določijo kandidatje za bližajoče se dopolnilne volitve v očinski svet Ljubljanski. Na shod je prišlo 90 do 100 volilcev. Predsednik društva g. notar Gogola pozdravi navzočne in predstavi magistratnega zastopnika g, E. Laha. V svojem nagovoru poudarja, da živimo v času napredovanja, da se skuša vsaka občina povzdigniti in da je to zlasti naloga Ljubljane, kot stolnega mesta, ako hoče ostati duševno in prometno Bredišče dežele. Da umejo volilci Ljubljanski duba časa, to so pokazali lani, ko so v ogromni veČini glasovali za kandidate „Slov. društva", katero hoče tudi letos priporočati kandidate, ki jih določi današnji volilni shod.
Pri splošnem razgovoru ae oglasi prvi gospod dr. Bleiweis-Trsteniški, češ, Slovenci smo v Ljubljani razcepljeni v dva tabora tudi glede občinskih rečij. Tu pa gre le za gospodarstvo in upravo občine, kjer je prav za prav dobro, če se čujeta dva govora. Zato je govornik v odborovi seji „Slov. društva" sprožil misel, kako bi bilo, če bi bo dva člana manjšine v občinskem svetu, katera letos izstopita, tudi odobrila na ta način, da bi se iz društva proti njima ne agitovalo, ako bi nasprotna stranka ne agitovala proti kandidatom našega društva. Odbor je sklenil, da naj se o tej misli obvesti volilni shod ter vpraša za njegovo mnenje. Govornik pravi, da takega zjedinjenja ni „a priori8 zavreči in zato vpraša, ali ne bi kazalo, prepustiti v II. in III. volilnem razredu po jedno mesto opoziciji. Znano je sicer, da je ogromna večina Ljubljanskih volilcev napredoljubna, vender pa naj bi se stavila nasprotni stranki ponudba v navedenem smislu in predlaga torej: Društveni predsednik naj stopi v dogovor z nasprotno stranko, če buče sprejeti po jedno mesto v H. in 111. volilnem razredu, a se zavezati, da voli ostale naše kandidate.
Predsednik g Gogola razjasni, zakaj misli g. dra. Bleiweisa ni kar odobrila večina odborova, da pa odbor nima ničesar proti slogi, ako se zvrši tako, da obči ugled društva ne trpi in ako temu pritrdi volilski shod.
Gosp. M. Kune slika, kako so obrtniki lani m. -jf boj in zmagali, akopram ne žele prepira, ki obrtnikom le škoduje. Vlekle so se po nepotrebnem od nasprotne strani vera in politika v občinske volitve, kamor ne spadajo. Vse leto, kar je v občinskem svetu, ni bilo razpravljati nijedenkrat o kakem verskem vprašanji. Prepir bil je iz trte izvit in je prav nepotreben. V občinski svet spadajo dobri gospodarji in čislani možje. (Dobro 1) Kar se tiče kom-promisov, vpraša govornik: s kom pa naj bi ga sklepali? Kdo je tist faktor, s katerim naj se do* govarja naš predsednik? (Dobro!) Kompromisa ni treba. Če hočemo pokazati Bpravoljubuost, volimo lahko vse prejšnje občinske svetnike, mej katerimi sta tudi dva nasprotnika. Govornik za svojo osebo nima nič zoper to iu pri imenovanji posameznih kandidatov glasovanje lahko pokaže, koga volilski shod odobri. Če volimo nekatere stare odbornike nasprotne strauke, pokažemo že svojo Bpravoljubuost, kompromisa ni treba.
Gosp. dr. Bleivveis razjašnjuje svoj predlog in pravi, da tudi on ne misli kompromisa, kateri društvu ni potreben ; hotel je s tem le reči, naj se pokaže dobra volja in stavi ponudba sodelovanja.
Gosp. dr. Tavčar meni, da je nepristojno, če bi društvo delalo kompromis. Razlike so prevelike. Prvega koraka društvo ne more storiti, naj ga store nasprotniki. Tudi imamo izkušnje, da nasprotniki ne drže dane besede, kar se je nekoč pokazalo pri deželnozborski volitvi Krsnikovi. Ostanimo torej trdni! (Dobro!)
Predsednik Gogola otvori glasovanje o predlogu g. dra. Bleivveisa-Trsteuiškega Za ta predlog glasujejo samo trije, je torej propadel z ogromno večino glasov.
(Na to se preide k postavljanju posameznih kandidatov v III. volilskem razredu.
Kandidatura gospoda Antona Klein a 'se jednoglasno in naudušeno odobri.
Govor pride potem na g. dra. Gregoriča, ki letos izstopi. Gosp. M. Kune ponavlja, da ne ugovarja, če bi se hotelo voliti rečenega občinskega svetnika. G. knjigovez Dež man opozarja, da seje že lani izreklo prepustiti III. razred obrtnikom za obrtnike. Gospod Lenče pa se odločno izjavi proti g. dru. GregoriČu in protestuje kot član „Slov. društva", da bi se le količkaj to društvo izjavljalo za g. dra. Gregoriča. (Občno in burno odobravanje.) V iBtem smislu govori gosp. L u z n a r. G. dr. Gre-gorič se potem odkloni z vsemi glasovi proti trem.
Na predlog gosp. K le i na sprejme se potem jednoglasno gosp. Jarnej Žitnik, črevljarski mojster, kot kandidat
Namesto umrlega P. Kajzela predlaga gosp. Predovič kandidatom gosp. Frana Struke I ja, mesarja v Ljubljani. Ta predlog obvelja jednoglasno.
V II. volilnem razredu se živahnim odobravanjem proglasita kot kaudidata dosedanja občinska svetnika gg.: dr. Danilo Maj aro n in prof. Tomo Zupan.
Naim-stu g. župnika - kanonika Rozmana, ki se je bd mej letom obč. svetništvu odpovedal, predlaga odbor kandidatom g. Ivana S ubira, ravnatelja c. kr. strokovne šole. Vsprejme se jednoglasno.
Dosedanji obč. svetnik g. PovŠe se ne dene več na razgovor, ampak postavi se kandidatom po predlogu odborovem g. finančni revident An to u Svetek.
K I. volil, razredu oglasi se g. dr. Bleivveis-Trsteniški ter predlaga, naj se vsi stari obč. svetniki postavijo z vsklikom kot kandidatje društva, poudarjajoč zlasti neumorno delovanje g. ces. svetnika Ivana Murnika (Dobro! Dobro!). Predlog obvelja soglasno in so torej v I. vol. razredu kandidatje društva gg.: trgovec Ivan Knez, ces. svetnik Ivan M urnik, dež. blagajnik Fran Ravnikar in trgovec Fran TrČek.
Predsednik g. Gogola zaključi potem zborovanje z zahvalo za obilo udeležbo na shodu ter s priporočilom, da bi vsi volilci zvesto volili postavljene kandidate „Slov. društva".
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) zaključil je z večerno sejo v soboto dne 9. t. m. svoje letošnje zasedanje. Nadaljevala iu končala se je debata o proračunu deželnega zaklada, ki se je vsprejel in potrdil. Ljubljanskemu stolnemu mestu se je dovolilo, da sme najeti posojila v znesku 500.000 gld.
.'odi&iaiT enboi/iVla a*    ni tntKlasJ
za izvršitev raznih investicijskih del. Rešile so se še nekatere ostale prošnje. Potem zaključil je deželni glavar Detela zasedanje, zahvaljujoč se za marljivo sodelovanje vsem poslancem in g. deželnemu predsedniku baronu Winklerju in kličoč trikratni Slava presvetlemu cesarju. V imenu poslancev zahvalila sta se deželnemu glavarju gospod S ve te c in baron Apfaltrern in mu izrekla hvalo za „mirno in nepristransko vodstvo' obravnav deželnega zbora.
— (Kamniška železnica.) V zadnji večerni seji deželnega zbora dne 9. t. m. so v razgovor prišli nedostatki, ki se na Kamniški železnici nahajajo glede osebnega in tovornega prometa. Poslanec Kersnik je dokazoval veliko nepriliko v tem, da vlaki iz Kamnika ostajajo na državnem kolodvoru in odhajajo iz državnega kolodvora, a bilo bi priličneje za prihajajoče in odhajajoče občinstvo, ako bi vsi vlaki prihajali na južni kolodvor ter od tu odhajali. Drugi nedostatek jo ta, da po Kamniški železnici vozijo samo mešani vlaki. Osobni promet na tej železnici je velik, tovorni promet obširen. Nujna potreba je, da se napravijo čisto osobni vlaki in s tem prihrani popotnikom veliko časa: tej želji bi se prav lahko ustreglo. Nedeljski vlak se je lani prav dobro obnesel. Sedaj gre zadnji vlak iz Kamnika okoli 5. ure po-poludne. Obiskovalec, ki pride ob treh v Kamnik in si mesto komaj ogleda, mora ob 5. uri zopet na kolodvor iti in je ob polu 7. uri zopet v Ljubljani. Lani pa se je nedeljski vlak pričel še le julija meseca in končal že meseca septembra. Nedeljski vlak bi se pa moral pričeti brž o Veliki noči ter končati šele koncem oktobra. Daljna potreba je, da se vozni red spremeni, zlasti bi bilo treba, da bi vlak, ki se zdaj iz Kamnika odpelje opoludne, odhajal kake pol ura poprej in da bi po tem takem imel zvezo z vlakom južne železnice, kateri iz Ljubljane v Trst odhaja ob polu 2. uri popoludne. Govornik je nadalje dokazoval potrebo, da se postaja za osobe napravi na severni strani Kamniškega mesta ter da bi se primerno znižale t a r i f e za tovore, zlasti za blago v kosili. Poslanca Kersnika je toplo podpiral poslanec Grasselli, a poslanec Luckmann je obljubil, da se bode v državnem železniškem svetu na Dunaj i krepko potezal za to, da se odpravijo navedeni nedostatki. Konečno je deželni zbor jednoglasno deželnemu odboru dal naročilo, posredovati, da se pri Kamniški železnici uvedo olajšave glede pristojbinske tarife za tovore in primernejša zveza osobnega prometa z južno in državno železnico ter da se spremeni vozni red tako, da bode bolje ustrezal tako Kamniškemu, kakor Ljubljanskemu stanovništvu.
— (Deželni zbori.) Večina deželnih zborov zaključila je preteklo soboto svoje zasedanje. Nekateri storili so to že poprej, kakor smo že naznanili.
— (Podpore zdravnikom) Deželni zbor štajerski sklenil je v svoji seji dne 5. t. m, da sme deželni odbor v letu 1892 dati podpore zdravnikom, ki se nastanijo v takih krajih, kjer je za to nujna potreba. Te podpore smejo doseči skupno vsoto 15 000 gld.
— (Osobne vesti.) G. dr. A. Mar ti nek odvetnik na Ptuji, preseli se v Pliberk na Koroškem a ne v Slovenji Gradec, kakor se je poročalo v nekaterih listih.
— (ti mrl) je v soboto ponoči v tukajšnji garnizijski bolnici c. in kr. stotnik g. Ivan F ajdi g a v 37. letu svoje dobe po daljši bolezni. Pokojnik bil je odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. Naj mu bode lahka domača zemlja!
— (Koncert ,0 I a u b e n e Matice") v dvorani Ljubljanske Čitalnice v soboto zvečer bil je jako lep. Obširno oceno v jutršnjem listu.
— (Družbi «v. Cirila in Metoda) je poslal neimenovan njen prijatelj 61 raznih, deloma zelo dragocenih knjig. — Pri drugem občuem zboru posojilnice v Radovljici so navzoči zadružniki zložili 30 gld.; po predlogu g. M. Pesjaka iz Kamne Gorice se je nabrani zuesek obrestonosno naložil, posojilnično ravnateljstvo bole pa skrbelo za nadaljuo nabiranje doueskov, dokler naložena vsota ne naraste na 100 gld., in se posojilnica v Radovljici vpiše kot pokroviteljica naši družbi. — Posojilnici v Vitanji in Črnomlji sta darovali po 10 gld.; posojilnici v Gornjem Gradu in v Šmihelu pri Pliberkupo 5 gld.; g. K Pest evše k, je nabral v veseli družbi 2 gld. 00 kr. in g. M. ivokalj je daroval 50 kr. — Zahvaljujoč se gg, posameznim darovalcem isto tako kot si.
domorodnim društvom, usojamo si beiežiti to prepričanje, da bo naši denarni zavodi domoljubne smotre podpirajoč — vredni tudi sami isto take domoljubne zaslombe.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava na korist zaslužnima članoma našega slovenskega gledališča gospe B o r š t n i k-Z vonarjeve in gospoda Danila bila je dobro obiskana. Igra „Nervozne ženske" je takozvano kompanijsko delo dveh avtorjev, ki sta spisala mnogo jednacih iger. V novejem času so se predstavljale na francoskih in nemških odrih. Literarne vrednosti včerajšnja igra pač nema ter spada v vrsto lahkih del. Ta dela ugajajo ukusu razvajenih Francozov, ki žele tudi pri literarni hrani nekoliko popra in pikanterije; za take atvari je seveda francoski jezik tako prikladen, kakor nobeden drug. V prevodih torej izgubljajo take igre in postajajo časih celo trivijalne. Akopram je dejanje vse igre sestavljeno na precej lahki podlogi, mora 8e reči, da sta pisatelja razumela prav spretuo zavozljati razvoj dejanja in da so vse iz tega izvirajoče smešne zainembe naravne in nejtriBiljene iu vzbujajo zaradi tega zado-voljnoBt gledalca iu obilo smeha. Ideja, da nervozna tašča hujska proti zetu svojo, tudi nervozno hčerko, ni nova in že dokaj obrabljen tema, vendar sta vedela pisateija na tej podlagi iu na temelju skoraj neverojetne ženske kaprice zgraditi igro, ki zanima in zabava in torej doseže svoj namen. V podrobnosti se ne moremo spuščati i u omenimo le toliko, da se je igralo še dosti povoljno. Beneficijantinjo in benefkijanta vsprejelo je občinstvo prav simpatično iu odlikovalo g. Borštuikovo z dvema krasnima šopkoma in g. Danila z vencem z narodnimi trakovi. Oba izvršila sta svoji ulogi prav povoljno, akopram g. Borštnikove uloge ne ponuja res nobene posebne prilike pokazati bo. Prav izborna je bila gospa Danilova iu tudi gospdč. Nigrinova. Obilo smehu je vzbujala maska gosp. Borštnika. Gospod Verovšek igral je prav spretno. Vse ostala uloge imele so neznatno vsebino.
— i.
— (Pevsko društvo „Ljubljana".) Odbor tega društva opozarja vse one gg. pevce, ki v teoriji se niso zadostno poučeni, ali pa jim je še popolnoma neznana, da bode vsak četrtek v društveni sobi (Knežji dvorec, I. nadstropje) počenši ob 8. uri zvečer, pevska šola, katere naj se vsi napomiuani člani-pevci zanesljivo in točno udeležujejo, ker bi dotični ki sicer ne bili pripuščeni k pevskim vajam.
— (Društvo „Slavec". j Odbor pevskega društva „Slavec" je v svoji zadnji seji sklenil, da priredi dne 22. majnika veliko vrtno veselico v korist .N a r o d n e g a d o m a". Vsprejel je tudi 12 novih podpornih in 8 izvršuj oči h članov, tako da šteje sedaj pevski zbor nad 40 pevcev.
— (Konfiskacija.) Prvo izdanje sobotne štev. „Edinosti" zaplenilo je državno pravdništvo zaradi notice o poslancu Spinčiču. „ Edinost" pravi, da je to notico doslovno posnela po „N. Soči" !
— (Znižane tarife za prevažanje trt) uvedla je južna železnica, da tako nekoliko pomore vinogradnikom, katere tako hudo tare trtna uš. Te znižane tarife imajo veljavo do konca leta in se uporabljajo za vse postaje južne železnice.
— (Živinski sejmi.) Ker bo ponehale kužne bolezni, so meje zdaj večinoma že povsod odprte in se bodo torej zopet lahko brez ovir razvijali živinski sejmi. V nekaterih krajih bile so meje nad leto dni zaprte.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Budimpešta 10. aprila. Državna policija baje ne bode dovolila praznovanja 1. maja in zabranila delavske shode in korporativna nastopanja. Socijalno-demokratična delavska stranka sklenila, da bode ta dan praznovala demonstrativno zunaj mesta.
Budimpešta 10. aprila. Poslanska zbornica pričela velikonočne počitnice. Prihodnja seJa bode 21. aprila.
Beligrad 10. aprila. Bolgarski emigrant in glavni svedok za bolgarsko vlado glede ruskih agitacij izjavil je. da ne vsprejme po-miloščenja in imenovanja bolgarskim ministeri-jalnim tajnikom.
Peterburg 10. aprila. Finančni minister Višnjegradski obolelel je opasne.
i II c n o Upi uiinbnu iaiovoabo ai ildlsismd
■
Pariz 10. aprila. Justični minister izjavil v zbornici, da se bode kazensko postopalo proti vsakemu duhovniku, ki bode govoril proti republiki. Skof Mendiški pozvan je zaradi svoje okrožnice pred državni svet in mu je ustavljena plača.
Peterburg 11. aprila. Višnjegradski podal se bode, kakor kmalu mu bode to pripustilo zdravje, v inozemstvo, da obkreva.
Rim 11. aprila. Uradni list prijavlja celo vrsto odlikovanj povodom sklepanja trgovinskih pogodb z Avstro-Ogersko. Baross dobil veliki kordon reda sv. Mavricija in Lazara. Baccmehem. ima že ta red.
London 10. aprila. Poslanska zbornica zavrgla predlog, da bi bilo zasedanje parlamenta krajše.
Razne vesti.
* (V krušni košari pobegnila) je te dni iz ženske kaznilnice v Torinu kaznenka. Ko so zjutraj pripeljali v kaznilnico kruh v velikih košarah, zlezla je neopažena v jedno izpraznenih košar, zaprla pokrov in se še ogrnila z ruto. Pek, ki je dovedel kruli, odpeljal je potem begunko na prosto, ne da bi bil slutil, kaj da vozi.
S
JPr-ir-oclii«.
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kriHtulizov.ina), analizovana po profesorju «lr. Ernentie I.aflwlj(-u. Uporah'jujo jo uspešno kliniki in sdravulkl pri boleznih želode«, tre» in Jeter, proti satpeki. mlati žili« tolMCobl, sefcinafteeu ju notranjih orK*uiov in tega neugodnih posledic. — Kumo prl-Nlno v MleltleuJettli ali «k»tl)lcM,li s pritiskam) varnostno znamko. 7.'j~b'i
lastile iz Marijanskih kopeli
P
I    lahko raztvarjajoce, kislino uničujoče in na pre-*    liavnr organ«* uspešno uplivnjoce zdravilo. — V originalnih #katljicah. — V vseh trgovinah I mineralno vodo, špecerijskim blagom in v vseh lekarnah.
Sul/, -SimI- Uerk  Marlenhad (Bohmen).
..LJUBLJANSKI ZVOH"
»ton
na vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
fcltTl IIIIMMI TTf HIltllH »TTTT
rr||jc|.   —-——
10. nprila.
Pri Mnllei i Siichy, Lazzarini, Geische>» Is Gradca. — Krdlner, Klemeut z lliinaja. — Presen iz Trsta. — Krosrheg iz Prage. — Schleimer iz Kočevja.
Pri Momi: Milller z Dunaja. — Bramter, VVuko-■ioOVioh, Trappman, Seiiil \i Trsta. — Leskovic, Kiithel, Verderbur iz Kočevja. —  Kosar, I.nik il Gradca.
Pri |ntiuera kolodvoru t Kvas iz Trsta. — Schon-bichler z Dunaja.
f^oterljne srečke 9. aprila. Na Dunaji:       1,     52,     90,     51, 11. V Gradci:       46,       1,     86,     39, 20
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kiina v mm.
* B a «e ai	7. zjutraj y. popoi. 9. zvečer	73£-8 mm. 737 0 mm. 7393 mm.	6-4° C 10-8° C 5-8° C	si. vzh. m. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	0 00 mm.
1 S. i o	7. zjntvaj 2. popol. 9. zvečer	739-7 mn. 738-2 mm. 738'1 mm.	18" C   si. svz. 114° C   m. vzh. 5-8° C   si. vzh.		jasno jasno jasno 1	OOO mm.
pod
Srednja temperatura 9-0° in 6-3°, za 13' nad in 2*7C lOrmalon
2Dnj.n.aJsiceL borza
dne
Papirna renta ....
Srebrna renta.....,
^latu renta......,
f>"/0 marčna renta   ...» i Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro.......
Napol........,
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... i i, državne sreike iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta        . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0   . .
11. aprila t. 1.
včeraj .   gld.    95 — .     „ 942.t
110-70 102-tiO 989-— 309-— 11890
danes
gld. 94*85
„ 94-30
„ 110-75
n 102 75
n <»87*—
, 310*50
. 118*90
Rndolfove srećke......
Akcije anglo-avstr. banke .   . . Traroway-drust. velj. 170 gld. a. v.
9-44 •/, -	n	9-44'/,
frfia —	■	563
58*20 -		58-17'/,
250 gld.	\m	gld. - kr.
100 „	1H3	•   50 ,
	1C8	,   35 „
	101	„   80 ,
' 100 gld!	122	i» •
listi . .	liti	r,    SO ,
100 gld.	192	» r
10 ,	V3	• ■
120 ,	147	.   50 „
	239	*    50 „
Alfonz Klemene, sprevodnik c. kr. priv. južne železnice, naznanja v svojem in v imenu uedoletuih otrok, Alfonza, Viljema, Leopoldi ne in Onkar|a9 tužno vest, da je Hogu vsemogočnemu dopadlo, našo preljubljeno soprogo, oziroma mater, gospo
Leopoldino Klemene roj. Koprive
dne 10. aprila ob 9. uri zvečer, previđeno s sveto-tajstvi zsi umirajoče, v 38. letu ujeue dobe, k Bebi v boljšo življenje poklicati.
Truplo drage rajnke bode dne 12. t. m. po-poludnu ob 4. uri v hiši žalosti, Kolizej, blagoslovljeno ter na pokopališči sv. Krištofa v lastno rakev k većnumu počitku uloženo.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi Če. oo. frančiškanov. (419)
V Ljubljani, dne 11. aprila 1892.
PoHelina naznanila me ne bodo isda|ala.
Zahvala.
Globoko ginjeni po mnogobrojnih dokazih srčnega sočutja, kateri so nam došli o smrti naše v Gospodu počivajoče, prelju bij ene in nepozabne matere, stare matere, tašče in sestre, gospe
Ane Homann roj. Ghisel
in ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur po-Bebe, bodi podpisancem dovoljeno, vsem onim, od tod in od drugod, kateri so se ali udeležili pogreba osebno, sli poslali prekrasne vence, gospodom pevcem za ginljivo petje, kakor tudi vsem, ki so natn pismeno ali ustno izrazili tolaž-ljivo svoje sočutje, izreči globoko in iskreno svojo zabvalo.
V Škof j i Loki, dne 10. aprila 1892.
Anton Homann, dr. Alojzij Homann, sinova. Ivanka Marini roj. Homann, Jo-alplna ■»nf-nik roj. Homann« hčeri. — Ivan Oasel, brat. — Marijana Deimlnger rojena Uuael, bos t r a. — Konrad Pnenlk, zet. — IiUjlaa Homann roj. Vogl, a in ah a. — Zofija, Hondi, Bertl Pučnik, Vida Homann, unuki. (414)
Vozne zvezke ^!?h**r
najpripravnejše in najcenejše vozne karte sedajnosti, veljavne za vsak vlak, ieine karte, prlre|an|e posebnih vlakov priporoča (413—1)
Jos. Fetvillra. -v IT_0\x"fc>13am.I
mej narod na potovalna pisarna,
kjer je tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozvedeti. Za pismen odgovor naj se znamka priloži.
Alojzij Vanino
ŽidovNke ulioe — I ^Jimbljaim
(prej zlatar Kapaoht priporoča čast. p. n. občinstvu svojo veliko zalogo
MT nožev in škarij ~W
vsake vrste iz najfinejšega angleškega jekla.
Večje škarje za obrtnike, šivilje in manufakturi ste ima zmiraj v veliki množini v zalogi. Priporoča so na| izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor brušenje britev, likanje in brušenje fciriirg-ionih instrumentov itd. itd. 391—2)
mesar in trgovec prekajenega mesa
v Ljubljani, Petersko predmestje it. 9
priporoča časti temu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo dobro prekajenih
plečet in gnjat,
(395—2)
izvrstnih domačih, kakor tudi inozemskih mesenih klobas po najnižji ceni.
Št. 7201.
Sklic upnikov.
(10-1—2)
C. kr. za m. del. okr. sodišče v Ljubljani pozivlje vse one upnike, ki imajo iz zapuščine dne 30. marca is(.>2 oporočno umrlega Antona Knez-a, posestnika in trgovca iz Spodnje Šiške, kaj tirjati, da se zglase dne
30. aprila 1092
oh i*, uri dopoludne pri tem sodišču zaradi prijave in izkaza svojih tirjatev, ali pa, da do navedenega dne prijavijo pismeno svoje tirjatve, sicer bi imeli, ako bi zapuščina vsled popla&ila prijavljenih dolgov pošla, samo pravico do pobotanja onih tirjatev, ki so zastavno pravno zavarovane.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1892,
Odvetnik
DR MATEJ PRETNER
uljudno naznanja, da jc odprl svojo
odvetniško pisarnico
v Trstu. ia-6~3)
T7"la Oarintlat štev. 3, X. na.d.etropje.
I
I
I
i
Fran Herzmansky
v Gradišči št. io
priredi
od <lno O. do 18. »ii>iilii 1892
v steklenem salonu v kazini
razstavo cvetk m razstfie
v korist tukajšnje otroške bolnice. Otvoritev v soboto ob 11. uri dopoludne.
Ker ima razstava dobrodelen namen, prosim slavno p. n. občinstvo in vse prijatelje cvetk najuljudneje, da blagovoli* dobrohotno podpirati to napravo.
Zn^otavljaje, da bode razstava po mnogovrstnosti izlo-ženib cvetk in po ukusni ureditvi ugajala vsakemu obiskovalcu, usojani se slavno p. n. občinstvo vabiti v obilno obiskovanje. „ .
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Herzmansky.
Razstava bode vsak dan od 9. ure dopoludne do 6. ure zvečer odprta. — Ustopnina za osebo 20 kr. — Otroci in vojaki od narednika doli plačajo polovico. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. (392—4)
izdaiateli In odffovorai urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk .NArodne Tiskarne".
66